L&R Dokumentvorlage

Transcription

L&R Dokumentvorlage
A9 Zavarovanje za primer poškodbe pri delu
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Vsebina
To je v Avstriji drugače
2
To ureja EU
2
Uredba Evropske skupnosti
Obveznost zavarovanja in izvajanje storitev v državi zaposlitve
Poškodba pri delu
Poklicna bolezen
Takšna je situacija v Avstriji
2
2
3
3
3
Pravna osnova
Nosilci zavarovanja za primer poškodbe pri delu
Plačevanje prispevkov
Zdravstvene storitve
Denarne dajatve
Delavci migranti/delavke migrantke morajo vedeti tole
Kdo je zavarovan?
Prijavo in stroške prevzame delodajalec/delodajalka
Pravica do zdravstvenih storitev v državi stalnega prebivališča
Formalnosti pri zdravstveni oskrbi na stalnem prebivališču
Poročilo o poškodbah pri delu
Kako je določeno zavarovalno varstvo?
Informacija in svetovanje na kraju samem
Na koga se lahko obrnem, če želim kaj vprašati?
-1-
3
3
4
4
4
5
5
5
5
6
6
6
7
7
A9 Zavarovanje za primer poškodbe pri delu
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
To je v Avstriji drugače

Pri delovnih nesrečah in poklicnih boleznih prevzame plačilo stroškov
zdravstvenih storitev najprej pristojni zavod zdravstvenega zavarovanja.

V Avstriji je za večino oseb pristojen Splošni zavod za zavarovanje za primer
poškodbe pri delu (Allgemeine Unfallversicherungsanstalt - AUVA). V Sloveniji
ni samostojnega socialnega zavarovanja za poškodbe pri delu. Ta tveganja
krije obvezno zdravstveno zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije.
§§
To ureja EU
Uredba Evropske skupnosti
Zavarovanje za primer poškodbe pri delu ureja Uredba (ES) 883/2004 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.
Obveznost zavarovanja in izvajanje storitev v državi zaposlitve
Vaš delodajalec/vaša delodajalka vas kot delavca migranta/delavko migrantko
praviloma zavaruje za poškodbe pri delu pri eni od zavarovalnic v državi, kjer ste
zaposleni. Tam vas bodo zdravili oz. obravnavali v primeru poškodbe pri delu,
nesreče na poti na delo oz. z dela ali poklicne bolezni. Seveda je izvajanje storitev
možno tudi v državi stalnega prebivališča (npr. zdravstvena obravnava). Izvajane
storitve se s pomočjo organov za zvezo obračunajo v državi zaposlitve z zavodom
zavarovanja, ki krije poškodbe pri delu.
Če pa ste še v drugem zaposlitvenem razmerju pri delodajalcu/delodajalki v državi,
kjer imate stalno prebivališče, se morate tam zavarovati za obe delovni razmerji, če je
bistveni del vaše dejavnosti v državi stalnega prebivališča. Če v več državah članicah
sočasno opravljate dejavnost kot samozaposlena oseba in kot oseba v odvisnem
delovnem razmerju, ste zavarovani tam, kjer ste zaposleni v odvisnem delovnem
razmerju. V primeru dvoma bodo o pristojnosti vašega zavarovanja (o vprašanju,
katera od obeh držav članic je pristojna za vaše socialno zavarovanje?) odločile
institucije obeh držav, ki so pristojne za prijavo, zavarovanje in prispevke.
V primeru napotitve veljajo naslednje določbe: Če vas vaš delodajalec/vaša
delodajalka v državi stalnega bivališča napoti na delo v tujino le začasno, ostanete
načeloma zavarovani v državi stalnega prebivališča in prejemate zdravstvene storitve
od pomožnega nosilca tiste države članice, od katere ste bili odposlani, po tistem
pravu. Denarne dajatve naprej prejemate po pravu države, v katerem ste zavarovani
(država, ki vas napoti).
-2-
A9 Zavarovanje za primer poškodbe pri delu
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Poškodba pri delu
Poškodbe pri delu so nesreče, ki so vsebinsko, časovno ali vzročno povezane s
poklicno dejavnostjo. Med poškodbe pri delu sodijo tudi poškodbe, ki se pripetijo na
poti, ki je povezana z zaposlitvijo, torej pot, ki vodi na delo in z dela.
Poklicna bolezen
Za poklicne bolezni veljajo tiste bolezni, ki so jih pri poklicni dejavnosti povzročile
izključno ali pretežno škodljive snovi ali določeni načini dela. Vsaka država ima
uradni seznam bolezni, ki so priznane kot poklicne bolezni. V posameznih primerih
pa se lahko pod določenimi pogoji kot poklicna bolezen upošteva bolezen, ki je ni na
seznamu, če je dokazano, da je obolenje bilo povzročeno zaradi poklicne dejavnosti.
A
Takšna je situacija v Avstriji
Pravna osnova
Zakonsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu je zavarovalna veja socialnega
zavarovanja in nudi državljanom/državljankam zavarovanje za primer poškodbe na
delovnem mestu, poškodbe na neposredni poti na delo in z dela, ter za primer
poklicnih bolezni.
Kot poklicne bolezni veljajo bolezni, ki so navedene v prilogi Zakona o splošnem
socialnem zavarovanju – Allgemeines Sozialversicherungsgesetz ASVG z dne 9.
septembra 1955 in so na voljo na naslednjem zavihku:
http://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Bundesnormen/NOR12115996/NOR12115996.ht
ml
Nosilci zavarovanja za primer poškodbe pri delu
Glede poškodb pri delu ima "splošno pristojnost" Splošni zavod za zavarovanje za
primer poškodbe pri delu (Allgemeine Unfallversicherungsanstalt – AUVA). To
pomeni, da AUVA izvaja zavarovanje v primeru poškodbe pri delu za vse osebe
(delavce/delavke, uslužbence/uslužbenke, samozaposlene osebe, učence/učenke,
študente/študentke), za katere ni pristojen noben drugi nosilec zavarovanja za primer
poškodbe pri delu.
-3-
A9 Zavarovanje za primer poškodbe pri delu
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Zavarovanje za primer poškodbe pri delu izvajajo tudi:

Zavod za socialno zavarovanje železničarjev in rudarjev
(Versicherungsanstalt für Eisenbahnen und Bergbau – VAEB)
–
VAEB

Zavod
za
socialno
zavarovanje
javnih
uslužbencev
(Versicherungsanstalt öffentlich Bediensteter – BVA)
–
BVA

Zavod za socialno zavarovanje za kmete – SVB (Sozialversicherungsanstalt
der Bauern – SVB)
Seznam vseh zakonskih nosilcev zavarovanja v primeru poškodbe pri delu se nahaja
na spletni strani socialnega zavarovanja na naslednjem zavihku:
http://www.sozialversicherung.at/portal27/portal/esvportal/channel_content/cmsWind
ow?action=2&p_menuid=835&p_tabid=4.
Plačevanje prispevkov
Prispevke za zaposlene v odvisnem delovnem razmerju v višini 1,4% osnove za
prispevek (bruto dohodki) nosi delodajalec/delodajalka. Vajenci/vajenke in zaposleni,
ki so starejši od 60 let, so zavarovani, ne da bi morali plačati prispevke.
Zdravstvene storitve

Terapija v primeru poškodbe pri delu v zavodih zavarovanja za primer
poškodbe pri delu, kot so na primer travmatološke ambulante, rehabilitacijski
centri in sanatoriji zavoda AUVA,

ukrepi zdravstvene, poklicne in socialne rehabilitacije,

proteze, medicinski in ortopedski pripomočki ter umetni zobje.
V Avstriji opravlja plačilo stroškov vnaprej za zdravljenje po nesrečah pri delu pristojni
nosilec zdravstvenega zavarovanja. Zgolj pri nezavarovanih osebah se s temi stroški
bremeni zavarovalnica za poškodbe pri delu. Za rekreacijske poškodbe so glede
zdravstvenih storitev vedno pristojne zdravstvene zavarovalnice.
Denarne dajatve

Invalidska pokojnina se plačuje, če je pridobitna sposobnost zavarovanca
več kot tri mesece po nastopu zavarovalnega primera zmanjšana za najmanj
20%. Za višino invalidske pokojnine so odločilne odmerna osnova in dolžina
trajanja pridobitne nesposobnosti. Pri popolni pridobitni nesposobnosti ostaja
pravica do polne rente v višini 2/3 letnega dohodka, računano do najvišje
-4-
A9 Zavarovanje za primer poškodbe pri delu
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
osnove za prispevke koledarskega leta pred poškodbo, ter do dodatne rente
in otroških dodatkov za otroke zavarovanca, ki še niso dopolnili 18. leta
starosti, oziroma če se nahajajo v izobrazbi, do dopolnjenega 27. leta starosti.


Začasna invalidnina za učence/učenke in študente/študentke se plača kot
enkratna zdravstvena dajatev.

Odškodnino za občutno in trajno prizadetost telesne in duševne
integritete se zagotovi kot enkratno kapitalsko plačilo, če je nesrečo pri delu
ali poklicno bolezen povzročila huda malomarnost neupoštevanja predpisov o
zaščiti delavcev, če je občutno in trajno okrnjena telesna ali duševna
popolnost ter jim je priznana pravica do invalidske pokojnine.

Družinsko pokojnino se plačuje vdovcem oziroma vdovam ter sirotam ob
smrti kot posledica poškodbe pri delu, in ubožnim staršem, starim staršem in
nepreskrbljenim sestram in bratom v primeru, ko je pokojnik pretežno plačeval
njihova sredstva za preživljanje.

Enkratni vdovski dodatek,

Delno nadomestilo pogrebnih stroškov.
Delavci migranti/delavke migrantke morajo
vedeti tole
Kdo je zavarovan?
Zavarovani so delojemalci/delojemalke, osebe, ki samostojno opravljajo pridobitne
dejavnosti, učenci/učenke in študenti/študentke, kot tudi osebe, ki druge rešijo iz
smrtne nevarnosti ali to poskušajo. Nosilec zavarovanja za poškodbe pri delu je za
vse osebe, z izjemo uslužbencev pri železnici in rudarstvu, pri javnih uslužbencih in
pri kmetih, Splošni zavod za zavarovanje za primer poškodbe pri delu – AUVA
(Allgemeine Unfallversicherungsanstalt - AUVA).
Prijavo in stroške prevzame delodajalec/delodajalka
Kot delavca migranta/delavko migrantko vas praviloma zavaruje vaš
delodajalec/delodajalka pri eni od zavarovalnic za poškodbe pri delu v državi, kjer ste
zaposleni, in plačuje tudi prispevke.
Pravica do zdravstvenih storitev v državi stalnega prebivališča
Na stalnem prebivališču imate pravico do zdravstvenih storitev v skladu s pravnimi
predpisi države vašega stalnega prebivališča. Razen predvidenih samoprispevkov se
stroški, ki so predvideni na osnovi prava v državi stalnega prebivališča, poračunajo z
zavarovalnico, ki je pristojna za zdravstvene storitve v državi zaposlitve.
-5-
A9 Zavarovanje za primer poškodbe pri delu
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Če gre za zdravstvene storitve zavarovalnice za poškodbe pri delu, mora zahteva za
prejemanje zdravstvenih storitev biti dokazana z obrazcem (Portable Document PD
DA1 ali z obrazcem E 123), ki ga izpolni pristojni nosilec (v državi zaposlitve). Do
potrditve te pravice pristojna zdravstvena zavarovalnica pripiše nudeno zdravstveno
storitev nosilcu zdravstvenega zavarovanja.
Formalnosti pri zdravstveni oskrbi na stalnem prebivališču
Za zdravniško oskrbo po poškodbi pri delu se največkrat prizna dokazilo obstoječe
zdravstvene zavarovalnice s kartico zdravstvenega zavarovanja ali z obrazcem E 106
oziroma S 072 (glej poglavje II.1 Zdravstvenega zavarovanja). Predvideno potrdilo
PD DA1 (E 123) za pomoč pri zdravstvenih storitvah zavarovalnice za poškodbe pri
delu se praviloma izstavlja šele po preveritvi poškodbe pri delu in se ga pošlje nosilcu
zdravstvene storitve v državi stalnega prebivališča in/ali zavarovancu.
V primeru, ko od zdravnika/zdravnice prejmete račun za zdravstveno storitev po
poškodbi pri delu, je to treba posredovati zavarovalnici za poškodbe pri delu v državi
zaposlitve. Ta bo preverila, ali zavarovalnica za poškodbe pri delu lahko prevzame
stroške, in ali znesek računa ustreza veljavnim tarifam za zdravstvene storitve. Nujno
se odsvetuje, da bi račun plačali sami, saj v primeru previsokega računa zneskov, ki
so višji od tarife, od zdravnikov/zdravnic ali fizioterapevtov/fizioterapevtk ne morete
zahtevati nazaj.
Poročilo o poškodbah pri delu
Delodajalec/delodajalka je dolžan/dolžna vsako poškodbo pri delu osebe, ki je
zavarovana za primer poškodbe pri delu in je nesposobna za delo več kot tri dni,
prijaviti v roku petih dni pristojnemu nosilcu zavarovanja. V primeru dela prek agencij
za zagotavljanje začasnega dela je zaposleni sam dolžan prijaviti poškodbo pri delu.
V primeru dvoma se prepričajte, ali je poškodba pri delu dejansko bila prijavljena pri
zavodu za zavarovanje za primer poškodbe pri delu.
Kako je določeno zavarovalno varstvo?
Zavarovalno varstvo obsega poškodbe pri delu in nesreče na poti na delo, poklicne
bolezni in poškodbe, ki so izenačene s poškodbami pri delu, na primer pri reševanju
življenja.
Kot poklicne bolezni veljajo v prvi vrsti bolezni, ki so izrecno navedene v Prilogi 1 k
Zakonu o splošnem socialnem zavarovanju Allgemeines Sozialversicherungsgesetz
(ASVG), če jih je povzročila poklicna dejavnost. Seznam se nahaja na spletu:
http://www.auva.at/portal27/portal/auvaportal/channel_content/cmsWindow?action=2
&p_menuid=63191&p_tabid=3 (seznam poklicnih bolezni)
-6-
A9 Zavarovanje za primer poškodbe pri delu
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
i
Informacija in svetovanje na kraju samem
Na koga se lahko obrnem, če želim kaj vprašati?
Informacije glede avstrijskega zakonskega zavarovanja za primer poškodbe pri delu
so na voljo pri Splošnem zavodu za zavarovanje za primer poškodbe pri delu
(Allgemeine Unfallversicherungsanstalt):
Allgemeine Unfallversicherungsanstalt – AUVA (Splošni zavod za zavarovanje
za primer poškodbe pri delu – AUVA)
Adalbert-Stifter-Straße 65
A - 1200 Wien
tel.: +43 (0)1 331 11-0
faks: +43 (0)1 331 11 855
e-pošta: hal@auva.at
internet: www.auva.at/hauptstelle
Če stanujete v Avstriji in tukaj želite uveljavljati zdravstvene storitve po nesreči pri
delu ali pri poklicni bolezni, se lahko obrnete tudi na meddržavno koordinacijsko
službo pri Glavni zvezi avstrijskih nosilcev socialnega zavarovanja.
Hauptverband der österreichischen Sozialversicherungsträger (Glavna zveza
avstrijskih nosilcev socialnega zavarovanja)
Zwischenstaatliche Verbindungsstelle (Meddržavna koordinacijska služba)
Kundmanngasse 21
A - 1031 Wien
tel.: +43 (0) 1 711 32
faks: +43 (0) 1 711 32 3777
e-pošta: posteingang.allgemein@hvb.sozvers.at
internet: www.sozialversicherung.at
www.hauptverband.at
Landesstelle Graz (Deželna poslovna enota Gradec)
Göstinger Straße 26
A - 8020 Graz
tel.: +43 (0)316 505 0
faks: +43 (0)316 505 2709
e-pošta: gvr@auva.at
internet: www.auva.at/graz
-7-
A9 Zavarovanje za primer poškodbe pri delu
Vodnik za
delavce migrante/delavke
migrantke iz Slovenije
Außenstelle Klagenfurt (Območna enota Celovec)
Waidmannsdorfer Straße 35
A - 9020 Klagenfurt am Wörthersee
tel.: +43 (0)463 5890 4000
faks: +43 (0)463 5890 4040
e-pošta: ak@auva.at
internet: www.auva.at/klagenfurt
-8-