PDF - Revija Obramba

Transcription

PDF - Revija Obramba
NOVEMBER 2014
LETNIK 46
3,95 EUR
REVIJA
OBRAMBA
INTERVJU
SPECIALIST
OSREDNJE TEME
KALIBER
POLKOVNIK MAG. VALTER VREČAR,
NAČELNIK CENTRA VOJAŠKIH ŠOL
TEŽAK BOJ Z EBOLO
OPREMA IN SISTEMI
ČRNI GAMS
TANK CHURCHILL
LE JAVELLE, ZANIMIV
FRANCOSKI REVOLVER
Nova knjiga:
JUGOSLOVENSKO POMORSKO VAZDUHOPLOVSTVO 1918 – 1991
Avtorji: dr. Bojan Dimitrijević, Milan Micevski in Predrag Miladinović
Pred dnevi je izšla izjemno zanimiva knjiga JUGOSLOVENSKO POMORSKO VAZDUHOPLOVSTVO 1918 – 1991– Jugoslovansko pomorsko
letalstvo 1918 – 1991 – pričevanje o morda najbolj eksotičnem delu vojaškega letalstva nekdanje skupne države – tako Kraljevine Jugoslavije kot SFRJ. Avtorji so podrobno razdelali
doslej manj poznani, vsaj večini ljubiteljev – pa
tudi poznavalcev – del zgodovine letalstva na
našem prostoru. Avtorji začenjajo s poglavjem
o zgodovini pomorskega letalstva, ki se je
začelo že pred 1. svetovno vojno. Tipološko so
spremljali razvoj vse do leta 1991, prav tako
opisali vse formacije pomorskega letalstva s hidroplani in kasneje helikopterji, prav tako tudi
vse preminule letalce pomorskega letalstva.
Izjemno zanimiv je del, ki opisuje »domače«
takrat jugoslovanske hidroplane, torej izdelane
v Jugoslaviji, kot tudi vse nastale baze vojaških
hidroplanov in kasneje helikopterjev.
Skratka, izjemno zanimiva knjiga na 350 straneh
s sicer črno-belimi, a izjemno kakovostnimi dokumentarnimi fotografijami, dobrodošla vsem
spremljevalcem in ljubiteljem letalstva.
Cena: 24,90 EUR ( vključno z 9,5 % DDV)
Knjigo lahko naročite na E-naslovu defensor@siol.net ali po tel. 059 972222, 041 947 468 ali na poštni
naslov Defensor d.o.o. Ob mlinščici 2, 1235 RADOMLJE
REVIJA OBRAMBA
Uredništvo: Ob mlinščici 2, 1235 Radomlje
tel.: 059 97 2222
GSM: 041 947 468
Natisnjeno v novembru 2014 v nakladi 4100 izvodov.
Transakcijski račun: 27000-0000016668
Defensor d.o.o.
Vse pravice pridržane – Copyright © Defensor d.o.o.
KAZALO
3 | UVODNIK
4 | INTERVJU: POLKOVNIK MAG. VALTER VREČAR,
NAČELNIK CENTRA VOJAŠKIH ŠOL
Na naslovnici:
Jesen je običajno čas za vojaška urjenja in vaje,
tudi Slovenske vojske in ujeli smo nekaj vaj in
urjenje Slovenske vojske.
Posnetek na naslovnici: Tina Podkrižnik
10 | PONOSNI ZA DOMOVINO
Območno združenje ZSČ Laško
13 | SKRATKA
OSREDNJE TEME
18 | TEŽAK BOJ Z EBOLO
Aktualni komentar
21 | OBOROŽEN NAPAD NA ISLAMSKO DRŽAVO
OPREMA IN SISTEMI
24 | GAMS - PALANCA NEGRA
SPECIALIST
28 | USPOSABLJANJE ODDELKOV MITRALJEZOV
V 10. PEHP
32 | STOLP 2014
34 | CHURCHILL... PA NE WINSTON
kaliber
Mnenja in stališča avtorjev v objavljenih prispevkih
niso tudi uradna stališča in mnenja uredniškega
sveta revije. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne
vračamo!
Boris Knific
specialist
Cena posameznega izvoda z 9,5 % DDV je za
naročnike 3,75 €,
v prosti prodaji z 9,5 % DDV 3,95 €.
Za tujino je letna naročnina s poštnino 90 €.
Odpovedi sprejemamo do 20. v mesecu.
oprema in sistemi
Ustanovitelji: Ministrstvo za obrambo RS,
Ministrstvo za notranje zadeve RS,
Zveza slovenskih častnikov in Defensor d.o.o.
Založnik: Defensor d.o.o.,
direktor in urednik: Boris Knific
Uredniki in uredniški svet:
Janez Hartman – priloga Kaliber
dr. Tomaž Kladnik – vojaška zgodovina
Andrej Vilar – oklepna tehnika, tanki
Drago Dakič Prelc – bojni sistemi, mornarica
Ivan Kralj – priloga Specialist
Boris Knific - letalstvo
Jezikovno urejanje: Mojca Pipan
Trženje: 041 947 468, defensor@siol.net
Oblikovanje in prelom: Vividia, Gregor Kovačič s.p.
Tisk: Schwarz print d.o.o.
Kot praviloma se je z menjavo vlade zgodila tudi zamenjava »prvega« vojaka in »prvega« policista v državi.
»Prvi« vojak, brigadir Andrej Osterman, je medtem postal tudi že generalmajor. Naslednje, kar se izpostavlja v
teh dneh, je zmanjševanje javnih izdatkov in zmanjševanje vsega, tudi vojske …, ki naj bi imela v prihodnje še
5000 namesto dobrih 7000 pripadnikov. Rezerve sestave ali pogodbene rezerve tako ali tako ni več ali pa izginja.
In vprašanje: ali varčujemo na pravem mestu?
Pred dobrim letom je eden od poveljnikov (iz leta 1991) TO – Janez Lesjak – na enem od posvetov o vlogi TO
v osamosvajanju Slovenije med ostalim navrgel: »Naša generacija je – ne vem, ali se zavedamo – edina in zadnja
generacija, ki je temu narodu zaprisegla, obljubila in tudi izpeljala svojo obljubo, da se bo seveda za ta narod in
za to državo borila in da ga bo branila. Poslej nobena generacija več nima te zaveze. Zato smo očitno poskrbeli
mi. To je neverjeten prelom in mislim, da je to največja škoda, ki je bila tej družbi kdaj narejena. Poleg tega
seveda, da je bila družbeno podprta z vsemi političnimi strukturami v tej državi tudi ukinitev splošnega nabora
ali splošne pripravljenosti Slovencev za obrambo. Namreč: prekiniti dolgoletno obrambno, samoobrambno –
poudarjam, samoobrambno – tradicijo, ki je bila v tem narodu vzpostavljena. To je bil največji greh, da ne
rečem skoraj izdajstvo tega naroda za naše naslednike …, hočem povedati: ta vojska danes ni sposobna braniti
Slovencev in to vemo vsi. Žal imamo pri vseh teh naših sodobnih sistemih na kreditni kartici tudi obrambo in to
kreditno kartico nam je izdal Nato.« In še dodal :« Obrambni minister Združenih držav Amerike nam je, če se
spominjate – to je bilo leta nazaj, nekje v Bosni –, ko smo vstopali v Nato in smo se zelo trudili za vstop, povedal:
''Poslušajte, dobili boste toliko obrambe, kolikor je boste ponudili sami.'' Veste, kaj to pomeni? Kolikor imaš na
kreditni kartici svojega premoženja, toliko boš štel, obrambe pa mi malo ponujamo. Skratka, sami ugotavljajte,
koliko je bomo dobili.«
Je res tako in ali še kdo podobno razmišlja? Kot kaže, se bo obrambni proračun še zmanjševal, obrambni in
varnostni izdatki pa še krčili (čeprav je zadnji vrh NATO izzvenel v pozivu, naj vse članice – med drugim tudi
kot odgovor na ukrajinski zaplet - povečajo svoje obrambne izdatke). Na račun dodatnega zmanjševanja bomo
morali nekaj ukreniti: zmanjšanje števila pripadnikov vojske, ukinjanje pogodbene rezerve, naposled bodo prišli na vrsto še gasilci, denarja je bolj ali manj le še za plače, ne pa za nujna vlaganja (v ljudi in tehniko) in razvoj
… Vedeti pa moramo: kar bomo enkrat opustili, ukinili, zanemarili …, tega nam nikoli več nihče (in za nobeno
ceno) ne bo dal nazaj. Sami sebi smo najboljša obramba, varnost in zaščita! Kdo nam pa pomaga in nas rešuje v
kriznih časih naravnih katastrof (ki si v zadnjem obdobju kar sledijo v zaporedju in v vseh letnih časih!): sosed,
prijatelj, znanec, sokrajan, gasilec, vojak…, če slednjih ni, je vse malo prepozno in zaman! To smo že dostikrat
dokazali sebi in drugim, pa kljub temu svojo varnost in obrambo prepuščamo negotovi usodi … Zakaj le in za
koliko?
osrednje teme
Izide vsak prvi četrtek v mesecu, revija je kot Naša
obramba izhajala od leta 1969, od leta 1993 pa kot
Revija Obramba. ISSN 0353-9628
Smo še svoji na svojem?
revija obramba
Založniško podjetje Defensor d.o.o.,
Ob mlinščici 2, 1235 Radomlje, Slovenija
E-pošta: defensor@siol.net
http://www.obramba.com
UVODNIK
Britanski tanki churchill iz 2. sv. v.
40 | UMETNI NOS
Nano senzorji za eksploziv
42 | PANCIR (SA-22 GREYHOUND)
47 | MINE DA ALI NE?
Sodobni ameriški minski sistemi za kopensko
bojevanje
56 | NOVA KNJIGA: MISIJA AFGANISTAN
58 | MUMYO V VOJSKI IN ŠPORTU
KALIBER
61| TEST: SVETILKA OLIGHT H25 WAVE
63 | LA JAVELLE
Zanimiv francoski revolver
30 | RDEČO BARETKO SI MORAŠ PRISLUŽITI
REVIJA OBRAMBA november 2014
3
Vsebina
V TOKRATNI REVIJI NE SPREGLEJTE
OD POVELJSTVA DO ZAVODA ALI KAJ JE NOVEGA V »STARI VOJAŠKI
ŠOLI«
Marca leta 2014 je vodenje Centra vojaških šol prevzel polkovnik mag. Valter
Vrečar. To zanj ni prvo službovanje v vojaškem šolstvu, saj je kot pomočnik
načelnika za operativne in učne zadeve v Šoli za častnike, torej v vojaškem šolstvu,
že služboval v letih 1993 in 1994. Po dvajsetih letih se je ponovno znašel v novih
okoliščinah na starem področju. Ravno letos mineva deset let, odkar se je Slovenija
in z njo Slovenska vojska pridružila zavezništvu. Zadnjih nekaj let je v Natu na
področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja najpomembnejša kakovost, ki
se spogleduje s kakovostnimi kazalci v javnem izobraževalnem sistemu. O tem, kaj
je novega v »stari vojaški šoli« oziroma v Vojaškem objektu Kadetnica v Mariboru,
smo se pogovarjali s polkovnikom mag. Valterjem Vrečarjem.
SKRATKA
Vojaške
tehnične,
tehnološke, tržne in
vojaškopolitične novice ter zanimivosti iz
vsega sveta.
GAMS – PALANCA NEGRA
Najnovejši proizvod oklepne
tehnike in bojnih sredstev beograjskega zasebnega podjetja Jomil
srbske namenske (obrambne) industrije je funkcionalen prototip
večnamenskega lahkega oklepnega vozila za uporabo na težavnih
terenih. Proizvajalec pri proizvodnji uspešno sodeluje s slovenskim
podjetjem Acroni.
USPOSABLJANJE ODDELKOV
MITRALJEZOV 10. PEHP
V prvi polovici oktobra je potekalo
dvotedensko usposabljanje oddelkov
(posadk) mitraljezov FN MAG 7,62
mm, katerega so pripadniki oddelkov
zaključili s taktično vajo z bojnim streljanjem. V času usposabljanja so se urili
iz oborožitve in taktike uporabe orožja,
delovanje posameznika so združili z izvajanjem taktičnih postopkov posadk ter
izvedli dnevno in nočno streljanje.
4
revija obramba
CHURCHILL …, PA NE WINSTON
osrednje teme
Ob opisovanju zgodovine, težav in stranpoti britanskega tankovskega razvoja, slovite definicije »mrtvi ob projektiranju«,
ne moremo mimo še enega tanka z otoka,
za keterega velja vse nevedeno: pehotnega
tanka churchill. Pehotni tanki so se, razen v
izjemno majhni najvišji hitrosti, prilagojeni
pehoti in močnem oklepu, precej razlikovali
od »križarskih« bojnih tankov, kljub temu
pa je Winston Churchill dobil tank, ki je bil
takrat najboljše, kar so Britanci imeli. Obstaja tudi možnost, da je tank dobil ime po
prvem vojvodi Marlborougha, sicer predniku Winstona – Johnu Churchillu, poveljniku
britanske vojske v vojni s Španijo –, vendar
je ta možnost majhna.
oprema in sistemi
PANCIR – ПАНЦИРЬ
specialist
Pancirja – najnovejši sistem ruske taktične protizračne obrambe
– smo pustili za na konec iz več razlogov, recimo: je najnovejši
in najboljši (S – ruske oznake, SA – NATO, ameriške oznake).
Ta cenovno redko komu dostopen in učinkovit sistem PZO
(protizračne obrambe) je dostopen tudi režimom, ki NATU in
Američanom niso najbolj pogodu – recimo Siriji in Assadu. Je
prvi od sistemov, ki so nastali v KBP Tula z dokaj konkretnim namenom: rezultati iraške, sirske, libijske in ostalih vojn so pokazali
na težave, ki jih imajo z ruskim orožjem oborožene enote PZO
z ameriško protiradarsko raketo AGM-88 HARM (Texas Instruments, danes jo proizvaja Raytheon).
MINE DA ALI NE?
kaliber
Četudi so se v Oslu leta 1997 številne države – po predhodni daljši intenzivni kampanji nevladnih organizacij, ki je imela globalne razsežnosti – z mednarodno Konvencijo o prepovedi proizvodnje, skladiščenja, širjenja in uporabe protipehotnih min
ter njihovega uničevanja (angl. Convention on the Prohibition of the Use, Stockpiling, Production and Transfer of Anti-Personnel Mines and Their Destruction) –
dogovorile, da ne bodo več razvijale, proizvajale, skladiščile, izvažale niti uporabljale
min za kopensko bojevanje ter da jih bodo uničile, in je za tem to konvencijo že do
konca leta v Ottawi podpisalo 122 držav (do leta 2013 pa 161 držav, med njimi tudi
Slovenija!), je poznejša praksa v številnih oboroženih spopadih doslej pokazala, da
je minsko orožje na kopnem še naprej povzročalo človeške žrtve.
PREIZKUSILI SMO NAGLAVNO LED
SVETILKO OLIGHT H25 WAVE
Olight, eden od vodilnih proizvajalcev baterijskih svetilk, je konec letošnjega poletja na trg dal novo naglavno baterijsko
svetilko Olight H25 wave s svetilnostjo
800 lumnov, katere snop nevtralne bele
svetlobe doseže tudi več kot 200 metrov
oddaljene predmete.
REVIJA OBRAMBA november 2014
5