PDF - Revija Obramba
Transcription
PDF - Revija Obramba
NOVEMBER 2014 LETNIK 46 3,95 EUR REVIJA OBRAMBA INTERVJU SPECIALIST OSREDNJE TEME KALIBER POLKOVNIK MAG. VALTER VREČAR, NAČELNIK CENTRA VOJAŠKIH ŠOL TEŽAK BOJ Z EBOLO OPREMA IN SISTEMI ČRNI GAMS TANK CHURCHILL LE JAVELLE, ZANIMIV FRANCOSKI REVOLVER Nova knjiga: JUGOSLOVENSKO POMORSKO VAZDUHOPLOVSTVO 1918 – 1991 Avtorji: dr. Bojan Dimitrijević, Milan Micevski in Predrag Miladinović Pred dnevi je izšla izjemno zanimiva knjiga JUGOSLOVENSKO POMORSKO VAZDUHOPLOVSTVO 1918 – 1991– Jugoslovansko pomorsko letalstvo 1918 – 1991 – pričevanje o morda najbolj eksotičnem delu vojaškega letalstva nekdanje skupne države – tako Kraljevine Jugoslavije kot SFRJ. Avtorji so podrobno razdelali doslej manj poznani, vsaj večini ljubiteljev – pa tudi poznavalcev – del zgodovine letalstva na našem prostoru. Avtorji začenjajo s poglavjem o zgodovini pomorskega letalstva, ki se je začelo že pred 1. svetovno vojno. Tipološko so spremljali razvoj vse do leta 1991, prav tako opisali vse formacije pomorskega letalstva s hidroplani in kasneje helikopterji, prav tako tudi vse preminule letalce pomorskega letalstva. Izjemno zanimiv je del, ki opisuje »domače« takrat jugoslovanske hidroplane, torej izdelane v Jugoslaviji, kot tudi vse nastale baze vojaških hidroplanov in kasneje helikopterjev. Skratka, izjemno zanimiva knjiga na 350 straneh s sicer črno-belimi, a izjemno kakovostnimi dokumentarnimi fotografijami, dobrodošla vsem spremljevalcem in ljubiteljem letalstva. Cena: 24,90 EUR ( vključno z 9,5 % DDV) Knjigo lahko naročite na E-naslovu defensor@siol.net ali po tel. 059 972222, 041 947 468 ali na poštni naslov Defensor d.o.o. Ob mlinščici 2, 1235 RADOMLJE REVIJA OBRAMBA Uredništvo: Ob mlinščici 2, 1235 Radomlje tel.: 059 97 2222 GSM: 041 947 468 Natisnjeno v novembru 2014 v nakladi 4100 izvodov. Transakcijski račun: 27000-0000016668 Defensor d.o.o. Vse pravice pridržane – Copyright © Defensor d.o.o. KAZALO 3 | UVODNIK 4 | INTERVJU: POLKOVNIK MAG. VALTER VREČAR, NAČELNIK CENTRA VOJAŠKIH ŠOL Na naslovnici: Jesen je običajno čas za vojaška urjenja in vaje, tudi Slovenske vojske in ujeli smo nekaj vaj in urjenje Slovenske vojske. Posnetek na naslovnici: Tina Podkrižnik 10 | PONOSNI ZA DOMOVINO Območno združenje ZSČ Laško 13 | SKRATKA OSREDNJE TEME 18 | TEŽAK BOJ Z EBOLO Aktualni komentar 21 | OBOROŽEN NAPAD NA ISLAMSKO DRŽAVO OPREMA IN SISTEMI 24 | GAMS - PALANCA NEGRA SPECIALIST 28 | USPOSABLJANJE ODDELKOV MITRALJEZOV V 10. PEHP 32 | STOLP 2014 34 | CHURCHILL... PA NE WINSTON kaliber Mnenja in stališča avtorjev v objavljenih prispevkih niso tudi uradna stališča in mnenja uredniškega sveta revije. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo! Boris Knific specialist Cena posameznega izvoda z 9,5 % DDV je za naročnike 3,75 €, v prosti prodaji z 9,5 % DDV 3,95 €. Za tujino je letna naročnina s poštnino 90 €. Odpovedi sprejemamo do 20. v mesecu. oprema in sistemi Ustanovitelji: Ministrstvo za obrambo RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Zveza slovenskih častnikov in Defensor d.o.o. Založnik: Defensor d.o.o., direktor in urednik: Boris Knific Uredniki in uredniški svet: Janez Hartman – priloga Kaliber dr. Tomaž Kladnik – vojaška zgodovina Andrej Vilar – oklepna tehnika, tanki Drago Dakič Prelc – bojni sistemi, mornarica Ivan Kralj – priloga Specialist Boris Knific - letalstvo Jezikovno urejanje: Mojca Pipan Trženje: 041 947 468, defensor@siol.net Oblikovanje in prelom: Vividia, Gregor Kovačič s.p. Tisk: Schwarz print d.o.o. Kot praviloma se je z menjavo vlade zgodila tudi zamenjava »prvega« vojaka in »prvega« policista v državi. »Prvi« vojak, brigadir Andrej Osterman, je medtem postal tudi že generalmajor. Naslednje, kar se izpostavlja v teh dneh, je zmanjševanje javnih izdatkov in zmanjševanje vsega, tudi vojske …, ki naj bi imela v prihodnje še 5000 namesto dobrih 7000 pripadnikov. Rezerve sestave ali pogodbene rezerve tako ali tako ni več ali pa izginja. In vprašanje: ali varčujemo na pravem mestu? Pred dobrim letom je eden od poveljnikov (iz leta 1991) TO – Janez Lesjak – na enem od posvetov o vlogi TO v osamosvajanju Slovenije med ostalim navrgel: »Naša generacija je – ne vem, ali se zavedamo – edina in zadnja generacija, ki je temu narodu zaprisegla, obljubila in tudi izpeljala svojo obljubo, da se bo seveda za ta narod in za to državo borila in da ga bo branila. Poslej nobena generacija več nima te zaveze. Zato smo očitno poskrbeli mi. To je neverjeten prelom in mislim, da je to največja škoda, ki je bila tej družbi kdaj narejena. Poleg tega seveda, da je bila družbeno podprta z vsemi političnimi strukturami v tej državi tudi ukinitev splošnega nabora ali splošne pripravljenosti Slovencev za obrambo. Namreč: prekiniti dolgoletno obrambno, samoobrambno – poudarjam, samoobrambno – tradicijo, ki je bila v tem narodu vzpostavljena. To je bil največji greh, da ne rečem skoraj izdajstvo tega naroda za naše naslednike …, hočem povedati: ta vojska danes ni sposobna braniti Slovencev in to vemo vsi. Žal imamo pri vseh teh naših sodobnih sistemih na kreditni kartici tudi obrambo in to kreditno kartico nam je izdal Nato.« In še dodal :« Obrambni minister Združenih držav Amerike nam je, če se spominjate – to je bilo leta nazaj, nekje v Bosni –, ko smo vstopali v Nato in smo se zelo trudili za vstop, povedal: ''Poslušajte, dobili boste toliko obrambe, kolikor je boste ponudili sami.'' Veste, kaj to pomeni? Kolikor imaš na kreditni kartici svojega premoženja, toliko boš štel, obrambe pa mi malo ponujamo. Skratka, sami ugotavljajte, koliko je bomo dobili.« Je res tako in ali še kdo podobno razmišlja? Kot kaže, se bo obrambni proračun še zmanjševal, obrambni in varnostni izdatki pa še krčili (čeprav je zadnji vrh NATO izzvenel v pozivu, naj vse članice – med drugim tudi kot odgovor na ukrajinski zaplet - povečajo svoje obrambne izdatke). Na račun dodatnega zmanjševanja bomo morali nekaj ukreniti: zmanjšanje števila pripadnikov vojske, ukinjanje pogodbene rezerve, naposled bodo prišli na vrsto še gasilci, denarja je bolj ali manj le še za plače, ne pa za nujna vlaganja (v ljudi in tehniko) in razvoj … Vedeti pa moramo: kar bomo enkrat opustili, ukinili, zanemarili …, tega nam nikoli več nihče (in za nobeno ceno) ne bo dal nazaj. Sami sebi smo najboljša obramba, varnost in zaščita! Kdo nam pa pomaga in nas rešuje v kriznih časih naravnih katastrof (ki si v zadnjem obdobju kar sledijo v zaporedju in v vseh letnih časih!): sosed, prijatelj, znanec, sokrajan, gasilec, vojak…, če slednjih ni, je vse malo prepozno in zaman! To smo že dostikrat dokazali sebi in drugim, pa kljub temu svojo varnost in obrambo prepuščamo negotovi usodi … Zakaj le in za koliko? osrednje teme Izide vsak prvi četrtek v mesecu, revija je kot Naša obramba izhajala od leta 1969, od leta 1993 pa kot Revija Obramba. ISSN 0353-9628 Smo še svoji na svojem? revija obramba Založniško podjetje Defensor d.o.o., Ob mlinščici 2, 1235 Radomlje, Slovenija E-pošta: defensor@siol.net http://www.obramba.com UVODNIK Britanski tanki churchill iz 2. sv. v. 40 | UMETNI NOS Nano senzorji za eksploziv 42 | PANCIR (SA-22 GREYHOUND) 47 | MINE DA ALI NE? Sodobni ameriški minski sistemi za kopensko bojevanje 56 | NOVA KNJIGA: MISIJA AFGANISTAN 58 | MUMYO V VOJSKI IN ŠPORTU KALIBER 61| TEST: SVETILKA OLIGHT H25 WAVE 63 | LA JAVELLE Zanimiv francoski revolver 30 | RDEČO BARETKO SI MORAŠ PRISLUŽITI REVIJA OBRAMBA november 2014 3 Vsebina V TOKRATNI REVIJI NE SPREGLEJTE OD POVELJSTVA DO ZAVODA ALI KAJ JE NOVEGA V »STARI VOJAŠKI ŠOLI« Marca leta 2014 je vodenje Centra vojaških šol prevzel polkovnik mag. Valter Vrečar. To zanj ni prvo službovanje v vojaškem šolstvu, saj je kot pomočnik načelnika za operativne in učne zadeve v Šoli za častnike, torej v vojaškem šolstvu, že služboval v letih 1993 in 1994. Po dvajsetih letih se je ponovno znašel v novih okoliščinah na starem področju. Ravno letos mineva deset let, odkar se je Slovenija in z njo Slovenska vojska pridružila zavezništvu. Zadnjih nekaj let je v Natu na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja najpomembnejša kakovost, ki se spogleduje s kakovostnimi kazalci v javnem izobraževalnem sistemu. O tem, kaj je novega v »stari vojaški šoli« oziroma v Vojaškem objektu Kadetnica v Mariboru, smo se pogovarjali s polkovnikom mag. Valterjem Vrečarjem. SKRATKA Vojaške tehnične, tehnološke, tržne in vojaškopolitične novice ter zanimivosti iz vsega sveta. GAMS – PALANCA NEGRA Najnovejši proizvod oklepne tehnike in bojnih sredstev beograjskega zasebnega podjetja Jomil srbske namenske (obrambne) industrije je funkcionalen prototip večnamenskega lahkega oklepnega vozila za uporabo na težavnih terenih. Proizvajalec pri proizvodnji uspešno sodeluje s slovenskim podjetjem Acroni. USPOSABLJANJE ODDELKOV MITRALJEZOV 10. PEHP V prvi polovici oktobra je potekalo dvotedensko usposabljanje oddelkov (posadk) mitraljezov FN MAG 7,62 mm, katerega so pripadniki oddelkov zaključili s taktično vajo z bojnim streljanjem. V času usposabljanja so se urili iz oborožitve in taktike uporabe orožja, delovanje posameznika so združili z izvajanjem taktičnih postopkov posadk ter izvedli dnevno in nočno streljanje. 4 revija obramba CHURCHILL …, PA NE WINSTON osrednje teme Ob opisovanju zgodovine, težav in stranpoti britanskega tankovskega razvoja, slovite definicije »mrtvi ob projektiranju«, ne moremo mimo še enega tanka z otoka, za keterega velja vse nevedeno: pehotnega tanka churchill. Pehotni tanki so se, razen v izjemno majhni najvišji hitrosti, prilagojeni pehoti in močnem oklepu, precej razlikovali od »križarskih« bojnih tankov, kljub temu pa je Winston Churchill dobil tank, ki je bil takrat najboljše, kar so Britanci imeli. Obstaja tudi možnost, da je tank dobil ime po prvem vojvodi Marlborougha, sicer predniku Winstona – Johnu Churchillu, poveljniku britanske vojske v vojni s Španijo –, vendar je ta možnost majhna. oprema in sistemi PANCIR – ПАНЦИРЬ specialist Pancirja – najnovejši sistem ruske taktične protizračne obrambe – smo pustili za na konec iz več razlogov, recimo: je najnovejši in najboljši (S – ruske oznake, SA – NATO, ameriške oznake). Ta cenovno redko komu dostopen in učinkovit sistem PZO (protizračne obrambe) je dostopen tudi režimom, ki NATU in Američanom niso najbolj pogodu – recimo Siriji in Assadu. Je prvi od sistemov, ki so nastali v KBP Tula z dokaj konkretnim namenom: rezultati iraške, sirske, libijske in ostalih vojn so pokazali na težave, ki jih imajo z ruskim orožjem oborožene enote PZO z ameriško protiradarsko raketo AGM-88 HARM (Texas Instruments, danes jo proizvaja Raytheon). MINE DA ALI NE? kaliber Četudi so se v Oslu leta 1997 številne države – po predhodni daljši intenzivni kampanji nevladnih organizacij, ki je imela globalne razsežnosti – z mednarodno Konvencijo o prepovedi proizvodnje, skladiščenja, širjenja in uporabe protipehotnih min ter njihovega uničevanja (angl. Convention on the Prohibition of the Use, Stockpiling, Production and Transfer of Anti-Personnel Mines and Their Destruction) – dogovorile, da ne bodo več razvijale, proizvajale, skladiščile, izvažale niti uporabljale min za kopensko bojevanje ter da jih bodo uničile, in je za tem to konvencijo že do konca leta v Ottawi podpisalo 122 držav (do leta 2013 pa 161 držav, med njimi tudi Slovenija!), je poznejša praksa v številnih oboroženih spopadih doslej pokazala, da je minsko orožje na kopnem še naprej povzročalo človeške žrtve. PREIZKUSILI SMO NAGLAVNO LED SVETILKO OLIGHT H25 WAVE Olight, eden od vodilnih proizvajalcev baterijskih svetilk, je konec letošnjega poletja na trg dal novo naglavno baterijsko svetilko Olight H25 wave s svetilnostjo 800 lumnov, katere snop nevtralne bele svetlobe doseže tudi več kot 200 metrov oddaljene predmete. REVIJA OBRAMBA november 2014 5