romski glagoli, njihov izvor in pomen

Transcription

Dr. Rajko DJURIĆ
Jožek Horvat Muc
ROMSKI GLAGOLI,
NJIHOV IZVOR IN POMEN
Zveza Romov Slovenije
Romani Union Murska Sobota
Dr. Rajko DJURIĆ
Jožek HORVAT - Muc
ROMSKI GLAGOLI,
NJIHOV IZVOR IN POMEN
Izdala:
Zveza Romov Slovenije
Romani Union Murska Sobota
Za založnika: Janja Rošer
Murska Sobota, 2010
Avtorja: Dr. Rajko Djurić, Jožek Horvat Muc
Naslov : ROMSKI GLAGOLI, NJIHOV IZVOR IN POMEN
Izdajatelja: Zveza Romov Slovenije, Romani Union Murska Sobota
Za založnika : Janja Rošer
Lektorirala in delno prevedla: Jasmina Papič
Tisk: Tiskarna Klar d.o.o, Murska Sobota
Naklada: 1000 izvodov
Izdajo knjige so omogočili:
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
811.214.58'367.625
DJURIĆ, Rajko
Romski glagoli, njihov izvor in pomen / Rajko Djurić, Jožek
Horvat - Muc ; [delno prevedla Jasmina Papič]. - Murska Sobota :
Zveza Romov Slovenije = Romani Union, 2010
ISBN 978-961-91777-9-2
1. Horvat, Jožek, 1965252839936
Romski glagoli, njihov izvor in pomen
3
UVOD
Pred vami je prvo znanstveno raziskovalno delo o romskih glagolih, njihovem izvoru in pomenu. Glavna tematika dela so homonimni romski glagoli.
Eno od izhodišč, ki je bilo hkrati tudi kažipot, so bili rezultati in spoznanja
sodobne lingvistike in semantike.
Homonimne besede v romskem jeziku so posledica različnih procesov.
Znanstveno je dokazano in razloženo, da je ta pojav značilen za skoraj vse jezike in dialekte ( niso posebej prirejeni v jeziku in dialektih slovenskih Romov / prekmursko/dolenjsko/ priseljenih Romov). Po drugi strani, gledano
iz zgodovinske plati, je bila homonimija odlika jezika iz katerega romski izhaja
in sicer staroindijskega: vedskega, sanskrta, palija in jezikov, ki predstavljajo
vmesno fazo medstaro- in novo indijskim jezikom, kot je prakrit. Romi so se v
12. in 13. stoletju, ko so živeli v Indiji (Delhi, Radžastan, Gudžerat, Pandžab,
Harijana, Utar Pradeš itd.) – nahajali v jezikovnem območju, za katerega je
značilna homonimija. Tudi sandhi, ter drugi procesi in odlike indijskih jezikov,
ki so tudi odlike romskega jezika, so vplivali na povečano število homonimov v
romščini. Na koncu, vendar ne zadnje, so na nastanek homonimov v romščini
vplivale tudi glasovne premene, ki so posledica stika z različnimi jezikovnimi
skupinami zunaj Indije, vse od Afganistana in Irana, preko Turčije in Bizanca
vse do slovanskih in drugih evropskih jezikov. Po vsemu temu sodeč, se bo ta
proces nadaljeval.
RAZLAGA OKRAJŠAV
Abl Ablativ (samostalnik)
Adj Adjektiv (pridevnik)
Adv Adverb (prislov)
Akk Akuzativ (tožilnik)
Atm Atmanepada (iz sanskrta)
Dat Dativ (dajalnik)
Denom Denominativ (glagol iz samostalnika)
Des Desiderativ, Deziderativ
Dev Deverbativ
f Femininum (Ženski spol)
F Fonem
Fut Futurum (prihodnjik)
Gen Genitiv (rodilnik)
Imp Imperativ (velelnik)
Imperf Imperfekt
Indekl Indeklinabile (nepregibna beseda)
Inf Infinitiv (nedoločnik)
Instr Instrumental
Intens Intensiv (Intenziv)
intr Iintransitiv(intranzitiv)
Kaus Kausativum (Kavzativ, vzročnik)
Kl Klasa (vrsta)
Lok Lokativ (mestnik)
m Maskulinum (moški spol)
Nom Nominativ (imenovalnik)
Part Partizip
Pass Passiv (trpnik)
Perf Perfekt
Pers Person (oseba)
Pl Plural (množina)
PPA Particip perfekt-aktiv
PPP Particip perfekt- pasiv
5
Pref Prefix (predpona)
Prez Prezent (sedanjik)
Pron Pronomen, Pronominalrefl (zaimek)
Reflexif
Sg Singular (ednina)
Subs Substantiv (samostalnik)
Suf Sufix (končnica)
tr Tranzitiv
1. Antonimi, sinonimi in homonimi so jezikovna razmerja in pojavi, ki
obstaja v vseh jezikih, tudi v romskem.
2. Antonimijo najpreprosteje razložimo kot »nasprotni
pomen«:terno/purano (mlad/star); dživdo/mulo (živ/mrtev);avel/džal
(priti/oditi) itd. S tem pojavom so se največ ukvarjali lingvisti: J. J. Katz,
Analiticity and contradiction in natural language
(1964); M. Bierwisch, Some semantic universals of German adjectivals
(1969); G. Kaiser, Hoch und gut (1979) itd.
3. Sinonimi so besede, ki so si po pomenu sorodne in po obliki
različne. Na primer: vakarel/phenel/ motho (govoriti); paj/pani
(voda/pitna voda); itd. S tem vprašanjem si se ukvarjali filozofi in
lingvisti R. Carnap, Meaningand synonymy in natural language (1947);
Bedeutung und Notwendigkeit(1972); B. Mates, Synonymity (1950);
E. Agrikola,Semantische Relationen im Text und im System (1969);
T. Schippan, Einführung in die Semasiologie (1972); W. L. Fischer,
Zur Theorie der Synonima (1973); H. M. Gaueger, Die Anfänge der
Synonymmik (1973); H. E. Wiegand, Synonymie und ihre Bedeutungder
einsprachigen Lexikologie und Lexikographie (1976)n tako dalje.
4. Homonimi so besede, ki zvenijo enako, so po obliki enake, vendar je
njihovo etimološko poreklo in pomen različno. Znotraj homonimije
poznamo še homofonijo (besede so po izgovoru enake in po
pomenu različne) in homografijo (besede so ortografsko enake, po
pomenu različne). Eno najuglednejših del na tem področju je delo
N. Friesa,Ambiguität und Vagheit, Einführung und kommentierte
Bibliografie-Polisemy - Semantik (1980). Homonimija je širše gledano
7
v tesni povezavi s polisemijo, ki je praktično vmesna oblika med
homonimijo in generalizacijo.
5. Sanskrt razlikuje naslednja glagolska stanja: aktiv (parasmaipadaili
„oblika za drugega“), medium, medij (atmanepadaili „oblika za samega
sebe“) i pasiv; glagolski časi: prezent, imperfekt, aorist, perfekt, futur
(in kondicional); načini: indikativ, optativ in imperativ. Po samostalniški
osnovi se delijo na dve osnovni skupini: tematske in atematske. Glagoli
razreda 1, 4, 6, 10 so tematski; glagoli razredov 2, 3, 5, 7, 8, 9 so atematski.
(Vsekakor obstajajo tudi izjeme oziroma glagoli, ki so hkrati tematski in
atematski). Tako je tudi v romskem jeziku, kjer prav tako poznamo aktiv,
medium in pasiv, vse prej omenjene glagolske čase in načine, ter tematske
in atematske glagole. Romski jezik pozna tudi preterit (lat. praeteritum,
„pretekli čas“), ki opisuje dogajanje in stanje v preteklosti, ne vsebuje pa
podatkov o trajnosti in kontinuiteti dogajanja. Romski glagoli dobijo v
preteritu glede na razred in vrsto karakteristične črke : d, l ali j.
6. Romski jezik pozna tako kot vsi staro in novoindijski jeziki tudi kavzalne
glagole ali kavzative, vzročnike, ki nam nakažejo vzrok dejanja. Kavzativ
nam razloži, da je subjekt vzrok nekogaršnjega dela ali stanja oziroma,
da jih on povzroča. V romščini poznamo 3 oblike kavzativa: kavzativ,
ki nastane, ko se glagolski osnovi doda končnica –al. (V tem tekst
nimamo primera za to.) Kavzativ, ki nastane, ko glagolski osnovi dodamo
končnico –av. V tekstu ima oznako I; kavzativ, ki nastane ko glagolski
osnovi dodamo končnico –ar, v tekstu oznaka II. Avtorji pomembnejših
del o kavzativu so D. Kostovsky, Causatives(1973); M. Shibatani,Syntax
and Semantics (1976);R.Steinitz, Zur Semantik und Syntax durativer,
inchoativer und kausativerVerben (1977); Rade Uhlik, O kauzativu u
novoindijskimjezicima zeban i urdu i rromendji čhib (1955).
7. V tem delu se niso obravnavani romski pomožni in modalni glagoli.
Akademik Rade Uhlik je o tem objavil krajše študije v osemdesetih letih
prejšnjega stoletja. Navajam jih pod »Literatura«.
8. Avtor te knjige je objavil tekst:,,Fonološki sistem romskog jezika“ v
časopisu,,Kultura“ 82-83, 1988, kjer so opisana etimološka gnezda
mnogih romskih besed in glagolov.
9
PRVI DEL
ROMSKI GLAGOLI, NJIHOV IZVOR IN POMEN
ROMSKI GLAGOLI STAROINDIJSKEGA IZVORA IN
NJIHOV POMEN, S POSEBNIM POUDARKOM NA
HOMONIMNIH GLAGOLIH
Več evropskih lingvistov je že objavilo opazne etimološke študije romskega
jezika. To so predvsem August Friedrich Pott1, Franz Miklosich2, John.
Sampson3, R. A. Turner4 in Siegmund A. Wolf5, W. Rishi6, N. Boretzky/B.
Igla,7, in L. Manuš/ J. Neilands/ K. Rudevičs8. Kljub temu pa analiza teh študij
pokaže, da je bil najtrši oreh vseh teh pomembnih lingvistov ugotavljanje
etimološkega izvora, oziroma etimoloških gnezd romskih glagolov, predvsem
homonimov, o katerih do sedaj ni objavljen noben strokovni tekst.
Veliko evropskih lingvistov, ki so proučevali romski jezik in njegove dialekte,
vključujoč tiste, ki smo jih omenili, ni obvladalo romskega jezika. Etimološki
izvor so dokazovali na podlagi zbranega jezikovnega gradiva različnih skupin
Romov. Vse te analize so bile izvedene v skladu z ustreznimi metodami in
so temeljile na teoretskih postavkah in lingvistično utemeljenih zakonih,
kar pomeni, da so na njihove analize imele manjši ali večji vpliv tudi razne
lingvistične šole in smeri. Etimološka gnezda romskih besed, predvsem imen,
so v veliki večini razložena natančno in zanesljivo. V delih prej omenjenih
lingvistov in njihovih naslednikov pa ob mnogih romskih glagolih stoji
3
4
5
6
7
8
1
2
August Friedrich Pott, Die Zigeuner in Europa und Asien, I, II, Halle 1844- 45
Franz Mikloshich, Über die Mundarten und Wanderungen der Zigeuner, Wien 1872-1881
John Sampson, Dialect of the Gypsies of Wales, Oxford 1926
Sir Ralph Turner, The Position of Rromani in Indo-Aryan, Edinburgh 1927
Siegmund A. Wolf, Grosses Wörterbuch der Zigeunersprache, Mannheim 1960
W. R. Rishi, Multilingual Dictionary, New Delhi 1974; Romani - Punjabi - English Dictionary, Chandigarh 1980
N. Boretzky/ B. Igla, Worterbuch Romani/Deutsch/English, Wiesbaden 1989
L. Manuš J. Neilands / K. Rudevičs, Čiganu/Latviešu / Anglu un Latviešu / Čiganu Vardnica,Riga 1997
10
opomba: »izvor neznan«. Ravno to je najboljši dokaz, da je ugotavljanje
etimoloških gnezd romskih glagolov, predvsem homonimov, in njihovih
različnih pomenov, resnično komplicirana in težka naloga. Nekateri problemi,
s katerimi so se etimologi srečevali so predvsem posledica nezadostnega
primerjanja romskega in indijskega jezika. Na drugi strani pa obstaja vrsta
težav, ki izhajajo iz glagolov samih in glagolskih kategorij, determiniranosti
oziroma nedeterminiranosti glagolov itd.
Nekaterih od teh vprašanj dolgo sploh niso opazili, npr. tematskih in
atematskih romskih glagolov, ter njihova vloga in pomen v romskem jeziku.
O tem so začeli šele v začetku tega stoletja pisati Marcel Courthiade9 in avtor
tega teksta.10
Tema tega dela so romski glagoli staroindijskega porekla in njihov pomen,
s posebnim poudarkom na homonimnih romskih glagolih. Pri tem je bila
upoštevana homofonija in homografija. Ker romski jezik ne pozna infinitiva,
glagole navajam po abecednem vrstnem redu, v sedanjiku, v tretji osebi
ednine. Njihov pomen opisujejo primeri, ki so dokaz za to, da si besede
zapomnimo predvsem po smislu in pomenu. Izkušnje pričajo o tem, da
napačno določanje in razlikovanje pomenov besed, preprečuje padec v
labirint semantike, ki – kot ga je opisal Umberto Eco – spominja na »vrt
norcev« v katerem vsak poskuša najti izhod in na koncu postane Minotaver.
9
Marcel Courthiade, Romani fonetika thaj lekhipa, Titograd 1986.
Rajko Djurić, Gramatika romskog jezika, Beograd 2005
10
11
DRUGI DEL
ETIMOLOŠKA GNEZDA ROMSKIH
GLAGOLOV IN NJIHOV POMEN
A
ačhel. Osnovni pomen tega glagola je (ob)stati. Njegov izvor je staoindijski.
V slovarju Rigvede najdemo pojasnilo, da je samostalnik ača (ž) prvotno
pomenil »kraj kamor smo prispeli«. Iz tega samostalnika je nastala ačrayana
(ž), pribežališče. Tem samostalnikom so sorodni sanskrtski glagoli a-čar,
ačarati, priti bližje,približati se; pali jezik: ačhhati, obstati; prakritski: aččh,
aččhai, obstati; starogudžeratski: aččhai, obstati itd. To so etimološka geneza
hindujskih pridevnikov in pridevniških samostalnikov: ačhar, nepokreten,
konstanten, nespremenljiv; ačhalata, nepokretnost, vztrajnost itd. (Tišthati
v sanskrtu pomeni stati.) Romski glagol, katerega osnova je ačh-, ima torej
etimološko gnezdo v prej omenjenih staroindijskih besedah. To je atematski
glagol, ki se v sedanjiku takole spremeni: me ačhav (stojim; ostajam; obstanem,
), tu ačhes (ti stojiš, ostajaš), vov/voj ačhel (on/ona stoji, ostaja); amen ačhas
(mi stojimo, ostajamo) tumen ačhen ( vi stojite; ostajate), von ačhen (oni
stojijo,ostajajo). V pretekliku se vrine črka -l-: me ačhilem (ja sem ostal,
obstal),tu ačhilan (ti si ostal, obstal), vov/voj ačhilo/ačhili(on/ona je ostala/
obstala); amen ačhilam (mi smo ostali, obstali), tumen ačhilen (vi ste ostali,
obstali), von ačhile (oni so ostali, obstali). Kavzativ/vzročnik tega glagola
nastane ko se mu doda sufiks -av: ačhavel, zaustaviti. Ta kavzativ ima kot
veliko drugih romskih kavzativov v pretekliku dodano črko -d-: ačhardem.
V romskem jeziku obstajajo tudi glagoli z isto obliko : ačhel, vendar je njihov
pomen in etimološko gnezdo popolnoma drugačno kot za navedeni glagol
ačhel, kar pomeni, da so homonimi.
12
ačhel, molčati. Njegovo etimološko gnezdo je staroindijska beseda tuč(
vzporedna oblika tuš), miren, čuteč, itd. (Tušnim bhu v sanskrtu pomeni
biti tiho.) V nekaterih romskih dialektih je razlika med tema homonimnima
glagoloma samo v sedanjiku v 3. obliki ednine in v imperativu v 3. osebi
ednine: vov ačhel, on stoji; vov ačhal, on molči; te ačhel, naj obstane,; te
ačhal mandar, o meni naj bo tiho itd. Kavzativ tega drugega glagola nastane
z dodajanjem zloga - ar osnovi: ačharel, utišati. V govorni praksi to ni vedno
tako, ker do sedaj ni bilo jasnih pravil.
ačhel, dovoliti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik akšaj f.,
odobritev, dovoljenje itd. Navedeni primeri dokazujejo tudi različen pomen
teh glagolov. Različni pomeni so odvisni od situacije in konteksta.
Primeri:
I
1. O čhavo ačhel pe punre. (Otrok stoji na nogah.)
2. Akhardem les te ačhel paša mande. (Poklical sem ga, naj se postavi
zraven mene.)
3. Kaj šaj te ačhav e autosa? (Kje se lahko ustavim z avtom?)
4. Amen ačhasa tela o kašt sa džikaj o brišind ni ačhel. (Stali bomo pod
drevesom dokler dež ne preneha.)
5. Si te ačhav angla leste thaj putarde ilesa ka vakarav. (Stal bom pred njim
in govoril z odprtim srcem.)
6. Jek džukel sajek pala mande džal, kaj me ačhav vi vov ačhel, kana me lav
te džav, lel vi vov te prastal. (En pes mi vedno sledi, kjer se jaz ustavim se
ustavi tudi on, ko začnem hoditi, začne tudi on teči.)
7. Ačhilo o brišind. (Dež je prenehal.)
8. E daratar manušesko ilo šaj te ačhel. (Od strahu se človeku lahko
zaustavi srce).
9. O kaliko ačhilo, bistardem te boldav les. (Ura se je zaustavila, pozabil
sem jo naviti.)
10.Po stadiono šel milje džene šaj te ačhen. (Stadion sprejme sto tisoč
ljudi.)
11. O kham thaj e čaraina ačhen upral i phuv. (Sonce in zvezde so nad
zemljo.)
13
12.Ačh! I jag ačhel angla tute! (Stoj! Ogenj je pred tabo!)
13.Ni ačhilo maj leske! (Ni mi mar zanj!)
14. Ni ačhilo maj! (Ne tiče me se!)
15.Ačhilem udžile. (Zadolžil sem se.)
16.Dži mande ni ačhel. (Ni odvisno od mene.)
17. Našti ačhav lestar džuvdo! (Brez njega ne morem ostati živ!)
18.But ačhel man mor dilo šero. (Moja nora glava me drago stane.)
19. Mancar našti ačhel ni o Devel! (Z menoj se ne more kosati niti Bog!)
20.Sar ačhes sastimasa? (Kako je s tvojim zdravjem?)
21. Ačhel kalo po parno. . . (Je črno na belem; zapisano je. . . ).
22.Ka ačhav, dji te lav. (Ostal bom brez besed.)
23.Ni ačhel maj ni te merav, ni te dživiv. (Nimam več upanja. Sem brez
izbire.)
II
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
III
1.
2.
3.
4.
5.
Soske ačhes? Vakar! (Zakaj molčiš? Govori!)
Ačhilo mandar. (Ne govori z mano.)
Ačhel sar kaj barosalo. (Molči kot bi okamnel.)
Ači thaj ašun! (Utihni in poslušaj.)
Ačhi! Kaja phuv naj čači. (Utihni! Ta dežela je brez resnice): itd.
Ačhar les! (Utišaj ga!)
Ačhes mori thaj i Devleski! (Moja boš in božja boš!)
Ačhel tuke o meripen. (Sledi ti smrt.)
Medium: Prezent - ačhadijav, ačhados, ačhadol; ačhadijas, ačhadon,
ačhadon; preterit: ačhadilem, ačhadilan, ačhadilo; ačhadilam, ačhadile,
ačhadile. Njihov pomen je odvisen od situacije in konteksta.
Ačhadilo sasti rat late. (Vso noč je bil pri njej.)
Le sama,but si te ačhadijav an foro. (Zapomni si, še dolgo bom v mestu.)
Ačhadilem korkoro mandar. (Odtujil sem se od samega sebe.)
Ačhadijas, te dikhas so ka avel. (Čakamo, da bi videli, kaj se bo zgodilo.)
Kana lel te vakarel, ni džanel te ačhadol. (Ko začne govoriti, se ne more
več zaustaviti.)
14
Primeri za kavzativ:
1. Ačhav les! (Zaustavi ga! Prepreči mu!)
2. Mangle te ačhaven man vadže an phanglipe, takaj naj semdošalo. (Hoteli
so me zadržati v zaporu, čeprav nisem kriv.)
3. Ačharda e manušes, na dija les te vakarel. (Človeku je vzel besedo.)
Primeri za kavzativ v mediumu:
1. Ačhardijav e xamastar thaj e pimastar. (držim se hrane in pijače.)
2. Majlačhe si te ačhardijas lestar, vov si biužo manuš. (Boljše se ga je
izogibati, ker je zloben človek.)
3. Lestar ačhardilo vi o Devel. (Še Bog je dvignil roke nad njim.)
aćarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen je
občutiti, počutiti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski medium
a-car I, čutiti, ki je izpeljanka glagola ni+ I, katerega glavni pomen je voditi,
rokovati. (Kavzativi izpeljani iz tega glagola in njegova reakcija odvisna od
sklona, predvsem akuzativa, lokativa in genitiva, kar je pogost pojav tudi v
romščini, so privedli do tega, da ima več pomenov.) Glagol je atematski: v
sedanjiku ima naslednje spremembe: me aćarav (čutim), tu aćares (čutiš),
vov aćarel (čuti); amen aćaras (čutimo), tumen aćaren (čutite), von aćaren
(čutijo). V pretekliku se mu doda črka -d- in se spreminja kot sledi: me
aćardem (občutil sem), tu aćardan (občutil si), vov aćarda (občutil je);
amen aćardam (občutili smo); tumen aćarden (občutili ste), von aćarde
(občutili so). Najpogosteje je v uporabi z povratnim zaimkom kot počutiti
se (aćarav man, aćares tut, aćarel pes; aćaras amen, aćaren tumen, aćaren pe)
ali v mediumu (aćardijav, aćardos, aćardol;aćardijas, aćardon, aćardon). V
mediumu v pretekliku dobijo še črko
-l-.
Primeri:
1. Ni dikhav, ama aćarav kaj si vareso šudro sar sap tala mor vast. (Ne vidim,
ampak čutim, da je nekaj hladnega kot kača pod mojo roko.)
2. Anel pe jakha pe late thaj voj sa aćarel. (Samo pogleda jo in ona vse čuti.)
3. Ni aćardem kana o kham inklisto, kana pelo. (Nisem občutil niti sončnega
vzhoda niti zahoda.)
15
4. Aćarel bari dar e tunjarikostar. (Čuti veliki strah pred temo.)
5. Von ni aćarde kaj sam amen maj zumade lendar. (Niso začutili, da smo mi
bolj premeteni.)
6. Pe giljenca vov aćarda o rromano dji. (S svojimi pesmimi je začutil romsko
dušo.)
8. Kana džav po drom, bahtali aćardijav. (Kadar grem na pot, sem srečen.)
9. Aćarav kaj xasardem mor sastipe. (Čutim, da sem izgubil zdravje.)
10.Ni aćarav man lačhe. (Ne počutim se dobro.)
11. Mor rromnji aćardili. (Moja žena je zanosila.)
12.O kamipe aćardol pe ilesa. (Ljubezen se začuti s srcem.)
13.Sar mačho an paj aćarel pe. (Počuti se kot riba v vodi.)
14.Manuš savo aćhardol pes, aćharel sa trujal peste. (Človek, ki čuti samega
sebe, lahko začuti tudi vse okoli sebe.)
Sanskrtski glagol ni, nayati I, v mediumu najpogosteje pomeni poročiti
se oziroma ženiti se. Ta isti pomen (v mediumu) ima tudi romski glagol
nindjarel, indjarel. Na primer:
1. Kurke ka indjardol morčhaj. (V nedeljo bodo odvedli mojo hčer.)
2. Indjarda peske romnji. (Pripeljal si je ženo, t.j. poročil se je.)
Tak pomen ima tudi romski kavzativ legarel, ki izhaja iz staroindijskega
lag, lagati I, pripeti, priključiti itd.
akharel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen je
poklicati, tudi varianta klicati. Njegovo etimološko gnezdo je glagol khyati,
pozivati, objaviti, razkazati itd., iz tega so nastali tudi samostalniki akarana
n., priklic ;akhya f.,ime. Glagol je atematski. V pretekliku dobi črko - d-. Torej,
akhardem (klical sem); akhardan (klical si); akharda (klical je); akhardam
(klicali smo); akharden (klicali ste); akharde (klicali so). V mediumu (sedanjik: akhardijav, akhardos, akhardol; akhardijas, akhardon, akhardon)
- ima naslednje pomene: imenujem se, t.j. ime mi
je...; kličem se; pozivam se itd.
16
Primeri:
1. Sar tu akhardos? (Kako se imenuješ?)
2. Me akhardijav Petar. (Imenujem se Petar.)
3. Akhardijav po kris. (Pozivam se na sojenje (romani kris).)
4. Čhore manuša: ruje, muj dije, e Devle akharde. (Ubogi ljudje: jokali so,
kričali in klicali Boga.)
5. Kaj naj san akhardo ilesa, dža e toveresa. (Kamor nisi povabljen s srcem,
vzemi s sabo sekiro.)
6. Mukav tume, mor kher akharel man. (Zapuščam vas, moj dom me vabi.)
7. Akhar maj jek pipe, džikaj ni resav. (Naroči mi pijačo tačas preden
pridem.)
8. Maren pe, akharen e policija! (Tepejo se, pokličite (obvestite) policijo.)
9. Gadava akhardol auto!(To je pravi avto!)
10.Te akharesa sajek e benge, ni ašunesa e Devle! (Če nenehno kličeš vraga,
Boga ne boš slišal!)
11.So naj džanglo, našti ovel čačipe akhardo. (Kar ni znano, ne moremo
smatrati kot resnico.)
12.Akhardola, sar akhardola, o Devel ni hohadola!( Imenoval se je kakor se
je imenoval, ampak Boga ne more prevarati! T.j. Ne glede na to, kdo je,
Boga ne more prevarati.)
akušel. Ta glagol in njegove oblike kušav, košav, kleti, je staroindijskega
porekla. Njegovo etimološko gnezdo je staroindijski glagol kros-,
kregati, okregati. (Pali: akkosati; hindustanski: kosna, preklinjati.) Iz te
besede je nastal tudi sanskrtski samostalnik avaksepa m., kletvica. Glagol
je atematski in ima v sedanjiku naslednje premene: me akušav(kolnem), tu
akušes(kolneš), vov akušel (kolne); amen akušas (kolnemo), tumen akušen
(kolnete),von akušen (kolnejo). V pretekliku dobi črko -l-. Torej, akušlem
(klel sem); akušlan (klel si); akušla (klel je): akušlam(kleli smo); akušlen
(kleli ste); akušle (kleli so).
Primeri:
1. Akušel mor deja. (Preklinja mi mater.)
2. Si te akušav les, akhor te na len andar lesko vast! (Tako ga bom preklel, da
iz njegove roke ne boste vzeli več niti oreha.)
17
3. Akušadijav kaj sem vadže džuvdo! (Preklinjam samega sebe, ker sem še
živ!
alosarel. Ta romski kavzativ, čigar osnovni pomen je izbirati, itd., je
staroindijskega porekla. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
vri, vrinote V, IX (vrinute; vrinati, vrinite; viras; vavara, vavre; aorist: avri,
avrita itd.) izbirati, izbrati, dvoriti, prositi dekle, preferirati (Samostalnik vriti
f, v sanskrtu pomeni izbor, prošnja.) V sedanjiku ima naslednje premene: me
alosarav (izbiram), tu alosares (izbiraš), vov alosarel (izbira); amen alosaras
(izbiramo), tumen alosaren (izbirate), von alosaren (izbirajo.) V pretekliku
se vrni črka -d-: alosarda, izbral je. Mediumska oblika v 1. osebi edine:
alosardijav, izbiram se. V pretekliku se doda črka -l-: alosardilem, izbran sem.
Primeri:
1. Me alosarav godova so si feder. (Izbiram tisto, kar je boljše.)
2. Ilesa šaj alosares, majfeder si kana alosardan ilestar. (Lahko izbiraš s
srcem, ampak boljše je če izbiraš iz srca.)
3. Trin var si alosardo an Parlamento. (Trikrat je bil izbran v parlamentu.)
4. Alosarda peske majšukar čhaj. (Izbral si je najlepše dekle.)
5.Adives alosardijav prezidentoske (Danes me lahko izberejo za
predsednika.)
6. Našti alosarav korkoro man, e džene alosaren kas kamen. (Ne morejo
izbrati samih sebe, ljudi izberejo kogar želijo.)
7. Akate naj tut ni kas, ni so te alosares! (Tukaj nimaš nikogar in ničesar
izbirati!)
8. Marav man e šeresa: savo drom te alosarav? (Sem v dvomih: ne vem katero
pot naj izberem?)
9. O dilo manuš alosarel maškar o Devel thaj o beng; o godjaver alosar e
lačhestar majfeder. (Norec izbora med bogom in hudičem; pametni
izbere najboljše med dobrim.)
10.Alosar džikaj phires, na alosar kana peres. (Izbiraj ko hodiš, ne izbiraj ko
padeš.)
11.I bok ni alosarel jakhenca, lel vastenca. (Lakota ne izbira z očmi, ampak
grabi z rokami.)
18
12.O alosaripe ačhel po čačipe, barol tala o lačhipe thaj bijanel maškar o
šukaripe. (Izbira temelji na resnici, raste pod (kapo) dobrote in se rodi na
(drevesu) lepote.)
andž, andžal. Romski glagol staroindijskega porekla Osnovni pomen
je mazati se (s kremo ipd.), nanašati itd. Njegovo etimološko gnezdo je
sanskrtski glagol anj,anakti VII, mazati, okrasiti, spoštovati, odkriti itd. To
je tematski glagol, ki ima v sedanjiku naslednje oblike: me andžav (mažem,
nanašam), tu andžas (mažeš, nanašaš), vov andžal (maže, nanaša); amen
andžas (mažemo, nanašamo), tumen andžan (mažete, nanašate), von andžan
(mažejo, nanašajo.) V pretekliku se največkrat uporablja kavzativ v razširjeni
obliki: anandžem, anandžan, anandža; anandžam, anandžen, anandže.
anel. V dosedanjih raziskavah na žalost ni bila opažena homonimija med
glagoloma anel, prinesti, itd. in anel, pripeljati, poklicati, obiskati, itd. Oba
glagola imata osnovo an- in spadata med atematske glagole.
Glagol anel, prinesti, ima etimološko gnezdo v staroindijskem glagolu
a-ni, prinesti, dostaviti. (Hindu: a:nayan,približati, nositi nasproti, in
ka; hindustanski: anna, prinesti. Iz tega glagola je izpeljan staroindijski
samostalnik anita n., dota, kar je ohranjeno v romskih ljudskih pesmih.). V
sedanjiku ima naslednje oblike: me anav (prinašam), tu anes (prinašaš), vov
anel (prinaša); amen anas (prinašamo), tumen anen (prinašate), von anen
(prinašajo). V pretekliku se mu doda črka -d-; andem, prinesel sem. Kavzativ
nastane tako, da se razširjeni glagolski osnovi anan- doda zlog –ar: ananarel.
Medium, 1. oseba ednine, sedanjik: anandijav.
Homonimni glagol anel, priklicati, klicati, pripeljati itd., izhaja iz
staroindijskega anayana, vrniti (obisk) itd. (Hindu: a:na, priti, obiskati,
povabiti itd.)
Situacija in kontekst vzpostavljata očitno razliko v pomenu omenjenih
homonimnih glagolov.
19
Primeri:
I.
1. O baro paj anda bari bibaxt. (Poplava je povzročila veliko nesrečo.)
2. Jek manuš anda les dži meripeste. ( Nek človek ga je privedel na rob
smrti.)
3. I romnji anda leske but galbeja thaj love. (Žena je kot balo prinesla veliko
dukatov (cekinov) in denarja.)
4. Amen rodas te andol nevi konstitucija. (Mi zahtevamo uvedbo nove
ustave.)
5. I televizija anda nevipe e Rromendar. (Televizija je objavila novico o
Romih.)
6. I phuv anda leske but love. (Zemlja mu je prinesla velik dobiček.)
7. An te dikhav! (Daj da vidim!)
To so razni izrazi kot, npr.: Anda les o beng! (prinesel ga je vrag!)
Rodel te avel leske sa ando an čaro. (Vse želi imeti servirano na krožniku.)
Anel thav, mangel gav! (Prinese nit, hoče vas. T.j. neskromen človek,
človek ki želi tisočkratno nagrado za usluge.)
Primer za reduplikacijo:
Ando, ama naj anando. (Je prineseno, ni pa postavljeno.)
II.
1. Andem mor gade, mande khere, kaj si but nasvalo. (Očeta sem pripeljal v
svojo hišo, ker je zelo bolan.)
2. Si te anav len mande, te dikhen sar dživiv. (Povabil jih bom na obisk, da
bodo videli, kako živim.)
U mediumu ima glagol anel, prinesi, ima drug pomen.
Na primer: Andilem dži gote te man korkorone naštimaj prindžarav.
(Prišel sem v stanje, ko ne prepoznam niti samega sebe.)
Andilam amen korkororen pe gasavo than te namaj džanas so te keras.
(Samo sebe smo privedli v breizhodno situacijo.)
Dikhlem suno sar anandijav upral o čhonut. (Sanjal sem, da sem se vzpel
višje od lune.)
20
anel. Romski glagol staroindijskega porekla Osnovni pomen je biti podoben.
Negovo etimološko gnezdo je pridevnik abha oziroma an-anaya, podoben,
tisti, ki se ne razlikujejo od drugega. Ima iste premene kot predhodni glagol.
Najpogosteje se ga uporablja v 3. osebi edinine: npr: Pe kaste anel? (Komu
je podoben?) Sa anel pe pesko dad. (Popolnoma je podoben svojemu očetu).
(a)rakhadol (pe) Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen je najti, odkriti srečati (se). Njegovo etimološko gnezdo je
sanskrtski glagol rch, iti, napasti, nastopiti z sovražnimi nameni. (Fonem a v
inicialni poziciji glagola arakhel je razširitev.) To je atematski glagol, ki ima v
sedanjiku naslednje oblike: me (a)rakhav (najdem), tu (a)rakhes (najdeš), vov
(a)rakhel (najde); amen (a)rakhas (najdemo), tumen (a)rakhen (najdete), von
(a)rakhen (najdejo). V pretekliku se mu doda črka -d:(a)rakhadem.
Primeri:
1. Roda les po sasto them, (a)rakhla les thaj mudarda le! (Iskal ga je po celem
svetu, ga našel in ubil.)
2. Garada e love thaja akana našti te (a)rakhel len. (Skrila je denar in zdaj ga
ne more več najti.)
3. (A)rakhadem o garado than.( Odkril sem tajno skrivališče.)
4. O džukel (a)rakhla e šošoje. (Pes je našel zajca.)
5. I bili anda mule čiriklja, (a)rakla la po drom. (Mačka je prinesla poginulo
ptičko, ki jo je našla na poti.)
6. Arakhado, sar džanes! (Znajdi se, kakor se veš!)
7. Me ni arakhadijav akate. (Ne znajdem se tukaj.)
an(a)rakhadol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen
je srečati, sestati, združiti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol račh, račhati VI, srečati se, prispeti, (do)hiteti itd. Je atematski glagol
in njegove spremembe so ite4 kot v prejšnjem primeru. Oblika v mediumu 1.
osebi ednine v sedanjiku je: (a)rakhadijav, srečati se, pozdraviti se, zbližati se.
Ta oblika v mediumu dobi v pretekliku še črko -l-:arakhadilem.
21
Primeri:
1. Džav te (a)rakhadijav mor amalesa. (Grem na sestanek s prijateljem.)
2. Inkli, (a)rakhado će dadesa! (Pojdi ven in se pozdravi s svojim očetom!)
3. Tajsa ka džas po (a)rakhadipe(Jutri gremo izkazat dobrodošlico.)
4. (A)rakhadilem lasa jak jakhasa. (Srečal sem se z njo iz oči v oči.
5. (A)rakhadile an kamipe. (Združila sta se v ljubezni.)
6. Sastimasa, baxtasa te (a)rakhados, džibreše akava baro dives te anel amen
akate, thaj džikaj sam džuvde, (a)rakhade jek aversa ačhas! (Najdiva se v
zdravju in sreči, naj naju ta mili dan privede sem še drugo leto, in dokler
sva živa, bodiva združena!)
7. O dives thaj e rat našti (a)rakhadon, o manuš thaj e manušni (a)rakhadon,
thaj džikaj ni meren, ačhen jek averesa (a)rakhadine. (Dan in noč se ne
moreta srečati, moški in ženska se srečata in do smrti ostaneta združena.)
(a)rakhel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen je
paziti, stražiti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol raks,
raksati I, stražariti, paziti itd. (Fonem a v incialni poziciji romskega glagola
arakhel je razširjen.) Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me arakhav (pazim), tu arakhes (paziš), vov arakhel (pazi); amen
arakhas(pazimo), tumen arakhen (pazite), von arakhen(pazijo). V pretekliku
se doda črka -d-.
Primeri:
1. Arak(h) o khoro, te na phages le. (Pazi na vrč, da ga ne razbiješ!)
2. Manuš šaj sa te hasarel, ma po dživdipe arhato si te arakhel! (Človek lahko
izgubi vse, dolžan pa je paziti na lastno življenje!)
3. O Devel te araćhel amen e bezehendar! (Bog naj nas varuje pred grehom!)
4. Arakhen pe čhaven sar pe duj jakha kaj arakhen. (Na svoje otroke pazijo
kot na svoje oči.)
5. Kon araćhel pes, vi o Devel araćhel les. (Na tistega, ki pazi nase, pazi tudi
Bog.)
6. Arak(h) tut e džukelestar! (Pazi se psa!)
7. Džanav te arakhav man. (Znam se braniti.)
8. Arakhel e vastne thana an foro. (Določa pomembne prostore v mestu.)
9. Arakhel e gurven thaj e bakren te na našen. (Pazi na govedo in ovce, da ne
22
bi pobegnili.)
10.Arak(h), Devla! (Očuvaj, Bože!)
11. Arak(h) pe leste! (Popazi nanj!)
12.Sa šaj xasares, o manuškanipe si te arakhes. (Vse lahko izgubiš, le
človeškost moraš ohraniti.)
aravel. Ta glagol izhaja iz sanskrtskega ard, ardati I, prepoloviti, raniti,
stradati, ubiti itd. Pridevnik in samostalnik ardha pomenita pol ali polovica.
(Drugi romski glagol haravel, raztrgati, uničiti, razpoloviti itd., ima etimološko
gnezdo v sanskrtskem glagolu hr, harati I,II, III, odnesti, ukrasti,odstraniti,
uničiti itd.) Glagol je atematski in se v indikativu sedanjika spreminja kot
prejšnji: me aravav (uničujem), tu araves (uničuješ), vov aravel (uničuje),
amen aravas (uničujemo), tumen araven (uničujete), von araven (uničujejo).
V pretekliku se mu doda črka -d-. V mediumu ima ta glagol posebni pomen,
ki ga najboljše ponazorijo primeri.
Primeri:
1. Aravdijav pe duj kotora pala mor čhave. ( Razpadam na koščke za svoje
otroke.)
2. De sar mulo mor čhavo, aravdilo mor ilo. (Po smrti mojega sina, mi je
razpadlo srce.)
3. Aravdijav e dukhatar sar kerno pohtano. (Trgam se od bolečine kot gnilo
platno.)
4. Aravdilem e dukhatar thaj e bokhatar. (Uničen sem od bolečine in lakote.)
asal. Romski glagol staroindijskega porekla, ki v romščini pomeni
smejati se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol has I, smejati
se. (Medium: smi). Je tematski glagol z naslednjimi oblikami v sedanjiku: me
asav (smejim se), tu asas (smeješ se), vov asal (smeje se); amen asas (smejemo
se), tumen asan (smejete se), von asan (smejejo se). V pretekliku se doda črka
-j-. Torej, me asajem (smejal sem se), tu asajan (smejal si se), vov asaja (smejal
se je); amen asajam (smejali smo se), tumen asajen (smejali ste se), von asaje
(smejali so se.) Njegove oblike v mediumu sedanjika so asadijav, asados,
asadol; asadijas, asadon, asadon. Kavzativ nastane tako, da se na osnovo
glagola doda pripona –a, torej asavel. (Tudi kavzativ ima medium). Zato
23
ima ta glagol zelo veliko pomenov. Njihov pomen lahko pravilno razumemo
odvisno od situacije in konteksta.
Primeri:
1. Kana ni džanav so te kerav, me asav. (Ko ne vem, kaj naj počnem, se
smejim.)
2. Asa, ćo ilo te sastares! (Smej se, da ozdraviš srce!)
3. Asajam e ilestar. (Smejali smo se od srca.)
4. Asal pe mande. (Nasmiha se mi, t.j. dvori mi.)
5. Na asav man! (Na spravljaj me v smeh!)
6. Asal mandar. (Posmehuje se mi.)
7. Asal sar dilo po aro. (Smeji se kot norec na moko.)
8. Asardijav te na tasavdijav. (Smejim se, da se ne bi zadavil, t.j. da ne počim
od zavisti.)
9. Asarel man! (Spodbuja me k smehu.)
10.Asado, asavdo, asardo thaj po agor jasvardo! (Po velikem smehu, pridejo
solze!)
ašudjarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla, ki izhaja iz as II, kar v
sanskrtu pomeni nahajati se; s predpono upa-, čakati, dočakati itd. (Ašraya f. v
sanskrtu pomeni čakanje, zadrževanje.) Kot atematski glagol ima v sedanjiku
naslednje oblike: me ašudjarav (čakam), tu ašudjares (čakaš), vov ašudjarel
(čaka); amen ašudjaras (čakamo), tumen ašudjaren (čakate), von ašudjaren
(čakajo.) V pretekliku se doda črka - d-. Glede na to, da je glagol v rabi tudi v
mediumu, ima glede na kontekst tudi različen pomen.
Primeri:
1. Ašudjarav o autobus. (Čakam avtobus.)
2. Si te džal sigasa, bari buti ašudjarel les. (Hitro mora oditi, ker ga čaka
veliko delo.)
3. So tu ašudjares mandar? (Kaj pričakuješ od mene?)
4. Čhuda man upre thaj ašudjarda man pe vasta. (Vrgel me je v zrak in me
pričakal na rokah.)
5. Kastar ašudjardijav?! (Kdo me čaka, da bi moral hiteti?!)
6. Akana san arhato te džastar, ašudjardijav lestar sar e Devlestar. (Zdaj
24
moraš oditi, ker me pričakuje kot samega Boga.)
7. Me ni ašudjardijav khanikastar. (Nihče me ne pričakuje.)
8. Kana bi o kham ašudjarela, i phuv bi merela. (Če bi Sonce čakalo, bi se
Zemlja prevrnila.)
9. Ašudjaras pe leste thaj, atoska, ka džas an foro kethane. (Čakamo ga, da
bomo šli skupaj v mesto.)
10.Ašudjardol pe te del o iv tajsa. (Jutri pričakujemo sneg.)
(Sinonimni romski glagol adžukerel,čakati, v dobesednem prevodu
pomeni »ne iti«.)
avel. Romski glagol staroindijskega porekla, katerega osnovni pomen
je priti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol ap11, apnoti V,
doseči, ujeti, najti, prenašati, razprostreti, pretrpeti itd. ; avaya, približati se.
(Iz tega glagola je izpeljano veliko besed in izrazov, ki označujejo verskoritualna dejanja stare Indije, zato je tudi njihov pomen zelo obsežen.) Glagol
je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
me avav (pridem, prihajam), tu aves (prideš, prihajaš), vov avel (pride,
prihaja); amen vas (pridemo, prihajamo), tumen aven (pridete, prihajate),
von aven (pridejo, prihajajo). V pretekliku se doda črka -l-: avilem, avilan,
avilo/avili; avilam, avilen, avile.
Primeri:
1. Avel thaj našel. (Pride in odide, t.j. izgubi se.)
2. Avel mande sar o meripe. (Pride k meni kot smrt, t.j. brez zamude.)12
3. Avilo arati e Indijatar. (Včeraj je prišel iz Indije.)
4. Avilo dži amende o aberi kaj san but nasvalo. (Do nas je prišel glas, da si
zelo bolan.)
5. Avilo pe maj te xav mačho. (Zaželel sem si jesti ribe.)
6. Avilo tuke te meres! (Obsojen si na smrt!)
7. Avilo peste. (Prišel je nazaj, t.j. spet je pri zavesti, izboljšal je svoje stanje,
vrnil se je od mrtvih ipd.)
11
12
1. Romski av, naprej, ima etimološko gnezdo v sanskrtskem ap, naprej, daleč, sebi ipd.; romski prefiks av, avakaring, pri sem, pa ima etimološko gnezdo v sanskrtskem prefiksu ava, avaya, približati se itd.
Romski glagol avel je sestavni del številni pregovorov in rekov.
25
8. Avile e pišoma po džukel. (Na psu so se pojavile bolhe.)
9. Voj avel leske phen kakostar. (Ona je stričeva sestra.)
10.Ni avilo maj dži e cikne najeste. (Ne sega mi niti do malega prsta, t.j. ne
more se meriti z mano v nobenem pogledu.)
11.Kana dikhav tut geja bibaxtale, avel pe maj te merav. (Ko te vidim tako
nesrečnega, mi ni več do življenja.)
12.Sar avilo, geja gelo. (Kakor prišlo, tako odšlo.)
13.Av manuš! ( Bodi človek!)13
azbal. Glagol staroindijskega porekla, ki pomeni dotakniti, dotikati,
vznemirjati itd. Menijo, da je v romski jezik prišel preko perzijskega
jezika, ker sta si ta dva jezika sorodna. Veliko besed ima skupno
etimološko poreklo. Azbal izhaja iz sanskrtskega as asnoti V, ki ima v
akuzativu pomen dohiteti, priti do, medtem ko asbadh pomeni škodovati
nekomu, ker je prišlo do spoja omenjenega glagola as in glagola badh I, ki
v sanskrtu pomeni škodovati. Ta romski glagol je tematski, kar pomeni, da
ima v sedanjiku iste oblike kot asav. V pretekliku pridobi črko -j-. Torej: me
azbajem(dotaknil sem), tu azbajan (dotaknil si), vov azbaja (dotaknil je);amen
azbajam (dotaknili smo), tumen azbajen (dotaknili ste), vonazbaje (dotaknili
so). Kavzativ nastane tako, da se doda zlog -av, torej azbavel. Povečano število
pomenov tega glagola je posledica tega, ker se iz njega izpeljuje kavzativ I in
ker pozna pogled aktivne in pasivne oblike še medium.
Primeri:
1. Azbal o kašt an savo čalada o vadžra. (Dotika se drevesa, ki ga je zadela
strela.)
2. Naj maj ni dži soste, na azba man!( Ni mi do ničesar, ne dotikaj se me!)
3. Azbado, lino! (Dotaknjeno, umaknjeno!)
4. O manuš si nasvalo, na te azbadan les! (Človek je bolan, ne dotikaj se ga!)
5. Kana sem andral dukhado, sa e rigendar sem azbado. (Ko me boli
odznotraj, me vse vznemirja, t.j. nikjer ne najdem miru.)
6. Azbavel man kana dikhav so kerel pe nasvale manušesa. (Vznemiri me,
ko vidim, kaj delajo z bolnim človekom.)
13
Glagol avel v nekaterih romskih dialektih pomeni biti, postati in ima zato tudi vlogo pomožnega glagola.
26
B
bajrijal. Glagol staroindijskega porekla, ki se omenja v zakoniku
pripisanem Manuu, praočetu človeštva in utemeljitelju razporeditve
družbe. Mitska zgodba pravi, da je riba slučajno prišla v Manuove roke,
medtem ko si jih je umival. Rekla mu je: ”Bibhrhi man.” (“Neguj me. ” t.j.
“pomagaj mi zrasti”.) Gre torej za željo, ki jo je Mauu izrazila riba. Ta oblika je
nakazana s staroindijskim kavzativom, ki je izpeljan iz glagola bhr14, bibharti,
III, II, I, nositi, hraniti, ščititi, negovati, vzdrževati itd. Slovar v Rigvedi
nam pojasnjuje, da so iz te glagolske osnove izpeljani mnogi glagoli in druge
stvari, med katerimi je tudi samostalnik bhrti f. nega, vzdrževanje itd. Poleg
omenjenega obstaja v sanskrtu še glagol bamh I, rasti, priti k močem itd.)
Romski glagol bajrijal, rasti, ima etimološko gnezdo v istopomenskem
staroindijskem glagolu bhr, bibharti III, II, I. (Najpogosteje ga lahko slišimo
v arijskem dialektu. Primer tega je npr. pesem Šabana Bajramovića “Geljan
dade”: “. . . Te bajrovas bizo tute. . ., Da rastemo brez tebe. . . ”) Glagol je
tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me bajrovav (rastem), tu bajrias
ali bajros (rasteš), vov bajrial ali bajrol (raste); amen bajrias (rastemo), tumen
bajrian ali bajron (rastete), von bajron (rastejo). V pretekliku se doda črka -l-.
Homonimni romski glagol bhararel, držati, paziti (ovce, koze, svinje, živino
itd.) ima etimološko gnezdo v sanskrtskem istopomenskem glagolu bhar,
bharati I. Poleg teh obstaja še glagol, bararel, pomnožiti, ojačiti, povišati se
itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol vrdh, vardhati I, ojačati,
rasti, razširiti se, navdušiti se, veseliti se itd. (Romski pridevnik baro, veliki in
samostalnika baripe m., barikanipe, občudovanje, ponos, imata etimološko
gnezdo v tem sanskrtskem glagolu.)
Primeri:
1. Kon bajrarda tut thaj kaj bajrilan? (Kdo te je vzgajal in kje si odraščal?)
2. Bajrilo sar andar paj!(Zrasel je kot iz vode!)
3. I čar bajrili trujal o kher, le čhin la, e sapa te na bajron. (Trava je podivjala
14
Indoevropska osnova je bheu-/bhu-, rasti; glagol biti ima v srbskem in drugih slovanskih jezikih etimološko
gnezdo v tem indoevropskem glagolu. Poglej v: P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, str.
158 -161
27
okrog hiše, pokosi jo, da se ne zaredijo kače.)
4. Bajron leske mustak thaj čhor. (Rastejo mu brki in brada. )
5. Bute čhavren bajrarda pire vastenca. (Mnogo otrok je vzgojil s svojimi
rokami, t.j. s svojim trudom.)
6. Bajrol lesko ilo. (Veseli se.)
7. Bhararel e bakren thaj guruven. (Goji ovce in govedo.)
8. Barardile e džene pe phuv. (Število prebivalcev na svetu se je povečalo.)
9. Barardol e temperatura. (Temperatura je v porastu.)
10.Barardol o kučipe. (Draginja je v porastu.)
11. Na barar but će čhib, šaj ačhes bi lako!(Ne steguj jezika preveč, ker lahko
ostaneš brez njega.)
12.Ni barardol pe i godji an sa bare šere. (Ne povečuje se pamet v vsaki veliki
glavi, t.j. velika glava ni znak velike pameti.)
bašel. Romski glagol staroindijskega porekla, katerega osnovni pomen je
lajati, oglašati se z zvokom itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol bhas, bhasati I, lajati. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike:me bašav (lajam), tu bašes (lajaš), vov bašel (laja); amen bašas (lajamo),
tumen bašen (lajate), von bašen (lajajo). V pretekliku se doda črka -l-: bašlem.
Primeri:
1. O džukel bašel. (Pes laja.)
2. Dik, so bašel. !? (Poglej, kaj odmeva!?)
bašel. Romski glagol staroindijskega porekla, katerega osnovni pomen je
kričati, dreti se, …Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol vaš,vašyate
IV, I, dreti se, kričati, grmeti itd. Oblike so iste kot prejšnjem glagolu.
Primeri:
1. Bašel o bašno. (Petelin kikirika.)
2. Bašel telal thaj upral. (Dere se iz vseh strani.)
3. Bašel o devel. (Grmi.)
28
bašalel. Romski kavzativ staroindijskega porekla, katerega osnovni pomen
je igrati. Njegovo etimološko gnezdo izvira iz sanskrta vašyate, proizvajati
zvoke. (Vadaka m.; bhandika m, v sanskrtu glasba, glasbeno ustvarjanje). V
sedanjiku ima naslednje oblike: me bašalav (igram), tu bašales (igraš), vov
bašalel (igra); amen bašalas (igramo), tumen bašalen (igrate), von bašalen
(igrajo). V pretekliku se doda črka -d-: bašaldem.
Primeri:
1. Me bašalav. (Jaz igram.)
2. Bašalav pe lavuta. (Igram violino.)
3. But Rroma bašalen, gilban thaj khelen. (Mnogi Romi igrajo, pojejo in
plešejo.)
bašavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen: klicati,
priklicati, npr. klicati z žvižgom. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol bhas (medium:bhasate I),govoriti, pogovarjati se, klicati, priklicati.
Ta kavzativ ima v sedanjiku naslednje oblike: me bašavav (kličem), tu
bašaves(kličeš), vov bašavel (kliče): amen bašavas (kličemo), tumen bašaven
(kličete),von bašaven (kličejo). V pretekliku se vrine črka -d-: bašavdem.
Primeri:
1. Dža, bašav les, si amen bari buti te keras. (Pojdi, pokliči ga, čaka nas veliko
delo.)
2. Bašav les, te namaj sovel. (Zbudi ga, dovolj je spal.)
3. Bašav leske. (Pokliči ga z žvižgom.)
4. Na bašav, ka uštaves e čhave andar o suno. (Ne žvižgaj, zbudil boš otroka
iz sna.)
bešel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: sedeti.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol viš, višati VI, prispeti,
uspeti, postaviti se, nasaditi itd. (Upa - viš, sedeti; ime indijske kaste vajšij,
ima poreklo v tem glagolu.) Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me bešav (sedim), tu bešes(sediš), vov bešel (sedi); amen bešas
(sedimo), tumen bešen (sedite), von bešen (sedijo.) V pretekliku se vrine črka
-l-: bešlem. Kavzativ nastane tako, da osnovi dodamo na glagolsko osnovo
29
zlog -ar: bešljarav, posaditi. Mediumska oblika tega kavzativa v 1. osebi
ednine, sedanjik, se glasi: bešljardijav. Ta oblika ima v mediumu v pretekliku
dodano črko -l-: bešljardilem.
Primeri.
1. Avilo mande o manuš, bešlo po pato thaj phenda:” Ni avilem te bešav,
akate sem bičhaldo tumen vareso te pučav”.(Prišel je k meni človek, se
usedel in rekel: »Nisem prišel sedet, ampak so me poslali k Vam, da nas
nekaj vprašam.«)
2. Beš tele! (Sedi!)
3. Bešljardan man, palem si man pherde vasta bući. (Poslala si me sedet, jaz
pa imam polne roke dela.)
4. Bešava, kana merava. (Sedel bom ko umrem,t.j. obsojen sem na nenehno
delo.)
bešel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomeni: živeti,
prenočiti, preživljati čas… Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol vas, vasati III. Oblike tega glagola so skladne s tistimi, ki so navedene
pri predhodnem.
Primeri:
1. Kaj bešes? (Kje živiš, t.j. stanuješ?)
2. Bešav an Srbija. (Živim v Srbiji.)
3. Sode berša gothe bešes? (Koliko let živiš že tam?)
4. De sar sem binado, gothe bešav. ( Tu živim od rojstva.)
bičhalel. Romski glagol staroindijskega porekla. Predpona bi v romščini
izhaja iz besede vi, ki ima v sanskrtu vlogo predloga in se uporablja
kot glagolski prefiks, ki nakazuje spremembo kraja dogajanja ali
sestave predmeta; postopno zaustavitev dejanja ali spremembo stanja,
ki je označena z glagolom v osnovi. Po drugi strani lahko nakazuje tudi
razdelitev, razdvajanje, ločevanje itd. Osnovni glagol - čhalel ima etimološko
gnezdo v sanskrtskem glagolu ksip, ksipati VI, vreči, streljati, pohiteti, zadeti
itd. (Iz tega sanskrtskega glagola izhaja romski čhudel, vreči). Glagol je
atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me bičhalav (pošiljam), tu
30
bičhales (pošiljaš), vov bičhalel (pošilja); amen bičhalas (pošiljamo), tumen
bičhalen (pošiljate), von bičhalen (pošiljajo.) V pretekliku se vrine črka -d-.
Kavzativ je bičhavav. Kavzativna oblika pozna medium, njegovi pomeni so
odvisni od situacije in konteksta.
Primeri:
1. Bičhalav tuke lil. (Pošiljam ti pismo.)
2. Bičhavav tute mor čhave te pe leste bičhales e love kaj lijan mandar udžile.
(K tebi sem napotil svojega sina, da po njemu pošlješ denar, ki si si ga od
mene sposodil.)
3. E džuvde bičhavdon, e mule bičhaldon. (Živi se pošiljajo, mrtvi se
dostavijo.)
4. Bičhavdo si e Devlestar te sikavel amen so te keras. (Poslan je od Boga, da
nam pokaže kaj naj naredimo.)
5. Bičhavdilem te akharav tumen po abijav. ( Napotil sem se k Vam, da Vas
povabim na poroko.)
6. Bičhavde amen te džas došale dromesa. (Napotili so nas na hojo po grešni
poti.)
bijanel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
rojevati, roditi (se). Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
vi-yan, roditi se. (Hindujski: byana, roditi). To je atematski glagol, ki ima v
sedanjiku naslednje oblike: me bijanav (rojevam, rodim), tu bijanes (rojevaš,
rodiš), vov bijanel (rojeva, rodi); amen bijanas (rojevamo, rodimo), tumen
bijanen(rojevate, rodite), von bijanen (rojevajo, rodijo). V pretekliku se
vrine črka -d-: bijandem. Mediumska oblika v 1. osebi ednine v sedanjiku:
bijandijav, preporoditi se. V pretekliku se vrine črka -l-: bijandilem.
Primeri:
1. Mi čhaj bijanda murš. (Moja hčerka je rodila sina.)
2. Uta leste15, beng bijandilo, ni bijandilo manuš! (Naj je preklet, rodil se je
15
Romski izraz uta leste ima etimološko gnezdo v sanskrtskem kim uta adv., akamo,(a)kamoli, nekmoli itd.;
kim,pron interr . od česa? čega? – odvisno od sklona, najpogosteje nom. i akuzativ – lahko ima različen pomen;
uta, indekl., in, tudi, ali, itd. Najprimernejši prevod tega romskega izraza v srbski jezik bi bil: “tamo njemu”
(njemu tam), “njemu o glavu” (njemu v glavo) in podobno. Poleg tega v romščini obstajajo še izrazi kot je recimo,
31
vrag in ne človek.)
3. I džukli bijanda ohto rikonora. (Psica je skotila osem mladičkov.)
4. I kahni bijanda arno. (Kokoš je znesla jajce.)
5. I phabalin bijanda, dži phuvjate bangili. (Jablana je obrodila, do zemlje se
povesila.)
6. Kastar si manuš bijando, geja si bajrardo thaj bharardo. (Človek raste in se
vzgaja odvisno od porekla.)
7. Sa so bijandol, po agor na phuv pusadol. (Vse kar pride na svet, konča pod
zemljo.)
8. Bijando si an gav. (Izvira iz vasi.)
9. Bijandili nevi čarain. (Rodila se je nova zvezda.)
10.Si te bijandijav kana dikhava la. (Znova se bom rodil, ko jo bom videl.)
11.Džikaj bijandol, ni džanel pe so te lačhardol;džika merel pe, i momeli
arakhadol. (Kadar se rodimo, ne vemo kaj vse je treba pripraviti; ko
umiramo, mora biti sveča pri roki. T.j. Kar pride na svet z rojstvom je
negotovo, ko je smrt pred vrati, negotovosti ni več.)
12.Na te bijanes, džikaj ni sićilan te meres! (Ne rojevaj, preden si se naučil
umreti!)
biljavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
(raz)topiti. Njegovo etimološko gnezdo so sanskrtske besede vili, viliyana,
razkrajanje, raztapljanje, razgrajevanje ipd. V sedanjiku ima naslednje oblike:
me biljavav (topim), tu biljaves (topiš), vov biljavel (topi); amen biljavas
(topimo), tumen biljaven (topite), von biljaven (topijo). V pretekliku se doda
črka-d-: biljavdem. Mediumska oblika v 1. osebi edine sedanjika: biljavdijav,
topim se. Mediumska oblika v pretekliku dobi še črko -l-: biljaldilem.
bistarel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
pozabiti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik vismrti16
f., pozaba ;oziroma pridevnik vismaraka, pozabljen. Glagol je atematski
in ima v sedanjiku naslednje oblike: me bistarav, bistrav, (pozabim), tu
bistares, bistres,(pozabiš), vov bistarel, bistrel (pozabi); amen bistaras,
16
uta so, ampak kaj; uta sar, še kako itd.
Smr, smarati I, spomniti se,preda (va) ti, pouče(va)ti; smara m, spomin, pomnjenje; ljubezen, bog ljubezni itd.
32
bistras (pozabimo), tumen bistaren, bistren (pozabite), von bistaren,bistren
(pozabijo). V pretekliku se vrine črka -d-: bistardem. Glagol ima poleg
aktivne in pasivne tudi mediumsko obliko (medium, 1. oseba edine, sedanjik:
bistardijav). V pretekliku se vrine še črka -l-; bistardilem.
Primeri:
1.Sostar bistardan man? (Zakaj si me pozabila?)
2.Me ni bistarav khanči so si maj phendo. (Ne pozabim ničesar kar se mi
pove.)
3.Pe khanikaste ni bistarav, mandar bistardijav. (Na vse se oziram, le sebe
nimam v glavi.)
4.Na te bistaras jek averestar! (Ostaniva na zvezi drug z drugim.)
bolel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
namočiti, potopiti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
bul, bolayati, potopiti :hindujski: bolna, potopiti. Zaradi krščanskih vplivov
je dobil nov pomen: krstiti (se). Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me bolav (krstim), tu boles (krstiš), vov bolel (krsti);
amen bolas (krstimo), tumen bolen (krstite), von bolen (krstijo). Iz tega
glagola je izpeljan samostalnik bolipe m, krst. V pretekliku se vrine črka -d-:
bolaldem, krstil sem. Kavzativ nastane tako, da glagolski osnovi dodamo
sufiks -ar: bolalarel, krstiti,prekrstiti itd. Mediumska oblika v 1. osebi ednine
v sedanjiku: bolaldijav, krstim se.
Primeri:
1. O rašaj bolel e manušes an khangiri. (Duhovnik krsti človeka v cerkvi.)
2. Bolda les e sumnale pajesa thaj trušulesa17. (Krstil ga je s sveto vodo in
križem.)
17
Romski samostalnik trušul m, križ ima etimološko gnezdo v sanskrtskem samostalniku trisula n, trizob. Po
mitološkem izročilu je bog Šiva s trizobom ubijal demone. Pod krščanskim vplivom je ta samostalnik dobil nov
pomen, križ. Skupaj z glagoli lav, vzeti; kerav, delati; thav, postaviti itd., samostalnik trušul zaznamuje več dejanj
kot so križati se, moliti, dodajati križce itd. Na primer: Lav mange trušul. (Križam se.); Te lav mange trin var
trušul. (Naj se trikrat prekrižam.);Bijando si trušulesa po čikat. (Rodil se je s križem na čelu,t.j. ima srečo.); Sargo
kaj e trušulestar pelo. (Kot da bi padel s križa. T.j. popolnoma je izčrpan.); Kerdem trušulesa thaj thuvesa. (Delal
sem s križem in dimom, t.j. vse sem poskušal.); O trušul ni merel leske. (Smrt mu ne uide.); An vast trušulesa, an
ilo e bengesa. (v roki križ, v srcu hudič, t.j. je hudoben človek).
33
3. Sar te bolav će čhaves? (Kako naj ti krstim otroka, t.j. katero ime naj mu
dam?)
4. O kirvo kana bolel e čhaves, lel peske trušul e Devleske. (Ko boter krsti
otroka, moli Boga.)
5. San tu boldo? (Si krščen t.j. razumen?)
6. Ni boldo, ni čholdo! (Nit krščen, niti ukraden! T.j. Nerazumen človek)
7. Bolav o marno an čićen. (Kruh namakam v mast.)
8. Na bol e naja an xabe! (Ne namakaj prstov v hrano!)
boldel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
obračati (se). Njegovo etimološko gnezdo je staroindijski glagol bhur,
hitro se premikati gor in dol. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me boldav (obračam), tu boldes (obračaš), vov boldel (obrača); amen
boldas (obračamo), tumen bolden (obračate), von bolden (obračajo). V
pretekliku pridobi črko -d-: boldem. Kavzativ I nastane z dodajanjem sufiksa
-av osnovi :boldavav, obrniti, preobrniti ipd.; kavzativ II z dodajanjem sufiksa
-ar: boldarav, zviti, zaviti ipd. Mediumske oblike: boldijav; boldavdijav;
boldardijav. Njihovi pomeni so odvisni od situacije in konteksta.
brival, brijal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
sukati, česati (volno, prejo itd.) Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol vap, vapati I, striči, šišati itd. (Kavzativ: vapayati.) Glagol je tematski in
ima v sedanjiku naslednje oblike: me brivav18 (sukam, češem volno), tu brivas
(sukaš, češeš volno), vov brival (suka, češe); amen brivas (sukamo, češemo),
tumen brivan (sukate, češete volno), von brivan (sukajo, češejo volno.) V
pretekliku se vrine črka -d-: brivavdem.
18
Po starem običaju se Romi na začetku pomladi obračajo k Soncu in izgovarjajo ritualno molitev: “Tatarkhama,
te brivav, te katav, tuke sosten, mange gad!”(“Grej Sonce, da bom predel in tkal, tebi hlače, meni srajco!«). Ta
ritualna molitev izhaja iz vedskih časov. Dodajmo temu še en nenavaden podatek: v jeziku litvanskih Romov
briviba f. pomeni svoboda.
34
Primeri:
1. I phuri brival e pošom thaj katel la e katljasa. (Starka suka volno in ko
prede na vretenu.)
2. E klce si but phare te brivan pe. (Težko konopljo je zelo težko sukati.)
3. O šil brival o ilo an mande. (Zima prepreda moje srce.)
4. Kletvica: O meripe te brival tut, sosten e bengeske tutar te kerel! (Smrt te
je sukala, iz tebe hlače hudiču stkala!)
brl. Korenski romski glagol, staroindijskega porekla. Njegov osnovni
pomen je premestiti, nositi, delati nered itd. Njegovo etimološko
gnezdo je sanskrtski glagol bhr, bharati I, nositi. Glagol je tematski in ima v
sedanjiku naslednje oblike:me brv, tu brs, vov brl; amen brs, tumen brn, von
brn. V pretekliku se doda črka -d-:br:dem, br :dan, br:da; br :dam, br : den,
br: de.
Primeri:
1. Brn šej po šej, našti lenge brvmastar maškar o kher te phires. (Premeščaj
stvar po stvar, ker se od njihovega premeščanja ne da niti hoditi po hiši.)
2. Brvde, brsarde, džikaj sa ni phagarde! (Nosili, prenašali, dokler niso vse
razbili!)
3. Brsardile e porha an mande. (Čreva so se mi premešala.)
budžarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
zamotati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol bhuj, bhujati
VI, zviti, zaviti, zamotati, dati na stran itd. ( Romski samostalnik budžo m,
zavitek ima tudi etimološko gnezdo v tem glagolu.). Glagol je atematski ima v
sedanjiku naslednje oblike: me budžarav (zavijem), tu budžares(zaviješ), vov
budžarel (zavije); amen budžaras (zavijemo), tumen budžaren (zavijete), von
budžaren (zavijejo). V pretekliku se vrine črka -d-: budžardem.
Primeri:
1. Budžarda sa pe šeja thaj thoda len an jek budžo. (Zavil je vse svoje stvari
skupaj in jih dal v en sveženj.)
2. Budžardan tut, ni o Sumnal Devel našti te prindžarel tut! (Tako si se
zavila, da te ne more prepoznati niti gospod Bog.)
35
3. Kas budžaren e berša, vov ni dikhel pe šeja. (Tisti, ki ga zavijejo leta, več
ne opazi stvari.)
budžulil (pe). Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
uživati, veseliti, zabavati se itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol bhuj, bhunakti VII, uživati, veseliti se, imeti itd. (Romski samostalnik
budžulja f., ženska nagnjena k razvratnemu in lahkemu življenju, ima
etimološko gnezdo v tem glagolu.)
Primeri:
1. E budžulja sasti rat budžulisardili thaja akana sovel. (Zbadljivka je cele
noči klepetala in zdaj spi.)
2. Budžuli, budžuli, napal ka les e rovli. (Veseli se, veseli,kajti pozneje ti
palica ne pobegne, t.j. čaka te prosjačenje.)
3. Bdžuli, budžuli, i roj ćiri an avgin peli. (Uživaj, uživaj, žlica ti je padla v
med.)
buparel. Romski kavzativ staroindijskega porekla, katerega osnovni
pomen je pasti (na tla). Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski izraz
bhu- patita, pasti na tla. (Bhumi f., zemlja). V sedanjiku ima naslednje oblike:
me buparav (padam), tu bupares (padaš), vov buparel (pada); amen buparas
(padamo), tumen buparen (padate), von buparen (padajo.) V pretekliku se
vrine črka -d-: bupardem. ( Uparel, vstati.)
buril. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: premikati
se, iti gor in dol, ubadati se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski izraz
bur, hitro se premikati gor in dol kakor plamen. V sedanjiku ima naslednje
oblike: me buriv (grem gor-dol), tu buris (greš gor-dol), vov buril (gre gor
-dol); amen buris (gremo gor - dol), tumen burin (greste gor -dol), von burin
(gredo gor - dol). V pretekliku se vrine črka -j-: burijem.
36
C
crdel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
vleči, vlačiti. (Romski besednjak ima zelo malo stvari in glagolov,
ki se pričenjajo na črko c.) Izhaja iz staroindijskega glagola tan,tanoti
VIII,raztezati, vleči itd. To je atematski glagol, ki ima v sedanjiku naslednje
oblike: me crdav (vlečem), tu crde (vlečeš),vov crdel (vleče); amen crdas
(vlečemo), tumen crden (vlečete), von crden (vlečejo). V pretekliku se vrine
črka -d-. Kavzativ nastane tako, da se glagolski osnovi doda sufiks –av:
crdarav, potegnem, izvlečem itd. Mediumska oblika v 1. osebi edine, sedanjik:
crdijav; crdardijav, izvleči se itd.
Primeri:
1. Crdav o vurdon andar i čik. (Avto vlečem iz blata.)
2. Crdav e karfin andar o duvari. (Pulim žebelj iz zida.)
3. Crden la balendar. (Vlečejo jo za lase.)
4. Crdas kašta andar o voš. (Vozimo drva iz gozda.)
5. O čhavo crdel molivesa po lil. (Otrok vleče s svinčnikom po papirju.)
6. Crdel o thuv an peste. (Dim vleče v sebe, t.j. kadi.)
7. Crdel man i lindra. (Spanec me lovi, t.j. zaspan sem.)
8. Thara ka crdas po drom. (Jutri odpotujemo.)
9. Crdel man o than kaj sem bijando. (Privlači me moj rojstni kraj.)
10.Crda o ilo andar ma. (Srce mi je iztrgal, t.j. privedel me je v obup.)
11. Crda pes. (Splavila je.)
12.Sa e manuša pe piri rig crden. ( Vsak človek vleče na svojo stran.)
13.Crdel man peste khere. (Vabi k sebi, v svoj dom.)
14. Crde e godji andar leste. (Izvlekli so mu možgane, t.j. obnoreli so ga.)
15.Crden tumen palal! (Povlecite se!)
16.Paćav kaj ka crdardijav andar i bibaxt savi peli pe mande. (Verjamem, da
se bom izvlekel iz nesreče, ki me je doletela.)
crdel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: plaziti,
prikrasti se, itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol tsar,
tsarati I, plaziti, prikrasti se, pričeti, začeti itd. (Ta homonimni glagol doslej
sploh ni bil ugotovljen v romskem jeziku!) Oblike ima iste kot predhodni
37
glagol, le da ima popolnoma drug pomen.
Primeri:
1. Crdel pe phuv sar o kermo. (Ruje po zemlji kot črv.)
2. Crdel l pe sargo sap. (Plazi se kot kača.)
3. Crda pe o nasvalipe an leste. (Bolezen se je zavlekla vanj.)
4. O džukel crda pe thaj astarda les punrestar. (Pes se je privlekel in ga
ugrabil za nogo.)
5. Tu crdes! (Ti si na potezi!)
6. Crdardijav de sar džanav mandar. (Plazim se odkar pomnim, t.j. imam
težko življenje.)
Č
čalavel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: udariti.
Izhaja iz sanskrtskega glagola cal, calai I, premikati se, dotakniti, vzburiti
se itd. (Kavzativ: calayati, poriniti, udariti itd.; hindski: čhalna, premikati,
vreči zrušiti itd.) Osnovna oblika tega romskega glagola čalel je ohranjena
le v govoru nekaterih posameznih romskih skupin, kot npr. pri Romih v
Litvi; (hindustanski čhalna, udariti). Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me čalavav (udarjam, udarim), tu čalaves (udarjaš, udariš),
vov čalavel (udarja, udari); amen čalavas (udarjamo, udarjate), tumen čalaven
(udarjate, udarite), von čalaven (udarijo, udarajaj0). V pretekliku se vrine
črka -d-. Njegova mediumska oblika je čaladijol (krajše: čaladol); preteklik:
čaladilo/čaladili. Pomen tega kavzativa in njegovih mediumskih oblik je
odvisen od situacije in konteksta.
Primeri:
1. Člavel man e vastesa pe zeja. (Z roko me udarja po hrbtu.)
2. Vereko čaladadar thaj našlo. (Nekdo je potrkal na vrata in pobegnil.)
3. Čalada topasa an šoro. (Z žogo me udaril po glavi.)
4. Dik, te čalaves maškaral! (Glej, da zadeneš center!)
5. O khandipe čalavelan šoro!(Smrad udarja v glavo!)
6. O devel čalavel. (Nebesa grmijo.)
38
7. Čalada les e čhurasa an kolin. (Z nožem ga je poškodoval na sredini prsi.)
8. Čalada les i struja, o ilo lesko ačhilo! (Ubila ga je elektrika, zastalo mu je
srce.)
9. Bari taksa čalade, naštimaj te dživil pe. (Naložili so nam veliki davek, ne
moremo več obstajati.)
10.Po trušul čaladen man!(Prikovali ste me na križ.)
11. Bari balval čalada. (Priletel je veliki veter.)
12.Čalada tut e mol an šoro. (Vino te je omamilo.)
13.Vov čalavel injekcije. (On daje injekcije.)
14. Čalada leske o rat an šoro. (Kri mu je udarila v glavo.)
15.Čalada o ćilo an phuv. (Kol je nabil v zemljo.)
(Ta glagol se pogosto rabi v kletvicah, izrekih z erotično vsebino in
frazeoloških izrazih.)
čambal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:Žvečiti,
požirati hrano itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
jabh,jambh, jabhate I, drobiti, žvečiti itd. (Jambha m. v sanskrtu pomeni
zob, okel, demon). Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
me čambav (žvečim), tu čambas (žvečiš), vov čambal (žveči);amen čambas
(žvečimo), tumen čamban (žvečite), von čamban (žvečijo). V pretekliku se
vrine črka -l-: čamblem. Kavzativ nastane tako, da se glagolski osnovi doda
sufiks –ar: čambljarav, prežvečiti.
čarhol. čarhal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen:lizati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski medium ksar
I, lizati. (Hindustanski: chatna; hindski:chatana, lizati). V sedanjiku ima
naslednje oblike: me čarhov (ližem), tu čarhos (ližeš), vov čarhol (liže); amen
čarhos (ližemo), tumen čarhon (ližete), von čaron (ližejo.) V pretekliku se
doda črka -d-: me čarhidem (lizal sem), tu čarhidan (lizal si), vov čarhida
(lizal je); amen čarhidam (lizali smo), tumen čarhiden (lizali ste), von čarhide
(lizali so). Na podlagi govornih izkušenj, prihaja v nekaterih situacijah do
zmešnjave, ker v romščini obstaja tudi glagol čarol, pasti (travo), ki je izpeljan
iz samostalnika čar f. trava. (Ta romski samostalnik ima izvor v staroindijskem
glagolu car, jesti, pasti;phalurski: čar f., trava; hindski charan, pasti; tudi
naziv za pod-kasto v Radžastanu.) Iz tega glagola je izpeljan kavzativ čararel,
39
peljati živino na pašo. Na koncu, v romščini obstaja tudi glagol čarhol, opeči,
zagoreti itd., ki izhaja iz sanskrtskega ksa, ksayati IV, izgoreti, pustiti goreti,
poogleneti itd. (Iz tega glagola je nastal staroindijski pridevnik ksara, oster,
slan, zgrižen, iz katerega izhaja romska istopomenska beseda čarhido.)
Situacije in kontekst določajo lažje razumevanje pomenov tega glagola.
Primeri:
1. Čarhov e čhibasa lon. (Z jezikom ližem sol.)
2. I šudri balval mor kokala čarhol. (Ledeni veter mi liže kosti.)
3. I jag čarhida sasto voš thaj dži devleste resli. (Ogenj je polizal ves gozd in
segel do neba.)
4. Von čarhon pes. (Med seboj se ližeta, t.j. ščitita.)
čorel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (u)
krasti). Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol čur, čorayati X,
(po)krasti. Glagol je atematski in ima sedanjiku naslednje oblike: me čorav
(kradem), tu čores (kradeš), vov čorel (krade);amen čoras (krademo), tumen
čoren (kradete), von čoren (kradejo). V pretekliku se vrine črka -d-: čordem.
Z dodatkom sufiksa –ar na glagolsko osnovo nastane kavzativ: čorarav.
Mediumska oblika v 1. osebi ednine sedanjik: čordijav.
čumidel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (po)
ljubiti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol čumb, čumbati I,
ljubiti, intimno dotakniti itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me čumidav (ljubim), tu čumides (ljubiš), vov čumidel (ljubi);
amen čumidas (ljubimo), tumen čumiden (ljubite), von čumiden (ljubijo).
V pretekliku se vrine črka -d-: čumidem. Kavzativ nastane s sufiksom -ar:
čumidarav. Mediumska oblika v 1. osebi edine, sedanjik: čumidijav.
40
ČH
čhadel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:bruhati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol čhard, čhardati VII, bruhati,
pljuvati itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:me čhadav
(bruham), tu čhades (bruhaš), vov čhadel (bruha); amen čhadas (bruhamo),
tumen čhaden (bruhate), von čhaden (bruhajo). V pretekliku se vrine črka
-d-: čhadelm. (V nekaterih narečjih se izgovarja kot čhanglem, ker fonem -d v
medialni poziciji med a in e preide v fonem g.) Kavzativ nastane z dodajanjem
sufiksa –ar glagolski osnovi:čadljarel. Mediumska oblika, 1. oseba ednine,
sedanjik: čhadljardijav.
(u)čhanel. ušanel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: presejati (s sitom). V sanskrtu čalani f. pomeni sito; čalana, tresti.
(Hindustanski:usanna, presejati; sanna, mesiti testo; hindski: usanna, vmesiti
testo.) Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:me učhanov
(sejem), tu učhanes (seješ), vov učhanel (seje); amen učhanas (sejemo),
tumen učhanen (sejete), von učhanen (sejejo). V pretekliku se vrine črka -d-:
učhandem, učhandan, učhanda; učhandam, učhanden, učhande.
Primeri:
1. Učhanav o arho. (Presejavam moko.)
2. Te učhandan o arho, le paj, hamisar thaj ker humer, napal pek marno. (Če
si presejala moko, vzemi moko, premešaj vse skupaj in naredi testo, potem
speci kruh.)
čhinel. V romščini obstajajo trije glagoli z obliko čhinel, vendar z različnim
pomenom in etimološkim poreklom. Prvi je tisti, katerega osnovni pomen je
sekati. Njegovo etimološko poreklo je chid, chinati I, kar v sanskrtu pomeni
sekati, rezati itd. Ta glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me
čhinav (sekam), tu čhines (sekaš), vov čhinel (seka); amen čhinas (sekamo),
tumen čhinen (sekate), von čhinen (sekajo). V pretekliku se vrine črka -d-:
čhindem, čhindan, čhinda; čhindam, čhinden, čhinde. Kavzativ nastane
tako, da osnovi dodamo sufiks –av: čhinavav, presekati, klati itd.
Drugi glagol čhinel (šinel), vrezati, zarezati, vgravirati, pisati, označiti itd.,
41
izhaja iz staroindijskega chur VI, vrezati, gravirati, razsipati, prekriti itd. (Iz
staroindijskega glagola izhaja tudi romski glagol čhorel, razsipati (žito), razliti
(vodo) itd.) Ta glagol ima v sedanjiku iste oblike kot prejšnji, v pretekliku
pa so njegove oblike naslednje: čhinadem, čhinadan, čhinada; čhinadam,
čhinaden, čhinade. Kavzativ nastane tako, da osnovi čhin-dodamo končnico
–ar: čhinar.
Tretji glagol z obliko čhinel, ubiti, uničiti itd. izhaja iz sanskrtskega glagola
ksi,ksinati, ksinoti, ksayati IX,V,I, uničiti, razdreti, izčrpati itd. Kavzativ
izpeljan iz tega glagola: čindjarel; njegova mediumska oblika v 1. osebi
ednine, sedanjik: čhindijav. Pomen teh homonimnih romskih glagolov lahko
razločimo šele glede na kontekst in konkretno situacijo.
Primeri:
1. Čhinel o kašt te thol jag. (Seka drva, da zakuri ogenj.)
2. Čhinta maj jek kotororo e marnestar. (Odreži mi košček kruha.)
3. Čhinde e manušes, putarde lesko porh thaj inkalde andar leste i fjara.
(Operirali so človeka, odprli so mu trebuh in iz njega odstranili žolčnik.)
4. Akava drom čhinel o drom savo indjarel dži mor khereste. (Tokrat seka
ulico, ki vodi mimo moje hiše.)
5. Čhinda po naj e čhurasa. (Z nožem si je prerezal prst.)
6. Čhinaven e bakren e Patradjake. (Za Veliko noč koljejo jagnje..)
7. Si te čhinav tuke jek lil. (Napisal ti bom pismo.)
8. Biužo si, šaj bi korhatar manušes te čhinel. (Zloben je, lahko bi človeku
prerezal vrat.)
9. An Aušvic sa e Rromen čhinde. (Pobili so vse Rome v Auschwitzu.)
10.Čhindilo o šolo. (Vrv je počila.)
11. Čhindile leske punre e daratar. ( Od strahu so mu odpovedale noge.)
12.Čhindilo e bućatar. (Ubil se je z delom.)
13.Ni čhindilem leske. (Ni mi mar za njega.)
14. Čhindijav leske. (Ubijam se zaradi njega.)
čholel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
rezbariti, tesati. Njegovo etimološko poreklo je glagol ksad, ksadati I,
glodati, gristi. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me
42
čholav (rezbarim), tu čholes (rezbariš), vov čholel (rezbari); amen čholas
(rezbarimo), tumen čholen(rezbarite), von čholen (rezbarijo). V pretekliku se
vrine črka -d-. Kavzativ nastane z dodatkov sufiksa -ar osnovi čhol-: čholarav.
Mediumska oblika v 1. osebi ednine, sedanjik: čholdijav. Njihov pomen je
odvisen od situacije in konteksta.
Primeri:
1. Čholav o kilo. (Tešem kol.)
2. Čholdem o kašt. (Stesal sem les.)
3. Si man te čholarav deš barha. (Moral bom stesati deset kamnov.)
4. Bibaxtalo čhavo, čholav les, manuš lestar te kerav. (Nesrečen otrok, tepem
ga, da bi iz njega naredil človeka.)
5. Bičholdo manuš! (Neotesanec, t.j. primitiven človek.)
čhorel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: naliti,
razliti, politi, ejakulirati itd. Ima isto obliko kot glagol izpeljan iz čhinel.
Njegovo etimološko poreklo je sanskrtski glagol ksar, ksarati I, razliti teči,
puščati, upadati itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
me čhorav (nalivam), tu čhores (nalivaš), vov čhorel (naliva); amen čhoras
(nalivamo), tumen čhoren (nalivate), von čhoren (nalivajo). V pretekliku se
vrine črka -d-. V romščini obstaja še glagol čhorel, razsipati. Njegovo poreklo
je sanskrtski glagol kr, kirati VI, razsipati. Razlika med tema glagoloma in
njegovima pomenoma je odvisna od situacije in konteksta.
Primeri:
1. Čhor maj mol an tahtaj. (Nalij mi vina v kozarec.)
2. Čhordem pherdi piri paj pe leste. (Izlil sem poln lonec vode nanj.)
3. Čhordili i mol andar o tahtaj. (Vino se je razlilo iz kozarca.)
4. Čhorel o brišind, našti će jak te putares. (Dež tako lije, da ne moreš niti
odpreti oči.)
5. Čhordilo o paj andar i piri. (Voda je stekla iz lonca.)
6. Čhordilo mor gad. (Srajca mi je razpadla.)
7. O mulo čhordol an limori. (Mrtvec razpada v grobu.)
8. Čhordilo mor ilo e bare dukhatar. (Srce se mi je razpadlo zaradi velike
bolečine.)
43
9. Te čhordijav te hohavava tut. (Naj se razpadem, če ti zlažem.)
čhornjarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
zdrobiti, itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtska beseda čurna, lepo
zdrobljen, tj. prah, medicinski prašek itd. (Romska samostalnik čhorni f.,
kita, kodrasti lasje itd. ima prav tako to etimološko gnezdo.)
Primeri:
1. Čhornjarel o bar. (Drobi kamen.)
2. Lesko gad čhornjardilo. (Njegova srajca se je razpadla.)
3. Mor dikhipe čhordnjardilo. (Izgubil sem vid.)
4. Čhornjarda les marimasa. (Zmlel ga je v pretepu.)
čhudel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: vreči.
Njegovo etimološko poreklo je sanskrtski glagol ksip, ksipati VI, vreči,
uničiti itd. To je atematski glagol, ki ima v sedanjiku naslednje oblike: me
čhudav (vržem), tu čhudes (vržeš), vov čhudel (vrže); amen čhudas (vržemo),
tumen čhuden (vržete), von čhuden (vržejo). V pretekliku se vrine črka -d-.
Glede na to, da je osnova tega glagola čhud-, se zadnji fonem -d- izbriše in
so oblike v pretekliku naslednje: me čhudem (vrgel sem), tu čhudan (vrgel
si), vov čhuda (vrgel je); amen čhudam (vrgli smo), tumen čhuden (vrgli ste),
von čhude (vrgli so). V kombinaciji s povratnim zaimkom postane refleksivni
glagol, katerega osnovni pomen je slačiti se.
Primeri:
1. Čhuda o barh an paj. (Kamen je vrgel v vodo.)
2. Čhude tutar e šeja, per thaj sov! (Sleci se, lezi in spi.)
3. Čhude len pestar. (Odbili so jih od sebe.)
4. Čhude pe peste bari drez kašt. (Nase so natovorili velik sveženj drv.)
5. Čhude maj jek kotor marno. (Podeli mi kos kruha.)
6. Čhudel pe barenca po Del. ( S kamenjem se steguje v nebo.)
7. I balval čhuda e šeja pe sa e riga. (Veter je razmetal stvari na vse strani.)
8. Će čhaj čhuda pe jak pe mor čhavo. (Tvoja hči je vrgla oko na mojega sina,
t.j. zaljubila se je vanj.)
9. I phuri džanel te čhudel karte. (Starka zna prerokovati iz kart.)
44
10.Mor gav si čhudino an voš. (Moja vas je zapuščena v gozdu.)
1. Na čhude pe mande i doš! (Ne krivi me!)
12.I džuvli geli te čhudel. (Žena je šla na splav.)
13.I balji čhuda. (Svinja je izgubila plod.)
14.Savorendar čhudino, ačhilo korkoro. (Zavržen od vseh je ostal sam
samcat.)
14.Čhudel pe mor punro sargo kaj si lino. (Noga mi skače, kot da bi mi bila
odvzeta, t.j. ne bi bila moja.)
15.Čhude o pato pe tute te na meres e šilestar. (Potegni odejo na sebe, da ne
umreš od mraza.)
16.Čhudel pe jakhasa pe ma. (Namiguje mi.)
17. Čhudel pe jak. (Sprašuje, ukrepa.)
Ć
ćićidel, kikidel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
zategniti, cediti. Izhaja iz glagola su, sunoti V, cediti, itd., (Hindustanski:
chantna.) Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me
ćićidav (zategujem), tu ćićides (zateguješ), vov ćićidel(zateguje); amen
ćićidas (zategujemo), tumen ćićiden (zategujete), von ćićiden(zategujejo).
V pretekliku se vrine črka -d-. Poleg aktivne in pasivne oblike pozna tudi
mediumsko: ćićidijav,(u) zategujem se ipd. Kavzativ nastane tako, da osnovi
glagola ćićid- dodamo sufiks –ar: ćićidarav, pritegnem, nategnem, zategnem
itd.
Primeri:
1. Ćićide saste zorasa o šolo te na našel o džukel. (Zategni povodec na vso
moč, da pes ne pobegne.)
2. Ćićidem i kuštik po mor maškar. (Zategnil sem pas okrog pasu.)
3. Na ćićide geja zurale e dumuk, šaj te mudares e manušes! (Ne stiskaj pesti
tako močno, lahko ubiješ človeka!)
4. Ćićide e drak, ker maj jek taxtaj mol. (Iztisni grozdje in mi ustvari kozarec
vina.)
5. Ćićida o šil, pharol o kašt thaj o barh! (Zima pritiska, poka les in kamen!)
45
6. Ćićida man an kolin. (Stisnilo me je v prsih.)
7. Ćićide e love, resen e kale djesa! (Pazi na denar, prihajajo črni dnevi!
8. Ćićidilem e šilestar. (Zvila sem se od mraza.)
9. Vov si ćićidine ilesko. (On je brezčuten.)
10.Voj si ćićidine vastesko. (Ona je skopuška.)
11.Thavdel o paj andar e česma, ka ćićidarav o šrafo. (Vode teče iz pipe,
zategnil bom vijak na pipi.)
ćidel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:zbrati,
zbirati. Njegovo etimološko poreklo je staroindijski glagol ci, cinoti V,
zlagati, zložiti eno na drugo, razporediti itd. ( Ta glagol se je razvil iz glagola
plačati, ker bili v ta namen uporabljeni predmeti, ki jih je bilo treba zložiti
enega na drugega)19 Iz omenjenega sanskrtskega glagola izhaja tudi srbski
glagol:činiti.) Ker etimologi niso vedeli kako pojasniti poreklo romskega
glagola ćidel, so ga poistovetili z glagolom kedav, brati, poleg katerega je tako
kot pri predhodnih v slovarju zapisano »etimološki izvor neznan«. Narejen
je bil večplastni pregled, zaradi katerega je prišlo do pomot pri uporabi
glagola in pojasnjevanjih njegovega pomena. Glagol ćidel je atematski in ima
v sedanjiku naslednje oblike: me ćidav (zbiram), tu ćides (zbiraš), vov ćidel
(zbira); amen ćidam (zbiramo), tumen ćiden (zbirate), von ćiden (zbirajo.) V
pretekliku se vrine črka -d-: ćidem, ćidan, ćida; ćidan, ćiden, ćide. Kavzativna
oblika ćidar, zberi; in mediumska oblika v 1. osebi ednine: ćidijav, skrčiti se
itd.
Primeri:
1. Čhordile maj e phabaja andar e trasta thaj akana ćidav len. (Jabolka so se
mi razsipala iz torbe in zdaj jih pobiram.)
2. E khajni ćida trujal peste pe pujen. (Koklja je zbrala svoje piščančke okrog
sebe.)
3. Semas but nasvalo, thaj ake, parikerav e Devleske, ćidem palpale mor
sastipe. (Veliko sem bil bolan in zdaj, hvala Bogu, sem si spet povrnil
svoje zdravje.)
19
V Etimološkem slovarju Petra Skoka se ta glagol navaja kot pra-osnova srbskega ali hrvaškega glagola delati.
Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika I, A-J, str. 326.
46
4. Ćidel peske love kaj džanel so ašudjarel les. (Varčuje, ker ve, kaj ga čaka.)
5. Ćide će šeja, čudine si pe sa e riga! (Naredi že enkrat red med svojimi
stvarmi,razmetane so na vse strani!)
6. Ćida andar o kher sa so sas amen, ačhilam bi khančesko! (iz hiše je odnesel
vse kar smo imeli in ostali smo brez vsega!)
7. O džukel ćidel pe pori e daratar, o manuš ćidel pe čhib e ladžatar. (Pes
spodvije rep od strahu, človek stiska jezik od sramu.)
8. Ćidem man an kovari e šilestar. (Od mraza sem se zvil v klopčič.)
9. Ćidilem thaj kernilem. (Zategnila sem se in propadla, t.j. popolnoma sem
propadla.)
10.Ćida pes phub pe mor naj. (Prst se mi je zagnojil.)
ćindjarel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
škropiti, namočiti, škropiti z vodo. Njegovo etimološko poreklo najdemo
v besedi sič, sinčati VI, škropiti, poškropiti, politi z vodo itd. Ta romski glagol
je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me ćindjarav (namakam),
tu ćindjares (namakaš), vov ćindjarel (namaka); amen ćindjara (namakamo),
tumen ćindjaren (namakate), von ćindjaren (namakajo). V pretekliku se
vrine črka -d-: ćindjardem.
Nekaj primerov za boljšo predstavo:
1. Inklisto po brišind thaj ćindjardilo. (Šel je na dež in se premočil.)
2. Ćindjarde sam dži morćate. (Premočeni smo do gole kože.)
3. Ka ćindjardijav sar šimijako. (Premočen bom kot miš.)
4. Našti astares mačho te na ćindjares će punre. (Ne moreš ujeti ribe, če si ne
namočiš nog.)
5. Ćindjarav e gada. (Srajce potapljam v vodo.)
6. Ćindjarde kaštendar ni astardol pe i jag. (Pri mokrih drveh ogenj ne gori.)
ćinol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:tresti.
Izhaja iz glagola ksiti, iz katerega je izpeljan sanskrtski samostalnik
ksiticalana n., potres. V sedanjiku ima naslednje oblike: me ćinov (tresem),
tu ćinos(treseš), vov ćinol (trese); amen ćinos (tresemo), tumen ćinon
(tresete), von ćinon (tresejo). V govorni praksi se ne uporablja preteklik
osnovne oblike, ampak kavzativna oblika, ki nastane z dodajanjem sufiksa
47
–ar na osnovo čin-: Torej:ćinardem, ćinardan, ćinarda; ćinardam, ćinarden,
ćinarde. Kavzativ, ki ima srednje-pasivni pomen: ćinosavov (otresam
se), ćinosavos (otresaš se), ćinosavol (otresa se); ćinosavos (otresamo se),
ćinosavon (otresate se), ćinosavon (otresajo se.) V pretekliku se spreminja
tako: činosavdilem, činosavdilan, ćinosavdilo, ćinosavdili; ćinosavdilam,
ćinosavdilen, ćinosavdile. In na koncu še tretja kavzativna oblika, ki glasi:
ćinosarav, izzvati potres.(Preteklik: ćinosardem,. . .) Ta glagol ima lahko tudi
še kakšen drug pomen, odvisno od situacije in konteksta.
1. Ćinov o pato. (Stresam odejo.)
2. Ćinosarav i akhorin te peren e akhora pe phuv sar bi čidasa len. (Stresam
oreh, da bi orehi padli na tla in bi jih lahko pobrali.)
3. Ćinosavov e praxostar. (Iz sebe otresam prah.)
4. Ćinosavdilem ilestar, čalada mor čhaves o auto. (Srce se mi je pretreslo, ko
je avto zbil mojega sina.)
5. Ćinon pe leske vast. (Roke se mi tresejo.)
D
Etimologi vse do danes niso opazili, da v romščini obstaja več homonimnih
glagolov del.
Edini glagol, ki je bil do zdaj ugotovljen v romskem jeziku, katerega
etimološki izvor je znan, je glagol, del, dati. Ta izhaja iz sanskrtskega da,
dadati III, I, dati. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me
dav (dajem), tu des (daješ), vov del (daje); amen das (dajemo), tumen den
(dajete), von den (dajejo). V pretekliku se vrine črka -j-. Torej: me dijem (dal
sem), tu dijan (dal si), vov dija (dal je); amen dijam (dali smo), tumen dijen
(dali ste), von dije (dali so). Razlika v pomenu homonimnih glagolov in njihov
izvor najbolje nakažejo primeri.
1.
2.
3.
4.
De an leste thaj naš! (Udari ga in beži!)
Dija man dumukhasa po šoro. (S pestjo me je udaril v glavo.)
Dija le e čhurasa. (Poškodoval ga je z nožem.)
Ka del maj o rat andar o nak. (Kri mi bo tekla z nosa.)
48
5. Del brišind. (Dežuje.)
6. Del po muj. (Izliva se; Peni se.)
7. Džas pe limora te das e mulenge djose! (Gremo na pokopališče izkazat
čast umrlim.)
8. Soske des armaja20? (Zakaj kolneš?)
9. Dija jag thaj našlo! ( Vnel je ogenj in pobegnil!)
10.So ašudjaren, den andre?! (Kaj čakate, pojdite noter?!)
11.Mor punre našti den an minija. (Noge mi gredo v čevlje, t.j. čevlji so mi
pretesni.)
12.Dija o beng an leste! (Hudič se je naselil v njem!)
13.De kan! (Poslušaj. Bodi pozoren!)
14. De miro! (Umiri se! Brzdaj se!)
15.I daj del čuči pe čhave. (Mati doji svojega otroka.)
16.Den donde!. ( Dvojno zvežite!)
17. De les tutar! (Odstrani ga od sebe! Odrini ga stran!)
18.Ni maj del pestar. (Umrl je, t.j. ne daje več znakov življenja.)
Na koncu naj omenimo še nekaj enkliktičnih primerov:
1. Dav čik. (Kiham.)
2. Dav bule. (vulgarno, j. . . .)
3. Del rha. ( Prdi.)
4. Del muj. (Kliče.)
5. Del pes šare. (Tepeta se.)
6. Del pes godji. (Spomni se.)
7. Dija man mrtik 21. (Zgrabil me je.)
Romski glagol del ima lahko tudi drugačen pomen, odvisno od situacije in
konteksta. Na primer: Del pe čhaja rromeste. (Ženi svojo hčer.);Ni del pes vov
lokhe. (Ne preda se zlahka.); Na del pes ni šerestar, ni punrestar. (Ne moreš
ga ujeti niti za glavo niti za rep.); Ni del e mak te perel pe leste. (Ne dovoli,
da bi se ga dotaknila niti muha); O džukel dija pe leste. (Pas ga je napadel.);
20
21
V romščini obstaja tudi izraz del romaja, prekleti, vreči urok. Samostalnik romaja f., kletvica, ima etimološko
gnezdo v sanskrtskem samostalniku raumya m. pl., zli duhovi, demoni.
Beseda mrtik v izrazu Del mrtik, zgrabiti, ima etimološko gnezdo v sanskrtski besedi mrtika n., čas smrti.
49
Dija pe lende! (Naletel je na njih;Zalotil jih je.); De tut an rig! (Pojdi na stran;
Naredi prehod); itd. Omenjeni primeri so poleg mnogih drugih zadosten
dokaz za obstoj več pomenov glagola del, ki so tudi različnega etimološkega
izvora. Na osnovi naših raziskovanj smo ugotovili naslednje:
1. del, udariti - (primeri 1,2) - ima etimološko gnezdo v staroindijskem
glagolu tad, tadayati X, udarjati, tepsti, itd.
2. del, raniti,razsekati- primer 3- ima etimološko gnezdo v staroindijskem
glagolu dans, dansati I, razsekati, poškodovati ipd.
3. del teči, padati - (primeri 4,5, 6) -ima etimološko gnezdo v staroindijskem
glagolu dhav, dhavati I, tečti, liti, izteči, pobegniti ipd.
4. del, služiti Bogu, častiti -( primeri 7, 8) - ima etimološko gnezdo v
staroindijskem glagolu das, dasati, I, služiti Bogu, častiti, preklinjati itd.
5. del prižgati - (primer 9) - ima etimološko gnezdo v staroindijskem glagolu
dham, dhamati I, prižgati, podžgati ( ogenj) itd.
6. del, vstopiti - (primer 10, 11, 12) - ima etimološko gnezdo v staroindijskem
glagolu dru, dravati I, vstopiti, hoditi, hiteti itd.
7. del paziti, stremeti, koncentrirati se - (primer 13) – ima etimološko
gnezdo v staroindijskem glagolu dris,darsati I, upoštevati, razmišljati,
paziti itd.,
8. del, brzdati se - (primer 14) - ima etimološko gnezdo v staroindijskem
glagolu dhana, dhadanthi I, brzdati se, umiriti se itd.
9. del dojiti, podojiti - (primer 15) - ima etimološko gnezdo v staroindijskem
glagolu dhe,dhayti I, dudati, podojiti itd.
10.del, vezati, zvezati, učvrstiti, ojačiti itd. - (primer 16 )- ima etimološko
gnezdo v staroindijskem glagolu da dyati, VI, vezati, učvrstiti itd.
11.del, odstraniti - (primer 17) - ima etimološko gnezdo v staroindijskem
glagolu tud VI, oziroma sanskrtskem mediumu tud VI, potisniti, postaviti
mejo ipd.
Kontekst v katerem se glagol del pojavlja, potrjuje, da je res govora o glagolih
z različnim etimološkim izvorom in pomenom. Da se izognemo zamenjavam,
katere so bile do sedaj zelo pogoste, moramo vedno upoštevati poreklo glagola
in njegov kontekstualni pomen.
50
dikhel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: videti.
Izhaja iz glagola drkš-, kar je pravzaprav deziderativna (želelna) oblika
didrkšate, želeti da se vidi. (Hindustanski: dekhna; hindski:dikhna.) Glagol
je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me dikhav (vidim), tu dikhes
(vidiš), vov dikhel (vidi); amen dikhas (vidimo), tumen dikhen(vidite), von
dikhen (vidijo). V pretekliku se doda črka -l-. (V romščini obstaja še beseda
ćhes, ki se uporablja brezosebno in pomeni „glej“, „poglej“. Njegovo poreklo
je sanskrtski glagol khya-,II.) Glagol dikhav se uporablja tudi kot povratni:
ogledati se, videti se: dikhav man. Mediumska oblika v 1. osebi ednine:
dikhadijav, srečati se, soočiti se.
Primeri:
1. Džikaj si manuš terno, vov lačhe dikhel. (Dokler je človek mlad, dobro
vidi.)
2. Dikhav po del, kerdol, o brišind ka del. (Gledam v nebo in zdi se mi, da bo
deževalo.)
3. Dikhlem tut suno. (Sanjal sem te.)
4. Dik tut so kerdilan! (Poglej v kaj si se spremenila!)
5. Dikhav mor purane daja. (Skrbim za svojo staro mamo.)
6. Nimaj dikhas amen, bari duk mukla maj. (Prekinila sva vse odnose, ker
mi je nanesel veliko bolečino.)
7. Drabarel, dikhel so ašudjarel les. Prerokuje mu prihodnost.)
8. Ni dikhadijav lačhes. (Ne počutim se dobro.)
9. Tajsa ka dikhadijav lesa. (Jutri se srečam z njim.)
10.Si te dikhadijas po kris. (Soočila se bova pred sodiščem.)
drezarel; rizarel; rizerel. Romski kavzativ staroindijskega porekla,
katerega osnovni pomen je: sukati, obračati, nihati, zvrtati itd. Njegovo
etimološko gnezdo je sanskrtski glagol, varj, varnakti, varnkte VII, obračati,
zvrtati, umakniti itd. Romski samostalnik drez f, tovor, sveženj drv, je istega
porekla, kakor tudi pridevnik obrabljen, obrabljena itd. V sedanjiku ima
naslednje oblike: me drezarav (sukam), tu drezares (sukaš), vov drezarel
(suka); amen drezaras (sukamo), tumen drezaren (sukate), von drezaren
(sukajo). V pretekliku se vrine črka -d-: drezardem.
51
dunavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
zaviti. Izhaja iz sanskrtske besede dhvan, dhvanati I, prekriti (se). Spada med
tematske glagole in ima v sedanjiku naslednje oblike: me dunavav ( zavijam),
tu dunaves ( zavijaš), vov dunavel (zavija); amen dunavas (zavijamo), tumen
dunaven (zavijate),von dunaven (zavijajo.) V pretekliku se doda črka -d-.
Primeri:
1. Dunavav e baja po gad. (Zavijam rokave srajce.)
2. Manuš dunade vuštengo. (Človek lažnivih ust.)
3. Dženo dunade godjako. (Človek namišljene pameti, t.j. neumen.)
4. Dunado manuš. (Oguljen, t.j. zli človek.)
U mediumu ima lahko različen pomen. Njihov smisel jen odvisen od situacije in
konteksta.
1. Dunadijav, kana dikhav les. (Ponorim, ko ga vidim.)
2. Dunadilo, ko si lesa! ( Važen se dela; nadut je, nikogar drugega ne vidi.)
52
dušil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:znojiti se.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol dham22 (dhma) I, pihati,
napihniti, oteči, zatemniti itd. Glagol je povraten in ima tudi mediumske
oblike.
Primeri:
1. Dušiv man bare tatimastar. (Znojim se od velike vročine.)
2. Dik, e duvara dušisale! (Poglej, zidovi su se navlažili.)
3. Dušisali e šoferšajbna po auto. (Zameglilo se je vetrobransko steklo na
avtu.)
dušal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: molsti
(kravo). Njegovo etimološko gnezdo je staroindijski glagol duh, duhati II,
VI;I, IV, molsti, priložiti, podariti, dovoliti, odobriti itd. Glagol je hkrati
tematski in atematski. Kot tematski ima v sedanjiku naslednje oblike: me
dušav(molzem), tu dušas (molzeš), vov dušal (molze); amen dušas (molzemo),
tumen dušan (molzete), von dušan (molzejo.) V pretekliku se najpogosteje
uporablja kavzativna oblika dušarav: dušardem, pomolzel sem.
DŽ
džanel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: vedeti.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol jna, janati IX, I, vedeti,
izkusiti itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me
džanav (vem), tu džanes (veš), vov džanel (ve); amen džanas (vemo), tumen
džanen (veste), von džanen (vedo.) V pretekliku se vrine črka -l-: džanglem
(vedel sem), džanglan (vedel si), džangla (vedel je); džanglam (vedeli smo),
džanglen (vedeli ste), džangle (vedeli so). Romski jezik pozna tudi kavzativ:
prindžarel, spoznati se, priznati, objaviti itd. Etimološko gnezdo kavzativa je
staroindijski glagol prijna, prijanati, vedeti, priznati. Mediumska oblika v
1. osebi edinine: prinžardijav, spoznati, spoznati se ipd.
22
Nemški samostalnik der Dampf m., para, ima etimološko gnezdo v tem staroindijskem glagolu.
53
Primeri:
1. Sikado manuš džanel sa so pe phuv ačhel. (Učen človek pozna vse, kar
obstaja na svetu.)
2. Ni džanglam kaj o brišind ka del. (Nismo vedeli, da bo deževalo.)
3. Sa šaj te džanes lestar. (Vse se lahko naučiš od njega.)
4. Ni džanel o barh andar o paj te inkalel. (Ne zna niti kamen vzeti iz vode,
t.j. nima pojma, neumen je.)
5. Khelav sar džanav(Igram kakor znam.)
6. Ni tromav te hohavav, kana o čačipe džanav. (Ne morem lagati, če poznam
resnico.)
7. V naslavljanju se uporablja tudi za odvračanje pozornosti ampak nima
pomena. (To vlogo imajo tudi nekateri drugi glagoli. Džanes, . . . Veš,. . .)
8. Prindžardilem lesa. (Spoznala sem ga.)
9. Vov naj but prindžardo. (Zelo mi je znan.)
10.Gasavo bilačho manuš našti ašudjarel te ovel prindžardo. (Tako slab
človek ne more pričakovati, da bo postal priznan.)
11.Prindžar korkoro tut, te kamesa te prindžaren tut aver manuša. (Spoštuj
samega sebe, če želiš, da te bodo spoštovali tudi drugi.)
12.Pe detharin o dives prindžardol. (Po jutru se dan pozna.)
13.Biprindžardo sar mulo. (Ni priznan kot mrtev.)
14. Biprindžardo thaj dilo si sar phrala. (Nepriznan in neumen sta kot brata.)
džav. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: iti.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtska beseda jagat, gibljiv, okreten,
živ, pomeni pa tudi: ljudi, živali, zemljo, svet, podzemlje, bitja ženskega
spola itd. Poleg tega je to tudi ime za 4x12 zložni meter. Kot pridevnik, jagat
izhaja iz participa staroindijskega tematskega glagola ga-, gam, iti, ki je eden
od primerov glagola, ki odstopa od pravil, ki veljajo za prvo vrsto. (Glagoli,
ki svojega mesta niso našli v glagolskem sistemu sanskrta so še: r-, iti;kram-,
korakati; cam-, srkati; guh-, skrivati; ghra-, vohati ;pa-, piti; stha-, stati; itd.)
Romski glagol džav je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me džav
(grem), tu džas (greš), vov džal (gre); amen džas (gremo), tumen džan
(greste), von džan (gredo). V pretekliku se pokaže tudi njegovo osnovno
poreklo. Vrine se črka -l-: me gelem ali djelem (šel sam), tu geljan ali djelan
(šel si), vov gelo ali djelo/ geli ali djeli (šel je, šla je); amen gelam ali djelam (šli
54
smo), tumen gelen ali djelen (šli ste), von gele ali djele (šli so). V dosedanjih
raziskavah še ni bilo ugotovljeno, da v romščini obstaja še glagol dža, hiteti.
Etimološko gnezdo tega romskega glagola je ju, javate I,IX., hiteti, pospešiti,
prestrašiti, razgnati Ta romski glagol ima v sedanjiku v vseh sklonih ednine in
množine isto obliko: dža, hiteti.
Primeri:
1. E Rroma džan dromesa sar o kham devlesa. (Romi gredo po poti kot
sonce po nebu.)
2. Džal an foro te kinel. (Gre v mesto po nakupih.)
3. E čhavre džan te khelen peske. (Otroci se gredo igrat.)
4. Pe rovli si te džas! (Končal boš kot berač!)
5. Astarda e grasten an vurdon, ka džal po drom. (Konje je vpregel v voz, t.j.
odpotoval bo.)
6. Muken man akana te džav khere. (Pustite me, da se vrnem domov.)
7. Dža Devlesa!(Zbogom!)
8. Kaj gelotar? (Kam se je izmuznil?)
9. Lesko ilo nimaj džal. (Njegovo srce je prenehalo delati.)
10.Džan lake jasva pe jakha. (Solze ji tečejo iz oči.)
11. O čorhipe džal sar o kalo nasvalipe. (Revščina se širi kot kuga.)
12.Džal o brišind avri. (Zunaj dežuje.)
13.E patra peren, džal o ivend. (Listje odpada, zima je na pomolu.)
14.Sa naćhel, vi mor dživdipe ka džaltar. (Vse mine, minilo bo tudi moje
življenje.)
15.Akava drom džal dži leske khereste. (Ta cesta vodi do njegove hiše.)
16.Džal vastesa pe mande. (Roko je dvignil na mene.)
17. Ni džal te keres tut dilo angla e purane manuša. (Nobenega pomena nima,
da se delaš norca pred starimi ljudmi.)
18.Kasa džas, gasavo san. (S kom se družiš, takšen si.)
19. Džav lasa. (Z njo sem v ljubezenski zvezi.)
20.Džal sar andar o paj. (Razvija se kot iz vode.)
21. Sa so lijem te kerav, ni džal. ( Česar koli sem se lotil, je propadlo.)
22.Sa so kerda, pe leste te džal. !(Naj ga doleti vse kar je naredil!)
23.Džangljol pe so ko kerel thaj so si kaske te džal. (Ve se kaj kdo dela in kaj
bo komu pripadalo.)
55
24.Na dža pala avresko vast. (Ne padi pod tujo roko.)
25.Nimaj džal mor godji. (Pamet se mi zaustavila.)
26.Džal, godova so o Del phenda! (Dogaja se to, kar je Bog rekel.)
27. Našti te džal andre. (Ne more vstopiti.)
28.Sa džal maj pala o vast. (Vse mi gre od rok.)
29.Romska himna:Gelem, gelem, lungone dromesa. . . (Hodil sem, hodil po
dolgih poteh…)
30.Gelotar, i phuv učharda les! (Umrl je, zemlja ga je pokrila!)
31. Ko e bengesa gelo, khatinende ni reslo. (Kdor je s hudičem hodil, nikamor
ni prispel.)
32.Ko e dilesa džal, manro praxostar xal. (Kdor se z norcem druži, bo jedel
kruh iz prahu.)
33.Džal latar. (Menstruacijo ima.)
34.Džal mange pe nervura. (Na živce mi gre, živcira me.)
35.Kaj dža? (Kam hitiš?
36.Kaj džal te džal, vov sajek džal. (Kamor koli gre, vedno hiti.)
dživil, djivel, živil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: živeti. Njegovo etimološko gnezdo je glagol jiv, jivati I, živeti.
Njegova stara oblika ji izhaja iz gvi, oživeti, uživati. V romščini je ta glagol
atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me dživiv (živim), tu dživis
(živiš), vov dživil (živi); amen dživis (živimo), tumen dživin (živite), von
dživin (živijo). Njegove oblike v pretekliku: me dživiva(s), (živel sem), tu
dživisa(s), (živel si),vov dživela(s), (živel je); amen dživisa(s) (živeli smo),
tumen dživina(s), (živeli ste), von dzivina(s), (živeli so.) Kauzativ glasi živisarel,
preživeti, obstati itd. ; v pretekliku ima dodano črko -d-: dživisardem, živel
sem; preživel sem; obstal sem; stanoval sem itd. Mediumska oblika v 1. osebi
edinine se glasi: dživdijav, oživeti, vstati od mrtvih itd. V pretekliku se vrine
črka -l-. Iz participa džuvdo, živ, je nastal kavzativ džuvdarav, (po)vrniti v
življenje. V pretekliku se vrine črka -d-: džuvdardem. Mediumska oblika v 1.
osebi ednine: džuvdardijav, povrniti se v življenje; v pretekliku se vrine črka
-l- :džuvdardilem, povrnil sem se v življenje, oživel sem.
56
Primeri:
1. I phuri vadže dživil, ni muli. (Starka še živi, ni še umrla.)
2. Namaj len sostar te dživin. ( Nimajo ničesar za preživetje.)
3. Dživin devlikane. (Živijo kot bogovi.)
4. Dživil devleske. (Živi nesmiselno življenje.)
5. Vov ni džanel khaniske te dživil, džanel feri peske korkoroneske te dživil.
(On ne ve za koga živi- Živeti zna edino za sebe, t.j. sebičen je.)
6. Kastar dživil, leske dživil. (Za njega živi odkar obstaja.)
7. Šukar dživisarde džikaj sesa terne, kana phurile, uladile jek averestar.
(Lepo sta se razumela, ko sta bila mlada, ko sta ostarela sta se razšla.)
8. Ni dživiv khanikastar. (Nisem odvisen od nikogar.)
9. Kaste dživis? (Pri komu stanuješ?)
10.Vov dživil vadže pe rromnjasa. (Še je poročen s svojo ženo.)
11.Mor džamutro dživil jeke avere džuvljasa. (Moj zet ima ljubezensko
razmerje z drugo žensko.)
12.Dživisardam sar thagar. (Preživeli smo kraljevsko (kot carji).)
13.O manuš sasas mulo thaj e doktora džuvdarde les. (Bil je mrtev in so ga
zdravniki ponovno obudili.)
14.Si te dživdijav te tajsa lesa arakhadova man. (Odleglo mi bo, če se jutri
srečam z njim.)
15.Na tho man po trušul, me našti te džuvdardijav. (Ne križaj me, ker jaz ne
morem vstati od mrtvih.)
16.Gadava so phenen, našti te džuvdaren. Kar govorite, ne boste mogli
uresničiti.)
17.Dživil sar ulo po mulo. (Obstane kot sova na truplu, t.j. kot poslednji
bednik.)
18. Kon kamel te dživil, lel o dživdipe an po vast; kon mangel te merel, inćarel
i memeli an po vast. (Kdor rad živi, jemlje življenje v svoje roke; kdor želi
umreti, drži svečo v roki.)
19. Ni te džuvdol,ni te merel. (Niti živ, niti mrtev; t.j. počuti se zelo slabo.)
20.O godjaver o barh džuvdarel,o dilo korkoro pes mundarel. (Pameten bo
vdihnil življenje tudi kamnu, neumen napada/ogroža svoje življenje.)
57
džvalel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
osvetliti. Izhaja iz sanskrtskega jval, jvalati I, svetiti, podkuriti itd. Iz tega
glagola izhaja tudi romski samostalnik bidžli f., svetilka. Glagol je tematski in
ima v sedanjiku naslednje oblike: me džvalav (svetim), tu džvalas (svetiš), vov
džvalal (sveti); amen džvalas (svetimo), tumen džvalan(svetite), von džvalan
(svetijo) V pretekliku se vrine črka -j-. Kavzativ: džvalavel. Mediumska oblika
v 1. osebi ednine, sedanjik: džvalavdijav.
G
garavel; garuvel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: skriti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol gup X
(nima osnove v sedanjiku), skriti, zaščititi, povleči se itd. (Guha f, v sanskrtu
pomeni zaklonišče, skrivališče itd; Gupil m,zaščitnik, kralj; Gupah m, Gupta,
Guptah m, zaščitnik, pogosto tudi kot osebno ime v Indiji.) Glagol je atematski
in ima v sedanjiku naslednje oblike: me garavav (skrijem), tu garaves (skriješ),
vov garavel (skrije); amen garavas (skrijemo), tumen garaven (skrijete), von
garaven (skrijejo.) V pretekliku se vrine črka -d-: garavdem. Mediumska
oblika v 1. osebi ednine, sedanjik: garavdijav. V pretekliku se vrine črka -l-:
garavdilem. Kavzativ II nastane tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks –ar
: gararel. Njegova mediumska oblika v 1. osebi ednine, sedanjik: garardijav.
Primeri:
1. Kana vareso garavav, našti napal te arakhav. (Kadar kaj skrijem, kasneje
to težko najdem.)
2. Voj garavel pes mandar. (Ona se skriva pred mano.)
3. Vov garavdol, kaj rodel les e policija. (Skriva se, ker ga išče policija.)
4. Garar e love, akate si but čora. (Skrij denar, tukaj je veliko žeparjev.)
5. Garar će vasta e šilestar. (Zaščiti roke pred zimo.)
6. Garavav o mas,kaj nilajesa si but makha, šaj sigo te čhungaren le.
(pokrivam meso, ker je mogo muh in ga lahko hitro onesnažijo.)
7. Garado tala će učhalin, me si pale te arakhav tut. (Tudi če se skriješ pod
svojo lastno senco, te bom našel.)
8. Manuš šaj gararel pe e khamestar, našti garadol pes e Devlestar.(Človek se
58
lahko skrije pred soncem, ne more se pa skriti pred Bogom.)
9. Na garav tut e khamestar, garav tut e Devlestar! (Ne skrivaj se pred
soncem, boj se Boga!)
10. So e jag phabarel thaj o beng garavel, but phare manuš arakhel. (Kar ogenj
ožge in hudič skrije, človek težko najde.)
11.Arak(h) jek garado than, te na ćindjijas e biršindestar. (Najdi nam
zaklonišče, da ne bomo premočeni.)
12.Manuš šaj garavel pes, našti te garardol pestar. (Človek se lahko skrije,
ampak pred samim sabo se ne more skriti.)
gilabal; gilabel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
peti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol ga,gai, gayati IV, I,
peti, opevati, itd.
Primeri:
1. O Šaban Bajramović majšuže gilabal. (Šaban Bajramović najlepše poje.)
2. Detharinasa gilaban e čiriklja. (Zjutraj pojejo ptice.)
3. Kana lav mor lavuta an vast, voj gilabal me ilesa. (Ko vzamem v roke
violino, ona zapoje z mojim srcem.)
4. Baxtalo si o manuš savesko ilo gilabal divesa thaj raćasa. (Srečen je človek
čigar srce poje podnevi in ponoči.)
5. Gilabata jek gili more djoske. (Zapoj pesem za mojo dušo, t.j. pesem, ki
me bo navdušila.)
6. Kana merava, kamav te gilaban pe mor limori. (Ko umrem, hočem da
pojete na mojem grobu.)
ginel; djinel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
šteti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol ganay, ganayati,
šteti, oziroma gunay, množiti. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me ginav (štejem), tu gines (šteješ), vov ginel (šteje); amen ginas
(štejemo), tumen ginen (štejete), von ginen (štejejo). V pretekliku se vrine
črka –d-: gindem (djindem), štel sem. Mediumska oblika v 1. osebi ednine
v sedanjiku: ginadijav, štejem se. Kavzativ nastane tako, da glagolski osnovi
dodamo sufiks –ar: ginarav, preštevam.
59
Primeri:
1. Ginav mor naja po vast. (Štejem svoje prste na roki.)
2. Me ni ginardijav an tumari grupa. (Ne štejem se v vašo skupino.)
3. Ginarav e love. (Štejem denar.)
4. Našti te ginarav sode love si man te lav an akava čhon. (Ne morem
izračunati koliko denarja bom zaslužil ta mesec.)
H
hadžol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: srbeti,
praskati (se). Izhaja iz denominativa kanduyati, praskati, oziroma iz mediuma
kanduyate, čohati. V sedanjiku ima naslednje oblike: me hadžov (praskam),
tu hadžos (praskaš), vov hadžol (praska); amen hadžos (praskamo), tumen
hadžon (praskate), von hadžon (praskajo). V pretekliku se vrine črka -j-:
hadžajem, hadžajan, hadžaja; hadžajam, hadžaje, hadžaje. V kombinaciji
s povratnim zaimkom ima refleksivni pomen: hadžov man (praskam se),
hadžos tut (praskaš se) itd. Kavzativ nastane tako, da se 2. Sklonu ednine
doda sufiks - ar: hadžosar. (Velelna oblika: hadžosar! praskaj!) V romščini
obstaja tudi glagol harundel, staroindijskega izvora z istim pomenom (Velelna
oblika: harunde!). Poleg aktiva in pasiva ima ta glagol tudi obliko v mediumu:
harundijav, praskam se.
hajovel. (variante: hakjarel, haćarel itd.) Romski kavzativ staroindijskega
porekla. Osnovni pomen: razumeti, pojmovati, itd. Njegovo etimološko
poreklo je sanskrtski glagol uhn II, ki v mediumski obliki v sedanjiku glasi
ohate I, smatrati, vzeti na znanje, razumeti, pojmovati, dojeti. ( Uha m., v
sanskrtu pomeni razmišljanje, premišljevanje, preizkus itd.) Spreminja se kot
atematski glagoli in ima v sedanjiku naslednje oblike: me hajovav (razumem),
tu hajoves (razumeš), vov hajovel (razume); amen hajovas (razumemo), tumen
hajoven (razumete), von hajiven (razumejo). V romščini obstaja tudi glagol
griv, ki ima isti pomen. Etimološko poreklo tega glagola je staroindijski
grbh, grabh, zajeti, ujeti, pojmovati. (Pridevnik grh v sanskrtu pomeni zaobjet,
zapakiran. Iz tega staroindijskega glagola je nastal glagol, ki ima v različnih
indoevropskih jezikih osnovni pomen dojeti, razumeti, pojmovati itd.)
60
Primeri:
1. Sa haćardem so vakarda. (Razumel sem vse, kar je rekel.)
2. Manuš savo naj haćardo, si sargo čhudino. (Človek, ki ni razumljen, je kot
zavržen.)
3. Te avela tut ilo, haćar man. (Če imaš srce, me razumi, t.j. verjemi mi.)
4. Kon aćarel man, vov haćarel man. (Kdo me ima rad, me razume.)
5. Ilesa aćares, godjasa haćares. (S srcem čutiš, z umom dojemaš.)
Itd.
halavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
umivati, prati, čistiti. Njegov etimološki izvor najdemo v sanskrtskem
glagolu ksal, ksalayati X, prati, čistiti itd. V sedanjiku ima naslednje oblike:
me halavav (perem), tu halaves (pereš), vov halavel (pere); amen halavas
(peremo), tumen halaven (perete), von halaven (perejo). V pretekliku se
vrine črka -d-. Skupaj s povratnim zaimkom ima refleksivni pomen: me
halavav man (umivam se), tu halaves tut (umivaš se), vov halavel pes (umiva
se); amen halavas amen (umivamo se), tumen halaven tumen (umivate se),
von halaven pe (umivajo se). Oblike v mediumu: me haladijav (umivam se, t.j.
samega sebe), tu halados (umivaš se), vov haladol (umiva se); amen halados
(umivamo se), tumen haladon (umivate se), von haladon (umivajo se.)
hanamićisavol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
spoprijateljiti se – (govora je o odnosu, ki ga vzpostavimo z družino in
sorodniki osebe, s katero stopamo v zakon). Ta glagol, kot paradigmatični
primer sandhija, je odsev družbenega in kulturnega življenja Indije in ga
lahko rekonstruiramo na podlagi podatkov iz indijskega jezika, ter šeg
in navad.
Npr. hindsko:
1. iz osebnega zaimka, ham, mi, je nastalo več besed, ki imajo podoben ali
enak pomen, skupaj; vrstniki; ljudje podobnih idej in nazorov; poročiti
sestro; zediniti se; itd.
2. samostalnik nika:h m, poročna pogodba, svatba.
3. mi je skrajšana oblika glagola mithuni, zediniti se, združiti se, spariti se;
4. sufiks -avol ima etimološko gnezdo v sanskrtskem bhu, bhavati I, postati,
61
izhajati. Glede na vse to vidimo, da je govora o kompleksnem glagolu,
ki nakazuje na to, da so se o zakonu in poroki svojih otrok dogovarjali
starši, ki so bili tudi poroki za to, da se bo skupnost obdržala. Vse to so
potrdili z zavezo in ritualnimi obredji. Oblike tega glagola v sedanjiku: me
hanamićisavov (spoprijateljim se), tu hanamićisavos (spoprijateljiš se),
vov hanamićisavol (spoprijatelji se); amen hanamićisavos (spoprijateljimo
se), tumen hanamićisavon (spoprijateljite se), von hanamićisavon
(spoprijateljijo se). V pretekliku se vrine črka -l-: hanamićisalem.
Kavzativ nastane tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks -ar na glagolsko
osnovo: hanamićisar. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik:
hanamićisardijav; v pretekliku se vrine črka -d-; hanamićisardilem.
hanel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: kopati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol khan, khanati I, kopati,
zakopati, preluknjati itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike:me hanav (kopljem), tu hanes (koplješ), vov hanel (koplje); amen hanas
(kopljemo), tumen hanen (kopljete), von hanen (kopljejo.) V pretekliku se
vrine črka - d-:handem, handan, handa; handam, handen, hande. Kavzativ:
hanavel, izkopati, prekopati itd. Mediumska oblika v 1.osebi ednine:
hanadijav, vkopati se ipd.
hamal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
rezgetati, zehati ipd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
hes, hesati I, rezgetati (Isto etimološko gnezdo ima romski glagol haštil,
zehati.) Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me hamav, tu
hamas, vov hamal; amen hamas, tumen haman, von haman. V pretekliku se
vrine črka -j-:hamajem.
hamil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (po)
mešati se, zediniti se, združiti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
pridevnik sammičra, pomešan, otežen. V sedanjiku ima naslednje oblike: me
hamiv (mešam), tu hamis (mešaš), vov hamil (meša); amen hamis (mešamo),
tumen hamin (mešate), von hamin (mešajo). V pretekliku se najpogosteje
uporablja kavzativna oblika hamisardem. (Kavzativ: hamisarel, premešati,
raztopiti). Mediumska oblika v 1.osebi ednine, hamisardijav, vmešati se.
62
hasarel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (iz)
gubiti. Izhaja iz sanskrtskega ha III,I, izgubiti (predmet), predati, zapustiti
itd. Ker je osnova tega glagola kratka, oziroma šibka, je v veliko romskih
dialektih vlogo osnovnega romskega glagola hasjav ili hasjom, prevzel kavzativ.
Osnovni glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me hasjav
(izgubim), tu hasjas (izgubiš), vov hasjal (izgubi); amen hasjas (izgubimo),
tumen hasjan (izgubite), von hasjan (izgubijo.) V pretekliku se vrine črka -l-.
Torej, hasjalem, hasjalan, hasjalo/hasjali; hasjalam, hasjalen, hasjale. Glavni
pomen kavzativa v mediumu – hasardijav – je znajti se v izgubljenem stanju,
stanju norosti, omejene zavesti itd.
haštil. Ta romski glagol, katerega osnovni pomen je zehati, ima isto
etimološko gnezdo kot prej omenjeni hamal, rezgetati. V sedanjiku ima
naslednje oblike: me haštiv(zeham), tu haštis (zehaš), vov haštil(zeha); amen
haštis (zehamo), tumen haštin (zehate), von haštin(zehajo.) V pretekliku se
vrine črka-l-: haštilem. Kavzativna oblika: haštisarav.
hljel (pe) Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
(vulg.) srati, poserjem (se). Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol had, hadati I,izvreči,opraviti potrebo, srati. Glagol je atematski in
ima v sedanjiku naslednje oblike:me hljav (serjem), tu hljes (serješ), vov hljel
(serje); amen hljas (serjemo),tumen hljen (serjete), von hljen (serjejo). V
pretekliku se vrine črka -d-: h(i)ndem.
helalel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: izigrati,
izzivati, izzvati jezo itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
hid, hedati, helate I, izzvati bes, jezo, posmeh itd. V sedanjiku ima naslednje
oblike: me helalav (izzivam jezo), tu helales (izzivaš jezo), vov helalel (izziva
jezo): amen helalas (izzivamo jezo), tumen helalen (izzivate jezo), von helalen
(izzivajo jezo). V pretekliku se vrine črka-d-:helaldem.
hutel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: skočiti,
preskočiti itd. Njegovo etimološko gnezdo je glagol ha III (medium:
jihite, skočiti na ipd.) Ker etimološko gnezdo ni bilo potrjeno, je prišlo do
poistovetenja z romskim homonimnim glagolom hutel, poskakovati, ki
63
prav tako izhaja iz kurd I, kar v sanskrtu pomeni poskakovati ipd. Glagola
sta atematska in imata v sedanjiku naslednje oblike: me hutav (skačem,
poskakujem), tu hutes (skačeš, poskakuješ), vov hutel (skače, poskakuje);amen
hutas (skačemo, poskakujemo), tumen huten (skačete, poskakujete), von
huten (skačejo, poskakujejo). V pretekliku se vrine črka -l-. ( ker se t nahaja
med - u in -l: hutlem, hutlan, hutlo/hutli< hutlam, hutlen, hutle, - se v nekaterih
dialektih namesto –t-, pojavlja -k-. T.j. huklem, huklan, huklo/hukli itd.) Ta
glagol ima dva kavzativa: hutavel in hutarel. Osnovni pomen prvega je izviti,
drugega pa izzvati skok.
Primeri:
1. Hutlem thaj hutavdem mor čang. ( Skočil sem in si izvil koleno.)
2. Ni tromav te hutav, ka hutavav mor vast. (Ne smem skakati, zvil si bom
roko.)
3. Hutlo pe mande thaj hutavda mor purno. (Skočil je na mene in mi zvil
nogo.)
4. Na te hutaves tut but, tele mosa šaj te peres. (Figurativno:Ne dviguj
preveč, lahko padeš na nos.)
Glavni pomen drugega kavzativa, hutarel je preskočiti, prehiteti, premagati itd.
1. Hutar les, te šaj! (Premagaj ga, če moreš!)
2. Khonik dži akana ni hutarda man. (Nikomur do sedaj ni uspelo da me
premaga.)
hvril. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (iz)
kriviti, vbočiti se itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
hvari < hval, I, izkriviti, preluknjati itd. V sedanjiku ima naslednje oblike:
hvriv, hviris, hviril; hviris, hvrin, hvrin. V pretekliku se vrine črka -d-:
hvridem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine v sedanjiku: hvrijav, propadam,
uničujem samega sebe. V pretekliku se vrine črka -l-: hvrilem.
64
X
xal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: jesti.
V slovarju Rigvede khad pomeni jesti, najedati, raztrgati, uničiti
sovražnika. V sanskrtu pa khad, khadati I, pomeni jesti, žvečiti, žreti,
popolnoma uničiti. (Khadayati je kavzativ, dovoliti da se je) Romski glagol
xal je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me xav (jem), tu xas
(ješ), vov xal (je); amen xas (jemo), tumen xan (jeste), von xan (jedo). V
pretekliku se vrine črka -l-, ponekod tudi -j-, medtem ko v arlijskem govoru
(npr. Niš, Makedonija…) črka - lj-. Torej, xalem, xalan, xala; xalam, xalen,
xale. Osnovni pomen tega glagola v mediumu – xalijav- je nažiram se, trgam
se itd. (Podoben pomen ima povratni glagol xav man. Npr. Xalem man
džuvdo. Živega sem se pojedel.) Kavzativ nastane z dodajanjem sufiksa –
ar osnovi: xaljarav, zagrizem. Zaradi homonimije je prišlo do zmešnjave
tako v posamičnih raziskovanjih kot v govorni praksi. Od glagola hal nista
tako zelo različna glagola hal, srbeti, ostrgati, praskati in xal, izzvati prepir,
kreganje. Etimološki izvor drugega glagola je v sanskrtskem glagolu kas,
kasati I, srbeti, praskati, strugati, izkoreniniti itd; etimološko poreklo tretje
omenjenega romskega glagola je sanskrtski glagol khala, khalati I, izzvati
prepir, razdor, zlo itd. (V romščini obstaja samostalnik xal f., vreča, skladišče
za moko, pšenico itd., ki izhaja iz sanskrtskega samostalnika khala m., ambar;
oziroma od samostalnika khalla m.,vreča, torba. In na koncu, v romščini
obstaja tudi pridevnik xalo, plešast, katerega etimološko poreklo najdemo v
staroindijskem adjektivu kesa23. ) Omenjeni romski glagol katerega osnovni
pomen je srbeti, ima v vseh časih (sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku) iste
oblike za vse osebe ednine in množine. Podoben je brezosebnim povratnim
glagolom, saj ob njem ne morejo stati osebni, ampak povratni zaimki ali pa se
poveže z akuzativom. Torej: hal man (srbi me), ali Man hal man (mene srbi),
hal tut (srbi te), hal les (srbi ga), hal la (srbi jo); hal amen(srbi nas), hal tumen
23
Petar Skok je v “Etimologijskom rječniku hrvatskoga ili srpskoga jezika”(knj. prva, str. 35 1.) izpostavil, da
pridevnik ćelav (plešast) izhaja iz latinskega »calvus«. Tako so namreč pojasnjevalo angleški callow, nemški
kahl, nizozemski kaal itd. Sodobni etimologi so to napako opazili in jo popravili. Tako je npr. potrjeno, da
staronemški pridevnik chalo izhaja iz baltsko-slovanskega, kakor tudi ruski, golij, češki holy itd. Iz češkega
pridevnika holomudec, ćosav (golobrad) je v 16. Stoletju nastal veliki nemški samostalnik Halunke m., prevarant.
65
(srbi vas), hal len ( srbi jih.) Tretje omenjeni romski glagol, prepirati se, se
spreminja kot regularni povratni glagol v vseh časih in sklonih.,
Primeri:
1. Tajsa ka xas an restorano. (jutri bomo kosili v restavraciji.)
2. De araći ni xala khanči. (Od včeraj ni jedel ničesar.)
3. Xalijav, kaj našti te dikhav les. (Umiram ker ga ne morem videti.)
4. Xalilem, ka merav. (Propadla sam, umrla bom.)
5. Ko xaljarda e phabaj? (Kdo je zagrizel v jabolko?)
6. Xal man e palma. (Dlan me srbi.)
7. E manuša maškar peste xan pe. (Ljudje se kregajo med seboj.)
8. Na te xas amen. (Ne kregajmo se.)
xasal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: kašljati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol kas I (medium: kasate),
kašljati. (Romski samostalnik has m, kašelj, ima etimološko gnezdo v
sanskrtskem samostalniku kas f, kašelj). Glagol je tematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me hasav (kašljam), tu hasas (kašljaš), vov hasač (kašlja);
amen hasas (kašljamo), tumen hasan (kašljate), von hasan (kašljajo). V
pretekliku se vrine črka -j-: hasajem.
xoxavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla, katerega osnovni
pomen je lagati. Njegovo (čeprav nepotrjeno) etimološko gnezdo je
sanskrtski glagol har, harsati II; hrish, harsati I, lagati, prevarati, zavajati itd;
hnu, hnute II, I, ponarediti itd. (Romski samostalnik hahara m, prevarant je
skladen s sanskrtskim hahara m, prevarant, zavajalec itd.) Glagol je atematski
in ima v sedanjiku naslednje oblike: me xoxavav(lažem), tu xoxaves (lažeš),
vov xoxavel (laže); amen xoxavas (lažemo), tumen xoxaven (lažete), von
xoxaven (lažejo). V pretekliku se vrine črka -d-: xoxadem. Mediumska oblika
v 1.osebi ednine, sedanjik: xoxadijav. Kauzativ II nastane z dodatkom sufiksa
-ar: xoxarav. Mediumska oblika kavzativa: xoxardijav.
xosel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: brusiti,
ribati,itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol ksnu, ksnauti
II, brusiti, ribati itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
66
me xosav (brusim), tu xoses (brusiš), vov xosel (brusi); amen xosas (brusimo),
tumen xosen (brusite), von xosen (brusijo). V pretekliku se vrine črka -l-:
xoslem.
I
indjarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
odnesti. Njegovo etimološko gnezdo je dvojno. Predpona in- izhaja iz
staroindijskega glagola inv, invati (inoti) I, V, nagnati, izgnati, zahtevati, vzeti,
zadržati itd.; koren tega glagola, -dj ima etimološko gnezdo v sanskrtskem
glagolu dhr X, I, držati, posedovati, nositi, prenašati. (-ar je sufiks kavzativa;
-el je karakteristična končnica v sedanjiku, v 77. osebi ednine. Govora je
torej o glagolu, ki je primer sandhija. Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me indjarav (nosim), tu indjares (nosiš), vov indjarel (nosi);
amen indjaras (nosimo), tumen indjaren (nosite), von indjaren (nosijo.) V
pretekliku se vrine črka -d-. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik:
indjardijav, voditi se, poročiti se itd.
inkarel, inćarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: (za)držati. Njegovo etimološko gnezdo je prav tako dvojno,
podobno kot pri indjarel. Predpona –in, koren tega glagola –k ima
etimološko gnezdo v sanskrtskem glagolu krs, karsati I, vleči, kosati, povleči
k sebi, itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me inćarav (držim), tu inćares
(držiš), vov inćarel (drži); amen inćaras (držimo), tumen inćaren(držite), von
inćaren (držijo). V pretekliku se vrine črka -d-: inćardem. Mediumska oblika
v 1.osebi ednine, sedanjik: inćardijav.
inklel; iklel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: iti
ven, izstopiti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol niskram,
niskramati I, izstopiti, iti ven. (Nis, adv., ven; kram, kramati I, iti, korakati,
vzpenjati se itd.) Na podlagi primerjav z nekaterimi novo indijskimi jeziki,
kot sta npr. urdu in hindi, nam vpogled v slovar pove tole: nikalna (urdu)
pomeni izstopiti; kavzativ tega glagola ni: kalna, vzeti ven; nikalna (hindski)
pomeni iti ven, izvleči, objaviti itd. Romski glagol inklel, katerega pomen
67
je se pokriva s pomenom tega hindskega glagola, nam pove, da je prišlo do
premeščanja glasov oziroma črk, torej gre za metatezo. Glagol je atematski
in ima v sedanjiku naslednje oblike: me inkljav (grem ven), tu inkljes (greš
ven), vov inkljel (gre ven); amen inkljas (gremo ven), tumen inkljen (greste
ven), von inkljen (grejo ven.) (Nasproti glagolu inklel stoji romski glagol
uljol, ukljol, stopiti iz (drevesa) itd. Prefiks u je priloga: nasproti, navzdol
ipd.). Glagol inklel v pretekliku pridobi črko –l-: me inkljilem (šel sem ven),
tu inkljilan (šel si ven), vov inkjilo, voj inkljili (šel je ven, šla je ven); amen
inkljilam (šli smo ven), tumen inkjilen (šli ste ven), von inkljile (šli so ven).
V mediumski obliki v sedanjiku so njegove oblike naslednje: me iklijav,tu
iklijan, vov iklijo,voj iklili; amen iklijas,tumen iklijen, von iklijen. Njegove
oblike v pretekliku: me inklistem ( šel sem ven, vzpel sem se), tu inklistan (šel
si ven, vzpel si se), vov inklisto, voj inklisti (šel je ven, vzpel se je; šla je ven,
vzpela se je); amen inklistam (šli smo ven, vzpeli smo se), tumen inklisten (šli
ste ven, vzpeli ste se ), von inkliste (šli so ven, vzpeli se.) Iz tega osnovnega
glagola je nastal kavzativ: inkalel, vzeti ven, peljati ven itd. Na podlagi tega
primera lahko vidimo tudi druge pomene teh glagolov in kavzativov.
Primeri:
1. Iklilo andar o kher te dikhel so kerel pe avri. ( Izstopil je iz hiše, da bi
videl, kaj delaj zunaj.)
2. Iklili an kali rat, našti ačhel an kher e dukhatar. (Šla je ven v črni noči, ker
v hiši ne zdrži zaradi bolečine.
3. Iklile angla o them thaj phende so ašudjaren te ovel kerdo lenge
lačhimaske. (Stopili so pred skupnost in jim povedali, kaj želijo, da se
naredi za njihovo dobro.)
4. Vakar leske te iklel andar mor kher sargo džanel! (Pojdi mu, naj gre iz
moje hiše kakorkoli ve!)
5. Iklilo po učho kašt akana našti te uljol. (Splezal je na visoko drevo in zdaj
ne more dol.)
6. Iklilo džuvdo thaj sasto andar o mulikano nasvalipe. (Iz smrtne bolezni
se je izvlekel živ in zdrav.)
7. Iklilo andar e godji. (Skrenil je s pameti, t.j. znorel je. )
8. Andar akaja bibaxt naštimaj te iklel pe. (Iz te nesreče ni izhoda.)
68
Kavzativi:
1. E khanji ikalda puja andar e arne. (Koklja je piščančke vzela iz jajca.)
2. Si te ikalav tumenge sa so si man hamaske. (Prinesel Vam bom vse kar
imam za jesti.)
3. Ikal man andar o phanglipe. (Izvleci me iz zapora.)
Medium:
1. Ka ikaldijas andar akaja situacia sargo džanas. (Izvlekli se bomo iz te
situacije kakorkoli znamo.)
2. Iklistilem po učho kašt thaj napal ni džanglem te ulistijav. Mor phrala
resle, uljarde man e kaštestar. (Splezal sem visoko na drevo in kasneje
nisem mogel dol. Prišel je moj brat in me snel iz drevesa.)
3. O giv iklistilo. (Pšenica je vzklila.)
4. Iklistili e čhel. (Pojavile so se boginje.)
Pregovori:
Ikal amen Devla andar kaj bibaxt! (Pomagaj nam, Bog, iz te nesreče!); Me
mujestar ikaldan! (Vzel si mi iz ust! t.j. ravno to sem hotel reči.) Ka ikalen
amaro ilo mašakr o nak. (Srce (dušo) nam bodo izvlekli skozi nos.)
iril. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: vrniti (se).
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol ir II (medium irte I),
začeti, sprožiti, pospešiti, spodbuditi, vrniti v življenje itd. Ta romski glagol
odstopa od paradigme, ki je zelo pomembna za oblike mnogih tematskih in
atematskih glagolov v sedanjiku. Če se ne uporablja kot povratni glagol (iriv
man, vračam se,. . .), zahteva dopolnitev. V sedanjiku se spreminja na naslednji
način: me iriv (vračam), tu iris (vračaš), vov iril (vrača); amen iris (vračamo),
tumen irin (vračate), von irin (vračajo.) V pretekliku se vrine črka -d-, razširi
se tudi njegova osnova: me irindem (vrnil sem), tu irindan (vrnil si), vov irinda
(vrnil je); amen irindam (vrnili smo), tumen irinden (vrnili ste), von irinde
(vrnili so). Kavzativ: irisarav. Do sedaj ni bilo opaženo, da v romščini obstaja
tudi homonimni glagol iril, vrniti darilo, (do)staviti, vrniti denar, posojilo itd.,
prizadeti itd. Etimološko gnezdo tega romskega glagola je sanskrtski r, iyarti
(rnoti, rnvati) II, V; VI,II, ki ima isti pomen. Primeri iz govorne prakse nam
dokazujejo, da ima odvisno od situacije in konteksta različni pomen.
69
Primeri:
1. Iri e love kaj dijem tut udžile. (Vrni mi denar, ki sem ti ga posodil.)
2. Dža, iri e bakran pe livadjin. (Pojdi, vrni ovce na pašo.)
3. Iri tut inća katar avilan. (Vrni se tja, od koder si prišel.)
4. Hasardemas mor sastipe thaj e doktora palpale irisarde les. (Izgubil sem
zdravje, ampak zdravniki so mi ga ponovno vrnili.)
5. Ačhilemas bi godjako andar late, akana irisalem mande. (Zaradi nje sem
izgubil pamet, zdaj sem prišel nazaj k sebi.)
6. Kerda tuke lačhipe, lačhimasa irisar leske. (Zate je naredil dobro, vrni mu
z dobrim.)
7. Si te iriv mor dikhlo thaj bari armaja ka dav les! (Obrnil bom robec in nanj
vrgel veliko prekletstvo.)
8. Mor muj te iril pes pe rig te xoxava tut! (Usta naj se mi zvijejo, če ti
zlažem!)
9. Avilo mande irime zejenca. (Prišel je k meni s hrbtom obrnjen, t.j. hodeč
ritensko.)
10. Irisar tut pe rig savjatar o kham tatarel tut. (Obrni se na stran, iz katere te
greje sonce.)
izdral. Romski glagol, katerega osnovni pomen je drgetati izhaja iz
sanskrtskega ing, ingati I, gibati se, kavzativ: tresti, drgetati, vztrepetati itd.
Iz tega izhaja tudi ime ene izmed vrst vročinskega stanja v sanskrtskem jeziku
trasa m. . (To je najverjetneje tudi prispevalo k temu, da je glagol ohranil
navedeni pomen.) Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
me izdrav (drgetam), tu izdras (drgetaš), vov izdral (drgeta); amen izdras
(drgetamo), umen izdran (drgetate), von izdran (drgetajo.) V pretekliku se
vrine črka -j-. Torej, izdrajem, izdrajan, izdraja; izdrajam, izdrajen, izdraje.
Kavzativ: izdrarel. Odvisno od situacije in konteksta ima lahko različen
pomen.
Primeri:
1. O čhavo izdral e šilestar. (Otrok drhti od mraza.)
2. Izdral lesko teluno vušt e bare jagatar. (Od visoke vročine mu trepeta
spodnja ustnica.)
3. I patrin izdral e balvalatar. (List trepeta v vetru.)
70
4. Bare tatimastar izdral o dud. (Od velike vročine se svetlika.)
5. Vov gilabal, palem i gili izdral. (On poje, pesem pa drhti.)
6. Izdral o ilo an leste e bare dukhatar. (Srce se mu trese v prsih zaradi velike
žalosti.)
7. Sasto them izdraja e Hitlerestar. (Ves svet je trepetal pred Hitlerjem.)
8. Te lela man o izdrape, si te izdrarav les e šerestar dž punrestar. (Če me
zagrabi bes, bo vztrepetal od glave do peta, pretepen bo od glave do peta.)
9. Manuš izdrane vastesko. (On je stiskač.) Itd.
10.Izdral i phuv. (Zemlja se trese, t.j. potres je.)
11. Voj si izdralini. (V njej so zli duhovi.)
K
kandel;kandlel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: streči, postreči, itd. Njegovo etimološko gnezdo je denominalni
sanskrtski glagol khanday, khandayati24, postreči, narediti uslugo, občasno
opraviti manjša dela in usluge. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me kandav (strežem), tu kandes (strežeš), vov kandel (streže);
amen kanda (strežemo), tumen kanden (strežete), von kanden (strežejo). V
pretekliku se vrine črka -l-: kandlem (kanglem). Mediumska oblika v 1.osebi
ednine, sedanjik: kandijav, postreči se.
Primeri:
1. Vov kandel mande. (On streže pri meni.)
2. Voj kandel sar e jag. (Koristna je kot ogenj.)
3. Naj but kandlo. (Ni preveč priden.)
4. Ni kandel man o ilo. ( Srce mi je zbolelo.)
6. More čhave si bikandle. (Moji otroci so neposlušni
7. Kandilem će autosa. (Koristil sem tvoj avto.)
8. Kandijav man džikaj šaj, napal ka dikhav so ka kerav. (Gledam se dokler
24
Sanskritski pridevnik khanda, zlomljen, razdeljen, prepolovljen, označuje lunine mene oziroma faze, ko luna ni
polna. Glagol izpeljan iz tega pridevnika (in samostalnika iste oblike khanda n, kos, del) – khanday, khandayati,
se je najbrž najprej nanašal na usluge, ki so imele ritualni pomen in kasneje na dela služabnikov, postrežnikov,
spremljevalcev itd.
71
lahko, potem bom videl kaj lahko naredim.)
katel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: presti.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol krt, karnati VII, presti,
zavijati. Romski samostalnik katli f., vreteno, ima prav tako izvor v tem
glagolu. (V mnogih romskih dialektih se izgovarja kot kakli, ker glas t v
središčni poziciji med a in l preide v k.) Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me katav (predem), tu kates (predeš), vov katel (prede);
amen katas (predemo), tumen katen (predete), von katen (predejo.) V
pretekliku se vrine črka -l-: katlem.
kedel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: brati25.
Njegovo etimološko gnezdo je glagol grah, grhnati IX, brati, loviti (z
rokami), privleči, ženiti se itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me kedav (berem), tu kedes ali kides (bereš), vov kedel ali kidel (bere);
amen kedas (beremo), tumen keden (berete), von keden (berejo.) Kavzativ
nastane tako, da dodamo pripono - av: kedavav, poberem, naberem.
Primeri:
1. Džav an rez te kedav drak. (Grem v vinograd nabirat grozdje.)
2. Keda peste bute dženen. (Pri sebi je zbral veliko ljudi.)
3. O Devel kedel, o beng na mukel. (Bog združuje, hudič ločuje.)
4. Kidem phabaja te na peren e phabalinatar, napal naj ko te ćidel len.
(Pobrala sem jabolka, da ne padejo iz drevesa, ker jih potem nihče ne
pobira.)
kerel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: delati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol kar, karoti VIII,V, II,I,
delati narediti, izpolniti, uresničiti, proizvesti itd. Glagol je atematski in ima
v sedanjiku naslednje oblike: me kerav (delam), tu keres(delaš), vov kerel
(dela); amen keras (delamo), tumen keren (delate), von keren (delajo). V
25
Rade Uhlik je zabeležil naslednji primer:”Me džanu vrakeri, na džanu kedi. ”(“Jaz znam govoriti, ne znam brati”.
V nekaterih romskih dialektih ima torej romski glagol kedel isti pomen kot nemški lesen, brati; latinski legere in
slovenski brati.
72
pretekliku se vrine črka -d-: kerdem, kerdan, kerda; kerdam, kerden, kerde.
Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: kerdijav, postati. Ta oblika
dobi v pretekliku črko -l-: kerdilem. Poleg osnovnega ima ta glagol odvisno
od situacije in konteksta različne pomene.
Primeri:
1. Keras drom. (Delamo,t.j. gradimo pot.)
2. Na keren e šeja e manušes. (Ne naredi obleka človeka.)
3. So manges, vov džanel te kerel. (On zna narediti vse, kar si zaželiš.)
4. Kerdan maj baro pharipe. (Priredil si mi velike težave, t.j. probleme.)
5. Aven te keras jag, xabe te kiravas thaj te keras guglo vakaripe. (Pridite, da
zakurimo ogenj, pripravimo hrano in lepo poklepetamo.)
6. Me lenca ni kerav lav. (Jaz ne govorim z njimi.)
7. Te vakarasa e godjasa, šaj keras te avel amen baxt. (Če se premišljeno
pogovarjamo, lahko dosežemo srečo.)
8. Na ker maj te nasvajivav. (Ne naredi me bolnega, t.j. ne izzivaj moje
bolezni s svojimi dejanji.)
9. Sar manuša, lačhe si jek avereske lačhipe thaj lošipe te keras. (Če smo
ljudje, moramo drug drugemu povzročati radost in veselje.)
10.Pe sumnakune vastenca kerda bare love. (S svojimi zlatimi rokami je
zaslužil veliko denarja.)
11. Gadava ni kerel maj khanči. (To mi ne koristi nič.)
12.Kas si adives buti, gadava but kerel leske thaj leske familijake. (Imeti delo
je danes velikega pomena za vso družino.)
13.Sode kerel duj gone arho? (Koliko staneta dve vreči moke?)
14. O murš thaj e džuvli keren manušes. (Moški in ženska sta oba človeka, t.j.
moški in ženska tvorita celoto, ki predstavlja pojem človeka.)
15.Kerel pe kaj sa džanel, palem naj kerdo ni oske. (Dela se, da je ne vem kaj,
i pa ustvarjen za nič.)
16.Kerdol pe mange, kaj ni aćares tut lačhe? (Zdi se mi, da se ne počutiš
dobro?)
17. Kerdilo čoxano! (Postal je vampir!)
18.Sićol djesenca thaj raćenca, ka kerdol baro mnauš. (Uči se podnevi in
ponoči, da bi postal veliki človek.)
19. O Devel kerda sasto them. (Bog je ustvaril cel svet.)
73
20.Tu keres mor šereske! (Ti delaš moji glavi!)
21.Kana barardol i buti, napal o manuš naštisarel sa te kerel. (Ko se poveča
količina dela, t.j. delovne naloge, človek ne more narediti vsega.)
22.Ker vareso so ka pherel mor ilo! (Naredi nekaj, kar mi bo napolnilo srce!)
23.Ladža, sar šaj geja te keres e manušesa!? (Sram te bodo, kako lahko tako
ravnaš s človekom?!)
24.So keres? (Kako si?)
25.Ni kerel buti. (Brez dela je, tj. nezaposlen je.)
26.So o manuš džanel e šeresa te kerel, vi vastesa šaj te kerel. (Kar človek zna
ustvariti v glavi, lahko narediti z rokami.)
27. Naj kerdo o manuš e kurkeske, o kurko si kerdo e manušeske. (Ni človek
ustvarjen zaradi nedelje, ampak nedelja zanj.)
28.Sa so si manuešeske vastesa kerdo, merimasa si pherdo. (Vse kar je
ustvarjeno s človeško roko, je izpolnjeno s smrtjo, t.j. ni večno.)
29. Keres tut sar dilo! (Obnašaš se kot norec.)
30.Kerdilo basma! (Spremenil se je v prah in pepel.)
31. Keren pradža. (Začeli so upor.)
32.Kerel pe thagar, pal ni džanel pe lima te xosel! (Igra kralja, ne zna si pa niti
slin obrisati!)
kiravel Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
kuhati, pripravljati hrano. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol kar, karati, delati, pripravljati. V sedanjiku ima naslednje oblike:
me ćiravav (kuham), tu ćiraves (kuhaš), vov ćiravel (kuha); amen ćiravas
(kuhamo), tumen ćiraven (kuhate), von ćiraven (kuhajo). V pretekliku
se vrine črka -d-: ćiradem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik:
ćiravdijav, kuham se, vroče mi je.
kosav, khosav, xosav. Romski glagol staroindijskega porekla z več
variantami. Osnovni pomen: (o)brisati. Po slovarju Rigvede je njegovo
etimološko gnezdo glagol ksnu, brisati, obrisati, ribati itd. (Ostali so menili,
da izhaja iz sanskrtskega ghars, oziroma grish, brisati.) Glagol je atematski
in ima v sedanjiku naslednje oblike:me kosav (brišem), tu koses (brišeš),
vov kosel (briše); amen kosas (brišemo), tumen kosen (brišete), von kosen
(brišejo.) V pretekliku se vrine črka -l-: xoslem. Kavzativ ima sufiks -ar:
74
xosljarel, obrisati, izbrisati. Mediumska oblika tega kavzativa v 1.osebi ednine,
sedanjik: xosljardijav, brišem se.
krl26. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: preživljati
čas, izgubiti, izginiti itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
korenski glagol kr, karoti, krnoti, karti, karati VIII, V; II, I, delati, zaposliti,
preživljati čas itd.
kurel27. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
udariti, tepsti (se) itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
kutt, kuttayati X, tolči (z nogami ob zemljo), udarjati, tepsti, raztrgati itd.
(Prakritski: kuttei, kuttai; hindski: kutna). Glagol je atematski in ima v
sedanjiku naslednje oblike: me kurav (udarjam), tu kures (udarjaš), vov
kurel (udarja); amen kuras (udarjamo), tumen kuren (udarjate), von kuren
(udarjajo). V pretekliku se vrine črka -d-: kurdem.
kurel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: coire,
futuere. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol khud, khudati VI,
coire, futuere. Njegove oblike so identične s tistimi pri predhodnem glagolu.
Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: kurdijav. Kavzativ nastane
tako, da se osnovi doda zlog –ar: kurarel. Mediumska oblika tega kavzativa
je kurardijav.
KH
khandel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
zaudarjati, smrdeti, dišati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
samostalnik gandha m., zadah, vonj, sled, podobnost (s). Glagol je atematski
in ima v sedanjiku naslednje oblike: me khandav (vonjam; ali tudi “jaz
smrdim”), tu khandes (vonjaš; “ti smrdiš”), vov khandel (vonja; “on smrdi”)
26
27
Premene in pomeni tega glagola so podrobno opisani v Gramatiki romskega jezika.
Ta glagol uporabljajo nemški Sinti in finski Romi. V dialektih Romov jugovzhodne in vzhodne Evrope je uporaba tega glagola zelo redka. Na to so, po vsemu sodeč, vplivali kulturološki in psihološki razlogi, ker asociira na
pomen homonimnega glagola kurel, coire, futuere.
75
itd. V pretekliku se vrine črka -l-: khandlem (khanglem). V kavzativu je
dodan sufiks -ar: khandljarel, zavonjati, zasmrdeti.
khelel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: plesati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol khel, khelati I, imeti se,
biti v zanosu, zibati se, zabavati se itd. (Do sedaj ni bilo ugotovljeno, da obstaja
homonimni romski glagol khelel!) Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me khelav (plešem), tu kheles (plešeš), vov khelel (pleše);
amen khelas ( plešemo), tumen khelen (plešete), von khelen (plešejo). V
pretekliku se vrine črka -d-: kheldem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine,
sedanjik: kheladijav, izigrati, prevarati. Kavzativ nastane z dodanim sufiksom
–ar: khelarav, nadigrati.
khelel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: igrati
(se). Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol kšvel, kšvelati
I, skakati, igrati (se), šaliti se itd. Glagol ima iste premene in oblike kot
predhodni.
khuvel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: tkati.
Ta glagol je primer sandhija. Njegovo etimološko jedro je dvojno.
Sanskrtski glagol krt, krnati VII, presti, spresti; va, vayati III, tkati,
zvezati, združiti itd. Ta glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me khuvav (tkem), tu khuves (tkeš), vov khuvel (tke); amen khuvas
(tkemo),tumen khuven (tkete), von khuven (tkejo.) V pretekliku se vrine črka
- d-: khuvdem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine: khuvdijav, vtkati se, vdati
se, vstopiti itd. V nekaterih romskih dialektih, npr. na Kosovu, v južni Srbiji,
v Makedoniji itd., obstaja homonimni glagol khuvel, udariti. Etimološko
gnezdo tega glagola je sanskrtski glagol krt, krntati VI, I, sekati, razsekati,
podreti, itd.
76
L
labal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: goreti,
plameneti itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol las,
lasati I, svetiti se, bleščati, izginiti, pojaviti se itd. Glagol je tematski in ima
v sedanjiku naslednje oblike: me labav(plamenim), tu labas(plameniš), vov
labal (plameni); amen labas (plamenimo), tumen laban (plamenite), von
laban( plamenijo). V pretekliku se vrine črka -j-: labajem. Kavzativ nastane
tako, da glagolskim osnovi dodamo sufiks – av: labavav, osvetliti; kauzativ
II nastane tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks –ar: labarav, pregoreti,
narediti luknjo z ožarjenim železom itd.
labdarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
uspeti, osrečiti se, doseči itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
pridevnik labdha28, uspešno, ugodno, srečno, zaslužek, profit itd. (Izhaja iz
glagola labh I (medium: labhate), doseči, ujeti, najti itd.) V sedanjiku ima
naslednje oblike: me labdarav (uspeva mi), tu labdares (uspeva ti), vov labdarel
(uspeva mu/ji); amen labdaras (uspeva nam), tumen labdaren (uspeva vam),
von labdaren (uspeva jim). V pretekliku se vrine črka -d-: labdardem.
lačharel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
urediti, namestiti, itd. Njegovo etimološko jedro je sanskrtski glagol
klarip I (medium:kalpate; perfekt: čaklaripe), urediti, rokovati, prevzeti,
pripraviti, uspeti, naslediti itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me lačharav
(uredim), tu lačhares (urediš), vov lačharel (uredi); amen lačharas (uredimo),
tumen lačharen (uredite), von lačharen (uredijo) V pretekliku se doda črka
-d-: lačharda. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: lačhardijav,
urejam se itd.
Primeri:
1. An lako kher si sa lačhardo. (V njeni hiši je vse urejeno.)
2. Lačhar te len man pe buti. (Uredi, da me vzamejo v službo.)
28
Goradana Jovanović, Beograjčanka, pevka romskih ljudski pesmi, je postala zelo znana predvsem po pesmi z
naslovom “Labda, labda”.
77
3. Te lačhares les, peste te na avel. (Uredi ga, da več ne pride k sebi, t.j. pretepi
ga tako da…)
4. Lačhardijav e bijaveske. (Urejam se za poroko.)
lačhavol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
poboljšati se. Njegova osnova je romski pridevnik, lačho, dober, ki
ima etimološko gnezdo v sanskrtski besedi lakšmi f, simbol sreče in
bogastva; mitsko ime boginje, žene boga Višnu. V sedanjiku ima naslednje
oblike: me lačhavov (poboljšujem se) tu lačhavos (poboljšuješ se), vov
lačhavol (poboljšuje se); amen lačhavos (poboljšujemo se), tumen lačhavon
(poboljšujete se), von lačhavon (poboljšujejo se). V pretekliku se vrine črka
-l-: lačhilem
Primeri:
1. Lesko sastipe lačhavol. (Zdravje se mu izboljšuje.)
2. Lačhilem, naj sem akana kišli. (Poboljšala sem se, nisem več suha.)
3. Te na lačhavosa, andar e sikavni ka traden tut. (Če se ne popraviš, te bodo
pregnali iz šole.)
ladal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: seliti,
preseliti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol lard, lardayati
X, natovoriti, obtežiti itd. Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me ladav (selim se), tu ladas (seliš se), vov ladal (seli se); amen ladas
(selimo se), tumen ladan(selite se), von ladan (selijo se). V pretekliku se vrine
črka -j-: ladajem. Kavzativ nastane tako, da dodamo glagolski osnovi sufiks
-ar: ladarav, preseliti (se).
ladžal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
sramovati se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol lajj VI
(medium: lajjate) sramovati se. Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me ladžav (sramujem se),tu ladžas (sramuješ se), vov ladžal (sramuje
se); amen ladžas (sramujemo se), tumen ladžan (sramujete se), von ladžan
(sramujejo se). V pretekliku se vrine črka -j: ladžajem. Kavzativ nastane tako,
da glagolski osnovi dodamo sufiks –ar: ladžarav. Mediumska oblika tega
kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik: ladžardijav.
78
lambal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: tolči
okrog sebe, mahati, viseti itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol lamb I (medium: lambate), pustiti naj visi, potopiti, obesiti itd. Glagol
je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me lambav (tolčem), tu
lambas (tolčeš), vov lambal(tolče); amen lambas (tolčemo), tumen lamban
(tolčete), von lamban (tolčejo). V pretekliku se vrine črka -j-: lambajem.
Kavzativ I se nastane tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks -av: lambavav,
poviti (se); kauzativ II nastane tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks -ar:
lambarav, raztolči ipd.
langal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: šepati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol lang, langati I, šepati.
Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me langav (šepam),
tu langas (šepaš), vov langal (šepa); amen langas(šepamo), tumen langan
(šepate), von langan (šepajo). V pretekliku se vrine črka - j-: langajem. Kavzativ
nastane tako, da se glagolski osnovi doda sufiks -av:langavav, opotekati se itd.
laparel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
blebetati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol lap, lapati I,
blebetati, govoriti brezsmiselno, šepetati, jamrati ipd.
lekhal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: pisati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol likh, likhati VI, praskati,
pisati, risati itd. (Samostalnik lekha m, v sanskrtu pomeni linija, črta, pisava
itd.) Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me lekhav
(pišem), tu lekhas (pišeš), vov lekhal (piše); amen lekhas (pišemo), tumen
lekhan (pišete), von lekhan (pišejo). V pretekliku se doda črka -d-: lekhajem.
Kavzativ I nastane tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks -av: lekhavav,
izpisati ipd.; kavzativ II nastane tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks -ar:
lekharav, prepisati, pripisati ipd.
lel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: vzeti.
Njegovo etimološki izvor najdemo v glagolu labh I, doseči, prijeti, vzeti itd.
(Starejša oblika je rabh, doseči, držati, stisniti, objeti, začeti itd. ; hindustanski:
lena, vzeti; hindski:lena, doseči, prijeti, posoditi, itd.) Glagol je atematski in
79
ima v sedanjiku naslednje oblike: me lav (vzamem), tu les (vzameš), vov lel
(vzame); amen las (vzamemo), tumen len (vzamete), von len (vzamejo). V
pretekliku se vrine črka -j-: lijem, lijan, lija; lijam,lijen, lije.
Zbrano gradivo, ki bilo že analizirano, dokazuje, da obstaja več homonimnih
glagolov z osnovno obliko lel, ampak različnimi etimološki gnezdi in pomeni.
1. lak, lakayati X, okusiti, nabaviti, dobaviti itd.
2. laksh, lakshate I, opaziti, občutiti, opaziti, dojeti, označiti, pojmovati itd.
3. lag, laksha I, biti v zvezi, srečati, priključiti itd.
4. lab, labhate I, zgrabiti, dobiti itd.
5. lu (lava), brati, zbirati, imeti (korist), seči itd.
6. las, lashati IV, želeti, hoteti itd.
7. lunc, luncati I, V, puliti, jemati ven itd.
8. lud, lodati I, II, braniti, zagovarjati se itd.
9. lunt, luntati I, krasti, uničevati, ponarediti itd.
10.lu, lunoti IX, seči, uničiti, deliti itd.
11. la, lati II, ujeti, vzeti, poskusiti itd.
12.las, lasati I, IV, oboževati, stremeti itd.
Primeri:
1. Lija kotor manro te xal. (Vzel je kos kruha, da ga bo jedel.)
2. Lija man tala o vast. (Vzela me je pod roko.)
3. Reslo jek manuš thagareste thaj phenda: “Len man Tumende, naj man ni
kaj te sovav, ni so te xav. ” (Pride k cesarju en človek in mu reče: »Sprejmite
me k sebi, nimam kje spati, niti kaj jesti.«)
4. Lijem love udžile. (Sposodil sem si denar.)
5. Tajsa ka lel pe šeja save dija an nakhlo masek te suvdon. (Jutri bo dvignil
obleko, ki si jo je dal zašiti prejšnji mesec.)
6. Lija e policija sa so sasa les. (Policija mu je odvzela vse kar je imel.)
7. O biužo manuš lija mor dživdipe. (Ta nesrečnik človek je ogrozil moje
življenje.)
8. I buti lija sa mor vakti, naštisarav dji te lav. (Delo je vzelo ves moj čas,
sploh ne morem priti k sebi.)
9. Lija peske rromnji. (Oženil se je.)
10.Mor jakha lija te inkalel. (Skušala mi je izkopati oči.)
80
11.Sasa but nasvali, akana lija te phirel. (Bila je zelo bolna, sedaj je začela
hoditi.)
12.Lije les pesa te phiravdol. (Vzeli so ga s sabo, da se pozabava.)
13.Araći lije les pe bući. (Včeraj so ga sprejeli v službo.)
14. Lav te haćarav so lijan te phenes. (Skušam dojeti, kaj si hotel reči.)
15.Lija les i mulikani dar. (Prevzel ga je smrtni strah.)
16.Lija te merel. (Skoraj bi umrl.)
17. Le tut mancar thaj madara! (Primi se me in ne boj se.)
18.Ka lav les mancar. (Vzel ga bom s sabo.)
19. Namaj le tut pala mande! (Ne utrujaj me več! Osvobodi me!)
20.Na le tut mancar! (Ne izzivaj me!)
21. Le maj jek than. (Rezerviraj mi prostor.)
22.Le pe tute te na šudros. (Obleci se, da se ne prehladiš.)
23.Lija man i bok. (Ujela me je lakota.)
24.Lel man o šil. (Zebe me.)
25.Lel man i xoli pe tute. (Jezen sem na te.)
26.Lel man o čhadipe. (Na bruhanje mi gre.)
27. Lel pes amendar. (Oddaljuje se od nas.)
28.Lel mande sa so trubul les. (Pri meni kupuje vse kar rabi.)
28.Lel pe mande sako dives. (Vsak dan vzame vse na moj račun.)
29. Kamel te lel pe mancar. (Želi se zabavati z mano.)
30.Lija man sar čhave. (Sprejel me je kot sina.)
31. Lija man pe peste thaj indjarda man kav doktoro. (Zgrabil me je in odpeljal
k zdravniku.)
32.Lija sovli kaj nimaj pijel mol. (Zaklel se je, da ne bo več pil vina.)
33. Lija man angla peste thaj anda man khere. (Na silo me je privlekel domov.)
34.Lija man peske. (Oženil se je z mano.)
35.Lija mandar i morćhi pe karte. (Odrl me je pri kartanju.)
36.Lel trušul korkoro pestar. (Križa se, čudeč se samemu sebi.)
37. Lija man pesa te dikhas o foro. (Vzel me je s sabo na ogled mesta.)
38.Te lela man o dilipe, arak tut mandar! (Če znorim, se me pazi.)
39. Na le man mostar! (Ne meči na mene drv in kamenja!)
40.Na le man jakhendar! (Ne napadaj me brez razloga!)
41. Lija les pe piro vast. (Obrnila ga je na svojo stran. )
42.Šaj te lel e čhaves andar e dajako per. (Lahko ukrade še zarodek iz
81
maternice.)
43.Savorenge doš lija pe peste thaj akana o devlikano drom te lel, našti
khonik te lel les andar o phanglipe. . (Vso krivico je prevzel nase in sedaj
ga, tudi če bi izbral božjo pot, več nihče ne more izvleči iz zapora.)
44.Sajek kana avav late, voj lel man anglal. (Vedno kadar pridem k njej, mi da
vetra. T.j. naredi kakšno neprijetnost, me poniža in podobno.)
45.Kana dikhel man, lel te kerel andar e punre. (Kadar me zagleda, bi rada
počila od zavisti.)
46.Ni lel sama ni angla peste, ni pala peste. (Ne ozira se ne pred sebe, ne za
sebe, t.j. je brezobzirno bitje, človek brez karakterja in samovoljni človek
ipd.)
47. Arak tut latar, voj lel manuše jakhendar. (Pazi se je, ker zna uročiti človeka;
t.j. prevzame ga.)
48.Lija man godjatar, akana nimaj džanav savo drom te lav (Prevzela me je in
zdaj ne vem, po kateri poti naj grem.)
49.Le, ni meres! (Poskusi, ne boš umrl!)
50.Ka merav, te na lijan maj draba. (Umrl bom, če mi ne priskrbiš zdravil.)
51. Nimaj ni soske lava les! (Ne bom ga več opazil.)
52.Sa e love lije mandar! (Ves denar so mi pokradli!)
53.O ilo andar ma lija! (Srce mi je iztrgal!)
54.Ka lel pe lasa. (Oženil se bo z njo.)
55.Džal, mange, bare love lel. (Gre, prosi, in zbere veliko denarja.)
56.Šaj les će godjasa, so kerda mange? (Ali si v stanju, da dojameš, kaj mi je
naredil?)
57. Lil o djiv pe umalja. (Po njivah zbira žito.)
58.Lija ma jakhendar! (Ujela me je na oči!)
59. Leske lel pes. (Zanj se bori.)
69.Lija les balendar. (Pulila mi je lase.)
70.Kana avel late, voj lel les sar khame. . (Ko pride k njej, ga gleda kot sonce,
t.j. obožuje ga kot sonce.)
lićharel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
mečkati. Njegovo etimološko gnezdo je glagol li, linati IX (kavzativ:
lehayati; leša m., mečkanje), kar v sanskrtu pomeni mečkati, (raz) topiti,
razrušiti itd. (Sanskritski samostalnik leca m., košček, delček, atom, del
82
nečesa ipd. ) Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me
lićharav (mečkam), tu lićhares (mečkaš), vov lićharel (mečka); amen
lićharas (mečkamo), tumen lićharen (mečkate), von lićharen (mečkajo). V
pretekliku se vrine črka -d-: lićhardem. Mediumska oblika tega kavzativa se
glasi:lićhardijav, mečkam se. Pomen je odvisen od situacije in konteksta.
Primeri:
1. Lićharen i drak, keren gudli mol. ( Prešajo grozdje, delajo mošt, sladko
vino.)
2. Lićhardem o kiral, akana ka kerav mirikli. (Pretlačila sem sir, zdaj bom
naredila gibanico.)
3. Lićharen e čhavren phare bućenca. (Otroke mučijo s težkim delom.)
4. Mor ilo lićharde an phanglipe. (V zaporu so mi osiromašili dušo.)
5. Ka lićhardijav tala leste. (Zdrobil me bo pod sabo, t.j. pod svojo težo.)
6. Užardilem thaj lićhardilem sar i phabaj tala i grasteske khur. (Olupila sem
se in zdrobila kot jabolko po konjskim kopitom.)
7. Marda les, e kokala leske lićharda. (Stepel ga je, zdrobil mu je kosti.)
lindol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: odvzeti
se, paralizirati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski pridevnik
langa, odvzet. V sedanjiku ima naslednje oblike: me lindijav (odvzemam si),
tu lindos (odvzemaš si), vov lindol (odvzema si); amen lindijas (odvzemamo
si), tumen lindon (odvzemate si), von lindon(odvzemajo si). V pretekliku se
vrine črka -l-: lindilem.
lobal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
hrepeneti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik lobha
m, hrepenenje, poželenje ipd. Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me lobav (hrepenim), tu lobas (hrepeniš), vov lobal (hrepeni); amen
lobas (hrepenimo), tumen loban (hrepenite), von loban (hrepenijo). V
pretekliku se vrine črka -j-: lobajem.
ločil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: lizati,
pijančevati, žreti, nažirati se itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol lih,lihati II, VI, lizati, polizati,požreti itd. V sedanjiku ima naslednje
83
oblike: me ločiv (pijančujem), tu ločis (pijančuješ), vov ločil (pijančuje);
amen ločis (pijančujemo), tumen ločin (pijančujete), von ločin (pijančujejo).
V pretekliku se večinoma uporablja kavzativna oblika ločisaradem, napil sem
se. Mediumska oblika v 1.osebi ednine sedanjik:ločisardijav, nažirati se.
loptral. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: motiti,
zmotiti ipd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik loptr
n, motnja. Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me loptrav
(motim), tu loptras (motiš), vov loptral (moti); amen loptras (motimo),
tumen loptran (motite), von loptran (motijo). V pretekliku se vrine črka -j-:
loptrajem.
Lopatril. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: krasti
ipd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik loptra n, kraja,
plen. V sedanjiku ima naslednje oblike: me lopatrav (kradem), tu lopatras
(kradeš), vov lopatral (krade); amen lopatras (krademo), tumen lopatran
(kradete), von lopatran (kradejo). V pretekliku se vrine črka -j-: lopatrajem.
lubnarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
prevarati, biti pohoten ipd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol lubh,lubhyati IV, vzburiti
se, poželeti, biti pohoten, prevarati, blazneti itd. V sedanjiku ima naslednje
oblike: me lubnarav(prešuštvujem), tu lubnares (prešuštvuješ), vov
lubnarel (prešuštvuje);amen lubnaras(prešuštvujemo), tumen lubnaren
(prešuštvujete), von lubnaren (prešuštvujejo). V pretekliku se vrine črka
-d-: lubnardem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: lubnardijav,
kurvati se.
84
M
makhel, maćhel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: mazati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol mraksh,
mazati, kar je razširjena oblika glagola mrj, marsti III, VI, I, VII, obrisati,
očistiti, odstraniti, mazati itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me makhav (mažem), tu makhes (mažeš), vov makhel (maže);
amen makhas (mažemo), tumen makhen (mažete), von makhen (mažejo.)
V pretekliku se vrine črka -l-: makhlem. Kavzativ nastane tako, da osnovi
dodamo sufiks -ar: makhljarel, umazati, premazati itd. Mediumska oblika
tega kavzativa:makljardijav, umažem se, umažem se, zamastim se itd.
malavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
srečati. Njegovo etimološko gnezdo je glagol mil, milati VI, ki v sanskrtu
(instrumental, genitiv ali lokativ) pomeni srečati se (z), združiti se itd.
(Particip: milita, združen; kauzativ: melayati, sklicati, zbrati itd.) Glagol
je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me malavav (srečam),
tu malaves (srečaš), vov malaval (sreča); amen malavas (srečamo), tumen
malaven (srečate), von malaven (srečajo.) Mediumska oblika v sedanjiku, 1.
oseba ednine: maladijav, srečam se, srečujem se. V pretekliku se doda črka -l-.
Primeri:
1. Tajsa ka malavav man mor čhavesa an khangiri. (Jutri se bom s svojim
sinom sestal v cerkvi.)
2. Djelem, djelem, lungone dromeca; maladilem baxtale Rromeca. . . (Hodil
sem, hodil po dolgih poteh; srečal sem Rome…)
3. Kaj te maladijas? ( Kje se dobimo?)
4. Maladem le leste, khere. (Našel sem ga v njegovi hiši.)
manal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
misliti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol man, IV, VIII;
(medium:manyate), misliti, verjeti, odobravati itd. Glagol je tematski in
ima v sedanjiku naslednje oblike: me manav (mislim), tu manas (misliš),
vov manal (misli); amen manas (mislimo), tumen manan (mislite), von
manan(mislijo). V pretekliku se vrine črka -j-: manajem. Kavzativ nastane
85
z dodatkom sufiksa -av: manavel, razmišljati.
marel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
tepsti,itd., tudi pisati29. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski koren
mr30 - iz katerega so nastali različni glagoli kot so lomiti, rušiti, ubiti, umreti
itd. (Hindustanski: marna, udariti, tepsti; hindski: marna, tepsti, ubiti,
udariti itd.) Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:me marav
(tepem), tu mares ( tepeš), vov marel (tepe); amen mara (tepemo), tumen
maren (tepete),von maren (tepejo.) V pretekliku se vrine črka -d-: mardem,
mardan, marda;mardam, marden, marde. Njegova mediumska oblika je
mardijav. V pretekliku se vrine črka -l-: mardilem, mardilan, mardilo/
mardili; mardilam, mardilen, mardile.
Primeri:
1. Zurale marde e manuše thaj akana ni džanel pe si džuvdo vaj mulo. (Zelo
so pretepli človeka in sedaj ne vemo, če je živ ali mrtev.)
2. E askera maren andar e puške sa e rigendar. (Vojaki streljajo iz pušk iz na
vse strani.)
3. O phirno marel e čokanoso po dopo. (Mojster udarja s kladivom po
nakovalu.)
4. Marel o vastesa po astali. (Z roko udarja po mizi.)
29
30
Redek in nenavaden primer najdemo v delu Rade Uhlika ( “Infinitiv u romskom jeziku”, str. 180.), ki pravi, da v
govoru Goptov, Romov iz Like, obstaja infinitiv mari, udariti, ki v govoru te skupine pomeni tudi pisati: Me našti
dišamniski mari. (Ne morem pisati v srbohrvaščini.) Na podlagi danes znanih dejstev ima v nekih drugih jezikih,
glagol pisati, na prvi pogled nenavadno poreklo. Npr. grško graf je sprva pomenilo utrujati, dolgočasiti. Glagol
marel najdemo tudi v romski ljudski pesmi:“Tarapani marel, babi”, ki je zelo popularna v Srbiji in Makedoniji.
Vendar naslov te pesmi vse do danes ni bil pravilno preveden, saj sta razen besede babi, oče, ostali dve, tarapani
marel, ostali mnogim Romom mlajše generacije popolnoma nerazumljivi. Raziskave avtorja tega teksta dokazujejo, da izraz ni turcizem, ampak je govora o prastarem enkliktičnem izrazu, ki se je ohranil zahvaljujoč ljudski
pesmi. Namreč, naslov te pesmi v prevodu se glasi: »Veselje se prireja, oče«. (Romska beseda tarapani je nastala
iz staroindijskega glagola tarp IV, biti sit, zadovoljiti se, pripraviti zabavo itd. V več novo indijskih jezikih tripto
pomeni sit, medtem ko se je v romščini ohranila beseda čalo, biti sit oziroma potešiti lakoto.)
Pridevnik in samostalnik mara, smrt, pomenita v sanskrtu tudi ljubezen in Bog ljubezni (Wörterbuch SanskritDeutsch von Klaus Mylius,str. 368). Avtor tega teksta je ugotovil, da so besedo mara uporabljali tudi stari Romi
v Medlužju, Mladenovcu v smislu »ljubezen«, »dragi«, »ljubljeni« itd. V budizmu je mara ime za hudiča. V
iskanju etimološkega izvora romskega glagola marel, so lingvisti spominjali sanskrtski glagolski koren mr, marati
I, umreti, iz katerega so nastale mnoge besede in pojavi, ki se nanašajo na smrt. Iz mrd, mrdnati IX, I, potlačiti,
pritisniti, zganiti se, uničiti, itd. so nastale razne besede in pojmi, ki označujejo nasilje; mrj, marsti II, VI, I, VII,
obrisati, oddaljiti, odstraniti, upravljati itd ; mrn, mrnati IX, VI, zmleti, zdrobiti,daviti itd.;mrta, smrt.
86
5. Mar o sastri džikaj si tato. (Železo kuj dokler je vroče.)
6. O Devel marel čačimasa, o beng hohavimasa. (Bog tolče z resnico, vrag z
lažjo.)
7. O kaliko palpale marel. (Ura je pričela delati.)
8. Dzikaj manušesko ilo marel, vov ni merel. (Vse dokler človeku bije srce,
ne bo umrl.)
9. I jag marel andar leske jakha. (Ogenj sika iz njegovih oči.)
10.Marel man o thuv an jakha. (Dim mi sili v oči.)
11. E tambure maren. (Tamburice igrajo.)
12.Marel pes pe učhalinasa. (Tepe se s svojo senco, t.j. izgubil je razum.)
13.Marel e čhibasa sar dilo. (Z jezikom mlati kot nor.)
14. Mar e godjasa, na mar e rovljasa! (Tepi z možgani, ne udarjaj s palico!)
15.Mar e lavesa, na e toveresa! (Udari z besedo in ne s sekiro!)
16.Sako dives mardijav, godji ni astarav! (Vsak dan sem tepen, pa se vseeno
ne morem spametovati!)
17. Mardilem lendar sar guruv an šah. (Dobil sem jih od njih kot bik v zelju.)
18.Me ni kamav te marav man, pal tu te kamesa, le mar tut korkorone.
(Nočem se tepsti, če se ti želiš, tepi samega sebe.)
19. Mardilem Devleske! (Bil sem na Božji pravdi, t.j. brez razloga in povoda.)
20.Džav te dikhav sar maren pes e bašne. (Grem gledat petelinji boj.)
21. Te marel man o Devel!(Ubil me je Bog!)
22.Mardilem lestar. (Pretepel me je.)
23.Mardilem lesa. (Pretepen sem bil skupaj z njim, t.j. oba sva bila pretepena
skupaj.)
24.Mardilem man lesa. (Stepel sem se z njim.)
25.Mardilem leste. (Pri njemu sem bil tepen.)
26.Mardilem andar leste. (Tepen sem bil zaradi njega.)
27.Marel i balval, našti i jak te putres. (Veter tako piha, da ne moreš niti
odpreti oči.)
28.O grast marel, arak tut lestar. (Konj je nemiren, pazi se ga.)
29. O Del marel e džuvde, i phuv marel e mule. (Nebo udarja po živih, zemlja
po mrtvih.)
30.Kana i daj marel e čhaves, vov sićol te tharel; kana o dad marel e čhaves,
vov godji asterel. (Ko mati tepe sina, se ta nauči biti goljuf; ko oče tepe
sina, ta postane pameten.)
87
31. Marel e phakenca. (Maha s krili.)
32.Marel e jakhaneca. (Trepeta.)
33.Marel prasape. (Podsmehuje se.)
matol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: napiti
se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski particip preteklika v
pasivni obliki madyapita; madonmatta; mattatva n, pijanec. V sedanjiku
ima naslednje oblike: me matijav (napijem se), tu matos (napiješ se), vov
matol (napije se); amen matijas (napijemo se), tumen maton (napijete se),
von maton (napijejo se). V pretekliku se vrine črka -l-: matilem. Kavzativ
nastane tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks -ar: matar, napiti; medium:
matardijav, opijam se.
merel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: umreti.
Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me merav
(umiram), tu meres(umiraš), vov merel (umira); amen meras (umiramo),
tumen meren (umirate), von meren (umirajo). V pretekliku se vrine črka
-l-;mulem, mulan, mulo/muli; mulam, mulen, mule. Iz participa mulo, mrtev,
je nastal kavzativ muljarel, usmrtiti.
Primeri:
1. Mor dad nasvlaljo, pašljilo trin djesa thaj mulo. (Oče je zbolel, tri dni je
ležal in potem umrl.)
2. Merel bare pharimasa. (Umira v težkih mukah.)
3. Merav e bokhatar thaj e šilestar. (Umiram od lakote in mraza.)
4. Muli i jag. (Ogenj se je ugasnil.)
5. Dar maj te o bakro na merel e trušatar. (Strah me je, da jagnje ne bi
poginilo od žeje.)
6. Mulo o phuro, mulo vi lesko kher. (Starec je umrl, propadla je tudi njegova
hiša.)
7. Mor ilo merel pala leste, duj masek ni diklem les. (Moje srce hrepeni za
njim, nisem ga videla že dva meseca.)
8. Av mande kana o kham merela. (Pridi k meni, ko zaide sonce.)
9. Manuš bijandol šel var, jek var merel. (Človek se rodi stokrat, umre samo
enkrat.)
88
10. O bijando resel putarde mosa thaj pire rovimasa, o mulo indjardol phandle
mosa thaj avereske rovimasa. (Ko se rodi, pride z odprtimi usti in jokom,
ko umre, odide z zaprtimi usti in tujim jokom.)
11. Kon muljarda e manušes? (Kdo je usmrtil človeka?)
mithunil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
pariti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik mithuna
m,n, par; mithuna, maithuna n, parjenje; mithuni bhu I, (z instrumentalom)
pariti se.
Primeri:
1. Mitunine pe e papina. (Goske se parijo.)
2. O bašno niašti mitunil pe e misirkasa. (Petelin se more spariti s puranom.)
morel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: kronati,
drgniti, splaviti ipd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
mrd, mrdnati IX, I, pritiskati, drgniti, kronati, uničiti itd. Glagol je atematski
in ima v sedanjiku naslednje oblike: me morav (drgnem), tu mores (drgneš),
vov morel (drgne); amen moras (drgnemo), tumen moren (drgnete), von
moren (drgnejo). V pretekliku se vrine črka -d-: mordem. Kavzativ ima sufiks
–ar: mordareel, zdrgniti. Mediumska oblika tega kavzativa v 1.osebi ednine,
sedanjik: mordardijav, drgnem se.
Primeri:
1. Morel pe zeja. (Masira hrbet.)
2. Av, mor man! (Pridi, zmasiraj me!)
3. Morel o bobo. (Venec koruze.)
4. Geli doktoreste te morel pe. (Šla je k zdravniku na splav.)
5. Morav e gada. (Perem srajce.)
6. Si te morav će godji! (Spametoval te bom! Dobesedno: zmasiral ti bom
možgane.)
89
mothol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
povedati, govoriti, izpovedati se itd. Njegovo etimološko gnezdo je
sanskrtski samostalnik mati, f. mišljenje, misel, predvsem versko mišljenje,
molitev, recitiranje himen itd. (Hindski: matha, jamrati, objokovati; maun,
nerazločno govoriti.) V sedanjiku ima naslednje oblike: me mothov (rečem),
tu mothos (rečeš), vov mothol (reče); amen mothos (rečemo), tumen mothon
(rečete), von mothon (rečejo). V pretekliku se vrine črka -d-: mothodem,
mothodan, mothoda; mothodam, mothoden, mothode. Kavzativ ima sufiks
- av: mothovav, izreči, povedati ipd.; mediumska oblika je mothodinajvol,
izpovedati se, zaupati se itd.
Primeri:
1. So mothos? (Kaj praviš?)
2. Mothav tuke kaj but sigarav, našti akana te vakarav tusa. ( Pravi ti, da se
mi sedaj mudi, ne morem se zdaj pogovarjati s tabo.)
3. Motho maj kaj sanas! (Povej mi kje si bil!)
4. Manges te mothav tuke jek šukar gili? (Želiš da ti zrecitiran eno lepo
pesem?)
5. Šaj mothos maj so dukhal tut? (Ali mi lahko zagotovo poveš kaj te boli?)
6. Našti te mothol pe kozom kamav tut. (Ne morem ti pokazati kako te
ljubim.)
7. Će sune motho e mulenge, na motho len mange! (Svoje sanje razlagaj
mrtvim, ne poročaj jih meni!)
8. Mothodinajvov tuke sar phraleske, bari bibaxt peli pe mande. (Zaupal se
ti bom kot lastnem brstu, velika nesreča se je zgrnila nad mene.)
9. Si te mothovav tut kaj amari daj kaj našlan andar e škola. (Materi bom
izdal, da si pobegnil iz šole.)
10.Te mothovesa man, me ka marav tut. (Če me zatožiš, te bom pretepel.)
mudarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
ubiti. Velika je podobnost z obliko mardalna, ki v jeziku urdu pomeni
ubiti. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me mudarav
(ubijam), tu mudares (ubijaš), vov mudarel (ubija); amen mudaras (ubijamo),
tumen mudaren(ubijate), von mudaren (ubijajo). V pretekliku se vrine črka
-d-: mudardem, mudardan, mudarda; mudardam, mudarden, mudarde.
90
Njegova mediumska oblika v sedanjiku, 1. oseba ednine: mudardijav, umiram,
stradam, itd. V pretekliku se vrine črka -l-:mudardilem.
Primeri:
1. E nacistur mudarde bute Rromen. (Nacisti so ubili veliko Romov.)
2. Manušes šaj mudarel gova savo bistarda kaj si bijando e dajatar. (Človeka
lahko ubije samo tisti, ki ja pozabil, da ga je rodila mati.)
3. Mudarel man o čorhimos. (Ubija me revščina
4. Mudar i jag! (Ugasni ogenj!)
5. De man jek tahtaj paj te mudarav o trušalipe. (Daj mi kozarec vode, da
pogasim žejo.)
6. I mel mudarel o kher. (Umazanija uniči dom.)
7. Mudardilem e bare dromestar. (Izmučen sem od dolge poti.)
8. Mudaren man e minija. (Čevlji me tiščijo.)
9. O čučipe an ilo mudarel man. (Trpim zaradi praznine v srcu, t.j. obupan
sem.)
10.Mudarel pes pala leste. (Umira za njim, t.j. močno ga ljubi.)
11. Leske mudarel pes. (Žrtvuje se za njega.)
12.Leste si te mudarel pes. (Pri njem bo trpela.)
13.Dar maj te na mudardijav. (Strah me je, da ne umrem.)
14. Mudardilem e bućatar. (Ubil sem se z delom.)
15.Ko o vakti mudarel, korkoro peske limori hanel. (Kdor ubija čas, sam sebi
jamo (grob) koplje.)
mukel31. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
pustiti, odpovedati, osvoboditi itd. Njegovo etimološko gnezdo je
sanskrtski glagol muc, muncati VI, pustiti, odpovedati, osvoboditi itd.
Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me mukav (puščam),
tu mukes (puščaš), vov mukel (pušča); amen mukas (puščamo), tumen
muken (puščate) von meken (puščajo). V pretekliku se vrine črka -l-:
muklem. Mediumska oblika: mukavdijav, spuščati (se). Kavzativ ima sufiks
-ar: mukljarel. Mediumska oblika kavzativa: mukljardijav.
31
V posameznih romskih dialektih se uporablja tudi oblika mekel, osvoboditi.
91
muravel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
briti, obriti se itd. Njegovo etimološko gnezdo je beseda mundaj-,
porezati dlake do gole kože. (V romščini je ta beseda ohranjena v enkliktični
mundakek, plešast; munda, mundaka, pleško. Tako je tudi v sanskrtu. V
nekaterih romskih narečjih imajo te besede poniževalen pomen. ) Glagol
je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me muravav (brijem),
tu muraves (briješ), vov muravel (brije); amen muravas (brijemo), tumen
muraven (brijete), von muraven (brijejo.) V pretekliku se vrine črka -d-.
Njegova mediumska oblika v 1.osebi ednine: muravdijav, brijem se. V participu
se doda še črka -l-. Nekatere romske skupine namesto muravel uporabljajo
glagol randel, katerega izvor najdemo v staroindijskem samostalniku
oziroma pridevniku randa, pohabljen. (Govorimo o staroindijskem običaju
po katerem so npr. starši v primeru smrti otrok uničevali tudi svoje obraze
v znak žalosti. Mlade vdove so si v znak žalosti tudi obrile glavo.) Ta glagol
ima v sedanjiku naslednje oblike: me randav (brijem), tu randes (briješ), vov
randel (brije); amen randas (brijemo), tumen randen (brijete), von randen
(brijejo.) V pretekliku se vrine črka -l-: ranglem, ranglan, rangla; ranglam,
ranglen, rangle. (Ta glagol in nekateri drugi nam pokažejo kako fonem d v
vmesni poziciji med n in l pride v g. V nekaterih dialektih se g spremeni tudi
v dj. Iz particip perfekta sta nastala mediumska oblika rangljijav, brijem se, in
kauzativ rangljarav, olupiti, izluščiti itd.
Primeri:
1. Džav te muravav man. (Grem se brit..)
2. Nimaj muradijav, ka mukav čhor. (Ne bom se bril, pustil si bom brado.)
3. Randav man e brsnjakosa. (Brijem se z brivnikom.)
4. Ranglilem, akana ka thovav man. (Obril sem se, zdaj se bom umil.)
5. Čorda thaj rangla. (Ukradel je in pobegnil, t.j. izginil brez sledi.)
6. O xabe phabilo an piri, akana si te randav la, džikaj ni kerav te ovel uži.
(Hrana se je prismodila in zdaj ga moram ribati, dokler ne bo čist.)
7. Sa rangle, mange khanči ni mukle! (Vse so požrli, nič mi niso pustili!)
8. Rangle les džuvde pe karte. (Živega so ga odrli pri kartanju.)
92
mutrel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (po)
mokriti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik mutra
m.,urin; romsko: muter m.,urin. V sedanjiku ima naslednje oblike: me mutrav
(po-mokrim), tu mutres (po- mokriš), vov mutrel (po - mokri); amen mutras
(po-mokrimo), tumen mutren (po-mokrite), von mutren (po-mokrijo). V
pretekliku se vrine črka -d-: mutardem. Mediumska oblika: mutardijav.
N
najol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: kopati
se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol sna, snati II, IV, kopati
(medium: snayate, kopati se.) V sedanjiku ima naslednje oblike:me najivav
(kopam se), tu najos (kopaš se), vov najol (kopa se); amen najos (kopamo se),
tumen najon (kopate se), von najon (kopajo se). V pretekliku se vrine črka
-l-: najilem. Kavzativ nastane z dodatkom sufiksa -ar glagolski osnovi: najar,
okopati; medium: najardijav, kopam se.
nakarel. (Ta oblika obstaja v dialektu španskih Romov in izhaja iz vakarel,
govoriti)
nakhavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
pogoltniti. Izhaja iz sanskrtskega ni-, (po)goltniti, požreti - (hrano, vodo,
zdravilo) itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me
nakhavav (požiram), tu nakhaves (požiraš), vov nakhavel (požira); amen
nakhavas (požiramo), tumen nakhaven (požirate), von nakhaven (požirajo).
V pretekliku se vrine črka -d-: nakhadem.
nakel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: iti
mimo. V slovarju Rigvede glagol naks pomeni približati se, priti bližje itd.
Sanskrtski glagol naks, naksati I, pomeni doseči, iti naprej, obvladati itd. Razen
tega, obstajata še dva sanskrtska glagola: nas, nasati I, dosegniti, nastopiti,
približati se itd. ; ni, nayiti I, voditi, rokovati, upravljati, preživeti čas itd.
Primeri iz govorne prakse dokazujejo, da ima omenjeni romski glagol nakel,
poleg osnovnega še več drugih pomenov. Na podlagi tega lahko popolnoma
93
utemeljeno trdimo, da ni govora le o enem, ampak o dveh ali treh glagolih
nakel, ki so različnega etimološkega pomena. Glagol je atematski in ima v
sedanjiku naslednje oblike: me nakav (grem mimo), tu nakes (greš mimo),
vov nakel (gre mimo); amen nakas (gremo mimo), tumen naken (greste
mimo), von naken (gredo mimo.) V pretekliku se vrine črka -l-. Kavzativa
tega glagola sta nakhavel in nakharel. Njun pomen je odvisen od situacije in
konteksta.
Primeri:
1. Nak pe aver rig! (Pojdi na drugo stran.)
2. Kana džav pe buti, me nakav paša i khangiri. (Ko grem v službo, grem
mimo cerkve.)
3. Nakel paša mande sar paša o limori. (Gre mimo mene kakor mimo groba.)
4. Na te džastar khere thaj te na nakes mande. (Ne hodi domov, ne da bi se
ustavil pri meni.)
5. Nak mande te sikavav tuke so kindem. (Pridi k meni, da ti pokažem kaj
sem kupil.)
6. Nakla sasto dives e vastenca an džepura. (Cel dan je preživel z rokami v
žepih, t.j. brez koristi.)
7. Te nakes mandar! (Pusti me na miru!)
8. Nak mande thaj ka dikhes sar ka nakavas amen. (Pridi k meni, boš videl
kako lepo se bova imela.)
9. Naklo sar purnango pe karne! (Bilo je kot bi hodil bos po trnju!)
10.Sasto them šaj te nakes thaj ni naćesa man. (Ves svet lahko obideš in me
ne boš našel.)
11. Nak les sargo džanes! (Najdi ga kakor znaš in veš!)
12.Nak maj jek suv. (Prinesi mi eno iglo.)
13.Nakhavel o thav maškar e suvjake kan. (Napeljuje nit skozi šivankino
uho.)
14.Ni nakhadijava me trušali mamuj o paj. (Ne bom dovolila, da me žejno
pripeljejo čez vodo.)
15.Nakhadilem sar i mak po nak! (Pregovor:Preživel sem kakor muha na
nosu: odbijajoče.)
14. Nakharel man trušale mamuj o paj. (Prenaša me žejnega čez vodo.)
15.Na nakhar les e autosa, šaj te mudardos! (Ne prehitevaj ga z avtom, lahko
94
se ubijeva!)
16.Nakhar les an kher. (Pospremi ga v hišo.)
17. Nakhle leste te bešen. (Nastanjeni so pri njem.)
18.Nak te dikhav kaj phabilan. (Pridi bližje, da bom videl, kje si se opekel.)
19. Nakharda les! (Premagal ga je, prehitel ga je.)
20.Nakhla les. (Pustil ga je na cedilu.)
22.Kana vov vakarel, i mak ni tromal te nakhel. (Ko on govori, se ne sme
slišati niti muhe.)
23.Našti te nakhavav mor vast maškar i baj. (Ne morem potisniti roke skozi
rokav.)
24.Nakhel phakenca, iril pes jasvenca. (Pregovor: Hodi na petah, vrača se v
solzah.)
25.Nakhlo o jivend. (Minila je zima.)
26.Nakhar lestar! (Izogibaj se ga!)
27. Ni džanav te nakhavav e anglikane čhibatar pe romani. (Ne znam prevajati
iz angleščine v romščino.)
28.Nakhadijav sar džanav. (Znajdem se kakor vem in znam.)
29.Naklem maškar e mule thaj pale ni nakhavav mor sastpe. ( Šel sem skozi
mrtve t.j. bil sem smrtno bolan, in ponovno ne skrbim za svoje zdravje.)
30.Nakhada man maškar e kan e suvjake, akana nimaj nakhadijav kajstalem!
(Potegnil me je skozi šivankino uho in zdaj se ne znajdem kjer se najdem.)
31. Akaja rat ka nakharel kaj po kher. (To noč bo preživel doma.)
našel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: bežati.
Iz vedskega nac, izginiti, poginiti, miniti -(kavzativ: pregnati)- je nastal
sanskrtski glagol nasaj, bežati, ničiti, zapraviti itd. Ta romski glagol, katerega
osnova je naš-, spada med atematske glagole; v sedanjiku ima naslednje oblike:
me našav (bežim), tu našes (bežiš), vov našel (beži); amen našas (bežimo),
tumen našen (bežite), von našen (bežijo). V pretekliku se doda črka -l-. Ima
dva kavzativa: našavel, ugrabiti (dekle) in našarel, odstraniti, dati strani itd.
Oba kavzativa se uporabljata v mediumski obliki, njun pomen pa je odvisen
od situacije in konteksta.
95
Primeri:
1. Našav e džukelestar. (Bežim pred psom.)
2. Našel e bućatar, sar o beng e trušulestar. (Beži pred delom kot hudič pred
križem.)
3. O Aleksandra našalda jekhe raklja. (Aleksander je ukradel dekle, t.j. dekle
je pobegnilo z njim.)
4. Soske te našaldijav kana šaj aves me dadeste te manges man?! (Zakaj bi
pobegnila, če lahko prideš k mojemu očeti in me zaprosiš?!)
5. Našar e čhaven e dromestar! (Umakni otroke s poti!)
6. Si than pe kav them pe savo šaj te našares tut?! (Ali obstaja na svetu kak
prostor, kjer bi bil brezbrižen?!)
6. Kaj te našardijav tumendar?! (Kam naj se skrijem pred vami?!)
nernol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: trezniti
(se). Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski particip v pretekliku,
pasiv (PPP) niranna, stradati, umirati od lakote ipd. V sedanjiku ima
naslednje oblike: me nernijav (treznim se), tu nernos (trezniš se), vov nernol
(trezni se); amen nernijas (treznimo se), tumen nernon (treznite se), von
nernon (treznijo se). V pretekliku se vrine črka -l-: nernilem.
Kavzativ nastane s pomočjo sufiksa -ar: nernarel, strezniti itd. Mediumska
oblika tega kavzativa v 113. osebi ednine: nernisardov, strezniti se.
O
ovel; avel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
postati, biti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol bhu,
bhavati I, nastati, postati,biti, eksistirati. (O uporabi in pomenu tega glagola v
staroindijskih jezikih lahko nastane tone knjig!) Glede na to, da je ta glagol, ki
je v romščini pomožni glagol, razlago v študiji Radeta Uhlika32 in v Gramatiki
romskega jezika33, bomo njegov podroben izpustili. Navajamo le njegove
oblike v sedanjiku: me ovav (postajam), tu oves (postajaš), vov ovel(postaja);
32
33
Rade Uhlik, Pomoćni glagol u romskom jeziku, Sarajevo 1984
Rajko Djurić, Gramatika romskog jezika,Beograd 2005
96
amen ovas (postajamo), tumen oven (postajate), von oven (postajajo). V
pretekliku se vrine črka -l-: ovilem, avile.
P
paćal. pačal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
verjeti. Etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik pratyaya m., vera,
prepričanje, osnova, vzrok itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me paćav
(verjamem), tu paćas(verjameš), vov paćal (verjame); amen paćas(verjamemo),
tumen paćan (verjamete), von paćan (verjamejo). V pretekliku se vrine črka
-j-: paćajem.
Primeri:
1. Voj paćal an Devel. (Ona verjame v Boga.)
2. Sa e manuša save džan an khangiri, paćan an Sumnal Devel. (Vsi ljudje, ki
hodijo v cerkev, verjamejo v Gospoda Boga.)
3. Te paćasa an Devel, atoska bol tut. (Če veruješ v Boga, se križaj.)
4. Kon paćal kaj si Devel, paćal kaj si vi o beng. (Kdor verjame, da obstaja
Bog, verjame tudi, da obstaja vrag.)
paćal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
poslušati, služiti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pat
II; medium; patyate IV, služiti (nekomu ali nečemu); vzeti na postrežbo itd.
V sedanjiku ima naslednje oblike: me paćav(poslušam), tu paćas(poslušaš),
vov paćal (posluša); amen paćas(poslušamo), tumen paćan(poslušate), von
paćan(poslušajo). V pretekliku se vrine črka -j-: paćajem.
Primeri:
1. Dža, paća man, kin mange vareso xamaske. (Pojdi, poslušaj me, kupi mi
nekaj za jesti.)
2. Tu ni paćas khanikas, sa keres pe ćiro vast! (Ti nikogar ne poslušaš in
delaš vse na lastno pest!)
3. Te paćajan man, dur bi akana resesa! (Če bi me poslušala, bi prišla daleč!)
97
paćol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
dozoreti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pac, pacati
I, zoreti, dozoreti (v psihičnem smislu). V sedanjiku ima naslednje oblike:
me paćov (dozorevam), tu paćos(dozorevaš), vov paćol (dozoreva); amen
paćos(dozorevamo), tumen paćon(dozorevate), von paćon (dozorevajo). V
pretekliku se vrine črka -l-: paćilem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine,
sedanjik: paćijav. Kavzativ nastane tako, da se glagolski osnovi doda sufiks
-ar:paćarav.
Primeri:
1. E phabaja paćile. (Jabolka so dozorela.)
2. Džikaj e drak ni paćol, na te kedes la. (Dokler grozdje ne dozori, ga ne
trgaj.)
3. Ni paćilo vadže džuvljake. (Ni še zrel za ženitev.)
parvarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
hraniti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski kavzativ bhr III, II, I,
nahraniti. (Bharana n., hranilec,
vzdrževalec.) V sedanjiku ima naslednje oblike: me parvarav (na)hranim), tu
parvares (na)hraniš), vov parvarel (na)hrani);amen parvaras (na)hranimo),
tumen parvaren (na)hranite), von parvaren (na)hranijo). V pretekliku se
vrine črka -d-; parvardem.
Primeri:
1. Buti kerav, me čhaven te parvarav. (Delam, da nahranim otroke.)
2. I daj parvarel pe čhave. (Mati hrani svojega sina.)
3. O grast bokhaljo, dža, parvar les. (Konj je postal lačen, pojdi in ga
nahrani.)
4. Kon ka parvarel tut, vov ka arakhel tut. (Pregovor:Kdor te hrani, ta te
brani.)
98
pašial. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: pristopiti.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski adjektiv praticyaviyas, bližnji,
blizu postavljen itd. Njegovo etimološko gnezdo je tudi sanskrtski glagol
pračya (medium:pračyavate), iti, (pri)potovati, približati se itd. V sedanjiku
ima naslednje oblike: me pašiav (pristopam), tu pašios (pristopaš), vov pašiol
(pristopa); amen pašias (pristopamo), tumen pašion(pristopate), von pašion
(pristopajo). V pretekliku se vrine črka -l-: pašilem.
pašljol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: ležati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski deponentni34 glagol ši II, I ležati,
biti v postelji itd. (Medium: šte, šayate.) V sedanjiku ima naslednje oblike:
me pašljov(ležim), tu pašljos (ležiš), vov pašljol (leži); amen pašljos (ležimo),
tumen pašljon (ležite), von pašljon (ležijo). V pretekliku se doda črka
-l-:pašljilem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: pašljijav. Kavzativ
nastane z dodatkom sufiksa -ar glagolski osnovi: pašljarav.
pekel. pećel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
peči. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pac, pacati I, kuhati,
peči itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me pekav (pečem), tu pekes
(pečeš), vov pekel (peče); amen pekas (pečemo), tumen peken (pečete), von
peken(pečejo). V pretekliku se vrine črka -l-: peklem. Mediumska oblika v
1.osebi ednine, sedanjik: pećijav. Kavzativ nastane z dodatkom sufiksa -ar
glagolski osnovi: pećarav.
pekel. pećel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
udariti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik prahara
m., udarec. (Bhanj VII, udariti; medium: sphur VI.) V sedanjiku ima iste
oblike kot predhodni glagol. Kavzativ nastane z dodatkom sufiksa –av
glagolski osnovi:pekavav.
perel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: pasti.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pat, patati I, leteti, pasti,
zrušiti, oziroma pad I, pasti, zrušiti se, umreti itd. (Medium: padyate.) V
34
Deponentni -(lat. deponere, odložiti, vzeti stran)- glagol ima pasivno obliko in aktivni pomen.
99
sedanjiku ima naslednje oblike: me perav (padam), tu peres (padaš), vov perel
(pada); amen peras (padamo), tumen peren (padate), von peren (padajo). V
pretekliku se vrine črka -l-: pelem. Kavzativ nastane tako, da glagolski osnovi
dodamo sufiks -av: peravav. Mediumska oblika tega kavzativa, 1. oseba
ednine, sedanjik: peravdijav, priležem.
perel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: zaposliti
se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pr, prnoti V, zaposliti
se, ukvarjati se z nečim ipd. V sedanjiku ima iste oblike kot predhodni glagol.
pidel35. ispidel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
(iz)riniti, izgnati ipd. Njegovo etimološko jedro je sanskrtski glagol
pid, pidayati X, pritiskati, mučiti, poškodovati, oškodovati itd. V sedanjiku
ima naslednje oblike: me ispidav (porivam), tu ispides (porivaš), vov ispidel
(poriva); amen ispidas (porivamo), tumen ispiden (porivate), von ispiden
(porivajo). V pretekliku se vrine črka -d-: ispidem.
pišel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (z)
mleti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol piš, pinasti VII,
mleti, zmleti, zdrobiti, uničiti itd. Glagol je tematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me pišav (meljem), tu pišas (melješ), vov pišal (melje); amen
pišas(meljemo), tumen pišan (meljete), von pišan (meljejo). V pretekliku se
vrine črka -l-: pišlem.
piril; purvil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
(ob)tožiti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik
purvavada f, (ob)tožba; purvavadin m, tožilec. Ta glagol ima v sedanjiku
naslednje oblike: me purviv (tožim), tu purvis (tožiš), vov purvil (toži); amen
purvis (tožimo), tumen purvin (tožite), von purvin (tožijo). V pretekliku
se najpogosteje uporablja kavzativna oblika purvisarav: purvisardem, (ob)
tožil sem, vložil sem tožbo. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik:
purvisardijav, tožim se; preteklik: purvisardilem.
35
V srbskem žargonu se je ta glagol že udomačil in lahko pogosto slišimo:Ispidirali su ga! t.j. Vrgli so ga ven, izgnali
so ga.; Ispidiran je s posla (iz službe). T.j. Izgnali so ga iz službe, odpuščen je.
100
porhavel36. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
na široko odpreti, ziniti, obrniti itd. Njegovo etimološko gnezdo je
sanskrtski PPP (Particip perfekt pasiv) sphutita, na široko odprt, ipd.
V sedanjiku ima naslednje oblike: me porhavav (na široko odpiram), tu
porhaves (na široko odpiraš), vov porhavel (na široko odpira), amen porhavas
(na široko odpiramo), tumen porhaven (na široko odpirate), von porhaven
(na široko odpirajo). V pretekliku se vrine črka -d-: porhavdem. Mediumska
oblika v 1.osebi ednine: porhavdijav. Glede na kontekst in vsebino ima lahko
razen omenjenih, še kakšen drug pomen.
pranisavol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
priti k sebi, povrniti se itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
samostalnik prana m., zrak, dihanje. V sedanjiku ima naslednje oblike: me
pranisavov (prihajam k sebi), tu pranisavos (prihajaš k sebi), vov pranisavol
(prihaja k sebi); amen pranisavos (prihajamo k sebi), tumen pranisavon
(prihajate k sebi), von pranisavon (prihajajo k sebi). V pretekliku se vrine črka
-l-: pranisalem. Kavzativ nastane z dodatkom sufiksa -ar: pranisarav, povrniti
v življenje. Mediumska oblika tega kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik:
pranisardijav, prihajam k sebi.
prasarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
smejati, posmehovati se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
samostalnik prahasa m., smeh, podsmeh ipd. V sedanjiku ima naslednje
oblike: me prasarav (posmehujem), tu prasares (posmehuješ), vov prasarel
(posmehuje); amen prasaras (posmehujemo), tumen prasaren (posmehujete),
von prasaren (posmehujejo). V pretekliku se doda črka -d-: prasardem.
prasadel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
izpopolniti, okrasiti itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtska
beseda prasadhana, popolnost, okraševanje itd. (Romski samostalnik
prasado m., popoln, ljubek, mio itd., ima isti izvor.) V sedanjiku ima naslednje
36
Romski adjektiv porado, izključen, odstranjen ali izgnan iz plemena – kar je bila v preteklosti kazen, ki jo je
izreklo romsko sodišče, kris, ima etimološko gnezdo v samostalniku parivada. m., obsodba. Posamezniki ali
družine izključeni iz romskega plemena ali skupine so bili označeni z nazivi,,porade“,,,poradešti“,,,magarde“ ipd.
101
oblike: me prasadijav (okrašujem se), tu prasados (okrašuješ se), vov prasadol
(okrašuje se); amen prasadijas (okrašujemo se), tumen prasadon (okrašujete
se), von prasadon (okrašujejo se). V pretekliku se vrine črka -j-: prasadajem.
prastal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: bežati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pras II, izteči; pras šr, pojaviti se itd. (Prasthana f., tekalna steza.) Glagol je tematski in ima v
sedanjiku naslednje oblike: me prastav (tečem), tu prastas(tečeš), vov prastal
(teče): amen prastas (tečemo), tumen prastan (tečete), von prastan (tečejo).
V pretekliku se vrine črka -j-: prastajem. Mediumska oblika v sedanjiku,
1.oseba ednine: prastadiav, zatekam se, zaletavam se. Kavzativ ima sufiks -ar:
prastarel, preteči.
pučel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: vprašati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol prach, prcchati VI,
vprašati. Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me pučav
(vprašam), tu pučeš (vprašaš), vov pučel (vpraša); amen pučas(vprašamo),
tumen pučen (vprašate), von pučen (vprašajo). V pretekliku se doda črka
-l-: pučlem. Mediumska oblika v sedanjiku, 1.oseba ednine: pučavdidijav.
Kavzativ nastane tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks -ar: pučarav.
pusavel; posavel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: (v) bosti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol sprš,
spršati VI, delovati, (pre) luknjati, vbosti itd. Glagol je atematski in ima v
sedanjiku naslednje oblike: me pusavav (bodem), tu pusaves (bodeš), vov
pusavel (bode); amen pusavavas (bodemo), tumen pusaven (bodete), von
pusaven (bodejo). V pretekliku se vrine črka
-d-: pusavdem. Mediumska oblika v sedanjiku, 1.oseba ednine: pusavdijav.
Kavzativ nastane z dodatkom sufiksa -ar glagolski osnovi: pusarel, zabosti.
Mediumska oblika tega kavzativa, 1.oseba ednine, sedanjik: pusardijav,
zabadam se.
putrel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: odpreti.
Njegovo etimološko gnezdo je adjektiv sphuta, kar v sanskrtu pomeni
odprt. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me putrav
102
(odpiram), tu putres (odpiraš), vov putrel (odpira); amen putras (odpiramo),
tumen putren (odpirate), von putren (odpirajo). V pretekliku se vrine črka
-d-: putardem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: putardijav,
odpiram se.
PH
phabol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: goreti,
imeti vročino, imeti povišano telesno temperaturo. Njegovo etimološko
gnezdo je sanskrtski glagol
bhri, bhrinati IX, goreti, kaznovati. (Bhrajj VI, žareti, peči, rjaveti itd. je tudi
etimološko gnezdo romskega pridevnika bradžnime, zarjavel; bradžnisalo,
zarjavel.) V sedanjiku ima naslednje oblike: me phabov (gorim), tu phabos
(goriš), vov phabol (gori); amen phabos (gorimo), tumen phabon (gorite),
von phabon (gorijo). V pretekliku se vrine črka -l-: phabilem. Kavzativ nastane
tako, da glagolski osnovi dodamo sufiks –ar: phabarel, naložiti, izzvati požar
itd.
phagel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: razbiti.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol bhanj, bhanakti VII,
lomiti, razbiti, zviti itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me phagav (lomim), tu phages (lomiš), vov pagel (lomi); amen
phagas(lomimo), tumen phagen (lomite), von phagen(lomijo). V pretekliku
se vrine črka -l-: phaglem. Kavzativ nastane s pomočjo sufiksa -ar: phagarav.
Mediumska oblika tega kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik: phagardijav.
phandel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (po)
vezati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol bandh, badhnati
IX, vezati. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me phandav
(vežem), tu phandes (vežeš), vov phandel (veže); amen phandas (vežemo),
tumen phanden (vežete), von phanden (vežejo). V pretekliku se vrine črka -l-:
phandlem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: phandijav. Kavzativ
nastane s pomočjo sufiksa -ar: phandljarav. Mediumska oblika tega kavzativa,
1.oseba ednine, sedanjik: pandjardijav.
103
pharavel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
sekati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pat, patati I,
sekati, razdeliti itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me pharavav (sekam),
tu pharaves (sekaš), vov pharavel (seka); amen pharavas (sekamo), tumen
pharaven (sekate), von pharaven (sekajo). V pretekliku se vrine črka -d-:
pharavdem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: pharijav. Kavzativ
II nastane s sufiksom -ar: phararav. Mediumska oblika kavzativa, 1.oseba
ednine, sedanjik: pharardijav.
pharol, phairol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
pokati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol spunt, spuntati I,
razpočiti se, zviti se. V sedanjiku ima naslednje oblike: me pharov (pokam),
tu pharos (pokaš), vov pharol (poka), amen pharos (pokamo), tumen pharon
(pokate), von pharon (pokajo) V pretekliku se vrine črka -l-: pharlem.
pharol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
ropotati, treskati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik
sphutana n., ropotanje, treskanje. Njegove oblike so skladne z oblikami
predhodnega glagola.
zavidati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol sparh, sprhayati
X stremeti, zavidati, biti ljubosumen. Njegove oblike so skladne z oblikami
predhodnega glagola.
pharol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: kričati
zaradi bolečin. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol sphurh,
spsphurati VI, položiti, metati, skakati, trepetati, skrbeti, kričati od bolečin,
zvijati se od bolečin. Njegove oblike so skladne z oblikami predhodnega
glagola.
krohotati se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol sphurcch,
sphurccati I, gromko se oglasiti, krohotati, razmetavati se itd. Njegove oblike
so skladne z oblikami predhodnega glagola. Pomeni navedenih homonimnih
104
glagolov se razlikujejo le po konkretnih situacijah in kontekstu.
pharuvel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
zamenjati, spremeniti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
samostalnik parivarta m,. sprememba.
pharuvel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
oženiti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik parivah
m,. ženitev, pripeljati nevesto na dom.
pherel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (iz)
polniti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pr, prnati I, III,
IX, VI, polniti, izpolniti, nasititi, itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me pherav (polnim), tu pheres (polniš), vov pherel (polni);
amen pheras (polnimo), tumen pheren (polnite), von pheren (polnijo). V
pretekliku se vrine črka -d-: pherdem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine,
sedanjik: pherdijav. Kavzativ nastane s pomočjo sufiksa -ar: pherarav.
Mediumska oblika kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik: pherardijav.
phirel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: hoditi.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pur, purati I, iti naprej,
voditi itd. (Hindski:phirna, obračati se, bloditi, pohajkovati itd.) Glagol je
atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me phirav (hodim), tu phires
(hodiš), vov phirel (hodi); amen phiras (hodimo), tumen phiren (hodite),
von phiren (hodijo). V pretekliku se vrine črka -d-. Kavzativ nastane tako,
da glagolski osnovi dodamo sufiksa - ar: phirarel, shoditi, sprehoditi, itd.
Mediumska oblika v 1.osebi ednine: phirardijav, sprehajam se, zabavam se
itd. Doslej žal ni bilo opaženo, da kavzativ phiravel,nositi (se), oblačiti se, ni
izpeljan iz besede phirel, ampak je njegovo etimološko gnezdo skrito v besedi
bhara, nošen, oziroma iz glagola bhri I, nositi. Razlika med tema dvema
glagoloma je očitna predvsem v navedenih primerih. (Lačharav man, oblačim
se, ima etimološko gnezdo v sanskrtski besedi acchadana, oblačila; romski
samostalnik agama, obleka je ista kot sanskrtska agama,m.)
105
Primeri:
I.
1. Phirav e dromesa. (Hodim po poti.)
2. Phirda sasti phuv. (Obhodil je celo državo.)
3. Phirel pe gava po sasto dives. (Potepa se po vaseh po ves dan.)
4. Beršenca phirda pe droma. (Leta in leta se je potepal po poteh.)
5. Phirarda pes, akana avilo khere te xal. (Sprehodil se je in zdaj je prišel
domov jest.)
6. Phirarda pe čhaves maškar o sasto foro. ( Svojega sina je vodil čez celo
mesto.)
7. Phirel, kaj e punre indjaren les. (Gre kamor ga noge nesejo.)
8. Phirel lasa. (Hodi z njo, t.j. ljubimca sta.)
9. Pe naja phiren e čhave, kana si lengo dad khere. (Otroci hodijo po prstih,
ko je oče doma.)
10.Phiren sar džukela. (Potepajo se kot psi.) Itd.
11. I džuv phirel pe late. (Uši hodijo po njej.)
12.Phirel i jag. (Svetlika se ogenj.)
13.Phirel lesko vast. (Roka se mu trese.)
14. Raćasa phiren e mule. (Ponoči se pojavljajo duhovi umrlih, t.j. vampirji.)
II.
1.
2.
3.
4.
Phiravel o Mile plišano šeširi. . . (Mile ima plišast klobuk.)
Phiravel pes sar thagar! (Oblači se kot car!)
Phirade šeja ni kamav te phiravav. (Ne bom nosil ponošenih stvari.)
Phiravdilem šukar an ternipe, akana phuraljem, šej nevophirado, sa si
maj jek! (V mladosti sem se lepo oblačila, zdaj sem ostarela, obleka novaponošena, meni je vseeno!)
phučarel. pučarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni
pomen:odkriti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol chad
I, pokriti, zakriti, zatemniti itd. (Romska kavzativa učharel, pokriti; čakarel,
zakriti, imata prav tako etimološko gnezdo v tem sanskrtskem glagolu.)
V sedanjiku ima naslednje oblike: me phučarav (odkrivam), tu phučares
(odkrivaš), vov phučarel (odkriva); amen phučaras (odkrivamo), tumen
phučaren (odkrivate), von phučaren (odkrivajo). V pretekliku se vrine črka
106
-d-: phučardem. Mediumska oblika tega kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik:
phučardijav.
phućol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: oteči,
napihniti (se). Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pyai IV
(medium:pyayate), napihniti se, oteči, otekati itd. V sedanjiku ima naslednje
oblike: me phućov (napihujem se), tu phućos (napihuješ se), vov phućol
(napihuje se); amen phućos (napihujemo se), tumen phućon (napihujete se),
von phućon (napihujejo se). V pretekliku se vrine črka -l-: phućilem. Kavzativ
nastane s pomočjo sufiksa -ar: phućarav. Mediumska oblika kavzativa v
1.osebi ednine, sedanjik: phućardijav.
phukavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
izdati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtska beseda prakhya,
prakarya, najaviti, objaviti, oglasiti itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike:me phukavav (izdajam), tu phukaves (izdajaš), vov phukavel
(izdaja); amen phukavas (izdajamo), tumen phukaven (izdajate), von
phukaven (izdajajo). V pretekliku se vrine črka -d-: phukavdem. Mediumska
oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: phukavdijav. Kavzativ II nastane s pomočjo
sufiksa -ar: phukarav. Mediumska oblika tega kavzativa, 1.oseba ednine,
sedanjik: phukardijav.
phurdel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
pihati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol sphut, sphutati
VI, I, počiti, razpočiti se, skočiti itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike:me phurdav (piham), tu phurdes (pihaš), vov phurdel (piha);
amen phurdas (pihamo), tumen phurden (pihate), von phurden (pihajo). V
pretekliku se vrine črka -d-: phurdem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine,
sedanjik: phurdijav. Kavzativ nastane s pomočjo sufiksa -ar: phurdarav.
phurdel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (od)
leteti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol pat, patati I, leteti.
Glagol ima iste oblike v sedanjiku kot predhodni. V pretekliku se vrine črka
-l-: phurdlem.
107
R
rakarel. ( Glagol v tej obliki obstaja v govoru ruskih Romov in izhaja iz
vakarel, govoriti)
rodel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: iskati,
raziskati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol dhund, dhundhi
I, iskati, raziskati, pregledati itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me rodav (iščem), tu rodes (iščeš), vov rodel (išče); amen
rodas (iščemo), tumen roden (iščete), von roden (iščejo). V pretekliku se
vrine črka -d-: rodem. Kavzativ ima sufiks -ar: rodarel, preiskati. Mediumska
oblika tega kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik: rodardijav, preiskujem se,
izprašujem se.
rovel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: jokati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol rod, rudati/rodati II,VI,
I, jokati, objokovati, tarnati. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me rovav (jočem), tu roves (jočeš), vov rovel (joče); amen rovas
(jočemo), tumen roven (jočete), von roven (jočejo). V pretekliku se vrine črka
-j-: rujem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: rojindav (rujindav),
zjokati se. Kavzativ ima sufiks -ar: rovljarel, razjokati. Mediumska oblika
kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik: rovljardijav, zajokati se.
RH
Glagoli, ki se začenjajo s črkama rh- so izpeljanke poimenovanja Rhom
ali samostalnika rhoj, ž., žlica.
108
S
samil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: skriti,
tajiti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtska beseda sammil, zapreti
(oči). To je deponentni glagol. Večinoma se uporablja v 3. osebi ednine, vov
samil, samljal (on taji, skriva), ali v tretji osebi množine von samljin (tajijo,
skrivajo).
sastijal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
ozdraveti. Njegovo etimološko gnezdo najdemo v sanskrtskem glagolu
svastha, ozdraveti. V sedanjiku ima naslednje oblike: me sastijav (ozdravim),
tu sastos (ozdraviš), vov sastol (ozdravi); amen sastijas (ozdravimo), tumen
saston (ozdravite), von saston (ozdravijo). V pretekliku se vrine črka -l-:
sastilem. Kavzativ ima sufiks -ar: sastarel, zdraviti. Mediumska oblika tega
kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik: sastardijav, zdravim se.
seral. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: spominjati
se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol smar, smarati I,
spominjati se, zaobljubiti, podučiti itd. (Nasprotno: bistarel, pozabiti.) Glagol
je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me serav (spomnim se), tu
seras (spomniš se), vov seral (spomni se); amen seras (spomnimo se), tumen
seran (spomnite se), von seran (spomnijo se). V pretekliku se vrine črka -d-:
seradme. Kavzativ ima sufiks -ar: serarel, spomniti se.
sikavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
kazati, pokazati, ukazati, gestikulirati itd. Njegovo etimološko gnezdo
je sanskrtski glagol suc, sucayati/sucayate, ukazati, pokazati, oborožiti,
gestikulirati itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me sikavav (kažem), tu
sikaves (kažeš), vov sikavel (kaže); amen sikavas (kažemo), tumen sikaven
(kažete), von sikaven (kažejo). V pretekliku se vrine črka -d-: sikadem.
Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: sikadijav, pojavljam se. Kauzativ
II ima sufiks -ar: sikavarel, prikazovati. Mediumska oblika kavzativa v 1.osebi
ednine, sedanjik:: sikardijav, sem nakazan, t.j. neko me nakazuje, kaže name,
izdaja.
109
sikavel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
predavati, učiti, študirati. Njegovo etimološko gnezdo je šiks*, šiksati IV,
poskušati, začeti, ukrepati; medium: učiti, vaditi itd.; kauzativ šiksayati, v
kombinaciji z dvojnim kavzativom pomeni poučevati nekoga; šiksita, particip
perfekt pasivu,naučen. Glagol ima v sedanjiku iste oblike kot predhodni: me
sikavav (predavam, učim (dijake, študente), tu sikaves, vov sikavel; amen
sikavas, tumen sikaven, von sikaven. V pretekliku ima prav tako dodano črko
-d-: sikadem. Njegova mediumska oblika v 1osebi ednine, sedanjik: sićijav,
učiti (se): me sićijav (učim (se); tu sićos (učiš (se); vov sićol (uči (se); amen
sićijas (učimo(se); tumen sićon (učite(se); von sićon (učijo (se). Kavzativ
II ima sufiks -ar: sićarel, poučevati, vaditi, trenirati itd. Mediumska oblika
tega kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik: sićardijav, učim se, vadim se itd.
*Glagol šiks je deziderativ od šak, biti sposoben, poskusiti, ukrepati. Kasneje
so v verskih šolah s tem glagolom označevali artikulacijo in izgovor vedskih
tekstov, kar je prispevalo k temu, da se je razširil njegov pomen in zato pomeni
tudi učiti, študirati, šolati se itd.
sikljol; sikljovel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
navaditi se, usposobiti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtska
beseda šila, navajen, sposoben za, oziroma denominalni glagol šilay, šilayati,
vaditi, negovati itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me sikljov;sikljovav
(navajam se), tu sikljos; sikljoves (navajaš se); vov sikljol; sikljovel (navaja se);
amen sikljos; sikljovas (navajamo se), tumen sikljon; sikljoven (navajate se),
von sikljon; sikljoven (navajajo se.) V pretekliku se vrine črka -l-: sikljilem.
Kavzativ ima sufiks -ar: sikljarel, privaditi, usposabljati. Mediumska oblika
kavzativa, 1.oseba ednine, sedanjik: sikljardijav, usposabljam se.
sovel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: spati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol svap, svapati II, I, spati,
zaspati. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me sovav
(spim), tu soves (spiš), vov sovel (spi); amen sovas (spimo), tumen soven
(spite), von soven (spijo). Preteklik: sutem, sutlem, zaspal sem. Kavzativ ima
sufiks -ar: sovljarel, uspavati. (Recimo, mati zibajoč uspava otroka in mu
poje uspavanko.) Kavzativ participa: sutarel, uspavati. /Npr. z avtosugestijo,
hipnozo, narkotiki itd.)
110
spidel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: skriti.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol shud, sphudati VI pokriti,
skriti. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me spidav
(skrivam), tu spides (skrivaš), vov spidel (skriva); amen spidas (skrivamo),
tumen spiden (skrivate), von spiden (skrivajo). V pretekliku se vrine črka -d-:
spidem.
starel; astarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: loviti, uloviti ipd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
pridevnik sthira, trden, nepokreten, usidran. V sedanjiku ima naslednje
oblike: me (a)starav (lovim), tu (a)stares (loviš), vov (a)starel (lovi): amen (a)
staras (lovimo), tumen (a)staren (lovite), von (a)staren (lovijo). V pretekliku
se vrine črka -d-: (a)stardem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik:
(a)stardijav, uloviti se, ujeti se.
sungal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: dišati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski denominalni glagol surabhay,
surabhayati, dišati, parfumirati. (Surabhi je ime za dišavnice, tudi za pomlad.)
V sedanjiku ima naslednje oblike: me sungav (dišim), tu sungas(dišiš), vov
sungal (diši); amen sungas (dišimo), tumen sungan (dišite), von sungan
(dišijo). V pretekliku ima dodano črko -j-: sungajem. Kavzativ I ima sufiks
-av: sungavel, povohati; kavzativ II ima sufiks -ar: sungarel, nadišaviti,
parfumirati.
suvel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: šivati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol siv, sivyati IV, šivati.
Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me suvav (šivam),
tu suves (šivaš), vov suvel (šiva); amen suvas (šivamo), tumen suven (šivate),
von suven (šivajo). V pretekliku se vrine črka -d-. suvdem. Mediumska oblika
v 1.osebi ednine, sedanjik: suvdijav, prišivam si. Kauzativ ima sufiks -ar:
sivdarel, suvdarel, zašiti, prišiti.
111
Š
šaj. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: moči.
Njegovo etimološko gnezdo je šak, šaknoti V, biti sposoben, moči,
vedeti,itd. Ta infleksibilni romski glagol najpogosteje stoji ob dovršnem
glagolu. Večinoma se uporablja v sedanjiku: me šaj (moram), tu šaj (moreš),
vov šaj (mora); amen šaj (moremo), tumen šaj (morete), von šaj (morejo).
Njegovo uporabo in pomen najbolje ponazorijo primeri.
Primeri:
1. Me šaj te phirav. (Jaz lahko hodim.)
2. Dik, te šaj džanes kajstalo. (Glej ali boš lahko izvedel kje se nahaja.)
3. Von šaj sigende teljaren. (Oni lahko hitro odpotujejo.)
4. Dar sasa maj, tumen šaj xoxavena ma thaj te na irin maj e udžilisarde love.
(Bilo me je strah, lahko bi me ogoljufali in mi ne bi vrnili izposojenega
denarja.)
5. Šaj kama peres. (Lahko bi padel.)
6. So naj amen ivendesa, šaj avel amen nilajesa. (Česar nimamo pozimi,
imamo lahko poleti.)
7. Si kaj šaj kama lačheder grast kinesa? (Kajne da bi lahko kupil boljšega
konja?)
8. Šaj sa te dikhel pe thaj te džanel pe. (Vse se lahko vidi in izve.)
9. Kerdino si sa so šaj pe. (Naredili smo vse kar smo mogli.)
10.Šajbi tu džasa angleder mandar an kali phuv. (Lahko bi ti pred mano šel
pod črno zemljo, t.j. umrl.)
11. Šaj te xal pe akava mas? (Ali se lahko je to meso? Ali se lahko je ali poskusi
to meso?)
12.Sa so šaj te del pe, našti37 te lel pe!( Vse kar se lahko da, se ne more vzeti.)
Romski antonimični glagol našti, ne more, ima etimološko
ezdo v sanskrtskem glagolu na-šaknoti. Ta glagol ima, za razliko od šaj, tudi druge oblike, ker obstaja kavzativ
naštisarav, nisem zmožen, ne morem itd., in oblika v srednjem solu, 1. sklon ednine v sedanjiku, naštisaradijav,
onemogočiti se, omejevati se itd.
37
gn
112
šaravel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
razpoloviti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtska sardha, pol,
polovica. V sedanjiku ima naslednje oblike: me šaravav (razpolovim), tu
šaraves (razpoloviš), vov šaravel (razpolovi); amen šaravas (razpolovimo),
tumen šaraven (razpolovite), von šaraven (razpolovijo). V pretekliku se vrine
črka -d-: šaravdem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: šaravdijav,
razpolovim se. Kavzativ II ima sufiks -ar: šarardel, razpoloviti. Mediumska
oblika tega kavzativa v 1. osebi ednine: šarardijav.
šodarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
izplačati, rešiti dolgove. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
kavzativ šodhayati, plačati dolg, razrešiti, opravičiti se itd. (Ta kavzativ je
izpeljan iz glagola šudh, šudhati I, IV, čistiti; vidi: šulavel, čistiti).
šalaharel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
brusiti, ostriti itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski denominalni
glagol šlaksnay, gladiti, ostrit, ki je nastal iz adjektiva šlaksna, gladko, mehko,
nežno; in glagola ksnu, ksnauti, ribati, brisati, ostriti. (Ta glagol je etimološko
gnezdo romskega glagola xosel, brisati, ribati.)
šućarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
sušiti, izsušiti ipd. Njegovo etimološko gnezdo je šus, šusyati IV, sušiti,
veneti, gniti, upasti itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me šućarav (sušim),
tu šućares (sušiš), vov šućarel (suši); amen šućaras (sušimo), tumen šućaren
(sušite), von šućaren (sušijo). V pretekliku se vrine črka -d-: šućardem.
šućol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: trpeti,
žalovati, čutiti bolečino ipd. Njegovo etimološko gnezdo je šuc, šocati I,
IV,II, goreti, svetiti, občutiti bolečino, žalovati, hrepeneti itd. (To v dosedanjih
raziskavah ni bilo ugotovljeno.) V sedanjiku ima naslednje oblike: me šućijav
(trpim), tu šućos (trpiš),vov šućol (trpi); amen šućijas (trpimo), tumen šućon
(trpite), von šućon (trpijo). V pretekliku se doda črka -l-: šućilem.
šukarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
polepšati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski pridevnik šukra, čist,
113
svetel, bel. V sedanjiku ima naslednje oblike: me šukarav (polepšujem), tu
šukares (polepšuješ), vov šukarel (polepšuje): amen šukaras (polepšujemo),
tumen šukaren (polepšujete), von šukaren (polepšujejo). V pretekliku se vrine
črka -d-: šukardem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine se glasi: šukardijav,
polepšujem se.
šulavel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (po)
čistiti, pometati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol šudh,
šudhati I,IV, čistiti, popraviti itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me šulavav (čistim), tu šulaves (čistiš), vov šulavel (čisti);
amen šulavas (čistimo), tumen šulaven (čistite), von šulaven (čistijo). V
pretekliku se vrine črka -d-: šulavdem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine,
sedanjik: šulavdijav, čistim se, prečiščujem se. Kauzativ ima sufiks – ar: š:
lavarel, razčistiti, prečistiti.
šunel; ašunel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
slišati, poslušati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol sru,
srnoti V, slišati, poslušati. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
oblike: me (a)šunav (slišim, poslušam), tu (a)šunes (slišiš, poslušaš), vov (a)
šunel (sliši, posluša); amen (a)šunas (slišimo, poslušamo), tumen (a)šunen
(slišite, poslušate), von (a)šunen (slišijo, poslušajo). V pretekliku se vrine črka
-d-: (a)šundem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: (a)šundijav,
slišim se. Kavzativ I nastane s pomočjo sufiksa -av: (a)šunavel, prisluškovati;
kavzativ II s pomočjo sufiksa -ar: (a)šunarel, slišati se. Mediumske oblike v
1.osebi ednine, sedanjik: (a)šunavdijav; (a)šunardijav.
šuvljol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
napihniti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol svas,
svasati II, I, napihniti se. V sedanjiku ima naslednje oblike: me šuvljijav
(napihujem se), tu šuvljos (napihuješ se), vov šuvljol (napihuje se); amen
šuvljijas (napihujemo se), tumen šuvljon (napihujete se), von šuvljon
(napihujejo se). V pretekliku se vrine črka -l-: šuvljilem. Kavzativ nastane
a pomočjo sufiksa -ar: šuvljarav. Mediumska oblika kavzativa v 1. osebi
ednine, sedanjik: šuvljardijav.
114
šužarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
olepšati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski pridevnik suddha,
popolnoma čist, brezhibno prečiščen. (Sanskritski prefiks su - daje besedo
visoko stopnjo kvantitete ali kvalitete.) V sedanjiku ima naslednje oblike: me
sužarav (olepšam), tu šužares (olepšaš), vov sužarel (olepša); amen šužaras
(olepšamo), tumen šužaren (olepšate), von šužaren (olepšajo). V pretekliku
se vrine črka -d-: šužardem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik:
šužardijav, olepševati se.
T
tardžal; tarzal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
(za)groziti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol tarj, tarjati
I, pretiti, groziti. Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
me tardžav (pretim), tu tardžas (pretiš),vov tardžal (preti); amen tardžas
(pretimo), tumen tardžan (pretite), von tardžan (pretijo). V pretekliku se
vrine črka -j-: tardžajem. Kavzativ nastane z dodatkom sufiksa -ar glagolski
osnovi: tardžarav, ogroziti.
tasol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: potopiti
v vodo, utopiti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol tas,
tasyati I, propasti, umreti, uničiti, ubiti, itd. (Samostalnik toya n,v sanskrtu
pomeni voda, ocean, morje itd.) V sedanjiku ima naslednje oblike: me
tasijav (utapljam se), tu tasos (utapljaš se), vov tasol (utaplja se); amen
tasijas (utapljamo se), tumen tason (utapljate se), von tason (utapljajo se.) V
pretekliku se vrine črka -l-: tasilem, utopil sem se. Iz tega glagola sta izpeljana
dva kavzativa: tasavel, utruditi, utopiti; tasarel, zadaviti. Mediumska oblika
pravega kavzativa: tasavdijav, dušiti se; od drugega kavzativa: tasardijav,
zadaviti se.
115
tahavel38. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
barvati, slikati itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
taks, taksati I, odrezati (drevo), rezbariti, oblikovati, ustvarjati, najti itd. V
sedanjiku ima naslednje oblike: me tahavav (barvam, slikam), tu tahaves
(barvaš, slikaš), vov tahavel (barva, slika); amen tahavas (barvamo, slikamo),
tumen tahaven (barvate, slikate), von tahaven (barvajo, slikajo). V pretekliku
se vrine črka -d-: tahavdem.
teljarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen: iti,
oditi. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol til, telati I, iti.. V
sedanjiku ima naslednje oblike: me teljarav (odhajam), tu teljares (odhajaš),
vov teljarel (odhaja);amen teljaras (odhajamo), tumen teljaren (odhajate),
von teljaren (odhajajo). V pretekliku se vrine črka -d-: teljardem.
teljarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
zmanjšati, pomanjšati. Njegovo etimološko poreklo najdemo v romskem
predlogu tele, pod, izpod. Etimološko gnezdo tega predloga je sanskrtski
predlog tale, pod, izpod. Oblike tega kavzativa so iste kot pri prejšnjem.
tradel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: loviti,
nagnati, goniti, preganjati, organizirati lov itd. Njegovo etimološko
gnezdo je sanskrtski samostalnik
tottra m, gonjač; udeleženec v lovu; toda n, gonjač, preganjalec. Glagol je
atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me tradav (lovim), tu trades
(loviš), vov tradel (lovi); amen tradas (lovimo), tumen traden (lovite), von
traden (lovijo.) V pretekliku se vrine črka -j-: tradajem. Kavzativ nastane z
dodatkom sufiksa -ar glagolski osnovi: tradarav, gnati. Mediumska oblika v
1.osebi ednine, sedanjik: tradijav, prisiliti se, prisiliti se (k nečemu) itd.
38
Iz tega glagola je nastal romski samostalnik tahtaj m., kozarec.
116
tromal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: smeti39.
Slovar Rigvede vsebuje glagol tra, kar je razširjena oblika od tar, (za)
ščitit, rešiti, zavarovati itd. Iz tega glagola je izpeljan samostalnik traman
n., zaščitnik, rešitelj. Oba, ta glagol in samostalnik, obstajata v sanskrtskem
slovarju: tra (medium, v sedanjiku, trayate IV; futur: trasyate; perfekt: tatre;
aorist:atrasta; particip: trata, trana.) V genitivu, ablativu in drugih sklonih
lahko ima ta glagol tudi veliko drugih pomenov, med temi so tudi smeti, upati
si ipd. Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me tromam ali
tromav (smem), tu tromas (smeš), vov tromal (sme); amen tromas (smemo),
tumen troman (smete), von troman (smejo). V pretekliku se vrine črka -j-:
me tromajem (smel sem), tu tromajan (smel si), vov tromaja (smel je); amen
tromajam (smeli smo), tumen tromajen (smeli ste), von tromaje (smeli so).
Kavzativ nastane z dodanim sufiksom - ar glagolski osnovi: trom-; tromarav,
ohrabriti, opogumiti ipd. Medium tromardijav najpogosteje pomeni
opogumiti se, upati si in ima lahko odvisno od situacije in konteksta tudi
druge pomene.
trašal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: bati (se).
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol tras, trasati I, prestrašiti,
drgetati, bati se itd. Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me
trašav (bojim se); tu trašas (bojiš se), vov trašal (boji se); amen trašas (bojimo
se), tumen trašan (bojite se), von trašan (bojijo se). V pretekliku se vrine črka
-j-: trašajem (prestrašil sem se).
trušal, trušavol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: žejati, postati žejen. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol trš,tršyati IV, žejati, postati žejen. (Medium: trušana.) V sedanjiku
ima naslednje oblike: me trušavov (žejam), tu trušavos (žejaš), vov trušavol
(žeja); amen trušavos (žejamo), tumen trušavon (žejate), von trušavon
39
V vseh dosedanjih etimoloških razlagah so glagol tromal povezovali z novogrškim glagolom tromazo, prestrašiti
se in pridevnikom tromeros, strašno, kar je več kot očitno napačno. Raziskovalci so morali priti do zaključka, da
je glagol tromal staroindijskega porekla, že na osnovi dejstva, da je ta romski glagol eden redkih, ki imajo aktivno
primarno končnico –m, sedanjik, 1.oseba ednine: me tromam (smem). Glagol ima v nekaterih dialektih aktivno
primarno končnico –v, torej tromav, kot je npr. glagol Taj glagol ima v posameznih dialektih aktivni primarni
kamel, imeti rad, želeti: kamam;kamav.
117
(žejajo). V pretekliku se vrine črka -d-: trušadilem. Kavzativ ima sufiks -ar:
trušarel, zažejati- Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: trušardijav,
postajam žejen, pil bi vodo.
turvil; tapjal Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
obžalovati, premisliti (si), odnehati (od namere ali dogovora), itd.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski samostalnik tapya n., kes,
obžalovanje, oziroma pridevnik turvi, pokesan, obžalovan itd. Glagol je
tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me tapjav (kesam se), tu tapjas
(kesaš se), vov tapjal (kesa se); amen tapjas (kesamo se), tumen tapjan (kesate
se), von tapjan (kesajo se). V pretekliku se vrine črka -d-: tapjadem. Kavzativ
nastane s sufiksom -ar: tapjardem, pokesal sem se. Kavzativ ima mediumsko
obliko, 1.oseba ednine, sedanjik: tapjardijav. Glagol turvil, premisliti si,
obotavljati se, odnehati, se najpogosteje uporablja v pretekliku: me turvisalem
(premislil sem si), tu turvisalan (premislil si si ), vov turvisalo (premislil si
je); amen turvisalam (premislili smo se), tumen turvisalen (premislili ste se),
von turvisale (premislili so se). Kavzativ: turvisarav, prelisičiti, premagati
itd. V pretekliku ima ta kavzativ dodano črko - d-: turvisardem. Mediumska
oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: turvisardijav, preračunal sem se, predvidel
sem itd. V pretekliku se vrine črka -l-: turvisardilem.
tulal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: tehtati,
meriti na tehtnici. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol tul,
tulayati X, tehtati, dvigniti, primerjati, izprašati. (Tehtnica je tako v sanskrtu
kot v romščini tula f.). Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
me tulav (tehtam), tu tulas (tehtaš), vov tulal (tehta); amen tulas (tehtamo),
tumen tulan (tehtate), von tulan (tehtajo). V pretekliku se vrine črka -d-:
tuladem. Mediumska oblika, 1.oseba ednine, sedanjik: tuladijav, tehtam se.
Kavzativ ima sufiks -ar: tularel, premeriti, izprašati.
118
TH
tharel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
prevarati, ogoljufati. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
dha III, I, II, prevarati, zlagati, ogoljufati. ( V sanskrtu beseda dhurta m.,
prevara, goljufija.) Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
me tharav (prevaram), tu thares (prevaraš), vov tharel (prevara); amen tharas
(prevaramo), tumen tharen (prevarate), von tharen (prevarajo). V pretekliku
se vrine črka -d-: thardem. Mediumska oblika, 1.oseba ednine, sedanjik:
thardijav.
thol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: postaviti,
položiti. Njegovo etimološko poreklo najdemo v glagolu dha,dadhati
III,I, II, ki v sanskrtu pomeni, položiti in ima lahko skupaj z lokativom različen
pomen. (Istopomenski romski glagol čhivel izhaja iz sanskrtskega glagola
ksip,ksipati VI, vreči, usmeriti, skriti, metati na kup itd. ) V sedanjiku ima
naslednje oblike: me thav (postavim), tu thos (postaviš), vov thol (postavi);
amen thas (postavimo), tumen thon (postavite), von thon (postavijo). V
pretekliku se vrine črka -d-: me thodem (postavil sem), tu thodan (postavil
si), vov thoda (postavil je); amen thodam (postavili smo), tumen thoden
(postavili ste), von thode (postavili so.)
Primeri:
1. Thav i pustik po mesali. (Knjigo dajem na mizo.)
2. Ni džanav kaj thodem e love. (Ne vem kam sem dal denar, t.j. založil sem
denar.)
3. Thode po šoro an gono. (Dali so glavo v vrečo t.j. izpostavili so se
življenjsko nevarni situaciji.)
4. Thoda pe peste majšukar šeja. (Oblekel je najlepšo obleko.)
5. Tho zala lon an zumi. (Daj malo soli v juho.)
6. Thon tumen mande. (Namestite se pri meni.)
7. Kan lengo dad si khere, e čhave thon pes an kovari. (Ko je oče doma, se
otroci skrijejo v klube, t.j. ne smejo niti pisniti.)
8. Thode e manuše ni bange, ni došale an phanglipe. (človeka so ne krivega,
ne dolžnega, poslali v zapor.)
119
9. Me ni kamav te thav man pe leski rig. (Ne želim stopiti na njegovo stran,
t.j. zaščititi ga.)
10 Si te bajrarav les, pe punre te thav les, napal šaj džal kaj kamel. (Vzgojil ga
bom, postavil na noge in potem lahko gre kamor hoče.)
11. Gudlo, po ilo te thos les. (Tako je sladek, da si ga vtisneš v srce.)
12.Na thon les inćate kaj naj lesko than. (Ne dajajte ga tja, kamor ne spada.)
13.Po čikat e mesaljako te thon les. (Posadite ga na čelo mize, t.j. izkažite mu
spoštovanje.)
14. Thon les maškar e mule. (Dajte ga med mrtve, t.j. ni vreden življenja.)
15.na tho tut mancar kaj si kuč te pokines! (Ne prepiraj se z mano, t.j. ne
začinjaj pretepa, ker boš drago plačal!)
16. Tu našti manca te thos tut. (Ti ne moreš biti v moji vrsti, t.j. nisi mi raven.)
17. Thota zala mol an taxtaj. (Dolij malo vina v kozarec.)
18.Thotaba vadže zala. (Dolij še malo.)
thovav. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:prati,
umivati se. Njegovo etimološko poreklo je glagol dhav, dhavati I, čistiti,
prati (medjum: drgniti se, namiliti, umiti se). Glagol je atematski in ima v
sedanjiku naslednje oblike: me thovav (perem), tu thoves (ti pereš), vov thovel
(on pere); amen thovas (peremo), tumen thoven (perete), von thoven(perejo).
V pretekliku ima dodano črko -d-.
Primeri:
1. E pajesa te thoves ćo muj, užo thaj šuž te oves. (Z vodo si umij obraz, da
boš lep in čist.)
2. E bezexale thoven pes ratesa, e uže thoven pes pajesa! (Grešnice se
umivajo z krvjo, brezgrešni z vodo.)
3. Tajsa si te detharinasa uštas, ka thovas amen, fulavas amen, lačharas
amen, pe manuša te mijis, kaj o baro dives si, i Bibi. (Jutri bomo vstali ob
zori, se umili, počesali, oblekli, obuli, da bomo kot ljudje, ker je praznik,
dan svete Bibije.)
4. Thovav e gada paraštujenca. (Ob petkih perem srajce.)
V romščini obstaja kavzativ z istim pomenom: halavel, ki izhaja iz sanskrtskega
ksal, ksalayati IX, prati, oprati, čistiti itd.
120
thol. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: skriti.
Njegovo etimološko poreklo je sanskrtski glagol thud, thuddati VI pokriti,
skriti. Njegove oblike so iste kot oblike predhodnega glagola.
U
ucil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: peči, srbeti
(najpogosteje se uporablja brezosebno, npr. v primeru vnetja mehurja,
sečnih poti, itd.; ucil man). Njegovo etimološko gnezdo je pridevnik
utsuka, kar v sanskrtu pomeni užarjen, vroč. Z povratnim zaimkom ima
refleksivni pomen: ucil man (peče me, srbi me), ucil tut ( peče te, srbi te), ucil
les (peče ga, srbi ga); ucila amen (peče nas, srbi nas), ucil tumen (peče vas,
srbi vas), ucil len (peče jih, srbi jih). Njegove oblike v pretekliku: ucisarda man
(peklo me je), ucisarda tut (peklo te je), ucisarda les (peklo ga je); ucisarda
amen (peklo nas je), ucisarda tumen (peklo vas je), ucisarda len (peklo jih je).
ucukal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
hrepeneti, stremeti. Njegovo eti9molokško gnezdo je sanskrtski
samostalnik utsuka40 m., hrepenenje, strmenje, borbenost; pridevnik utsuka
pomeni pohlepen, nenasiten ipd. (Romski istopomenski pridevnik je ucalo).
Glagol je tematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
me ucukam (hrepenim), tu cukas (hrepeniš), vov ucukal (hrepeni); amen
ucukas (hrepenimo), tumen ucukan (hrepenite), von ucukan (hrepenijo). V
pretekliku se vrine črka -j-: ucukajem.
učhalinarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: delati senco, zakriti pred vročino ipd. Izpeljan je iz romskega
samostalnika učhalin f., senca. Etimološko poreklo tega samostalnika je
chaya f., kar v sanskrtu pomeni senca.
40
V Srbiji obstaja moško romsko ime Ucečije: Poreklo tega imena je naveden sanskrtski samostalnik.
121
učarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
pokriti. Njegovo etimološko gnezdo je razloženo v povezavi s kavzativom
phučarel, odkriti. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike:
me učharav (pokrijem), tu učhares (pokriješ), vov učharel (pokrije); amen
učharas (pokrijemo), tumen učharen (pokrijete), von učharen (pokrijejo). V
pretekliku se vrine črka -d-: učhardem. Mediumska oblika v 1.osebi ednine,
sedanjik: učhardijav, prekriti se.
udžijal; užijal. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni
pomen: prečistiti (se), razsvetliti (se), poduhoviti (se) itd. Njegovo
etimološko gnezdo je sanskrtski pridevnik ujjval, sijajen, bleščeč, okrašen
itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me užijav (prečiščujem se), tu užos
(prečiščuješ se), vov užol (prečiščuje se); amen užijas (prečiščujemo se),
tumen užon (prečiščujete se), von užon (prečiščujete se). V pretekliku ima
dodano črko -l-: užilem. Kavzativ ima sufiks -ar:užijarav, prečistiti, pobeliti.
ulavel ( pes); fulavel pe; hulavel pe. Romski povratni glagol staroindijskega
porekla. Osnovni pomen: česati se. Njegovo etimološko gnezdo je
sanskrtski glagol a - vap, česati se, okrasiti se, frizirati se. ( Sinonimni glagol,
kavzativ, kangljarav, česati, izhaja iz romskega samostalnika kangli f., glavnik.
Etimološko gnezdo tega samostalnika je sanskrtski samostalnik kankata m;
kankatika f, glavnik). V sedanjiku ima naslednje oblike: me (f)ulavav man
(češem se, friziram se), tu (f)ulaves tut (češeš se, friziraš se), vov (f)ukavel pes
(češe se, frizira se); amen (f)ulavas amen (češemo se, friziramo se), tumen (f)
ulaven tumen (češete se, frizirate se), von (f)ulaven pes (češejo se, frizirajo
se). V pretekliku je dodana črka - d-: (f)uladem man. Mediumska oblika: (f)
uladijav. Kavzativ II ima sufiks -ar: (f)ulavarel, frizirati.
ulavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen: deliti.
Njegovo etimološko gnezdo jev sanskrtski glagol vi - bhid VII, deliti.
Njegove oblike so iste kot pri predhodnem glagolu.
unkhavel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
govoriti skozi, momljati ipd. Njegovo etimološko gnezdo je unkh, unkhati
IV, momljati, brundati itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje
122
oblike: me unkavav (momljam), tu unkhaves (momljaš), vov unkhavel
(momlja); amen unkhavas (momljamo), tumen unkhaven (momljate), von
unkhaven (momljajo). V pretekliku se vrine črka -d-: unkhadem. Kavzativ II
ima sufiks -ar: unkharel, zmomljati.
umblavel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
obesiti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol (ul) lamb I,
(medium: lambate), obesiti,viseti itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me umblavav (obesim), tu umlaves (obesiš), vov umblavel
(obesi); amen umblavas (obesimo), tumen umblaven (obesite), von umblaven
(obesijo). V pretekliku se vrine črka -d-: umladem. Kavzativ nastane s
pomočjo sufiksa -ar: umblarav. Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik:
umbladijav, vesiti se.
unzarel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
ponuditi, nasloniti se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
sr,sisarti III, I, teči, hiteti, hoditi, širiti, ponuditi itd. Glagol je atematski in ima
v sedanjiku naslednje oblike: me unzarav (ponujam), tu unzares (ponujaš),
vov unzarel (ponuja); amen unzaras (ponujamo), tumen unzaren (ponujate),
von unzaren (ponujajo). V pretekliku se vrine črka -d-: unzardem. Mediumska
oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: unzardijav, nasloniti se. Kavzativ nastane s
pomočjo sufiksa -ar: unzararav, raztezati, iztezati.
uravel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen: (po)
leteti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol uddi, uddiyate,
vreči visoko, poleteti, odskočiti, odhiteti itd. V sedanjiku ima naslednje
oblike: me uravav (letim), tu uraves (letiš), vov uravel (leti); amen uravas
(letimo), tumen uraven (letite), von uraven (letijo). V pretekliku se vrine črka
-d-: uradem. Kavzativ II ima sufiks -ar: urarel, preleteti, obleteti.
uravel; furavel;huravl. Romski kavzativ staroindijskega porekla.
Osnovni pomen: oblačiti (se). Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
glagol vri, urnoti V, obkrožiti, obkoliti; zamotati (se), omotati (se) itd. V
sedanjiku ima naslednje oblike: me uravav man (oblačim se), tu uraves tut
(oblačiš se), vov uravel pes (oblači se); amen uravas amen (oblačimo se),
123
tumen uraven tumen (oblačite se), von uraven pes (oblačijo se). Mediumska
oblika, 1.oseba ednine, sedanjik: uradijav. Kavzativ II ima sufiks -ar: urarel,
preobleči se. Mediumska oblika kavzativa v 1.osebi ednine, sedanjik:
urardijav, preoblačim se.
ušnarel. Romski kavzativ staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
speči (se), spražiti (se). Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski
pridevnik ušna, vrel, užarjen.
ušnil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: zgoreti,
opeči se, spražiti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol
uš,osnati, ušnati I, IX, izgoreti, zagoreti itd. V sedanjiku ima naslednje oblike:
me ušniv (pražim), tu ušnis (pražiš), vov ušnil (praži); amen ušnis (pražimo),
tumen ušnin (pražite), von ušnin (opražijo.) Njegove oblike v pretekliku:
ušnisalem, ušnisalan, ušnisalo/ušnisali; ušnisalam, ušnisalen, ušnisale.
Mediumska oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: ušnijav; preteklik: ušnilem.
Kavzativ nastane s pomočjo sufiksa -ar: ušnjarav.
uštel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: vstati.
Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol (ut) stha, tisthati I, stati,
vstati itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku naslednje oblike: me uštav
(vstanem), tu uštes (vstaneš), vov uštel (vstane); amen uštas (vstanemo),
tumen ušten (vstanete), von ušten (vstanejo). V pretekliku se vrine črka -l- :
uštilem. Kavzativ nastane s pomočjo sufiksa -av: uštavel. Mediumska oblika
v 1.osebi ednine, sedanjik: uštavdijav.
uštel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: buditi
(z)buditi se. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol ud- sttha
(uttha), buditi, prebuditi. Glagol ima iste oblike kot predhodni. Kavzativ
nastane s pomočjo sufiksa -ar: uštarel. Mediumska oblika, 1.oseba ednine,
sedanjik:uštardijav.
124
V
vakarel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
govoriti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol vac, vivakti
III, II, govoriti, povedati, sporočiti itd. Glagol je atematski in ima v sedanjiku
naslednje oblike: me vakarav (govorim), tu vakares (govoriš), vov vakarel
(govori); amen vakaras (govorimo), tumen vakaren (govorite), von vakaren
(govorijo). V pretekliku se vrine črka -d-: vakardem. Mediumska oblika v
1.osebi ednine, sedanjik: vakardijav, izgovarjati se.
vazdel. Osnovni pomen tega glagola (ki je eden paradigmatičnih
primerov sandhija) je dvigniti. Njegovo etimološko gnezdo ja sanskrtski
glagol vah, vahati I, voziti, upravljati, vleči, ropati itd. Glagol je atematski in
ima v sedanjiku naslednje oblike: me vazdav (dvigam), tu vazdes (dvigaš),
vov vazdel (dviga); amen vazdas (dvigamo), tumen vazden (dvigate), von
vazden (dvigajo). Kot povratni glagol ima naslednje oblike: me vazdav man
(dvigam se), tu vazdes tut (dvigaš se), vov vazdel pe (dviga se); amen vazdas
amen (dvigamo se), tumen vazden tumen (dvigate se), von vazden pe (dvigajo
se). V pretekliku se vrine črka -d-: vazdem; vazdem man. Kavzativ nastane z
dodatkom sufiksa -ar osnov: vazdarav, povzdigniti, vzdigniti; vazdarav man,
dvigam se, vstajam.
vazdel. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
povzdigniti se, razviti se (fizično in duhovno) itd. Njegovo etimološko
gnezdo najdemo v sanskrtskem glagolu vardh, vardhati I, rasti, fizično
zrasti, duhovno se razviti, razvijati se itd. (Romski glagol vardil, upoštevati,
ima prav tako etimološko gnezdo v tem sanskrtskem glagolu.) Mediumska
oblika v 1.osebi ednine, sedanjik: vazdijav, vazdov, povzdigujem se, bogatim
se, ponosen sem itd. Njegove oblike v sedanjiku: me vazdijav (povzdigujem
se), tu vazdos (povzdiguješ se), vov vazdol (povzdiguje se); amen
vazidjas (povzdigujemo se), tumen vazdon (povzdigujete se), von vazdon
(povzdigujejo se). V pretekliku se vrine črka -l-: vazdilem. (Ob tem glagolu
lahko stoji tudi povratni zaimek: me vazdijav man, tu vazdos tut, vov vazdol
pe; amen vazdijas amen, tumen vazden tumen, von vazden pe. V tem primeru
je pomen “važiti se”.)
125
vrl41. Romski korenski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen:
pokriti, prekriti. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol vr,
vrnoti, vrnote; varati V, I, pokriti, zakriti, zapreti, motiti, itd.
vulil. Romski glagol staroindijskega porekla. Osnovni pomen: zviti,
pokriti, skriti itd. Njegovo etimološko gnezdo je sanskrtski glagol vli,
vlinati IX, zviti, skriti itd. V sedanjiku ima naslednje oblike: me vuliv (zvijem),
tu vulis (zviješ), vov vulil (zvije); amen vulis (zvijemo), tumen vulin (zvijete),
von vulin (zvijejo). V pretekliku se vrine črka -d-: vulidem. Največkrat se
uporablja kavzativna oblika vulisardem. Mediumska oblika tega kavzativa:
vulisardijav, prekrivam se, zamotavam se; vpletam se, objemam itd.
41
Glagol vrl je v Gramatiki romskega jezika obdelal avtor tega teksta.
127
TRETJI DEL
ZAKLJUČEK
Pred vami je prvo znanstveno raziskovalno delo o romskih glagolih, njihovem
izvoru in pomenu. Glavna tematika dela so homonimni romski glagoli.
Eno od izhodišč, ki je bilo hkrati tudi kažipot, so bili rezultati in spoznanja
sodobne lingvistike in semantike.
1. Lingvisti, še posebej tisti, katerih posebnost je semantika glagolov, so
vedno trdili, da glagole kot enote leksike zaznamujejo na eni strani
različne površinske značilnosti in na drugi strani trdijo, da imajo glagoli
univerzalne skupne značilnosti, ker so izraz dela, stanja, dogajanja itd.
2. Iz vidika leksike je glagolov veliko v razponu od onomatopeje do tistih, ki
izražajo elementarna čustva, občutke in potrebe, ter končno do tistih, ki si
v bistvu besede, ki opisujejo umetniško ustvarjanje, znanstveno mišljenje
in filozofiranje. Vse to pomeni, da so glagoli inherentni del jezikovnega
sveta, sveta govora in sveta mišljenja, ter prav gotovo sodelujejo v
ustvarjanju in oblikovanju samega horizonta govora in mišljenja.
3. Lingvisti in semantiki menijo, da so glagoli nosilci mišljenja. Zahvaljujoč
temu je močna natančna in smiselna komunikacija tako med ljudmi
iz različnih jezikovnih skuin, kot med ljudmi iste jezikovne skupine,
ki včasih živijo ločeno cela stoletja in nimajo niti pri tem možnosti za
komunikacijo. Romi so paradigmatični primer tega.
4. Zahvaljujoč temu, lahko pripadniki ene jezikovne skupine komunicirajo
ne glede na »džunglo« homonimnih besed in glagolov, razumejo njihov
pomen in smisel. Tudi romska skupnost je dokaz za to.
5. Homonimne besede v romskem jeziku so posledica različnih procesov.
Znanstveno je dokazano in razloženo, da je ta pojav značilen za skoraj
vse jezike in dialekte. Po drugi strani, gledano iz zgodovinske plati, je bila
homonimija odlika jezika iz katerega romski izhaja in sicer staroindijskega:
vedskega, sanskrta, palija in jezikov, ki predstavljajo vmesno fazo med
128
6.
7.
8.
9.
42
43
44
staro- in novo indijskim jezikom, kot je prakrit. Romi so se v 12. in 13.
stoletju, ko so živeli v Indiji (Delhi, Radžastan, Gudžerat, Pandžab,
Harijana, Utar Pradeš itd.) – nahajali v jezikovnem območju, za katerega
je značilna homonimija. Tudi sandhi, ter drugi procesi in odlike indijskih
jezikov, ki so tudi odlike romskega jezika, so vplivali na povečano število
homonimov v romščini. Na koncu, vendar ne zadnje, so na nastanek
homonimov v romščini vplivale tudi glasovne premene, ki so posledica
stika z različnimi jezikovnimi skupinami zunaj Indije, vse od Afganistana
in Irana, preko Turčije in Bizanca vse do slovanskih in drugih evropskih
jezikov. Po vsemu temu sodeč, se bo ta proces nadaljeval.
Najstarejši znani tekst napisan v romskem jeziku izhaja iz leta153742 .
Kasneje, predvsem po letu 1782 43 so se začela sistematična fonološka,
morfološka in druga raziskovanja romskega jezika. Zahvaljujoč
novonastalim katedram za romologijo na evropskih in izvenevropskih
univerzah, se ta raziskovanja nadaljujejo še danes. Kljub temu je
nenavadno, morda celo začudujoče, da so homonimi v romskem jeziku
ostali do sedaj tako rekoč neopaženi!
Eden izmed avtorjev tega teksta je ta problem izpostavil v delu »Gramatika
romskog jezika«. Raziskovanje zgodovine in kulture Romov, predvsem
simbolike Romov44 so bila povod za naše zanimanje za homonimne
glagole. Iz omenjenih raziskav je izšla tudi potreba po komparativnih
raziskavah romskega in staroindijskih jezikov. To nas je prepričalo, da v
romskem jeziku obstaja veliko homonimnih glagolov in da je ugotavljanje
njihovih etimoloških gnezd in pomenov zelo pomembna tema, ki mora
biti čim prej raziskana.
Zahvaljujoč temu, da je romščina materni jezik obeh avtorjev tega dela,
ki sta objavila več strokovnih del in pesniških zbirk, so bili homonimi
glagoli relativno hitro identificirani.
S primerjanjem skoraj vseh do sedaj objavljenih slovarjev romskega
jezika s slovarji staroindijskega jezika, predvsem sanskrta in pali jezika,
ter s slovarji hindi, hindustanskega jezika, pandžabskega jezika itd., kakor
Courtiade, M., Romani fonetika thaj lekhipa, Titograd 1986
Rüdiger, J.Ch. Ch., Von der Sprache und Herkunft der Zigeuner aus Indien, Leipzig 1782
Djurić, R., Simboli Roma, Berlin 2004
129
tudi z večjim številom etimoloških slovarjev evropskih jezikov, so bila
odkrita etimološka gnezda za večje število romskih glagolov, predvsem
za homonimne.
10.Ob glagolu je naveden tudi primer iz katerega je vidna njegova raba, širši
kontekst in pomen.
11.Vse to je izrednega pomena za tiste, ki se bodo ukvarjali s kakršnokoli
obliko raziskovanja romskega jezika, za prevajalce, učitelje, novinarje itd.
Z eno besedo, za vse tiste katerih materni jezik je romski in za tiste, ki se
zanj zanimajo.
12.Določanje etimoloških gnezd in opis pomena homonimnih romskih
glagolov bo prispevalo k obogatitvi romskega jezika.
13.Vpogled v različne etimološke slovarje evropskih jezikov je avtorju tega
teksta omogočil boljše zaznavanje skupnih korenov in etimoloških gnezd
besed in glagolov v teh jezikih in v romščini. Verjamemo, da bo to delo
koristilo tudi etimologom drugih indoevropskih jezikov, kakor tudi
lingvističnim in semantičnim raziskovanjem.
14.Za konec, iz tega raziskovanja izhaja, da je romski jezik najbolj
soroden jezikom centralne Indije, to je jezikom marathi, sindhi,
pandžabi,hindustanski, današnji hindski (hindi) itd. To raziskovanje
torej potrdi točnost zaključnih razmislekov študije »Pozicija romskega
v indo- arijskom«, katere avtor je Ralph Turner, bivši profesor sanskrta
Londonske univerze.
130
LITERATURA
1. Abaev, V. I., Die Prinzipien eines etymologischen Wörterbuches, Wien
198
2. Allan, K., Linguistik Meaning 1 - 2, London 1986
3. Anikin, A. E., Wörterbuch des vergleichenden Bezeichnunslehre (Rec.),
Heidelber 1984
4. Atanacković, P. /Pešić, R. /Arsić, G., Učiti sanskrit, Beograd 2004
5. Austin, J. How To Thins With Words, Oxford 1962
6. Bailey, T. G., North Indian languages, London 1938
7. Bammbersberger, A., Das etymologische Wörterbuch, Regensburg 1983
8. Benvenist, Emil, problemi opšte lingvistike, Beograd 1975
9. Berky, J. /Prokop, J. /Stojka, M., Slovensko-romsky, romsko-slovensky
slovnik, Bratislava 1996
10.Bloch, J., La formation de la language marathe, Paris 1920; L’ Indo-Aryen
Du Veda aux temps modernes, Paris 1934
11.Bodmer, Frederick, Die Sprachen der Welt, Köln/Berlin 1986
12.Böhtlink,O. / Roth, R., Sanskrit Wörterbuch, I - VII, St. Petersburg 18551875
13.Bugarski, Ranko, Jezik i lingvistika, Beograd 1984; Jezik u društvu,
Beograd 1986
14.Bussmann, H., Lexikon der Sprachwissenschaft, Stuttgart 1983
15.Barrou, T., Sanskrit, Moskva 1976
16.Coulson, M., Sanskrit, London 1976
17. Courthiade. M., Mi angluni rromane čhibaqi evroputni lavustik, Paris
2005
18.Chatterji, S. K. /Sen, A., A Middle Indo-Aryan Reader, I, II, Calcutta 1957
19. Chaturvedi,M. /Nath Tivari, Bh., A practical Hindi-English Dictionary,
New Delhi 2004
20.Demeter, R. S. /Demeter,P. S., Cigansko-ruski i rusko-ciganski slovar,
Moskva 1990
21.Drosdovski, G., Etymologie, Herkunftswörterbuch des deutschen
Sprachen, Mannheim 1989
22.Edeljman, D. I., Dardski jeziki, Moskva 1965
131
23.Edgerton, F., The Middle Indic Verb System, Leipzig 1954
24.Elizarenkova, T., Gramatika vediiskogo jazika, Moskva 1982
25.G. van der Elst, Verbsemantik, Wiesbaden 1982
26.Giro, P., Semiologija, Beograd 1983
27.Gove, Ph. B., (Edithor in Chief), Webster Third New International
Dictionary, Köln 1961
28.Gortan-Premk, D. i dr., Semantičko-derivacioni rečnik, Novi Sad 2003
29.Grassman, H., Wörterbuch zum Rig - Veda, Wiesbaden 1996
30.Gregor, R. S., Outline of Hindi Grammar,Oxford 1994
31.Hayakawa, S. I., Semantik, Darmstadt 1967
32.Henke, Paul, Sprache, Denken, Kultur, Frankfurt/M., 1975
33.Grierson, G. A., Gypsy Languages, Delhi 1922
34.Ivanov, V. V., Opšteslavjanski lingvističeski atlas, Moskva 1988
35.Hettrich, H., Untersuchungen zur Hypotaxe im Vedischen, Berlin 1988
36.Katičić, Radoslav, Jezikoslovni ogledi, Zagreb 1971
37.Kočergina, V. A. Sanskritsko-ruski slovar, Moskva 1978
38.Kronasser, Handbuch der Semasiologie. Kurze Einführung in die
Geschichte, Problematik und Terminologie der Bedeutungslehre,
Heidelberg 1952
39.Ladan, Tomislav, Riječi, značenje, uporaba, podrijetlo, Zagreb 2000
40.Lyions, J. New horizons in Linguistik, New York 1970
41.Macdonell A. A. A Practical Sannskrit Dictionary, Oxford 1954
42.Majerhofer, M., Sanskritska gramatika, S. Karlovci-Novi Sad 2002
43.Malmberg, Bertil, Fonetika, Zagreb 1995
44.Manušs, L. i dr., Čiganu-Latviešu -Anglu Vardnica, Riga 1997
45.Markovič, Mihailo, Dijalektička teorija značenja, Beograd 1971
46.Mihaljević, Milan, Slavenska poredbena gramatika, 1.dio, Zagreb 2002
47.Mouloud, Noel, Langage et structures, Paris 1969
48.Munen, Žorž, Istorija lingvistike, Beograd 1996
49.Mylius, K., Wörterbuch Sanskrit-Deutsch, Leipzig 1987
50.Pandeya, R. C., Indijska filozofija jezika, Beograd 1975
51.Piper, P. i dr., Sintaksa savremenoga srpskog jezika, Beograd 2005
52.Pötefi, J. S., Transformationsgrammatiken und eine ko-textuelle
Texttheorie, Frankfurt/M. 1971
53.Preobraženski, A. G., Etimologičeski slovar ruskogogo jazika, Moskva
132
1958
54.Pride, J. B. /Holmes, J., Sociolinguistics, New York 1972
55.Qureshi, B. A., Standard Twentieth Century Dictionary Urdu into
English, New Delhi 1980
56.Radovanović, M. /Piper, P., Semantička proučavanja srpskog jezika,
Beograd 2008
57.Ristić, S. /Kangrga, J., Enciklopedijski nemačko-srpskohrvatski rečnik,
Beograd 1963
58.Serl, Dž. ., Govorni činovi, Beograd 1991
59.Sharma, P. L., Romani language make Punjabi -intercontinental Romani
internationalizes Punjabi, Chandigarh 1984
60.Skok, P., Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb 1971
61.Störig, H. J., Abenteuer Sprache, Berlin 1991
62.Trubačev, O. N., Etimologija, Moskva 1989
63.Turner, R., The position of Romani in Indo-Aryan, Edinburgh 1927; A
comparative Dictionary of the Indo-Aryan Languages, I - IV, London
1962 - 64
64.Uhlik, R., Srpskohravtsko- romsko - engleski rječnik, Sarajevo 1983
65.Valtonen, P., Soumen Mustalaiskielen Etymologinen Sanakirja, Helsinki
1972
66.Vertogradova, V. V., Prakriti, Moskva 1978
67.Vlajić - Popović, J., Istorijska semantika glagola udaranja u srpskom
jeziku, Beograd 2002
68.Vučković, P. Ogledi iz semantike i pragmatike, Beograd 1955
69.Williams, M. M., A Sanskrit-English Dictionary, Delhi 1976
70.Wolf, S. A., Grosses Wörterbuch der Zigeunersprache, Hamburg 1987
133
VSEBINA
RAZLAGA OKRAJŠAV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
PRVI DEL .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
ROMSKI GLAGOLI, NJIHOV IZVOR IN POMEN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
ROMSKI GLAGOLI STAROINDIJSKEGA IZVORA IN NJIHOV POMEN, S
POSEBNIM POUDARKOM NA HOMONIMNIH GLAGOLIH .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
DRUGI DEL .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
ETIMOLOŠKA GNEZDA ROMSKIH GLAGOLOV IN NJIHOV POMEN . . . . . . . . . . . . . 9
A ............................................................................................... 9
B .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 4
C ............................................................................................. 34
Č ............................................................................................. 35
ČH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 8
Ć ............................................................................................. 42
D ............................................................................................. 46
DŽ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 0
G ............................................................................................. 55
H ............................................................................................. 57
X ............................................................................................. 62
I .............................................................................................. 64
K ............................................................................................. 69
KH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 3
L .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 4
M .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2
N ............................................................................................. 91
O ............................................................................................. 94
P .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 5
PH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 0 1
R ........................................................................................... 106
RH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 0 6
S ............................................................................................ 107
134
Š ............................................................................................
T ...........................................................................................
TH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
U ...........................................................................................
V ...........................................................................................
110
113
117
119
123
TRETJI DEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 2 5
ZAKLJUČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 2 5
LITERATURA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 2 8

romski glagoli, njihov izvor in pomen

Transcription

Similar documents

romski poletni tabor za otroke poučna ekskurzija

SKLSKJ_zapiski

ZGODOVINA ROMSKE KNJIŽEVNOSTI

Istorija, kultura i tradicija Roma – koristi se kao

Crna Gora: Jednak pristup kvalitetnom obrazovanju za

leskoro angluno aktiviteto pal o roma