Nevenka Breznik: Nasveti za sanjsko trato.

membranska
gnojila
ZA TRATO,
poleg tega pa tudi za okrasne
rastline, vrtnice, rododendrone,
iglavce in žive meje.
Lepa,
gosto razrasla,
žametno
zelena trata
je zares pravo razkošje, ki pritegne
vsak pogled. Negovana trata sredi
cvetočih gredic je želja prav vseh
ljubiteljev vrtnarjenja. Trata je
lahko uporaben in hkrati privlačen
del vrta, lep kontrast barvastim
gredicam, mehko igrišče za otroke
in prostor za sprostitev. Velika
zelena travnata površina poskrbi
za ravnotežje barv v okolju, hkrati
pa pomirja in sprošča.
1
Kako ustvariti
lepo zelenico
2
Trata je lahko namenjena za
občudovanje in poudarek cvetličnih
gredic ali posebne zanimivosti na
vrtu, na trati lahko oblikujemo
igrišče za otroke in odrasle. Lahko
je prostor, namenjen počitku ali
pa pot, ki med seboj povezuje dva
dela vrta, včasih pa celo parkirišče.
Različni nameni trate pomenijo
različne načrte priprave tal in
seveda tudi različno oskrbo.
Zemljišče, na katerem želimo posejati
trato, najprej očistimo plevela, morebitnih
gradbenih ostankov in kamenja. Idealno je,
da zemljišče zlasti na težkih tleh prekopljemo
že jeseni, da prst čez zimo premrzne in
dobimo fino grudičasto strukturo. Srednje
težka in lahka tla lahko prekopljemo tudi
spomladi. Tla prekopavamo s frezo ali ročno
do globine 15 centimetrov. Če zemlje ni
moč zrahljati do želene globine, travo sicer
lahko sejemo, vendar bo koreninski sistem
sorazmerno plitvejši, trava pa bolj občutljiva
na sušo in temperaturna nihanja.
Prekislim tlom že jeseni dodamo sredstvo za
odpravljanje kislosti tal Plantella Kalcivit
v količini 10 kg/100 m2 tal. Pretežkim in
zbitim tlom dodamo kamninsko moko
Plantella Biovit, ki rahlja tla in omogoča
lažje kroženje zraka in vode.
Tla pognojimo z organskim gnojilom
Plantella Organik. Organik je stoodstotno
organsko gnojilo, ki vsebuje 5 % dušika,
3 % fosforja, 2 % kalija, 1 % magnezija, 9
% kalcija, 0,2 % žvepla, bor, baker, železo,
mangan, molibden, cink. Odlikuje ga velika
vsebnost suhe snovi (kar 90 %), aminokislin in
huminskih kislin. Aminokisline in huminske
kisline ustvarjajo s hranili iz tal t. i. kelate.
Hranila v kelatni obliki so rastlinam bistveno
laže dostopna kot samostojna hranila. S
takšnim načinom prehrane omogočamo
rastlinam, da laže porabijo hranila, ki so že v
tleh, hkrati pa tlom dolgoročno povečujemo
vsebnost humusa. Poleg tega organska gnojila
izboljšajo strukturo tal. Pri pripravi tal vedno
stremimo k optimalni strukturi, ki ji pravimo
drobno grudičasti zlog. Ta struktura nam
omogoča optimalno razmerje med zrakom
in vodo v medtalnih porah. Pri peščenih in
glinenih tleh je s samo obdelavo zelo težko
Plantella Organik
/ Dolgodelujoče
organsko gnojilo v
obliki mikropelet.
doseči tako optimalno strukturo. Dodatek
organske snovi peščenim tlom omogoči boljšo
vodno kapaciteto, peščeni delci pa skupaj
z organsko snovjo ustvarijo grudičasti zlog.
V glinenih ali bolj zbitih tleh z organskim
gnojilom povečujemo medtalne prostore,
skozi katere del odvečne vode odteče iz tal.
Prostor, ki ga je prej zapolnjevala voda, napolni
zrak. Na ta način zagotovimo koreninam
kisik in življenjski prostor za normalno rast in
razvoj. Prisotnost kisika omogoča razkrajanje
organske snovi oz. humusa. Za sto kvadratnih
metrov travne površine potrebujemo dvajset
kilogramov Organika (20 kg/100 m2).
Izravnava zemljišča
Ko so tla prekopana, začnemo s planiranjem ali izravnavo zemljišča. Pomembno je,
da zagotovimo enakomeren padec zemljišča
zaradi odtekanja padavinske vode. Pri lažjih
tleh zadostuje 0,2 % do 1 % padec, pri
težjih pa 2-3 %. Če so tla premokra zaradi
podtalnice, naredimo drenažo.
Tla najprej grobo izravnamo. Pri tem
izravnamo izbokline in kotanje, saj bi nam
lahko pozneje povzročale težave pri košnji.
Nato sledi fino planiranje, kjer smo bolj
natančni in se trudimo, da bi zemljišče
popolnoma izravnali in odstranili vse
kamne, večje od enega centimetra.
Na izravnano zemljišče enakomerno potresemo membransko gnojilo Plantella formula
365 za trato. Membransko gnojilo predstavja tehnološko dovršenost na področju
prehrane trate. Vsa glavna hranila so spravljena v elastični in polprepustni membrani, ki
Plantella Kalcivit
/ Sredstvo za
odpravljanje kislosti
tal in izboljševanje
dostopnosti hranil
rastlinam.
Plantella Biovit
/ Bentonitna in
zeolitna kamninska
moka za izboljševanje
lastnosti zemlje,
primerna za vse vrste
rastlin.
Plantella formula 365 za trato
/ Membransko gnojilo
preprečuje, da bi se vsa hranila raztopila naenkrat. Hitrost njihovega sproščanja je odvisna
od zunjanje temperature oziroma od temperature zemlje. Pri nižjih temperaturah se
hranila ne sproščajo, ker jih takrat rastline ne
potrebujejo, v času vegetacije pa se sproščajo
nadzorovano in počasi skozi vseh šest mesecev. Tako že enkratno gnojenje zadostuje za
vse leto, uporaba membranskega gnojila pa je
tudi bolj racionalna – za isto površino porabimo kar 5 x manj gnojila letno. Membransko gnojilo je tudi okolju bolj prijazno, saj je
izpiranje hranil kar za 80 % manjše. Ob uporabi membranskih gnojil tudi ni nevarnosti
ožigov trate.
Plantella specialno
gnojilo za vse vrste trav
/ Mineralno specialno
gnojilo za
gnojenje vseh
vrst trav.
3
4
Za prehrano trate lahko uporabimo tudi
klasično mineralno gnojilo Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. Ta vsebuje vsa glavna in mikrohranila, ki jih
trata potrebuje za zdravo rast. Tako vsebuje dušik, ki je osnovno hranilo za rast
trav, vpliva pa tudi na kalitev, razvoj in
barvanje listov rastline. Fosfor je pomemben za rast in razvoj koreninskega sistema
ter presnovo. Kalij poveča odpornost na
bolezni in stres ter ima pomembno vlogo
pri shranjevanju sladkorja, ki ga rastlina
ustvari s fotosintezo. Magnezij je sestavina
klorofila, ki skupaj z železom sodeluje pri
presnovi in vpliva na barvo rastlin.
Ta vsebuje vsa glavna in mikrohranila,
ki jih trata potrebuje za zdravo rast.
Tako vsebuje dušik, ki je osnovno hranilo za rast trav, vpliva pa tudi na kalitev, razvoj in barvanje listov rastline.
Fosfor je pomemben za rast in razvoj
koreninskega sistema ter presnovo. Kalij
poveča odpornost na bolezni in stres ter
ima pomembno vlogo pri shranjevanju
sladkorja, ki ga rastlina ustvari s fotosintezo. Magnezij je sestavina klorofila, ki
skupaj z železom sodeluje pri presnovi
in vpliva na barvo rastlin.
Setev
Čas setve
Pri nas je najprimernejši čas za setev trave
spomladi do sredine maja in nato ponovno
jeseni v septembru. Spomladanska setev je
ugodna, ker je v tleh dovolj vode, poleti in
zgodaj jeseni pa moramo mladim bilkam
zagotoviti dovolj vode z rednim zalivanjem.
Travne mešanice
Dobro je vedeti, da v naravi ni trave, ki bi
bila sama primerna za vse vrste potreb, zato
za trate ponavadi uporabljamo mešanice
trav, ki rastejo skupaj in omogočajo, da
je trava odporna proti mahu in boleznim,
trpežna na teptanje in hojo, enakomerna,
gosta, lepo zelena, hitro rastoča, dolgotrajna
ipd. Najpogostejše vrste trav so:
•
•
•
•
rod šopulje (Agrostis), idealna okrasna trava, primerna za nizko rez;
rod bilnice (Festuca), močne, odporne in primerne za igrišča;
rod ljuljke (Lolium), hitro rastoča, močna in gosta trava;
rod latovke (Poa), lepe temno zelene barve, odporna proti mrazu in nizki rezi.
Vsaka ima torej nekaj pomembnih lastnosti, v
mešanici pa skupaj poskrbijo za lepo zelenico.
Večina zemljišč za zasnovo trate ni
problematična, saj je večino dneva obsijana
s soncem. Za take lege je najprimernejša
travna mešanica Plantella Aurora, ki vsebuje
različne sorte bilnic in trpežno ljuljko, zato
je izredno odporna proti obremenitvam oz.
gaženju, pogosti košnji in bolezni. Njena
odlika je tudi zelo lepa temno zelena barva
in idealna gostota travne ruše.
Nekatere lege so še posebej zahtevne. Tako
imamo skoraj vedno težave s trato na suhih,
mediteranskih področjih, kjer je poleti žgoče
sonce in le redkokdaj dežuje. Take razmere
uspešno prenaša posebna mešanica trav za
suhe in vroče lege Plantella Adria.
Drugo kritično področje za uspevanje trate je
senčno zemljišče. V senci trava slabo uspeva,
najpogosteje ji delata konkurenco mah in
plevel. Zato skrbno izberemo mešanico trav,
ki se v takih razmerah dobro obnese. Za
senco uporabimo mešanico travnih semen
Plantella Viva. Viva vsebuje velik delež trav,
ki izvirajo iz listnatih gozdov.
Zelo pogosto se zgodi, da imamo na vrtu
poleg izrazito sončne lege tudi nekaj dreves,
ki mečejo na trato senco. V takem primeru
izberemo univerzalno mešanico za trato
Plantella Univerzal, ki vsebuje več sort trpežne
ljuljke in rdečo bilnico, kar zagotavlja potrebno
trpežnost trate za hojo in pogosto košnjo.
Včasih si na vrtu namesto enakomerno
zelene, nizko pokošene trate zaželimo
pravi cvetoči travnik, ki bo vsak dan
spreminjal svojo podobo. Taka trata
je nekaj posebnega in zelo učinkovito
privlači koristne žuželke, predvsem čebele
in metulje, kar lahko dobro izkoristimo
v visokodebelnem sadovnjaku. Zanjo
se ponavadi odločijo tudi vsi ljubitelji
Plantella travne
mešanice
Plantella mešanica naravnega
travniškega cvetja
ekološkega vrta, saj pripomore k
ohranjanju biotske raznovrstnosti. Zelo
dobro prenaša sušna tla. Privoščijo si
jo lahko vsi, ki nimajo časa ali ne želijo
kositi zelenice vsak teden. Cvetoč travnik
kosimo le občasno, da vse cvetlice spet
zasemenijo. Plantella mešanica naravnega
travniškega cvetja vsebuje več kot 40 vrst
travniških cvetlic dvoletnic in trajnic.
Seme mešanice sejemo skupaj s semenom
travnih mešanic pri setvi nove vrtne trate.
Če trato že imamo, lahko seme cvetlic
dosejemo v že obstoječo trato. Mešanica
je sestavljena tako, da cvetlice cvetijo od
spomladi do jeseni. Tako trato je potrebno
manj dognojevati – le 1-2 krat letno.
Brežine
V primeru izrazito neprimernega
zemljišča je bolje posaditi pokrovne
rastline. Na položnejših brežinah bomo
travo preprosto posejali in oskrbovali, na
zelo nagnjenih tleh pa bo težava že sama
setev trave. Seme potrebuje za kalitev
precej vlage, dež ali obilo zalivanja. Ko
želimo pripravljen in posejan teren zaliti,
se vsa travna semena izperejo k vznožju
brežine. Ena izmed rešitev je postopno
sejanje – najprej posejemo enoletno
latovko, tj. nizko travo, ki zelo hitro kali.
Ko ta trava vzkali, posejemo še eno izmed
običajnih travnih mešanic. Enoletna trava
bo varovala na novo posejano seme pred
izpiranjem. Če je prst zelo težka, je setev
na brežinah lažja, saj lahko seme nekoliko
vtisnemo v površino. Tako je verjetnost
izpiranja manjša.
5
Sejanje
Najbolje je sejati v oblačnem in brezvetrnem
vremenu. Seme trave čim bolj enakomerno
posejemo in pri tem upoštevamo priporočene
količine semena na površino. Najpreprosteje
bomo to naredili s sejalnikom, na manjših
površinah pa sejemo ročno. Semena sprva
dobro premešamo in jim primešamo malo
peska, da jih laže potresemo. Sejemo tako,
da se premikamo najprej v eno smer, nato
v nasprotno. Pazimo, da ne sejemo v vrstah.
V povprečju potrebujemo 25 do 50 gramov
semena na kvadratni meter travne površine.
Količina semena je odvisna od namena travne
mešanice, kaljivosti semena, višine košnje ...
Za športne trate sejemo gosteje. Semena zagrnemo z grabljami s tanko plastjo zemlje.
Trava ne vzkali, če so semena pregloboko v
zemlji. Nekaj semen bo ostalo na površini,
vendar bo večina prekrita. Tudi semena na
površini bodo kalila, če bo le dovolj vlage. Po
setvi posejano površino obvezno povaljamo
z valjarjem ali pohodimo z dvema krajšima
deskama, pritrjenima na čevlje. Lahko tudi
napolnimo sod z vodo in ga povaljamo. Nato
previdno zalijemo z nežnim curkom vode.
Semena trav kalijo 14 do 28 dni. Površine
6 zavarujemo z agrokopreno ali gosto mrežo
pred ptiči. Dokler seme ne vzkali, mora
biti posejana površina vedno enakomerno
vlažna. Če ne dežuje, jo moramo vsak dan
redno zalivati. V tem času je zelo nevarna
suša, zato moramo posejano površino v
vročih spomladanskih in poletnih dnevih
zalivati. Prvo košnjo opravimo, ko je trava
visoka približno 8 centimetrov. Prvič jo
pokosimo največ do ene tretjine višine,
torej na približno 5 do 6 centimetrov.
Obloženo seme za enostavnejšo
setev in zanesljivejši vznik
Velikokrat se nam zgodi, da nam na novo
posejana trata ne vzklije ali pa vzklije neenakomerno. Vzrok so lahko lačne ptice, ki
pozobajo seme, še večkrat pa pomanjkanje
vlage v daljšem sušnem obdobju. Za bolj
zanesljiv vznik izberemo travno mešanico
Plantella Contessa z obloženim tratnim
semenom. Vsako travno seme je ovito v
poseben plašč, ki vsebuje makro in mikrohranila, kar zagotovi prehrano rastline v
mladostnem obdobju, poleg tega pa glineni
materiali v plašču vežejo tudi hranila iz mineralnih gnojil, ki se nahajajo v okolici. Obloga semena ima tudi to zanimivo lastnost,
da absorbira vlago iz okolice in na ta način
zagotovi hitrejši vznik. Obloženega semena
ptiči ne marajo, setev pa je zaradi povečane
teže semena bolj varna pred vetrom in padavinami, ki bi lahko seme odnesla.
Včasih se pri setvi navadnega semena zgodi, da pride do okužbe z različnimi boleznimi in seme zato ne vzklije. Obloženo
seme je pred različnimi okužbami in mehanskimi poškodbami dobro zaščiteno in
vzklije tudi, če ni zadostno prekrito z zemljo. Plantella Contessa je posebna travna
mešanica sestavljena iz visoko kakovostnih
vrst in sort trav. To so hitro rastoče trave,
ki imajo nizko rast in tvorijo gosto travno
rušo.Travne bilke imajo fine in tanke liste,
tako da oblikujejo mehko travno preprogo,
intenzivno zelene barve.
Obloženo seme
Plantella Contessa
Polaganje
trate
Včasih sanjamo o tem, da bi lahko čudovit
vrt zasadili kar čez noč. S polaganjem
vzgojene travne ruše je to mogoče v nekaj
urah. Na položenih travnih preprogah je
trata gosta in lepo zelena, takoj pa se lahko
tudi sprehajamo po njej. To je velika prednost takega načina zasnove trate, čeprav se
večinoma uporablja za manjše površine, za
nagnjen teren ali področja, kjer trata zaradi
neprimerne mikroklime težko uspeva.
Trata v zvitkih
Prednosti travnih zvitkov
Polaganje trave ima kar precej prednosti
pred setvijo:
• Travo lahko sejemo večinoma le spomladi in zgodaj jeseni. V vročih poletnih
dneh travno seme zaradi pomanjkanja
vlage veliko teže vzklije, pozno jeseni
ali pozimi pa so temperature za kaljenje
prenizke. Že oblikovano travno rušo
lahko polagamo praktično vse leto, razen
takrat, ko so tla zmrznjena.
•Ko pripravljamo teren za polaganje
trave, smo lahko pri finem planiranju
malo bolj površni, kot če bi izravnavali tla
za setev.
•Trata, narejena iz travnih zvitkov,
je prvo leto poleti manj občutljiva za
pomanjkanje vode kot trata, ki je vzklila
iz travnih semen.
•Površina, prekrita s travnimi zvitki,
je veliko bolj izenačena, kot če travo
posejemo, saj je setev lahko precej neenakomerna na določenih področjih, poleg
tega pa so tu še požrešni ptiči, ki del tratnega semena pojejo.
• Seveda je glavna prednost ta, da lahko
travo, ki je bila položena, takoj obremenjujemo s hojo. Pri posejani travi moramo
s tem počakati vsaj šest mesecev.
• Velikokrat je na površini težava tudi
plevel, ki raste hitreje kot trava. Trava, ki
je položena, je tako gosta, da vsaj eno do
dve leti s tem nimamo težav.
Kdaj se odločimo
za polaganje trate
Na splošno velja, da lahko travne zvitke
uporabljamo povsod, kjer potrebujemo
hitre ozelenitve. Pred leti se je tak način
ozelenitve uporabljal le na nogometnih
igriščih, zdaj pa se zanjo odloča tudi vedno več lastnikov vrtov. Tem največ pomeni
takojšnja ozelenitev vrta, saj preprosto nimajo niti časa niti volje čakati leto ali dve,
da trava postane tista prava zelena, gosta
in trpežna zelenica.
Polaganje trave je tudi idealna rešitev na
pobočjih, kjer zalivanje ali dež izpereta
posejano seme trave k vznožju pobočja.
Na nagnjenih terenih je tako velikokrat
polaganje trate poleg zasaditve pokrovnih
rastlin edina rešitev ozelenitve.
Travne preproge lahko uporabljamo tudi
za popravljanje posameznih delov trate, za
urejanje grobov in celo za prostore na sejmih, ki jih želimo za kratek čas ozeleniti.
7
Na večjih površinah je dostikrat ovira
za uporabo le cena travnih zvitkov, saj
je ta bistveno večja od običajne zasnove
zelenice s setvijo travnega semena. Tako
ponavadi polagamo travo tam, kjer so
površine majhne in tako skupni strošek
take ozelenitve ni previsok.
Priprava tal
Priprava tal za polaganje trave se bistveno
ne razlikuje od priprave tal za setev trate.
Zemljo najprej prekopljemo in dodamo
kvalitetno organsko gnojilo Plantella
Organik, ki ne vsebuje plevelnih semen.
Organsko gnojilo tla obogati z organsko
snovjo, ki se sprošča počasi, v odvisnosti
od temperature, in je tako na voljo rastlinam kar šest mesecev. Nato teren grobo
Lepa trata je ogrodje vrta
8
izravnamo. Na izravnano površino potresemo še membransko gnojilo Plantella
Formula 365 za trato ali mineralno gnojilo Plantella specialno gnojilo za vse vrste
trav. Mineralno gnojilo se sprošča hitreje
kot organsko in tako omogoča dovolj
hrane za začetek rasti. Tako pripravljen
teren še enkrat bolj natančno izravnamo.
Polaganje travne ruše
Trava v zvitkih mora biti enake debeline
in barve ter seveda brez plevela. Korenine
naj bodo gosto prepletene, v podlagi ne
sme biti kamnov. Zelo pomembna je tudi
ravno pravšnja vlažnost zvitkov. Ker se taki
zvitki hitro posušijo, je zelo pomembno, da
travo položimo čim prej, najbolje kar takoj,
ko jo pripeljemo od pridelovalca. Če travo
odložimo in razprostremo nekje na hladnem
in senčnem terenu, lahko počaka še kakšen
dan do začetka polaganja na stalno mesto.
Travne zvitke polagamo v ravni črti tesno
drug ob drugega, kot bi polagali opeke.
Robovi zvitkov ne smejo biti v eni črti po
vsej širini. Če je med posameznimi kosi
ruše prostor, se trata na soncu skrči in zelo
kmalu posuši skozi odprte stranske reže.
Manjše kose zvitkov režemo kar z malo
večjim nožem, obliko pa prilagajamo terenu. Na koncu oblikujemo še robove. Če
želimo robove v ravni črti, si pomagamo z
desko. Za bolj zaokrožene robove uporabimo vrv in palico ter narišemo lepo krožno
linijo, ki jo pozneje z nožem izrežemo. Ko
je vsa travna ruša položena, jo povaljamo,
da se sprime s podlago in zalijemo.
Zalivanje
Takoj po polaganju travno rušo temeljito
zalijemo. Z zalivanjem nadaljujemo vsaj
še dva tedna, da korenine prerastejo nekaj
centimetrov podlage. V poletni vročini
zalivamo kar vsak dan, ker korenine še
niso dovolj globoko, da bi lahko vsrkale
vodo iz vodne rezerve v tleh. Dnevno
le rahlo zalivamo in ne tako močno kot
prvič. Če imamo namakalni sistem, letega priključimo za 15 do 30 minut. Čez
poletje trata, ki smo jo položili, senči tla in
preprečuje izsušitev zemljišča.
Travno rušo odrežemo na primerni dolžini
Košnja in
gnojenje trate
Košnja in gnojenje sta najpomembnejši
opravili na naši vrtni zelenici. Z redno
in pogosto košnjo poskrbimo za pravilno
rast in razraščanje travnih bilk in korenin.
Še pomembnejše pa je gnojenje, saj je dobro prehranjena trava lepša, bolj zelena in
močnejša, pa tudi vreme, bolezni in plevel
ji ne pridejo do živega.
Prva košnja
Zelo pomembna je že prva košnja po oblikovanju zelenice. Prvič po setvi kosimo
takrat, ko so trave visoke od 8 do 10 cm.
Nikakor ne smemo pri prvi košnji trate
pokositi na najnižjo višino, ampak znižamo
višino trav le za 3 centimetre. V naslednjih
košnjah postopoma kosimo vse niže, dokler ne naravnamo kosilnice na pravo višino.
Prava višina trave je odvisna od tipa tal,
vrste travne mešanice in vremenskih pogojev. Poleti kosimo na višino 4 centimetre,
v drugih letnih časih pa na višino 3 centimetre. Vedno pa naj velja, da pri košnji
porežemo največ tretjino dolžine trave.
Trata potrebuje redno košnjo
9
Če zelenico že imamo, prvič v sezoni kosimo nekoliko nižje, druga košnja pa je že
prilagojena na želeno višino trav.
Višina rezi
Prenizka rez trato oslabi, previsoka pa premalo spodbuja rast stranskih poganjkov,
zato postane trata redkejša in bolj občutljiva
ob obremenitvah, kot je npr. hoja. Na previsoko košeni trati se lahko postopoma nabere
tudi nekakšna odmrla nepredušna plast,
imenovana polst, ki trato duši.
Kam s pokošeno travo?
Ponavadi pokošeno travo pograbimo, saj
zlasti na nizko košeni zelo lepo negovani
trati kvari videz. Pokošeni ostanki trave
gnijejo in dušijo trato.
Če se vseeno odločimo, da bomo odkos trave pustili kar na travni površini,
pokošeno travo enakomerno razgrnemo
in čim bolj na drobno sesekljamo. Tako
razprostrti ostanki se hitro razkrajajo in
predstavljajo naravno organsko gnojilo.
Kako pogosto kosimo?
10
Trato v povprečju kosimo enkrat tedensko,
v času najintenzivnejše rasti tudi dvakrat
Pokošeno travo odstranimo z zelenice
na teden. Ponavadi velja, da trate, ki jih
kosimo nizko, kosimo večkrat kot tiste,
ki smo se jih odločili pustiti malo višje. Še
najmanj dela imamo s cvetočo mešanico
trav in cvetlic, ki jo ponavadi sejemo v delu
vrta, ki smo ga uredili povsem naravno, ali
v sadovnjak, da privabimo čebele.
Gnojenje
Trava je zelo intenzivna kultura, saj jo pogosto
kosimo. To pomeni, da enkrat tedensko s celotne površine poberemo ogromno hranilnih
snovi. Teh snovi trata sama ni sposobna nadomestiti, zato postaja čedalje bolj bleda, šibka
in redka, med rastlinami trav pa se pojavljajo
mah in pleveli. Tudi če se odločimo za t. i.
mulčenje in puščamo drobno sesekljano in
dobro razporejeno pokošeno travo na trati, to
ni dovolj za prehrano celotne površine trate.
Trata najbolj potrebuje dušik, s pomočjo katerega raste, tvori beljakovine in ostaja lepo
žametno zelena. Brez dušika trava slabo raste
in porumeni. Vendar dušik ni dovolj. Korenine trav potrebujejo za svojo razrast tudi fosfor. Vse travne bilke potrebujejo kalij, ki krepi
odpornost proti suši, boleznim in mrazu.
Gnojila za travo so vedno bolj kakovostna
in hkrati tudi vedno bolj naravna, zato ne
prihaja do onesnaženosti vodotokov in
podtalnice.
Trata potrebuje
tudi organsko snov
Pred setvijo trave tlom dodamo tudi veliko
organske snovi v obliki visokokakovostnega
organskega gnojila Plantella Organik, ki
ne vsebuje plevelnih semen. Tudi če trato že
Enakomerno
gnojenje je lažje
s trosilnikom
gnojil
imamo, ji vsako pomlad dodamo tudi organsko gnojilo. Dodajanje organske snovi je zlasti
pomembno na peščenih, kamnitih in s hranili slabo založenih tleh. Organsko gnojilo je
pomembno tudi za trate na drugih vrstah tal,
saj se iz kvalitetnega organskega gnojila počasi
sprošča dušik v odvisnosti od temperature
in je rastlini na voljo kar šest mesecev. Tako
dobiva trata hranila enakomerno, ni nihanj
v rasti, trava raste počasneje, enakomerno in
postaja vse bolj gosta. Potrebno je manjkrat
kositi, trata je lepo žametno zelena in bolj
odporna na sušo in hojo.
Dognojevanje
s specialnimi gnojili
Najbolje je, da za dognojevanje trate
uporabimo membransko gnojilo Plantella
Formula 365 za trato. Ker se hranila iz
membrane sproščajo postopoma skozi
vso rastno dobo, popoln videz naše trate
dosežemo že s samo enkratno uporabo
Plantella Formula 365 za travo letno.
Za dognojevanje lahko izberemo tudi
Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav.
Z njim dognojujemo vsaj trikrat med rastno
dobo trav. Velja pravilo, da trato, ki jo kosimo
bolj pogosto, tudi gnojimo pogosteje. Prvič
gnojimo spomladi marca ali aprila, drugič
Plantella pecialno
gnojilo za jesensko
gnojenje trave
Trato čim bolj
enakomerno pognojimo
dognojujemo v maju ali juniju, še zadnjič pa
gnojimo v septembru.
Po koncu septembra trate ne gnojimo več z
dušičnimi gnojili, ker bi prepozno gnojenje
povzročilo rast trave. Mlade travne bilke so
pozimi preveč občutljive na mraz in bolezni.
Tako smo spomladi močno razočarani nad
videzom naše zelene površine. Gnojimo
zjutraj ali zvečer, ko ni vroče. Kadar dolgo ni
dežja, po gnojenju trato močno zalijemo.
V sušnem obdobju je najbolje trato okrepiti
s posebnim vitaminskim kompleksom Bio
Plantella Vita, ki zmanjšuje stres zaradi suše.
Jesensko dognojevanje
Trava je rastlina z zelo dolgo rastno dobo,
raste takrat, ko je temperatura tal nad 5
stopinj C. Tako raste tudi jeseni in še dolgo
v zimo. Mrzla zima zna biti predvsem za
mlade travne bilke huda preizkušnja, saj
so izpostavljene visoki vlagi ob zmanjšani
svetlobi in toploti, zato lahko trata oslabi
in je dovzetna za bolezni.
V jesenskem obdobju od avgusta do oktobra zato trato pognojimo s Plantella
specialnim gnojilom za jesensko gnojenje
trave, ki vsebuje večji delež fosforja za goste
in krepke korenine, ki omogočajo boljšo
prezimitev trave. Tako ostane trava gosta,
enakomerno zelena in primerna za hojo.
Zračenje in
obnavljanje
trate
Trato zgodaj spomladi in jeseni prezračimo in
po potrebi obnovimo. Zračenje omogoča globoko rast korenin in povzroča dobro vraščanje
in utrditev travne ruše, poleg tega pa tudi
zmanjšuje zbitost tal. Najprej trato čisto na
kratko pokosimo. Na manjših površinah jo
preluknjamo z navadnimi ali votlimi vilami,
vsakih 30 centimetrov v dolžino. Tako ustvarimo zračne pore, ki dajejo zrak in prostor
za razvoj korenin. Trato lahko tudi močno
pregrabimo ali razrežemo s posebnim verti- 11
kulirnim strojem. Nato po trati enakomerno
potresemo Plantella izbrane kremenove peske
in jih z metlico spravimo v luknje med travo.
Trato pognojimo z membranskim gnojilom
Plantella Formula 365 za travo ali s s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. Če je
potrebno, travo dosejemo.
Pri tem se najbolje obnese travna mešanica
Plantella Contessa z obloženim travnim
semenom, ki sama absorbira vlago iz
okolice in hitro ter uspešno kali tudi takrat,
ko ni popolnoma prekrita z zemljo.
12
Zalivanje
Poleg košnje in gnojenja je zelo pomembno
opravilo na trati še zalivanje. Trava med
glavno rastno sezono od pomladi do jeseni
ne sme pogrešati vode, če želimo, da bo
gosta, krepka in lepo zelena.
Večina vrst trav je precej odporna proti
suši. Na tleh, ki so peščena ali kamnita in
tako slabo zadržujejo vlago, bo suša travo
prej ogrozila. Na težkih glinenih tleh bo
trata v sušnem poletju lepša in tudi skrbi
zaradi zalivanja bodo manjše. Tudi tla, ki
so dobro pripravljena in vsebujejo dovolj
organskih hranilnih snovi, veliko laže
prenesejo sušo. Kadar je obdobje brez
dežja le predolgo, je potrebno trato zaliti.
Preden se lotimo zalivanja, preverimo, če
naša trata zares trpi pomanjkanje vode. Ko
stopimo na trato, se morajo travne bilke
takoj zravnati. Če se to ne zgodi, pomeni,
da bo potrebno dodati vodo.
Če nismo prepričani, da je trata zares suha,
dvignemo košček travne ruše in v zemljo
Na slabo oskrbovano trato se hitro naseli plevel
zarinemo ostro palico ali oster kovinski
predmet. Predmet bi moral prodirati gladko
in lahko skozi zemljišče. Ko ga izvlečemo, bi
moral biti vlažen do višine 8 centimetrov. Če
se to ne zgodi, je potrebno zalivanje.
Kdaj zalivamo?
Poleti, ko je največja pripeka, zalivamo
v najhladnejšem delu dneva, to je zgodaj
zjutraj ali zvečer, ko se tla že nekoliko
ohladijo. Če bi zalivali v največji vročini,
bi lahko na rastlini nastale poškodbe
v obliki ožigov, pa tudi izguba vode
zaradi iz-hlapevanja bi bila precejšnja. V
hladnejših dneh zalivamo sredi dneva.
Najbolje bi seveda bilo, če bi imeli za
zalivanje dovolj postane vode ali deževnice,
vendar je to le redko mogoče.
Velja pravilo, da zalivamo raje manj pogosto,
pa takrat bolj obilno. Tako bo voda prodrla
globlje v tla, od tam pa jo bodo korenine
postopoma in po potrebi lahko sprejemale.
Če zalivamo vsak dan z malo količino vode,
je možnost razvoja bolezni na trati veliko
večja. Korenine trav se tako razvijejo plitveje
in če zamudimo le dan ali dva zalivanja,
lahko začne trava hitro odmirati.
V najbolj vročih dneh, ko se temperatura
dvigne tudi na več kot 37 °C ali čez dan
močno piha veter, lahko zmanjšujemo
temperaturo travne ruše tudi z rahlim
pršenjem vode po površini. Seveda to
pršenje ne more zamenjati zalivanja.
Koliko vode je potrebno?
Če zalivamo približno dvakrat na teden,
bomo na kvadratni meter površine
porabili okoli deset litrov vode. Če bomo
za-livali z vrtno cevjo, pomeni, da bomo
kar nekaj časa stali na mestu in usmerili
nežen razpršen curek na travne rastline.
Deset litrov vode pomeni tudi ena
povprečna za-livalna posoda na kvadratni
meter. Idealno je, da je zemeljska površina
pod travno rušo mokra do globine 7 do
10 cm.
Če imamo napeljan namakalni sistem,
se prepričajmo, da voda prodira prav do
vseh področij zelenice. Kotički zelenice, ki
so zunaj območja namakalnega sistema,
lahko v suši hitro propadejo. Ravno tako
so zelo ranljivi predeli poleg stavb, zato jih
ponavadi dodatno namakamo.
Na trato namestimo zalivalni sistem
13
Zalivanje brežin
Brežine so za zalivanje zelo težavne, saj voda
odteče prej, kot je dosežena prava mera
vlažnosti. Da bo zadržali vodo in zagotovili
primerno vlažnost, najprej področje nekaj
časa namakamo, nato s tem prekinemo za
okoli eno uro in šele potem spet nadaljujemo namakanje istega dela. Ta postopek
ponavljamo toliko časa, da dosežemo pravo
stopnjo vlage na brežini
Namakalni sistemi
Preden izberemo namakalni sistem, se
zelo dobro pozanimajmo o njegovih prednostih in pomanjkljivostih. Namakalni
sistemi, ki so vgrajeni v tla, morajo biti
zares dobro načrtovani in vgrajeni, poleg
tega pa zahtevajo tudi redno vzdrževanje.
Prenosni namakalni sistemi so dražji,
vendar imajo tudi daljšo življenjsko dobo
in jih lahko prilagajamo glede na potrebe
trave. Boljši in učinkovitejši so namakalni
sistemi, ki brizgajo trato čim nižje v zrak,
saj je tudi izguba vode manjša.
Kakršen koli namakalni sistem že imamo, pa
je potrebno večkrat med rastno sezono preverjati, če so škropilne šobe pravilno nameščene,
14 ali so morda zamašene ali brez filtra.
Mah v travi
Mah je velik sovražnik trate, saj se blazinice mahu hitro širijo in odvzemajo travi
vse potrebne hranilne snovi, zrak in vodo.
Na koncu, ko se mah razširi čez vso travno
površino, je z našo trato tako rekoč konec,
saj jo mah popolnoma zaduši. Zato je zelo
pomembno, da mah zatiramo pravočasno
in sproti.
Mah je v naših podnebnih razmerah zelo
pogost obiskovalec travnatih površin.
Ponavadi zapolnjuje prostore, kjer je trava
zaradi neustreznih pogojev odmrla ali pa
tam sploh nikoli ni rasla.
Mah je vetrocvetka, kar pomeni, da
potrebuje za svoje razmnoževanje veter.
Veter prenaša spore naokrog po travniku
in tako se mah širi. Razmnožuje se zlasti
poleti v toplem in vlažnem vremenu, ko
se spore zasejejo in ukoreninijo tam, kjer
imajo prostor. Tako ponavadi zasedejo
terene, kjer je trata šibka in redko posejana. Spore mahu lahko razširjamo tudi
sami, na mehanski način, kadar grabimo
mah od sredine proti drugi travi.
Mah na travi spomladi
Mah se največkrat pojavlja na preveč
senčnih legah, na slabo prezračenih in
slabo odcednih tleh, na slabo pognojenih
in slabo oskrbovanih tratah, vzrok pa je
lahko tudi prenizka košnja.
element, ki uničuje mah. Vsako leto vsaj
dvakrat trato tudi prezračimo in potresemo
s Plantella izbranimi kremenovimi peski.
Podobno ravnamo v senci, ki nastane
zaradi stavb in ograj.
Mah v senci
Mah na preveč
obremenjenih zbitih tleh
Mah se najpogosteje pojavi na senčnih
legah, kjer uspeva veliko bolje kot druge
vrtne rastline. Zelo pogosto ga lahko opazimo v senci pod starimi močno razraslimi
drevesi z gosto krošnjo. Listi preprečujejo
svetlobi dostop do tal, zato rastline, ki
potrebujejo za svojo rast svetlobo, odmirajo. Ravno tako lahko gosto razrasli večji
grmi ustvarjajo ob sebi stalno senco, v kateri se naseli mah. Težave se lotimo tako, da
močno obrežemo drevesa ali grmičevje in
tako zagotovimo travi več svetlobe. Senco
pa mečejo tudi stavbe ali ograje.
Če so drevesa in grmi lepo razrasli, jih je
včasih škoda obrezati. Najprej poizkusimo
posejati travno mešanico za senco in redno
zatirati mah takoj, ko se pojavi. Zelo pozorni smo na pravilno zalivanje in ne kosimo
prenizko, poleg tega pa trato redno in skrbno gnojimo s specialnimi gnojili, ki imajo
dodano tudi železo. Železo je namreč tisti
Korenine trav potrebujejo za svoje normalno delovanje zrak in vodo. Če enega
od teh elementov primanjkuje, začnejo
korenine odmirati.
Mah med travo v času rasti trave
15
V težkih tleh se vlaga dolgo zadržuje in
pogosto se pojavi pomanjkanje kisika. Trata
odmira, na praznih mestih pa se pojavi mah.
Zbita tla so ponavadi posledica prevelike
obremenjenosti tal s hojo, vožnjo in obdelavo v vlažnem vremenu. Najbolj zbita tla
so ponavadi na prostoru z otroškimi igrali,
na delu trate, ki ga namenjamo različni
rekreaciji in športnim igram in v kotičku z
vrtno sedežno garnituro in vrtnim žarom.
Težkim in zbitim tlom že ob pripravi tal
za setev trave dodamo kamninsko moko
Plantella Biovit. Pazimo, da takih tal ne
obdelujemo v mokrem vremenu, saj jih
tako še močneje zbijemo. Vzdrževanje
zelenice obsega redno zračenje in dodajanje kremenovega peska. Če je površina
manjša, trato prebadamo kar z vilami in
jo rahlo privzdignemo, da bo do korenin
prišlo več zraka. Večkrat v sezoni po trati
potrosimo Plantella izbrane kremenove
peske v debelini 3 do 5 milimetrov.
Kisla tla
16
V Sloveniji imamo pretežno karbonatna
tla, marsikje pa lahko najdemo tudi kisla
tla. Če se na naši parceli ali v njeni bližini
pojavlja resje ali pa kot plevel na trati di-
vja vijolica, potem so tla verjetno prekisla.
Tudi kislost tal je lahko eden od vzrokov
za pojav mahu. Takim tlom že jeseni
dodamo sredstvo za apnjenje tal Plantella Kalcivit, občasno pa tudi kamninsko
moko Plantella Biovit, ki jo jeseni ali zgodaj spomladi potresemo po zelenici.
Slabo oskrbovana trata
Trata potrebuje za svojo rast in lep videz
veliko hranilnih snovi. Če za prehrano
trate uporabimo membransko gnojilo
Plantella Formula 365 za trato, gnojilo
uporabimo samo enkrat v sezoni. V nasprotnem primeru je potrebno osnovno
gnojenje, nato pa še trikratno dognojevanje s kvalitetnim Plantella specialnim
gnojilom za vse vrste trav. Ob pomanjkanju hranilnih snovi se razraščanje
travnih korenin upočasni in tako ima mah
priložnost, da se naseli med njimi.
Zelo pomembno je tudi zalivanje poleti v
sušnih obdobjih. Če zalivamo vsak dan po
malo, se korenine trav plitvo razrastejo in
v vročini propadejo, mah pa se naseli na
prazna mesta. Zato je najbolje, da zalivamo temeljito enkrat ali dvakrat na teden.
Trato oslabimo tudi z nizko košnjo.
Mah se pojavi tudi na soncu
Mah se ne pojavlja samo na senčnih predelih
trate, ampak pravzaprav povsod, tudi tam,
kjer sonce sije ves dan. Na sončnih predelih naše trate je pojav mahu vedno povezan
s pomanjkanjem hranilnih snovi. Redno
gnojenje s kvalitetnimi specialnimi gnojili,
pravilno zalivanje in ne prenizka košnja na
takem terenu zelo hitro odpravijo mah.
Sredstvo proti mahu
Ko se mah na naši trati pojavi, je najbolje, da
uporabimo posebno sredstvo za uničevanje
mahu Plantella proti mahu, ki vsebuje
železo, hkrati pa trati doda dušik za rast
in kremenov pesek za rahljanje in zračenje
tal. Sredstvo enakomerno potresemo po
pokošeni trati, nato pa trato zalijemo. Mah
se nekaj dni po uporabi posuši. Ponavadi
počakamo deset do štirinajst dni in nato
odmrle dele odstranimo z železnimi ali
nožastimi grabljami.
Če mah redno odstranjujemo, so otočki
mahu majhni in trava se po odpravi mahu
sama razraste. Če pa so ostala na naši zelenici velika prazna mesta, je potrebno trato
temeljito obnoviti in dosejati. Za dosejevanje
uporabimo mešanice trav za senčne lege.
Vsekakor pa tudi pri mahu v travi velja,
da je bolje preprečiti kot zdraviti. Zato
storimo vse, da bodo tla primerno
pripravljena, zračna in pognojena. Na
takih tleh bo trata gosta, zelena, mah pa
ne bo imel prostora, da bi kvaril njen videz in ji odvzemal hranilne snovi.
Plantella proti mahu
/Specialno sredstvo za
trato proti mahu
odpravlja inpreprečuje
mah v trati ter oskrbuje
travo shranili.
Težave s trato
Na trati se včasih pojavijo različni svetli,
rumeni ali rjavi madeži različnih oblik.
Suša, pomanjkanje hranil, neenakomerno
gnojenje ali celo bolezen? Le kaj smo naredili narobe?
Ko se naša trata spremeni iz žametno
zelene oaze v bledo zeleno površino s
številnimi rumenimi otočki, smo kar malo
razočarani. Pridno smo zalivali, gnojili,
kosili, zdaj pa je nekaj narobe. Najprej
pomislimo na bolezen.
Bolezni se na trati pojavijo predvsem
takrat, ko je trava slabo prehranjena ali
trpi pomanjkanje vode. Pogostejše so na
slabo propustnih tleh ali tam, kjer prenizko kosimo. Madeži, ki so bolj ali manj
pravilnih oblik, ponavadi v kolobarjih ali
krogih, so najverjetneje posledica glivičnih
bolezni.
Snežna plesen
V našem podnebju je najpogostejša bolezen
na trati snežna plesen. Največkrat jo opazimo zgodaj spomladi. Najprej se pojavijo
okrogla žarišča, premera do 5 centimetrov,
ki se lahko povečajo do 30 centimetrov.
Listi so najprej vodeni, nato rdečkasto
rjavi, v vlažnem vremenu pa se okoli teh
mest pojavi bel kolobar. Na propadlih listih so lahko vidni majhni želatinasti skupki
spor bele ali rožnate barve. Belo prevleko
v obliki kolobarja opazimo zlasti v vlažnih
jutrih, če se v travo zagledamo s kakšnega
višjega mesta, npr. z balkona.
Snežna plesen se pogosteje pojavi na težjih
in zbitih tleh. Snežno plesen pospešuje
slabo prezračevanje tal, zato je zelo
pomembno, da trato vsaj zgodaj spomladi
in jeseni dobro prezračimo in dodamo
Plantella izbrane kremenove peske.
Bolezen se pojavi tudi, če jeseni trato
prepozno pognojimo. Zato je najbolje, če
gnojilo z večjo vsebnostjo dušika dodamo
najpozneje v septembru. Če smo gnojili
pozno jeseni in je zapadel sneg takrat,
ko zemlja še ni zmrznila, lahko z veliko
verjetnostjo pričakujemo, da bo naša trata
spomladi zbolela.
Če se je bolezen že pojavila in je napad le
v blažji obliki, trato temeljito prečešemo
s pahljačastimi grabljami, nato pa
pokosimo in dodamo Plantella izbrane
kremenove peske. Ko se tla osušijo,
17
Snežna plesen
na travi
(Microdochium
nivale)
Rja (Puccinia spp.)
18
trato zalijemo z naravnim vitaminskim
kompleksom Bio Plantella Vita, ki
vsebuje veliko vitaminov, polisaharidov,
aminokislin in huminskih kislin. Le-ta
zmanjša posledice bolezni in ponovno
okrepi trato. Po štirinajstih dneh trato še
dobro pognojimo s Plantella specialnim
gnojilom za vse vrste trav.
Bolezen, ki je zajela večji del trate, zatiramo s fungicidom Vivera Switch.
Rja na travi
Včasih, vendar veliko redkeje kot snežna
plesen, se pojavi na naši trati tudi rja.
Najprej se na steblih in listih pojavijo
oranžno-rumenkaste pege, ki se počasi
spremenijo v dvignjene podolgovate
kupčke z rdečkastimi sporami. Ob
močnejšem napadu se travna ruša razbarva
in oveni.
Rja najpogosteje napade trato v senci.
Vzrok napada je lahko tudi slaba prehranjenost trave, zlasti pomanjkanje dušika.
Zato je potrebno trato redno dognojevati
s kvalitetnimi specialnimi gnojili za trato.
Pazimo, da ne kosimo prenizko, pomembno pa je tudi temeljito, a ne prepogosto
zalivanje.
Če je trata rumene ali bledo zelene barve,
še ni nujno, da gre za bolezen. Največkrat
je vzrok slaba oskrba, zlasti pomanjkanje
vode in hranil.
Neenakomerno gnojenje
Če so na trati madeži nepravilnih oblik,
pravzaprav najrazličnejše lise, je naj-verjetneje, da smo trato neenakomerno pognojili. Nekateri madeži so lahko tudi temni, trata pa je tam popolnoma uničena.
Zelo verjetno je to posledica prevelike
koncentracije gnojila, ki se je raztresla na
tistem mestu. Tak madež zalijemo z veliko
količino vode, po potrebi pa odmrlo travo
odstranimo in znova posejemo za pest ali
dve travnih semen. Če se nam to večkrat
dogaja, je najbolje, da si nabavimo poseben trosilnik gnojil, s katerim lahko čisto
preprosto travo enakomerno pognojimo.
Če gnojimo ročno, pa si količino gnojila
pazljivo razdelimo na več enakih delov
in pognojimo površino najmanj iz dveh
smeri, pravokotnih druga na drugo.
Če za dognojevanje uporabimo membransko gnojilo Plantella Formula 365 za
trato, ni nevarnosti, da se na trati pojavijo
poškodbe zaradi neenakomernega gnojen-
ja. To gnojilo se namreč sprošča postopoma v odvisnosti od zunanje temperature.
Pomanjkanje hranil
Trati, ki je postala čisto rumena,
najverjetneje primanjkuje hranil ali
pa je pre-nizko pokošena. Tako trato
enakomerno pognojimo s membranskim
gnojilom Plantella Formula 365 za trato
ali z Plantella specialnim gnojilom za vse
vrste trav in temeljito zalijemo. Če je bila
prenizko pokošena, jo naslednjič kosimo
nekoliko višje. Zlasti poleti je bolje, da
travo ne kosimo prenizko, saj je tako še
bolj občutljiva za sušo. Porumenelo travo
zalijemo z vitaminskim kompleksom Bio
Plantella Vita, ki bo rastline ponovno
okrepil in postopoma bodo spet bolj
krepke in zdrave.
Pomanjkanje vode
Eden najpogostejših vzrokov za nastanek
rumenih delov na trati pa je prav gotovo
poletna suša. Trata le redko porumeni
po vsej površini, saj suša ne prizadene
vseh delov trate v enaki meri. Marsikje je
prsti več ali pa je nekoliko bolj ilovnata
in laže zadrži vodo. Na takem mestu bo
trata dalj časa uspešno kljubovala suši kot
tam, kjer je peska nekoliko več in je plast
zemlje tanjša. Proti suši ne pomaga nič
drugega, kot redno zalivanje ali postavitev
namakalnega sistema, ki bo zalival trato v
naši odsotnosti. Če je trata močno prizadeta, jo zalijemo še z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita.
Domači ljubljenčki
Kdor ima za domačega ljubljenčka psa, ki
se prosto sprehaja po vrtu, ima prav gotovo
tudi lisasto trato. Pasji urin namreč trato
požge, na teh mestih pa nastanejo prazni
prostori, ki jih naseli plevel. Taka mesta
zalijemo z večjo količino vode, vendar je to
ponavadi stalna težava, s katero se moramo
Madeži na travi zaradi neenakomernega gnojenja
Domači ljubljenčki lahko trato poškodujejo
sprijazniti ali pa živali omejiti gibanje na
posebej zanjo pripravljen prostor. Za odganjanje domačih živali lahko učinkovito
uporabimo tudi Plantella Repel, odganjalec psov in mačkov, ki vsebuje odvračalo
aluminijev amonijev sulfat.
Raztopino poškropimo
okoli rastline ali mesta,
ki ga želimo zavarovati.
Po nekaj tednih,
odvisno od vremena,
je potrebno nanos
obnoviti.
Plantella Repel
19
Škodljivci
na trati
Kadar se na trati pojavijo krtine, luknje
ali manjši kupčki zemlje, lahko skoraj zagotovo pričakujemo, da se pod zemljo ali
nad njo skrivajo različni škodljivci. Včasih
pa so znaki poškodb trate tudi bolj prikriti
in se kažejo v obliki venenja, rumenenja
ali različnih madežev na trati.
Poškodbe, ki jih na trati povzročajo
škodljivci, so lahko zelo različne. Če
imamo na primer občutek, da je naša
trava nenadoma začela veneti in rumeneti,
ni nujno, da je za to kriva suša. Najbolje
je, da z motiko odstranimo ali dvignemo
del travne ruše in malo raziščemo prst.
Če smo naleteli na ličinke ali ogrce, ki so
umazano bele barve, mesnati, zviti v obliki črke C in dolgi približno 3 centimetre,
lahko s precejšnjo verjetnostjo ugotovimo,
da so se na naši trati naselili majski hrošči
oz. njihove ličinke.
20
Majski hrošč
(Melolontha Melolontha)
Majski hrošči
Majski hrošči so od 22 do 28 centimetrov
dolgi hroščki, ki so rjave barve ali pa se kovinsko svetijo. Razvoj teh hroščkov traja
tri leta, za trato pa so nevarne samo ličinke
– t. i. ogrci. Najbolj požrešni so ogrci
drugo in tretje leto razvoja. Ti se hranijo s
koreninami trav, kar se na zunaj kaže kot
posledica suše. Trave rumenijo in venijo,
pri hoji pa čutimo gobasto strukturo tal.
Ogrci majskega hrošča so veliki škodljivci
na tratah, posebno na slabših, manj pogosto košenih in gnojenih površinah. Če
ugotovimo, da nam dela škodo majski
hrošč, je najprej potrebno začeti z bolj
intenzivno oskrbo trate. Trato enkrat
letno pognojimo z membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za trato,
vsaj dvakrat letno pa jo tudi prezračimo
in dodamo Plantella izbrane kremenove
peske. Če za gnojenje uporabimo Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav,
dognojujemo vsaj tri- do štirikrat letno.
Pomembna je tudi redna košnja. Ko
bomo začeli z bolj intenzivno nego trate,
bodo ogrci povzročali škodo še toliko
časa, da se bo trata lepo zgostila. Majski
hroščki namreč ponavadi na gosto, lepo
razraščeno travo ne odlagajo več jajčec.
Če so se ogrci le preveč razmnožili, pa za
zatiranje uporabimo posebno sredstvo, ki
ga dobimo v kmetijski lekarni.
Sovke
Tudi sovke so nadležni škodljivci. Nji-
Ličinke košeninarja
Sovke (Agrotis spp.)
hove ličinke se hranijo z listi in koreninskimi vratovi trav. Razmnožijo se zlasti v
vlažnem vremenu. Zelo je pomembno,
da na trati redno odstranjujemo odmrle
dele trave in trave ne zalivamo vsak dan.
Veliko bolje je, da trato zalivamo redkeje,
na primer dvakrat tedensko, takrat pa bolj
temeljito. Trato najmanj dvakrat letno
temeljito prezračimo. Pri tem lahko uporabimo vile za manjše površine in posebno
kosilnico z vertikulirnim dodatkom za
večje površine. Nato na trato posujemo
Plantella izbrane kremenova peske in jih
z metlico porazdelimo v luknje, ki smo jih
naredili z vilami ali kosilnico.
Kadar opazimo poleti v sušnih obdobjih na
trati rjave lise, so lahko vzrok tudi ličinke
košeninarja. Travniški komar ali košeninar
je škodljivec, ki se za razliko od majskega
hrošča pogosto naseli ravno na skrbno negovano trato. Ta žuželka ima zelo vitko telo
in še bolj suhe in krhke nožice. Odrasle
živali niso škodljive. Jajčeca odlagajo poleti,
jeseni pa se izležejo gosenice, ki objedajo
korenine trav in nekatere travniške rastline.
Tako se hranijo še naslednjo pomlad, nato
pa se zabubijo. Ličinke so velike 2 do 3
centimetre, debele in umazano sive barve.
Proti ličinkam se borimo tako, da trato najprej dobro zalijemo, pravzaprav kar prepojimo z vodo. Nato pa jo čez noč prekrijemo
s črno folijo. Tako se večina ličink zaduši.
Deževniki
Deževniki so v našem vrtu zelo koristne
živali, saj rahljajo tla in tako ugodno vplivajo
na rodovitnost tal. Včasih pa je teh živalic
le preveč in kvarijo videz nizko košenih negovanih trat, saj puščajo na površini kupčke
neprebavljene prsti. Pomagamo si tako, da
te kupčke prsti sproti odstranjujemo z metlo
ali železnimi grabljami.
Deževnik
Krt
Tisti, ki imamo na svoji trati krta, smo lahko
prepričani, da je v prsti pod travo veliko
različnih malih živalic. Krt se namreč naseli
le tam, kjer ima dovolj hrane. Na naši zelenici
ni samo naš sovražnik, ampak tudi prijatelj,
saj s kopanjem rovov zrači tla, hkrati pa se
prehranjuje z deževniki, ogrci in drugimi
ličinkami škodljivcev. Krt najbolj škodi
videzu naše zelenice in nas ovira pri košnji.
Pri kopanju rovov namreč kar precej zemlje
odloži na površini trate v obliki t. i. krtin. Krte
ponavadi odganjamo s posebnimi zvočnimi
odganjalci ali pa uporabljamo dimne patrone,
ki jih položimo v odprtino na začetku rova. 21
si po takšni zimi prav hitro opomore, saj
se korenine trav lepo razraščajo in zapolnijo prazne prostore.
Ptiči
Krt
Najpogosteje imamo probleme s krtom,
kadar je naša trata oz. vrt zraven naravnega,
nekošenega travnika. V takem primeru bi
bilo morda smiselno razmišljati o ograji,
katere osnova bi segala globlje v zemljo.
Če so krtine zelo obsežne, jih najprej odstranimo in zemljo uporabimo tam, kjer jo potrebujemo. Nato na prazna mesta dosejemo travo ali
prenesemo dele ruše z robov trate.
Miši
22
Včasih lahko zgodaj spomladi, ko skopni
sneg, na trati opazimo prave dolge hodnike. Te so naredile miši, ko so hitele nabirati travo za gnezda. Škoda je večja po
zimah z dolgotrajno snežno odejo. Trata,
ki je dobro oskrbovana in redno gnojena,
Ptiči so pravzaprav naši prijatelji, saj se
hranijo z ličinkami različnih škodljivcev.
Včasih pa nam na primer kosi, vrane
in srake trato kar prekopljejo, ko iščejo
hrano. Pri svojem iskanju ličink namreč
opazujejo trato in tam, kjer zagledajo
odmrle trave, teren prekopljejo in nam
naredijo veliko škode. S tako razkopano
trato imamo ponavadi kar nekaj dela, da
jo spet obnovimo. Najprej z grabljami
odstranimo koščke trave, ki so jih ptiči
raznesli naokrog. Če je razkopani del
majhen, lahko z lopato izrežemo in
odstranimo poškodovano travo. Zemljo
malo prerahljamo in dodamo specialno
gnojilo za trato. Na robu trate odrežemo
enako velik in debel kos trave in ga
prenesemo na pripravljen prostor. Če
te možnosti nimamo, na del, ki smo ga
pognojili, posejemo travno mešanico
za dosejevanje. Posejani del še malo
potlačimo oz. utrdimo z lopato, nato pa
zalijemo.
Plevel na trati
Plevel je vsaka rastlina, ki raste na mestu,
kjer ni zaželena. Čeprav ločimo plevele na
škodljive in druge plevele, so v negovani
trati prav vse nezaželene rastline škodljive,
saj jemljejo travnim bilkam vodo, hranila, toploto in svetlobo. S tem še tako
lepa rastlina travo zavira v rasti in jo v
skrajnem primeru zaduši ter zasede njen
prostor. Tudi tuje trave, katerih seme ni
bilo prisotno v mešanici travnega semena,
obravnavamo kot plevelne rastline, ker
s svojimi drugačnimi lastnostmi motijo
enakomerno podobo trate.
Pleveli so samonikli, njihovo seme prinese
veter, ptice, mravlje, z orodjem in hojo po
trati pa tudi človek. Veliko semen je prisotnih v tleh še preden se lotimo setve trave in le
čakajo na ugodne razmere, da lahko vzklijejo.
Najraje se pojavi na mestih, kjer ni trave; kjer
smo odstranili krtino, kjer je rasel mah, preden smo ga uničili, kjer smo odstranili plevel
in mesta nismo na novo posejali.
Za lepo trato je potrebno redno grabljenje z nožastimi grabljami, s čimer
zračimo travno rušo. Zato je bolj vitalna
in se močneje upira agresivnim plevelom.
Poskrbimo tudi za košnjo v pravi višini, saj
s prenizkim odkosom ustvarjamo pogoje,
ki omogočajo slabo rast trav in razraščanje
plevelov. Vzrok za zapleveljenje je lahko
tudi težka ali stlačena zemlja, na kateri se
pogosto pojavi bela ali plazeča detelja.
Vrste plevelov
Najbolj nadležni so pleveli, ki se v trati
širijo s plazečimi pritlikami, kot na primer
jetičnik, bršljanasta grenkuljica in navadna črnoglavka. Dobro oskrbovana trata
s hranilnimi snovmi in redna košnja navadno zadostuje, da se v trati ne pojavijo
pleveli. Vendar pa poznamo značilne tratne
plevele, ki jim tudi redna košnja ne more
do živega. To velja predvsem za tiste, ki
se rozetasto razraščajo. Navadna zvezdica
prilagaja višino rasti košnji tako, da jo s
kosilnico ne moremo pokositi. Dokler je
takšnih plevelov malo, jih preprosto izkopljemo ali posamezno poškropimo z herbicidom. Pri ročnem odstranjevanju plevelov
pazimo, da izkopljemo celo korenino, saj
se že iz majhnega koščka korenine kmalu
razvije nova rastlina. Ročno odstranjujemo
Plazeča zlatica
regrat in marjetico, ki imata le eno korenino. Plevele, ki se širijo s pritlikami in
korenikami, ni priporočljivo zatirati ročno,
ker jih pri tem nehote razmnožimo. Če se
tak plevel preveč razraste, je edina rešitev
uporaba ustreznega herbicida. Seveda se
proti vdoru plevelov v travo najbolje zavarujemo že pri sami setvi trate. Sejemo le
kakovostne mešanice, kjer je zagotovljeno,
da ne vsebujejo semen plevelov. Cenejša
kot je mešanica, večja je možnost za njeno
zapleveljenost.
Najpogostejše vsiljivce v negovani trati
delimo na enoletne, večletne in trajne
plevele, ki se razmnožujejo vegetativno (s
korenikami in pritlikami) in s semenom.
Glede na obliko listov jih razdelimo na ozkolistne, sem spadajo trave, ki niso zaželene
na trati, in širokolistne plevele. Najbolj
značilni in pogosti širokolistni vsiljivci so
regrat, trpotec, smiljka, jetičnik, plahtica
ali rosnik, prstnik, navadna zvezdica, navadna črnoglavka, bršljanasta grenkuljica,
bela ali plazeča detelja in drugi pleveli.
Med ozkolistne nepriljubljene goste pa
štejemo šopuljo in travniško latovko.
Kako se borimo proti plevelu
Najboljše orožje zoper plevel v travi sta
redna košnja in zadostno gnojenje. Čas in
energijo si prihranimo z uporabo membranskega gnojila Plantella Formula
365 za travo, s katerim trati zagotovimo
hranila za vse leto in tako poskrbimo za
močno in gosto zelenico. Trato lahko
spomladi pognojimo tudi s kvalitetnim
organskim gnojilom Plantella Organik in
jo nato v rastni sezoni redno dognojujemo
s Plantella specialnim gnojilom za vse
vrste trav, ki omogoča razraščanje korenin trav, s tem pa tudi bolj močno, gosto,
zdravo in odporno trato.
23
Za uničevanje širokolistnih plevelov lahko
uporabimo tudi selektivni herbicid Vivera
Starane 2, ki je še zlati učinkovit pri
odstranjevanju kislice, navadne zvezdice,
regrata, vseh slakov, plezajoče lakote, velike
koprive in celo robide, na splošno pa lahko
z njim odstranimo ves plevel v travi, ki ima
široke liste. Najboljši učinke dosežemo, če
škropimo takrat, ko so širokolistni pleveli
dobro razraščeni. Aktivna snov v herbicidu
namreč skozi liste prodira v korenine. Če je
listne mase malo, je učinek prešibek. Zato
počakajmo vsaj nekaj dni po košnji, nato
pa trato poškropimo. Škropimo v lepem,
brezvetrnem vremenu, ko na travi ni več rose.
Če je napovedan dež, načrtujemo škropljenje
tako, da po tretiranju vsaj še 6 ur ne dežuje.
24
Vivera Starane 2
Trate, ki je komaj vzklila, ne škropimo,
ampak plevel odstranjujemo ročno. Ravno
tako moramo ročno odstranjevati ozkolistni
plevel, ki je podoben trati, saj herbicid ne bo
ločil trate od plevela in bomo ob škropljenju
uničili vso travo.
Plevel na pesku in med tlakovci
Včasih se plevel in trava razrasteta tam, kjer
ni potrebno, in motita lep videz negovanega
vrta ali drugih površin. Če imamo predel,
kjer smo nasipali pesek in nismo podložili
tkanine, ki preprečuje rast plevela, imamo
velikokrat s tem težave. Ravno tako se
pojavlja plevel v odprtinah med tlakovci, če
spodaj ni betonirane osnove. Pravzaprav se
neprimerno rastlinje pojavi povsod tam, kjer
ima zagotovljenega vsaj nekaj življenjskega
prostora. Da bi tako razraščanje preprečili, je
potrebno zgodnje pletje, da odstranimo plevel
še preden semeni in je tako manj možnosti,
da se razseje v okolico. Pletje med tlakovci,
zidovi in drugimi nedostopnimi površinami
pa je pogosto močno oteženo, če nam
slučajno uspe, pa je še vedno veliko možnosti,
da kak delček ostane pozabljen in začne
ponovno rasti. Boljša in nadvse praktična
rešitev je uporaba herbicidnega pripravka
Plantella Total in Total-R
Plantella Total-R, ki je že pripravljen in se
uporablja nerazredčen. Sredstvo deluje na
širok spekter plevelov in je enostavno za
uporabo. Zaradi nizke, a še vedno povsem
učinkovite koncentracije, ni škodljivo za
okolje in ga lahko kupimo v prosti prodaji.
Za zatiranje enoletnega in večletnega plevela
pred ponovno setvijo trave, pri obnovi travne
ruše, v nasadih vinske trte, sadnega drevja
in na strniščih lahko uporabimo totalni
herbicid Plantella Total, ki deluje foliarno,
kar pomeni, da aktivna snov vstopi v rastlino
preko listov in se razporedi po celotni rastlini
vse do korenin. Sredstvo ni škodljivo za
vodne organizme, aktivna snov pa ima zaradi
dodatkov odlično površinsko aktivnost.
Uporabimo ga tako, da koncentrat ustrezno
razredčimo. Za enoletne plevele uporabimo
20 ml sredstva na 1,25 litra vode, kar zadostuje
za približno dvaindvajset kvadratnih metrov.
Za večletne plevele pripravimo isto mešanico,
a tak pripravek porabimo na površini enajstih
kvadratnih metrov. Škropimo lahko z ročno
škropilnico. Rezervoar napolnimo s polovico
potrebne količine vode, dodamo odmerjeno
količino sredstva in ob stalnem mešanju
dopolnimo rezervoar do potrebne količine.
Trata kot
otroško igrišče
Trata je lahko tudi otroško igrišče. Če
je lepo negovana, gosta in mehka, prav
vabi naše malčke, da tečejo, se valjajo ali
posedajo v njej. Včasih postavimo na trato
tudi gugalnico, tobogan ali peskovnik.
Vsakodnevno tekanje in igranje na zelenici
pa se na trati kmalu pokaže kot mesta, kjer
je trata redkejša, zemlja zbita, marsikje pa
namesto trave poganja plevel.
Priprava tal
Za igrišče je potrebno trato dobro
pripraviti. Tla, ki so zelo obremenjena,
se namreč kmalu preveč zbijejo. Zaradi
tega zrak, voda in rastlinska hranila ne
morejo prispeti do korenin. Oteženo je
tudi razraščanje in obnavljanje korenin,
zato se le-te širijo le v najvišji gornji plasti
tal. Taka trata postaja vedno bolj šibka in
občutljiva za obremenitve. Slabo razvite
korenine ne morejo priti do vlage v nižjih
slojih, zato je travna ruša neodporna proti
suši. Zraka je v zbitih tleh malo, korenine
dobijo premalo kisika, zato ne morejo
sprejemati hranil in z njimi oskrbeti
zelenih delov. Trave odmirajo, naša preveč
obremenjena zelenica ogoli ali se na
prazna mesta naseli plevel.
Trpežne vrste trav
Zelo pomembno je, da za igrišče
izberemo posebne mešanice trav, ki
obremenitve laže prenašajo. Najbolje je,
da smo pozorni na sestavo mešanic trav,
ki jih nameravamo sejati. Najbolj trpežni
travi sta travniška latovka (Poa pratensis)
in trpežna ali angleška ljuljka (Lolium
perenne).
Različne sorte trav so različno odporne
proti zunanjim dejavnikom kot so suša,
mraz, bolezni ali prevelika obremenjenost.
Če ti dejavniki eno izmed sort trav
uničijo, druge trave zapolnijo njen
prostor. Tako trata še naprej ostane gosta.
V mešanicah za otroška igrišča naj največji
delež zasedajo sorte travniške latovke in
angleške ljuljke. Kadar pa bo obremenitev
tudi za te trave prehuda, se bo na njihovo
mesto naselila enoletna latovka. Tako za
igrišča izberemo mešanico trav Plantella
Aurora ali Plantella Adria za zelo vroče
in sušne lege.
25
Plevelne trave
Enoletna latovka spada med izredno
trpežne trave. Na običajnih tratah je
večinoma nezaželena. Najdemo jo
praktično povsod, predvsem na zbitih tleh,
ki so seveda na vseh športnih površinah,
igriščih ali travnatih poteh. Ta vrsta trave
je najbolj problematična zato, ker cveti vse
leto. Je zelo nizka trava, zato je kosilnica
večinoma ne doseže. Izredno hitro se širi in
takoj zasede prazne prostore na trati.
Preprečimo zbita tla
Težave s preveč zbitimi tlemi lahko
preprečimo tudi tako, da pod plastjo
peska, na katerega bomo nasuli prst,
položimo rogoznico. Lahko pa uporabimo
tudi posebne tratne plošče, ki imajo obliko
panja z luknjami. Za otroško igrišče so
primerne zlasti plošče iz plastične mase z
luknjami, kamor nasujemo prst in vanjo
posejemo trato.
ohranjamo njen lep videz. Ponavadi je
višina košnje 3,5 cm. Če trava ni redno
pokošena, se potlači in poškoduje.
Udrtine
Če je trata zasnovana na novo in tla še
niso dovolj utrjena, se na obremenjenih
igriščih tla pogosto močno posedejo ali
uderejo. Kadar udrtine niso globlje od
2 cm, jih preprosto zapolnimo s prstjo.
Prst z grabljami porazdelimo med trave
in še nekaj prsti potresemo po površini.
Pustimo, da vse skupaj utrdi dež.
Če so udrtine globlje, naredimo v sredini
udrtine križ, nato rušo po zarezah
privzdignemo z lopato. Pod udrtino
Oskrba trate na igriščih
Trato na igriščih je potrebno velikokrat
prezračiti, saj zaradi zbitosti tal zrak ne
more več prodirati do korenin.
26 Travo redno kosimo, saj lahko le tako
Otroško igrišče
dodamo prst, jo zravnamo in rušo
ponovno zagrnemo.
Trata kot mehko igrišče
Včasih se nam zdi, da je bolje igrišče
za otroke kar tlakovati. Trata na
vsakodnevno močno obremenjenem
igrišču nikoli ne bo prav občudovanja
vredna. Zračenje in obnavljanje take trate
je zahtevno in naporno opravilo, ki vzame
kar precej časa. Preden začnemo v vrtnih
centrih izbirati material za tlakovanje,
pomislimo še na to, da trata otrokom
predstavlja mehko igrišče, ki ublaži tudi
nerodne padce. Poleg tega je zelena
površina živa, naravna in se veliko lepše
poda v okolje kot različne oblike betona
ali asfalta. Trata je tudi nepogrešljiv del
naravnega vrta, kjer imajo otroci (poleg
zabave in sprostitve) priložnost spoznavati
naravne zakonitosti in odkrivati zanimivo
dogajanje v rastlinskem in živalskem
svetu. Če bomo malo zamižali in prezrli
kakšno majhno ogolelo mesto na trati ali
plevel, ki se bo naselil na zbitih tleh, bomo
lahko z veseljem opazovali igro malčkov
na zelenih površinah in se jim morda tudi
sami pridružili.
Nasveti
za poletje
Poletje je zelo stresno obdobje za trato v
naših podnebnih razmerah. V vročem
poletju lahko trato poškoduje suša,
vročina, večji nalivi s točo, velikokrat pa
se pojavijo tudi škodljivci. Trata lahko to
obdobje prav lepo in brez posledic preživi,
če je v dobri kondiciji, krepka, lepo
razraščena in odporna.
Vrtna trata je ponavadi sestavljena iz trav
hladnega podnebnega pasu. Tako take trave
rastejo zlasti spomladi in jeseni, medtem ko
se rast v vročih poletnih dneh umiri.
Trava v dobri kondiciji
je tudi poleti lepa
Največji poletni problem je stres rastlin
zaradi pomanjkanja vode. Zelo pomembno
je, da je naša trata že pred poletjem v dobri
kondiciji. Trave, ki sušo najlaže prenesejo,
imajo globok koreninski si-stem. Veliko
bolje se obnese tudi trata na tleh, ki so bila
pred oblikovanjem zelenice pognojena s
Na mladi trati plevel odstranjujemo ročno
kvalitetnim organskim gnojilom v obliki
pelet Plantella Organik, ki ne vsebuje
plevelnih semen. Organska snov namreč
močno izboljša strukturo in zračnost tal,
hkrati pa poveča tudi sposobnost tal za
zadrževanje vode. Hranila se sproščajo
počasi v odvisnosti od temperature kar
šest mesecev.
Zelo pomembna je
dobra prehranjenost trate
Pomembna sestavina organske snovi oz.
humusa v tleh so tudi posebne huminske
snovi, ki jih imenujemo huminske in fulvinske kisline. Huminske in fulvinske kisline so pomemben pospeševalec rasti, saj
omogočajo hitro obnavljanje rodovitnosti
tal. S tem ko trato kosimo, odnesemo s
tratne površine veliko organskih snovi. Z
dodajanjem organskih snovi in pripravkov, ki vsebujejo tudi huminske kisline,
povečamo dostopnost hranil za trave in
vplivamo na zadrževanje hranil v tleh v
območju korenin.
Vitamini krepijo odpornost
na sušo in vročino
Če dodajamo trati še vitamine iz skupine
27
B in pomembne aminokisline, lahko
bistveno okrepimo trato in njeno sposobnost, da se uspešno obrani vseh stresov,
ki jih lahko povzročijo visoke poletne
temperature in pomanjkanje vode. Zato
že v poznospomladanskih dneh začnemo
trato vsakih deset dni zalivati z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki
vsebuje aminokisline, huminske kisline
in vitamine. Ravno tako zalijemo trato s
tem pripravkom po kakšnem hujšem nalivu s točo ali pa takrat, ko je trata zaradi
pomanjkanja vode že poškodovana.
V obdobju najbolj intenzivne rasti dodajamo trati še Plantella specialno gnojilo za
vse vrste trav, ki omogoča enakomerno
Poleti brez zalivanja ne bo šlo
razrast korenin, saj je dobro razvit krepak
koreninski splet bistven za rastline v sušnih
in vročih dneh. Če želimo prihraniti čas,
trati že v začetku rastne sezone dodamo
membransko gnojilo Plantella Formula
365 za trato, s katerim trato pognojimo
samo enkrat.
Zalivanje
28
Bio Plantella Vita
/ Naravni vitaminski
kompleks za večjo odpornost
in hitrejšo regeneracijo rastlin
Dobro razrasla in zakoreninjena trava
je navadno zelo odporna proti suši, v
daljšem sušnem obdobju pa je rast vseeno
počasnejša in trata začne rjaveti. Še hitreje
se zemlja izsuši, kadar ves čas piha topel
poletni vetrič. Če imamo trato na rahlo
nagnjenem terenu ali celo brežini, jo moramo večkrat in močneje zalivati. Voda na
nagnjenem terenu namreč hitro odteče.
Če se trava, ko jo pohodimo, ne zravna, je
skrajni čas, da jo zalijemo. Najugodnejši
čas za zalivanje je zgodaj zjutraj ali pozno
zvečer. V tem obdobju se običajno močno
zmanjša možnost izgube vode zaradi
nižje temperature, s tem pa tudi možnost
izparevanja. Zalivanje mora biti izdatno,
tako da so tla vlažna 10 do 15 centimetrov
globoko. Tako ima trata t.i. vodno rezervo rastišča, iz katerega črpa vodo. Zalivamo tako, da pride 8 do 10 litrov vode
na kvadratni meter površine. Bolje je bolj
poredko in globoko zalivanje kot pogosto
in plitvo.
Seveda je najbolje, če imamo vgrajen zalivalni sistem, ki se namesto nas trudi z
zalivanjem. Avtomatski namakalni sistemi
so zelo primerni tudi za obdobje, ko smo
na dopustu. Taki sistemi imajo namreč
vgrajen merilec padavin in se ob padavinah samodejno izključijo, vključijo pa
se šele takrat, ko se zemlja posuši.
Košnja
Vrtna trata je ponavadi sestavljena iz trav
hladnega podnebnega pasu. Tako take trave
rastejo zlasti spomladi in jeseni, medtem ko
se rast v vročih poletnih dneh umiri.
Poleti kosimo bolj visoko. Tako kosimo
v poletnih mesecih na višino 4 do 5 centimetrov, da travni listi senčijo korenine in
ohranjajo vlažnost tal. Če pa je vročina zares huda in je poleg tega še suša, se košnji
za ta čas raje odrecimo. Ko se bo malo
shladilo, začnimo spet kositi, vendar pri
tem postopoma znižujemo višino trave.
Najnižjo košnjo si lahko privoščimo le v
idealnih pogojih za rastline (dovolj vlage
in ne premočno sonce).
Preden gremo na dopust
Velikokrat se zgodi, da smo po vrnitvi z
dopusta nad vrtom močno razočarani. Videz trate je lahko vse prej kot navdušujoč.
Trava je velikokrat uvela, na posameznih
mestih porumenela ali ožgana, včasih pa je
vsa bolj bledo zelene ali rumene barve.
Kaj lahko sploh naredimo pred dopustom?
Če pričakujemo zelo vroče in sušno vreme
in nimamo avtomatskega zalivalnega sistema, je najbolje zaprositi kar soseda, da
nam vsaj enkrat med našo odsotnostjo trato
dobro zalije. Pred dopustom tudi ne pretiravamo s košnjo, saj je nizko košena trata
mnogo bolj občutljiva za sušo in vročino.
Trato pokosimo, vendar na najvišjo višino
na kosilnici. Tako bodo daljši listi ščitili tla
pred izsušitvijo. Pred odhodom trato zalijemo z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki bo nežne rastlinice trav okrepil
in zaščitil pred vremenskimi nevšečnostmi.
Dobro je tudi, da na nekaterih mestih
nekoliko privzdignemo travno rušo in se
prepričamo, da pod njo ne gostujejo debeli črvički. To so ponavadi ogrci majskega
hrošča. Če najdemo nekaj takih črvičkov,
trato poškropimo s primernim insekticidom, ki ga kupimo v kmetijski lekarni.
29
Koledar del
na trati
Lepa, žametno zelena trata potrebuje vse
leto precej pozornosti. Gnojenje, košnja,
zalivanje, prezračevanje in reševanje težav,
kot so plevel, mah, škodljivci in bolezni,
zahtevajo dobro razporeditev našega časa.
Najlaže je, če že vnaprej vsaj približno
načrtujemo nekatera opravila. V pomoč
nam je lahko naslednji koledar opravil na
naši vrtni trati.
Januar:
Januarja vrtna trata počiva
pod debelo snežno odejo. Privoščimo si
počitek in uživajmo v zimski pravljici.
Februar:
30
Proti koncu februarja, ko se
sneg že prične topiti in ostajajo samo še
manjše zaplate snega na trati, se z budnim
očesom sprehodimo po njej. Mah se ponavadi pojavi zgodaj spomladi in če opazimo
prve zametke maha ali pa je le-ta ostal
še od lani, moramo takoj ukrepati. Mah
odpravimo s sredstvom Plantella proti
mahu, ki vsebuje tudi kremenov pesek za
rahljanje tal in gnojilo za travo.
Marec: Ko sneg dokončno skopni, trato
obnovimo. Najprej jo močno pregrabimo s
pahljačastimi grabljami, nato pa preluknjamo
z vilami ali vertikulirno kosilnico. Po celotni
površini potresemo Plantella izbrane
kremenove peske in jih z metlo ali grabljami
pometemo v luknjice. Trato še pognojimo s
membranskim gnojilom Plantella Formula
365 za trato ali s Plantella specialnim
gnojilom za vse vrste trav. Za piko na i trato
na koncu tudi zalijemo.
Če se je na trati pojavila snežna plesen,
površino poškropimo s fungicidom Vivera
Switch, ki je na voljo v kmetijski lekarni.
April: Zdaj je čas za zasnovo nove travnate
površine. Površino najprej prekopljemo
in dodamo kakovostno 100-odstotno
organsko gnojilo Plantella Organik, ki ne
vsebuje plevelnih semen. Sledi grobo, nato
pa fino planiranje, pri čemer odstranimo čim
več kamenja. Nato po površini potresemo
memebransko gnojilo Plantella Formula
365 za trato ali pa Plantella specialno gnojilo
za vse vrste trav. Po dognojevanju posejemo
primerno Plantella travno mešanico semen
ali položimo travno rušo.
Tisti, ki travo že imamo, nadaljujemo z
rednim gnojenjem s Plantella specialnim
gnojilom za vse vrste trav in seveda z redno
košnjo. Če smo v marcu trato že dognojili
z membranskim gnojilom, smo za letošnjo
sezono dodali dovolj hranil. Če tega še
nismo storili, je v aprilu še vedno čas.
Maj: Tudi v maju lahko še vedno oblikujemo
novo trato. Ker se bliža vroče sušno obdobje,
v tem času sejemo travno mešanico z
obloženim semenom Plantella Contessa.
Že obstoječo travo redno gnojimo. Trata
raste vedno hitreje, zato jo večkrat kosimo.
V vročih dneh začnemo travo zalivati.
Junij:
V tem času trava hitro raste, zato
potrebuje redno košnjo enkrat tedensko. Ker so
poletni dnevi zelo vroči, trato kosimo nekoliko
višje kot ponavadi. Ker s košnjo odnesemo
veliko hranilnih snovi, jo je potrebno
dognojevati, razen če smo pri prvem gnojenju
uporabili membransko gnojilo, ki zadostuje za
celo leto.. Ne pozabimo trate redno zalivati.
Zelo hitro se lahko razraste plevel, zato je
najbolje, da ga redno odstranjujemo.
Julij in avgust: V poletnih mesecih se
rast trave nekoliko upočasni. Zaradi poletne
vročine pustimo travo rasti nekoliko više,
da zastira tla. Zalivanje in odstranjevanje
plevela sta najpomembnejši opravili.
travo še enkrat tudi obnovimo – pregrabimo s
pahljačastimi grabljami, preluknjamo z vilami
ali vertikulirno kosilnico, potresemo s Plantella
izbranimi kremenovimi peski in pognojimo s
Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav.
Če smo spomladi trato pognojili z membranskim
gnojilom Plantella Formula 365 za travo,
dognojevanje ni več potrebno. Po potrebi prazna
mesta, ki lahko nastanejo na trati zaradi mahu,
ožiga ali plesni, dosejemo.
Oktober: Oktobra trato dognojimo še s
Plantella specialnim gnojilom za jesensko
gnojenje trate. Še vedno lahko odpravimo
mah in zračimo travno površino. Trato redno
kosimo, vendar ne prenizko.
September: Če se spomladi nismo odločili za November in december: Če
zasnovo nove trate, je sedaj ponovno pravi čas za
to.Tisti, ki pa že imamo trato, le-to še vedno redno
kosimo in gnojimo. V deževnem septembru se
lahko ponovno pojavi mah, ki ga odpravimo s
pripravkom Plantella proti mahu. Septembra
so tla
suha, nepomrznjena in ni snežne odeje, trato
pograbimo ter s tem odstranimo odmrle dele
travne ruše, gnijoče listje ter deževnikove
kupčke. Ko pa snežna odeja ponovno prekrije
tla, narava tiho zdrsne v zasluženi počitek.
31
16
Plantella SPECIALNO GNOJILO
ZA VSE VRSTE TRAV
Plantella membransko gnojilo
FORMULA 365 ZA TRAVO
Plantella SPECIALNO GNOJILO
ZA JESENSKO GNOJENJE TRAVE
Plantella
SPECIALNO
SREDSTVO ZA TRAVO
PROTI
MAHU
Plantella SPECIALNA
SEMENA ZA TRAVE:
AURORA,
VIVA,
ADRIA,
UNIVERZAL,
mešanica semen travniškega
cvetja,
CONTESSA
Brezplačno svetovanje: