Zahteve za proizvajalce gradbenih proizvodov Obsežnost sprememb

Zahteve za proizvajalce gradbenih proizvodov
Friderik Knez
1
Obsežnost sprememb – primer 7.2.2.
2
1
Zahteve po spremembi (7.2.2.)
3
Okoljski znaki tipa I in III (7.1.3.2.)
4
2
Okoljski znaki
Na trgu je zelo veliko število raznih okoljskih znakov
V državah EU je v veliki večini primerov področje označevanja
neregulirano (neposredno ali posredno)
Poznamo 3 tipe znakov:
Znak tipa II – samodeklaracija (povsem neharmonizirano)
Znak tipa I – potrjena okoljska kakovost, skladno s shemo znaka (poskus
harmonizacije)
Znak tipa III – kvantificirana okoljska kakovost, skladno s shemo (znaka) –
zaenkrat neharmonizirano vendar z izrazito tendenco k harmonizaciji
Seznam proizvodov z znaki, ki jih najdemo v Sloveniji:
http://www.ecolabelindex.com/ecolabels/?st=country,si
5
Znaki tipa II
Primer lastnega znaka (piktograma)
Verodostojnost temelji na dobrem imenu podjetja
Kriteriji so navadno zelo relativni in nejasni
Znaki tipa II niso zajeti v Uredbi
6
3
Okoljski znak tipa I
Kaj je okoljski znak tipa I:
Je prostovoljna okoljska oznaka - označuje okoljske prednosti (analiza okoljskih vplivov blaga,
storitve ali gradnje v življenjski dobi) na podlagi evropskih, mednarodnih oz. slovenskih okoljskih
standardov.
Znak (praviloma) odlikuje proizvode oziroma storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde ter
visoka merila glede uporabnosti.
Tehnična podlaga:
Okoljska merila za podelitev znaka so skladna z zahtevami standarda ISO 14024 (Okoljske označbe in
deklaracije - Okoljsko označevanje I. vrste - Načela in postopki) in so predpisana v odločbah komisije, ki
določajo natančna okoljska merila za podelitev znaka za posamezno skupino izdelkov ali storitev.
Vrste okoljskih znakov tipa I:
Za razliko od številnih drugih evropskih dežel (Nemčija, Danska, Švedska, Avstrijia...) se do sedaj v
Sloveniji ni izoblikoval, uporabljal ali uveljavil nacionalni okoljski znak.
Kljub posameznim nacionalnim shemam je bila v EU prepoznana potreba k izoblikovanju skupne
evropske nalepke, ki bi bila prepoznavna na celotnem evropskem trgu in bi njena podelitev temeljila na
enotnih merilih, ki bi obveljale v vseh državah članicah. V ta namen je bila razvita Evropska
prostovoljna shema za okoljsko nalepko, ecolabel, pri nas poznana tudi kot okoljska marjetica in
je v veljavi od leta 2002.
7
Okoljski znak tipa I
Primeri označb
Ecolabel (okoljska marjetica) in nekateri drugi nacionalni okoljski znaki
Verodostojnost:
Verodostojnost zagotavlja operater sheme znaka. Akreditacija dodaja kredibilnost.
Ideja [Ecolabel] in kaj dejansko piše v Uredbi [znak tipa I]
8
4
Okoljski znak tipa I - Ecolabel
Kateri proizvodi lahko pridobijo označbo ecolabel:
Označbo ecolabel lahko pridobi proizvod (izdelek ali storitev), ki je prepoznan v okviru skupine
proizvodov, za katero so že določeni pogoji oziroma okoljska merila in jih mora le-ta izpolnjevati.
Kdo podeljuje ecolabel:
Okoljski znak tipa I podeljuje akreditirana, neodvisna institucija.
V Sloveniji znak za okolje podeljuje Agencija Republike Slovenije za okolje z upravno odločbo na
način in pod pogoji, določenimi s prej navedenimi predpisi EU, pri čemer mora oseba, ki je znak
pridobila, plačati tudi posebno pristojbino za vlogo ter letno pristojbino. Podatke o podeljenem znaku je
treba sporočiti Komisiji EU takoj, ko postane odločba o podelitvi znaka pravnomočna.
Način izvajanja sheme:
uredba EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2009 (ES) št. 66/2010 o znaku EU
za okolje.
Gradbeni proizvodi na ARSO (še) nimajo svoje skupine. Podeljen je znak podjetju JUB za izdelek
JUPOL JUNIOR (zaenkrat edini slovenski proizvajalec z znakom ecolabel, ki ga je podelil ARSO)
9
Okoljski znak tipa III
Kaj je okoljski znak tipa III:
Okoljska deklaracija tipa III za proizvode (EPD – Environmental product declaration) je prostovoljna
okoljska deklaracija.
Zakonodaja o gradbenih proizvodih se spreminja v smer de-facto obveznosti EPD
Predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda in kot tak omogoča
primerjavo med proizvodi z enako funkcijo (dokler smo znotraj iste podatkovne baze).
Temelji na neodvisnem ocenjevanje življenskega cikla (LCA – life cycle assessment), ki vključuje
predpisano analizo inventarja (LCI - life cycle inventory) in predpisano ovrednotenje vpliva (LCIA - Life
cycle impact assessment).
Z njim upravlja podjetje oz. skupina podjetij, industrijski sektor ali tržno združenje, javni organ ali
agencija, ali neodvisni znanstveni organ oz druga organizacija.
V Sloveniji program EPD izvaja Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG)
Tipi EPD-jev:
Glede na fazo življenskega cikla ločimo naslednje tipe EDP-jev:
• faza izdelave (t.i. »od zibelke do vrat« - »cradle to gate«) - vsebuje podatke o izkopu surovin,
transportu, proizvodnji produkta;
• faze izdelave in izbrane ostale faze življenjskega cikla (t.i. »od zibelke do vrat z možnimi izbirami« »cradle to gate with options«)
• celoten življenjski cikel (t.i. »od zibelke do groba« - »cradle to grave«) - vsebuje podatke o izdelavi,
vgradnji, uporabi in vzdrževanju, zamenjavi, demontaži, procesiranju odpadkov za ponovno uporabo,
ponovni uporabi, obnovi, reciklaži in skladiščenju odpadkov.
10
5
Okoljski znak tipa III
Postopek:
Identifikacija proizvoda / skupine proizvodov
Identifikacija eksplicitnih zahtev po kompatibilnosti (trenutno harmonizacija znotraj ECO platforme)
Določitev robnih pogojev analize proizvoda
PCR („Product category rules“ – kriter)
Nedvoumen opis proizvoda (nabor tehničnih karakteistik – najlažje iz oznake CE)
Podatki proizvodnega procesa (elementarni tokovi: materiali, energija, voda)
Določitev RSL („reference service life“) – če odstopa od osnove v PCR
Izvedba LCA analize
Izdelava dokumenta (EPD)
Sistem EPD ni certifikacija (ni rednega nadzora)
EPD velja 5 let oziroma do sprememb
Model je odprt – modifikacije so (relativno) enostavne
Tuje izkušnje pokažejo, da certificiranje kot postopek ni potrebno
11
Okoljski znak tipa III
Okoljska informacija v EPD po mednarodnem konsenzu pokriva:
indikatorje okoljskih vplivov:
potencial globalnega segrevanja (GWP)
potencial razgradnje ozona (ODP)
• potencial acidifikacije zemlje in vode (AP)
• evtrofikacijski potencial (EP)
• potencial fotokemičnega nastajanja ozona (POCP)
•
•
•
potencial izrabe abiotskih (naravnih) virov-surovin (APD-surovine)
•
potencial izrabe abiotskih virov -fosilnih goriv (APD-fosilnih goriv)
Indikatorji rabe surovin
•
Raba obnovljive primarne energije
•
Raba neobnovljive primarne energije
•
Raba sveže pitne vode
Indikatorji za dodatno okoljsko informacijo
•
Odlaganje nevarnih odpadkov
•
Odlaganje ne-nevarnih odpadkov
•
Odlaganje radioaktivnih odpadkov
12
6
Okoljski znak tipa III
Kateri proizvodi lahko pridobijo okoljski znak tipa III:
Označbo tipa III (EPD) lahko pridobi katerikoli proizvod.
EPD za določen proizvod temelji na enotnih pravilih, ki so zapisana v PCR-ju (Product category rules) za
obravnavan proizvod.
EPD se določi na podlagi obstoječega PCR-ja (v kolikor PCR za obravnavan proizvod že obstaja) oz se
poda vlogo za izdajo novega PCR-ja za določen tip proizvoda na podlagi katerega se nato izda EPD.
Kdo ga podeljuje:
Pripravi in izda ga ena ali več neodvisnih organizacij.
Tehnična in pravna podlaga:
Okoljska merila za podelitev znaka so skladna z zahtevami standarda ISO 14025: Okoljske označbe in
deklaracije – Okoljsko označevanje III. Vrste - načela in postopki.
Standard ISO 14025 temelji na EN ISO 14040: Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla Načela in okviri.
Verodostojnost:
Preverbo verodostojnosti rezultatov vrednotenja lahko opravi le za to pristojna oseba v skadu s
standardom ISO 14025.
Odvisna je od stopnje harmonizacije (CEN - European Committee for Standardisation).
13
Okoljski znak tipa III
Primeri EPD-jev (za gradbene proizvode)
Nekaj sklopov proizvodov, ki že imajo EPD:
beton
talne obloge
gradbeni pritrditveni elementi
kovine
strehe in fasadni sistemi
strešne in druge hidroizolacijske membrane
toplotno izolacijski materiali
lepila za talne obloge
steklene vlakna
surovine in polizdelki
masivni les
lesni izdelki
klimatski sistemi
keramične ploščice
svetila, žarnice
sistemi za gradnjo
mavec in malte
laminati
ključavnice
stenske in stropne obloge
kopalnice, sanitarna oprema…
14
7
Viri informacij... primer
OEKOBAU.DAT: http://www.nachhaltigesbauen.de/oekobaudat
Toplotne izolacije (izbor)
Potencial
(proizvodnja +
EOL)
Enota: m3
Sivi EPS
WW
PUR
MW
VIP
(preračunano)
l (W/mK)
0,032
0,051
0,024
0,032
0,007
PE, neob (MJ)
852
-420
2404
1479
1108
PE,
2,30
4526
87
240
161
30,8
205,6
obn (MJ)
ADP elem (Sbekv)
7,08 ·10-6
ADP fosil (MJ)
843
GWP (CO2 ekv)
65,0
ODP (R11
ekv)
AP (SO2 ekv)
EP
(PO43-ekv)
POCP (C2H4 ekv)
152,7
90,4
10,7·10-6
1,98
0,072
0,919
0,546
0,50
0,206
0,0079
0,127
0,056
0,0476
0,026
0,26
0,124
0,079
0,0367
0,0176
18,7
·10-6
·10-6
3,91
·10-6
1,04·10-6
8
SF6, HOS in formaldehid
17
Omejitve glede HOS
TVOC je omejena z zakonodajo (Uredba o najvišjih vsebnostih
hlapnih organskih spojin v določenih barvah in lakih ter proizvodih za
ličenje vozil
Zahteve Uredbe so strožje. 2. in 3. alineja je izpolnjena avtomatsko
za barve na vodni osnovi.
Standardi SIST EN ISO 16000-9,-10,-11 podajajo merilne metode
za določitev HOS
18
9
Zahteve za formaldehid
Uredba zahteva razred E1 za materiale na osnovi lesa
Formaldehid, ki je v lesu (naravno), ne predstavlja težav
Lepljenci (EN 14080) se lahko razvrstijo v razred E1 brez preskušanja
Preskušanje (EN 717 -1, -2, -3), v Sloveniji preskušanja izvaja BTF
Formaldehid je lahko problematičen npr. pri ivernih plšočah
19
Friderik Knez
Friderik.knez@zag.si
20
Title/Department/Archive/Author
10