docNeveljska pošast - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
download 
Report Transcription
Neveljska pošast - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK NALOGA ZA GIBANJE ZNANOST MLADINI NEVELJSKA POŠAST Kako je þasopisje pisalo o najdbi mamuta v Nevljah PODROýJE: ZGODOVINA Mentor: Ožbej Vresnik, prof. Kamnik, 18.3.2014 Avtor: Liza Uršiþ Neveljska pošast Liza Uršiþ 48. SREýANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE ŠOLA: Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Novi trg 41 a 1240 Kamnik AVTOR: Liza Uršiþ Nevlje 5 1240 Kamnik liza.ursic@gmail.com MENTOR: Ožbej Vresnik, prof. NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: Neveljska pošast Kako je þasopisje pisalo o najdbi v Nevljah PODROýJE: zgodovina KRAJ IN DATUM PREDAJE: Kamnik, 24.3.2014 2 Neveljska pošast Liza Uršiþ ZAHVALA Avtorica raziskovalne naloge se zahvaljujem mentorju, profesorju zgodovine Ožbeju Vresniku, za vso pomoþ pri zbiranju literature, usmerjanje pri delu in pisanju naloge. Zahvaljujem se tudi gospe Duški Težak, ki mi je v imenu Matiþne knjižnice Kamnik posredovala literaturo in fotografije iz Narodnega muzeja, ter gospodu Danijelu Bezku za fotografije in þlanke. Najlepša hvala tudi profesorici Stanislavi Židan, ki je nalogo jezikovno pregledala. 3 Neveljska pošast Liza Uršiþ Kazalo ZAHVALA................................................................................................................................. 3 POVZETEK ............................................................................................................................... 6 UVOD ........................................................................................................................................ 7 VSEBINSKI DEL ...................................................................................................................... 9 Predstavitev kraja ....................................................................................................................... 9 Najdba mamuta ........................................................................................................................ 10 Organizacija izkopavanja ......................................................................................................... 16 Obiskovalci............................................................................................................................... 18 Opis izkopavanj ........................................................................................................................ 22 Praskalce................................................................................................................................... 26 Spor o lastništvu ....................................................................................................................... 26 Konzervacija kosti .................................................................................................................... 28 Rekonstrukcija in prva predstavitev ......................................................................................... 29 ZAKLJUýEK ........................................................................................................................... 32 Anketa ...................................................................................................................................... 35 Rezultati ankete ........................................................................................................................ 36 Literatura .................................................................................................................................. 41 PRILOGE ................................................................................................................................. 43 Kazalo slik Slika 1: Stara struga Nevljice pod cerkvijo. ............................................................................. 10 Slika 2: Ferdinand (Nande) Novak........................................................................................... 11 Slika 3: Nova struga Nevljice leta 1938. .................................................................................. 11 Slika 4: Regulacija struge iz zraka. .......................................................................................... 12 Slika 5: Niko Sadnikar nad odkopno jamo z rebrom in vretencem. ........................................ 13 Slika 6: Niko Sadnikar z rebrom in vretencem. ....................................................................... 14 4 Neveljska pošast Liza Uršiþ Slika 7: Vstop v najdišþe 14. 3. 1938. ...................................................................................... 16 Slika 8: Kosti v ilovici. ............................................................................................................. 17 Slika 9: Zakoliþeno najdišþe. ................................................................................................... 18 Slika 10: Pogled na najdišþe z neveljsko cerkvijo v ozadju. .................................................... 19 Slika 11: Ga. Valerija Božiþ – Bernot.. .................................................................................... 20 Slika 12: Obiskovalci ob najdišþu. ........................................................................................... 21 Slika 13: Velikanski okel. ........................................................................................................ 22 Slika 14: Izkopavanje. .............................................................................................................. 23 Slika 15: Globina izkopavanj. .................................................................................................. 24 Slika 16: V odkopni jami. ........................................................................................................ 25 Graf 1: Kje so odkrili "kamniškega" mamuta? ........................................................................ 36 Graf 2: Kdaj so se zaþela izkopavanja? .................................................................................... 37 Graf 3: Koliko kosti so našli? ................................................................................................... 37 Graf 4: Kje je danes razstavljen mamut? ................................................................................. 38 Graf 5: Ali ste "kamniškega" mamuta že videli? ..................................................................... 39 Tabela 1: Kje so odkrili "kamniškega" mamuta? ..................................................................... 36 Tabela 2: Kdaj so se zaþela izkopavanja? ................................................................................ 37 Tabela 3: Koliko kosti so našli? ............................................................................................... 38 Tabela 4: Kje je danes razstavljen mamut? .............................................................................. 38 Tabela 5: Ali ste "kamniškega" mamuta že videli? .................................................................. 39 5 Neveljska pošast Liza Uršiþ POVZETEK Pred skoraj 75 leti so v Nevljah pri Kamniku ob kopanju temeljev za nov most na reki Nevljici naleteli na mamutovo okostje. Ležalo je v ilovici, torej je bilo dobro konzervirano in zašþiteno pred razpadanjem. Najdba je povzroþila izjemno zanimanje medijev in ljudje so si prihajali ogledat gradbišþe. ýasopisi so pisali o »pošasti«, ki je pred mnogo leti hodila po naših tleh, in si vsak po svoje razlagali, od kod se je vzela. Pri odkopavanju so sodelovali izurjeni znanstveniki in pa tudi laiki. Tisk je slednje obtožil namernih poškodb kosti in izkorišþanja najdbe v svoj prid. O tem problemu se je kar veliko pisalo, odmeven pa je bil tudi spor o lastništvu okostja - Kamniþani so ga namreþ želeli obdržati. ýeprav so se napovedovali resni zapleti, so mamuta v Ljubljano odpeljali brez veþjih težav. Poleg mamutovega okostja so našli še praskalce, to je arheološko gledano bolj pomembno od okostja, saj kaže na prisotnost þloveka. Mamutov skelet so þez nekaj let sestavili v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, kjer stoji še danes. SUMMARY Almost 75 years ago mammoth's skeleton was found in Nevlje near Kamnik while digging foundations for a new bridge. It was lying in the clay, which protected and preserved it from decay. Discovery caused great interest in media and people were coming to see the site. Newspapers wrote about »monster« who walked on this land many years ago and interpreted by themselves how it got there. Experts and laymen were present when digging. The media accused laymen of damaging the skeleton and exploitation in their favor. A lot was written about it and the second important argue was of the ownership of the skeleton; men of Kamnik wanted to keep it at home. Despite the seriousness of the problem, it was not a great deal because they took Mammoth to Ljubljana easily. Next to the bones they also found a dagger, which is more important for the archeological view because indicates presence of man. Mammoth's skeleton was built up some years later in Priridoslovnimuzej in Ljubljana. 6 Neveljska pošast Liza Uršiþ UVOD Za raziskovalno nalogo sem si izbrala temo s podroþja zgodovine, saj me predmet zelo zanima. Hkrati sem želela raziskati zgodovinski dogodek v mojem domaþem kraju. Tema je tudi v današnjem þasu zelo aktualna in zanimiva. Lansko leto je minilo 75 let od odkritja mamutovega okostja. Obletnica je bila precej dobro obeležena s prireditvami. V lokalnih medijih so ponovno obudili spomin na te dni, in þeprav še živi danes zelo malo tistih, ki se odkritja še spominjajo, so na dan prišle stare zgodbe. Ko sem spremljala lokalno dogajanje in se udeležila nekaj prireditev v domaþi vasi, me je tema še bolj pritegnila. Zanimalo me je, kaj se je pravzaprav takrat zgodilo v Nevljah, kako je prišlo do odkritja in kako so se dogodki razvijali. Že prej sem spoznala kar veliko dejstev o neveljskem mamutu, vendar nikjer nisem zasledila popolne zgodbe. ýeprav živim le nekaj sto metrov od mostu in ga skoraj vsak dan preþkam, sem ugotovila, da se za preteklim dogodkom lahko skriva še marsikaj. Kmalu sem naletela na veþ nepojasnjenih dejstev, ki so kazala na to, da je še veþ stvari nerazþišþenih. Nekaj glavnih dejstev o najdbi je bilo jasnih in potrjenih, vendar pa je bilo jasno, da tema še ni izþrpana. Ko so na medmrežju nedavno zaþeli objavljati stare þasopise, sem se odloþila, da bo moj naþin dela zajemal pregledovanje le-teh. ýasopisi so bili glavni vir za moj raziskovalno nalogo. Ker nam sodobna tehnologija omogoþa dostop do zgodovinskih virov – þasopisov v digitalni obliki – sem izkoristila priložnost. Avtorji poljudnoznanstvenih publikacij, ki so o mamutu pisali pred menoj najverjetneje niso imeli možnosti, da bi vse vire dobili na enem mestu in poleg tega še v tako hitrem þasu. Potrebno je bilo dolgotrajno þakanje in iskanje po knjižnicah in še tako niso našli vsega, kar je bilo že napisano o tej temi. Zastavila sem si cilj, da bom s pomoþjo þasopisnih þlankov skušala najti nove – obstojeþe, a pozabljene þlanke – in pojasniti nekatere od dilem, ki zadevajo mamutovo odkritje. Najprej sem se seznanila s strokovno literaturo, o tej temi. Mednjo sodijo predvsem dela dr. Frana Kosa in Mitje Brodarja, ki sta edina avtorja strokovnih poroþil o izkopavanjih. Njuna dela so bila kasneje namenjena primerjanju s þasopisnimi þlanki. Na podlagi strokovnih opisov teh dveh strokovnjakov sem vrednotila vsebino þlankov. Za oporo pri pisanju naloge so mi služile še poljudnoznanstvene brošure bratov Bezek in medobþinskega muzeja Kamnik. 7 Neveljska pošast Liza Uršiþ ýasopise sem iskala na spletni strani digitalne knjižnice Slovenije – http://www.dlib.si/. Iskana gesla po bazi knjižnice so bila mamut, Nevlje, okostje,…. Pregledala sem tudi þasopise, izdane med letom 1938, in 1943, ko so rekonstruirali. Naletela sem na široko bazo podatkov, zato je bilo potrebno kritiþno presoditi uporabnost in izloþiti nepotrebno. To sem storila na podlagi strokovne literature, pred tem pa še vse þlanke v obliki pdf pretvorila v pisano besedilo, da bi bilo gradivo tako lažje berljivo in razumljivo. Gole þlanke sem razvrstila po þasovnem vrstnem redu izida. Najprej sem izloþila tiste, ki niso povedali niþ konkretnega o mamutu, nekateri so na primer omenjali samo to, da je bil najden. Sledilo je ugotavljanje, v katerih je prišlo do novosti in na novo zapisanih dejstev. ýasopisi so o najdbi pisali dan za dnem in se pri tem opirali na že izdane þlanke. Nekateri so si bili tudi zelo podobni in izbrala sem tiste, ki so prvi pisali o novosti. Pri tem se mi je zdelo zelo pomembno, da sem þasopisne þlanke primerjala s strokovno literaturo – predvsem me je zanimalo, v kolikšni meri so þasopisi pisali strokovno. Iskala sem þlanke, ki so bili v preteklosti spregledani, morda tudi zato, ker niso bili dostopni, ter ugotavljala, kakšna nova spoznanja omogoþajo. Že ob zaþetku branja strokovne literature je bilo moþ zaslediti zelo pogosto citiranje enih in istih þlankov. Takšno citiranje se je potem ponavljalo vse do najnovejših. ýeprav je bilo prvotnih þlankov veliko, so se pisci opirali le na nekatere, ki pa niso bili nujno najbolj merodajni ali podrobni. Zato sem v že obstojeþi literaturi poiskala pogosto citirane þlanke in jih dopolnila. Dodala sem tudi tiste þlanke, ki sem jih na novo našla. Moj cilj je bil na osnovi dobljenih rezultatov narediti þim bolj popolno rekonstrukcijo poroþanja o najdbi, izkopavanjih in ponovni postavitvi okostja. Dogajanje sem predstavila z zornega kota medijev. Zanimala me je mera objektivnosti, saj je bila najdba zelo odmevna, za pisce þlankov pa zaradi tega, ker je bila najdba prva te vrste in niso imeli predhodnega znanja, popolna neznanka. ýasopisi so veliko pisali o njej in jo tudi prvi oznaþili za senzacijo. Želela sem ugotoviti, ali je bila najdba res tako senzacionalna ali so jo za takšno naredili takrat najbolj razširjeni mediji – þasopisi. Kot zadnji me je zanimal odgovor na vprašanje, ali se lahko na þasopisna poroþila zanesemo, tako pri poroþanju o dogajanju in vzdušju v Nevljah kot tudi pri navajanju strokovnih dejstev. 8 Neveljska pošast Liza Uršiþ VSEBINSKI DEL Predstavitev kraja »Ob vhodu v Nevlje visi na razpokanem in nagnjenem križu poþrnel, splošþen Kristus in neveljske žene nosijo pletene koše na hrbtih, napolnjene z listjem, zemljo ali gnojem – morda se do pred nekaj dnevi ni zgodilo še nikdar niþ pomembnega v Nevljah.«1 Nevlje so vas, ki leži tik ob mestu Kamnik v smeri Tuhinjske doline. Ima okrog petdeset hiš in okoli dvesto prebivalcev. Stara legenda pravi, da je bilo v Nevljah vþasih jezero. Segalo je od kamniških Žal, Starega in Malega gradu do cerkve sv. Jurija v Nevljah. Stari in Mali kamniški grad naj bi bila povezana s poboþjem, ki je zadrževalo jezero med Kamnikom in Nevljami. Že takrat so bi bile Nevlje poseljene, domaþini pa so se ukvarjali tudi z ribolovom. Svoje þolne so privezovali k obzidju, ki danes podpira cerkev sv. Jurija. Na severni strani obzidja naj bi bili nekoþ pritrjeni kovinski obroþi, na katere so ribiþi zavezovali þolne. Že od nekdaj naj bi se farna cerkev sv. Jurija zato imenovala Sv. Jurij ob jezeru. Zgodovinar Janez Vajkard Valvasor je v svojem delu Slava Vojvodine Kranjske cerkev poimenoval po nemško: S. Georg amSee. Z izbiro tega starega imena je še utrdil ljudsko prepriþanje o obstoju jezera.2 »Kjer pa teþe danes reka Bistrica, je bilo, pravijo, jezero tako visoko, da je Mali grad ležal spodaj ob vznožju gore; ta gora da je bila takrat eno, pozneje pa da se je razcepila na dvoje, ker se je utrgal strahovit oblak. Na ta naþin sta se loþila bratska gradova Mali in Stari grad. Po starem pripovedovanju je tedaj jezero preplavilo Mengeško polje ... Meje jezera postavlja staro poroþilo k cerkvi v Nevljah, ki je posveþena sv. Juriju, pa jo še danes mnogi imenujejo Sv. Jurij ob jezeru.«3 V neveljski cerkvi je še do nedavnega vsak dan ob treh popoldne zvonilo v spomin na þas, ko je jezero predrlo bregove in odteklo ter dalo kmetom dobršen del rodovitne zemlje. Relief v okolici Nevelj tudi sicer zelo spominja na jezero, saj vas leži nekaj metrov nad poljem na terasi, okoli katere so bregovi.V Jutru(22.3.1938) so zapisali, da se iz Nevelj lepo vidi, kako je nekoþ tu ležala voda, saj so povsod okrog terasasti bregovi približno iste višine.4 1 Mamuta odkopavajo…, Jutro, 18.3.1938, št. 65, str. 3. Okostje orjaškega mamuta izkopano v Nevljici pri Kamniku, Jutro, 16. 3. 1938, št. 63, str. 3. Bezek, Benjamin in Danijel: Po sledeh neveljskega mamuta, Kamnik, 1998, str. 6. Na pragu pomladi, Jutro, 22.3.1938, št. 67, str. 4. 2 3 4 9 Neveljska pošast Liza Uršiþ Leta 1934 je lokalni posestnik Kregar na svojem polju med oranjem zadel ob nekaj trdega. Izkazalo se je, da gre za bronasto þelado iz halštatske dobe, poleg katere so našli tudi košþke sulic iz istega obdobja. Vedno, kadar je oral, je zadeval ob nekaj trdega kot skala. Odloþil se je, da bo oviro izkopal in našel je þudovito þelado, ki je gotovo pripadala kakemu uglednemu keltskemu vojšþaku. 5 Najdba mamuta Nevljica priteþe iz doline Med gorami in nadaljuje pot po neveljskem polju. Pred regulacijo je tekla po sredini polja in delala velike zavoje. Kjer je pritekla do Nevelj, je zaþela moþno spodjedati bregove in se nevarno približevati vasi in obzidju pod cerkvijo sv. Jurija. Pod obzidjem je delala izjemno oster ovinek in erozija ga zaþela moþno spodjedati. Nevljica je pogosto poplavljala njive in polja ter uniþevala pridelke. Ker je bilo poplavljanje vedno hujše in moteþe za tamkajšnje prebivalce, so si prebivalci in lokalne oblasti želeli urediti zadevo tako, da bi umetno naredili ravno strugo ob robu polja do izliva v Kamniško Bistrico pred Kamnikom. Slika 1: Stara struga Nevljice pod cerkvijo. Kamniški župan in domaþin iz sosednje vasi Vrhpolje, Nande Novak, se je zelo moþno prizadeval za regulacijo struge. Obþino Nevlje je vzorno vodil od leta 1920 do 1932, ko so ga zaradi nasprotovanja diktaturi odstavili. Ponovno je kandidiral za župana obþine Kamnikokolica leta 1933 in zmagal. Bil je sposoben in vzoren, bil je celo predsednik Županske zveze. 5 Okostje orjaškega mamuta izkopano v Nevljici pri Kamniku, Jutro, 16. 3. 1938, št. 63, str. 3. 10 Neveljska pošast Liza Uršiþ Imel je gostilno, ki mu jo je režim zaprl, da bi gospodarsko propadel. Vendar je ponovno postal župan obþine Nevlje. 6 Slika 2: Ferdinand (Nande) Novak. Gradnja nove struge je bila zelo zahteven projekt, ki ga obþina zaradi velikih stroškov ni bila zmožna izvesti sama. Župan je naslovil prošnjo na bansko upravo v Ljubljani in nanje pritiskal, dokler ni ban dr. Marko Natlaþen odobril denarne pomoþi in izdal dovoljenje za zaþetek gradbenih del. V januarju leta 1938 so priþeli z delom, ki ga je izvajal gozdnotehniþni odsek za urejanje hudournikov pri kraljevi banski upravi. Vodja del je bil inženir Karel Kumer, bolj znan kot jugoslovanski in balkanski prvak v tekih. Slika 3: Nova struga Nevljice leta 1938. 6 Te može bo volilo slovensko ljudstvo!, Slovenec, 20.11.1938, št. 286, str. 3. 11 Neveljska pošast Liza Uršiþ Slika 4: Regulacija struge iz zraka. Delo je lepo teklo, saj je bilo vreme naklonjeno. Marca 1938 so bila regulacijska dela v zadnji fazi. Struga je bila v zgornjem delu polja že na novi trasi in ni veþ potekala sredi polja, medtem ko so kakih sto petdeset metrov od cerkve delali most. Med kopanjem jaška za levi mostni opornikso delavci naleteli na nenavadno oviro. O težavi so obvestili nadrejene. 15. marca 1938 se je na delovišþe s kolesom pripeljal župan Nande Novak, da bi preveril, kako napredujejo dela za izgradnjo mostu. Ker je most sofinancirala kamniška obþina, je župan redno nadzoroval potek dela.7Povpraševal je delavce, þe bodo kmalu konþali. 8 Želel je videti kopanje temeljev za novi most. Delavci so se pritoževali, da jih pri kopanju ovirajo nekakšni štori. Eden od njih je s krampom udaril po »štoru«.Kos se je razletel na dva dela, ki sta bila od zunaj zoglenela, na notranjem delu pa zelo podobna kosti. 9Najprej so mislili, da gre za korenine, polena ali štore, a se je kmalu izkazalo, da ni tako. Župan je prepoznal kosti.»Komaj si je tisti »štor« od blizu ogledal, je zaklical: 'To niso nikaki štori! To so kosti!'«.10 Poklical je kamniškega veterinarskega inšpektorja dr. Josipa Nikolaja Sadnikarja, ki je bil znan starinoslovec in je imel svoj muzej. Sadnikar je prišel inocenil, da 7 Bezek, Benjamin in Danijel: Po sledeh neveljskega mamuta, Kamnik, 1998, str. 15. Predpotopni orjak izkopan v Kamniku, Slovenec, 16.3.1938, št. 62, str. 3. Okostje orjaškega mamuta izkopano v Nevljici pri Kamniku, Jutro, 16. 3. 1938, št. 63, str. 3. Predpotopni orjak izkopan v Kamniku, Slovenec, 16.3.1938, št. 62, str. 3. 8 9 10 12 Neveljska pošast Liza Uršiþ kosti pripadajo mamutu. 11 Ni nakljuþje, da je Sadnikar prepoznal kost. V svoji zbirki je namreþ že imel primerek mamutove kosti: tibijo (kost na notranji strani goleni; golenica12), ki jo je našel ob Kamniški Bistrici pod Mokrico. Še eno mamutovo kost mu je prinesel neki fant s Perovega avgusta 1938. 13 Niko Sadnikar, študent medicine in njegov prijatelj, akademski slikar Stane Cuderman, sta šla sama na gradbišþe in zaþela kopati. Izkopala sta nekaj reber in vretenc ter stegnenico. Cuderman je imel fotoaparat, ki je bil sicer last Valerije Božiþ Bernot, s katerim je poslikal kosti. Te slike je objavil þasopis Jutro.14 Slika 5: Niko Sadnikar nad odkopno jamo z rebrom in vretencem. V þasopisih so se pojavila namigovanja, da sta Sadnikar mlajši in Cuderman sama in brez dovoljenja izkopavala kosti. Ker nista imela zadostnega znanja in izkušenj, bi utegnila poškodovati katero od njih. Cuderman se je na polemike odzval v odprtem pismu, objavljenem 23.3.1938 v Jutru: »Kakor mi poroþajo, se meni in prijatelju cand. med. Niku Sadnikarju od neke strani oþita, da sva s svojim nestrokovnjaškim delom ob zaþetku izkopavanja pokvarila mnogo najdenega materiala. Morda je v resnici nestrokovnjaško, þe v blatu in vodi delaš ure in ure in se trudiš, da z rokami lušþiš zemljo okoli najdenega predmeta in se predmeta samega niti ne dotakneš ni pa nestrokovnjaško, þe v gojzaricah brezobzirno štorkljaš po fosiliji — paþ samo zato, da radovednemu obþinstvu, ki se zbira okrog tebe, pokažeš, kako domaþe in vsakdanje so ti takšne reþi. Ugotavljam, da so se posamezni deli okostja razbili samo tedaj, ko 11 Predpotopni orjak izkopan v Kamniku, Slovenec, 16.3.1938, št. 62, str. 3. vir: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=tibija&hs=1 Bezek, Benjamin in Danijel: Po sledeh neveljskega mamuta, Kamnik, 1998, str. 17. Prav tam. 12 13 14 13 Neveljska pošast Liza Uršiþ so delavci pri kopanju temeljev za mostišþe naleteli na prve kose in so domnevali, da gre za štore.«15 Iz þlanka lahko tudi sklepamo, da je bil Cuderman v tesnih stikih z Jutrom. Morda je bil prav on tisti, ki je þasopisu posredoval informacije. Slika 6: Niko Sadnikar z rebrom in vretencem. Pozneje so ugotovili, da je bila zlomljena kost mamutova stegnenica. Ker je delavec udarjal po njej, se je razletela, prav tako tudi nekaj reber. Kost se je nahajala na globini približno poltretjega metra. Bila je dolga en meter in tehtala po virih Slovenskega gospodarja 13 kg. 16 Slovenec je 17. marca navajal, da je bil izkopana kost težka 12 kg. Novica o mamutovem okostju je segla prek naših meja tudi v Ameriko. V glasilu slovenske narodne manjšine Prosveta so našim rojakom posredovali vest o najdbi. V njej so 1.marca1938 zapisali, da je dr. Sadnikar prepoznal kost in rekel, da gre za stegnenico mamuta in zadevo sporoþil v Ljubljano. 17 Po poroþanju Jutra, dne 16.3.1938, naj bi bil zraven še tretji þlovek, to je sreski naþelnik Maraž. V Jutru so dejali, da je on Narodnemu muzejusporoþil novico.18 Ostali þasopisi navajajo, da je odkritje v Ljubljano posredoval župan Nande 15 Mamut v Kamniku ali Ljubljani?, Jutro, 23.3.1938, št. 68, str. 3. Po tolikih letih izkopano živalsko okostje, Slovenski gospodar, 23. 3.1938, str. 4. Okostje orjaškega mamuta najdeno v Kamniku, Prosveta, 1.4.1938, str. 3. Predpotopni orjak izkopan v Kamniku, Slovenec, 16.3.1938, št. 62, str. 3. 16 17 18 14 Neveljska pošast Liza Uršiþ Novak.Na dan odkritja zveþer je to storil župan, saj je bil odgovorna oseba poleg tega pa še ves þas prisoten na prizorišþu. Nenazadnje je bil 14. marca tudi priþa, ko so našli »štore«. Kasneje so delavci dejali, da je med kopanje ilovnate plasti moþno smrdelo po trohnobi. Smrad od gnijoþega mesa, ki ga je vase vsrkala ilovica, se je tam ohranil veþ tisoþletij. Štiri dni po odkritju okostja so se v Slovencu spomnili na prvo omembo mamuta v slovenskem tisku. Avtor prvega takšnega þlanka je bil Valentin Vodnik. Objavljen je bil v Lublanskih novicah 15. grudna (decembra) 1798, torej 140 let pred odkritjem v Nevljah. Šlo je za poroþilo o najdenem mamutovem zobu, ki ga je našel Miha Dragar iz Beriþevega ob Savi. En kos je nesel pokazat župniku v Sv. Jakob, polovico pa shranil sam. Župnik Modest Šraj je poslal kost v Ljubljano, kjer so povedali, da gre za slonovo kost. Ta in še drug del so shranili v »naturskem zbirališþu« v Ljubljani. Danes ju v Narodnem muzeju ne hranijo veþ. 19 ýlanek je zanimiv predvsem zato, ker poudari, da je to prva slonova kost, najdena na Kranjskem. Pred tem so jih našli že na Štajerskem, na Lipniškem polju, na Toskanskem in Erdeljskem. Ljudje so rekli, da je ta predmet ostal od svetovnega potopa ali pa od Rimljanov, ki so se tu vojskovali. Takrat namreþ še niso vedeli za mamute in so poznali le slone, ti pa so živeli v toplejših krajih. Sklepali so, da so Rimljani sem pripeljali slone, eden pa je tu poginil. Kosti so zgnile, ostal je le zob. 20 ýeprav niso vedeli, od kod v resnici izvirajo, so na Slovenskem najverjetneje posamezne mamutove ostanke našli že prej. Znana je pripovedka o ajdovski deklici iz Crngroba. Ko je pila iz Save, je stala z eno nogo na Šmarjetni gori in z drugo na Šmarni gori. Pomagala je pri zidavi crngrobske cerkve. Kmalu zatem je umrla, pokopali so jo v gozdu nedaleþ od cerkve. Le eno njeno rebro, ki je merilo 2,7 m, so obesili v crngrobsko cerkev na steno. Tam visi že vse od daljnega leta 1433 in bi lahko bilo del mamutovega okostja. 21 19 Vodnikovo poroþilo o prvi najdbi mamutovega zoba na Slovenskem, Slovenec, 19.3.1938, št. 65, str. 5. Prav tam. Bezek, Benjamin in Danijel: Po sledeh neveljskega mamuta, Kamnik, 1998, str. 12. 20 21 15 Neveljska pošast Liza Uršiþ Organizacija izkopavanja Župan Nande Novak je v Ljubljano poslal sporoþilo, kaj so našli v Nevljah. Nekoliko je omahoval, ker ni želel, da bi karkoli ustavilo dela tik pred koncem. Iz Narodnega muzeja so na kraj dogodka naslednji dan (15. marca) poslali preparatorja Viktorja Herforta, ki je potrdil, da najdene kosti pripadajo orjaški živali. Najdišþe so za zašþito ponovno zasuli z zemljo. Herfort je naroþil, naj ves prostor okoli kosti dobro zastražijo in zavarujejo pred nezaželenimi obiskovalci, ki bi morebiti naredili nepopravljivo škodo. 22 16. marca popoldne je prišel v Nevlje še kustos zoološke zbirke Narodnega muzeja dr. Fran Kos, ki ga je ban Natlaþen doloþil za vodjo izkopavanj. S Herfortom sta priþela z izkopavanjem. Zaþeli so z merjenjem plasti zemlje in nato s postopnim odkopavanje od zgoraj navzdol po plasteh. Najprej je bilo v zemlji nekaj veþ kot 40 cm humusa, sledilo je okoli 0,8 m mrtvice, nato 40 cm mešanega proda, 15 cm rdeþkastega proda, pomešanega z železovo rudo. Pod njim je bil prod brez rud in debela plast gline, kjer so bili kakor »zabetonirani« fosilni ostanki. Slika 7: Vstop v najdišþe 14. 3. 1938. Okrog 12 kg težko kost, ki je bila že izkopana, je na prošnjo župana Novaka shranil Sadnikar. V zemlji se je po ponedeljkovem izkopavanju videlo veþ koncev reber, štrleþih iz gline. Tudi med glino, ki so jo zmetali iz jame, so bili vidno delci kosti, zato je dr. Fran Kos 22 Predpotopni orjak izkopan v Kamniku, Slovenec, 16.3.1938, št. 62, str. 3. 16 Neveljska pošast Liza Uršiþ naroþil, naj to glino loþijo, saj jo je bilo potrebno še pregledati, þe se morda najde vmes še kakšna manjša kost ali del odlomljene kosti. Slika 8: Kosti v ilovici. ýeprav strokovnjaki brez natanþnih dokazov niso hoteli doloþiti toþne starosti, so þasopisi kar sami od sebe ocenili starost na nekje med 10.000 in 30.000 leti. 23Komisiji Narodnega muzeja se je zdelo izkopavanje zelo delikatno, saj naj mamut ne bi bil veþ v svoji primarni legi, ker ga je voda premaknilain odmaknila od prvotne lege.Menili so, da bi bilo mnogo bolje kopati v širšem krogu, saj bi tako našli veþ kosti. Takšno izkopavanje bi bilo tudi dražje, a ker Narodni muzej ni imel denarja, je upal na finanþno pomoþ banovine. Vodstvo Narodnega muzej je za pomoþ prosilo bana Natlaþena, ki je zaradi nujnosti dokonþanja gradbenih del ukazal takojšen zaþetek izkopavanj. Razlog za takšne ukrepe je bila znanstvena pomembnost odkritja. Pri delih so pomagali kar delavci, ki so prej gradili most. Plaþani so bili iz sklada za regulacijo Nevljice. Tako so z odkopavanjem lahko zaþeli že takoj naslednji dan. 23 Po tolikih letih izkopano živalsko okostje, Slovenski gospodar, 23. 3.1938, str. 4. 17 Neveljska pošast Liza Uršiþ Slika 9: Zakoliþeno najdišþe. Popoldne 16. marca je Nevlje obiskal predstojnik geološko-paleontološkega inštituta ljubljanske univerze dr. Ivan Rakovec. Tudi on se je strinjal, da še ni mogoþe toþno doloþiti vrsto živali, saj so bili za to potrebni zobje. Najdišþe je bilo dan in noþ zastraženo pred nepovabljenimi radovedneži. 22. marca 1938 je bilo po navedbah þasopisa Jutro najdišþe že zakoliþeno in oznaþeno.24 Obiskovalci Novica o najdenih kosteh se je takoj razširila med prebivalci Nevelj, ki so že nestrpno þakal na zakljuþek regulacijskih del in nov most. V širšo javnost je prišlaše isti dan, ko so bile kosti odkrite. »Štore« so našli 14. marca, ta datum je še danes zapisan tudi na spominski tabli ob »Mamutovem mostu«. Prvi je o odkritju pisal Slovenski dom 15. marca. Prva objava je bila zelo skopa z informacijami. Od 16. marca, ko se je novica že bolj razširila, sta þlanke na to temo objavila še Jutro in Slovenec – v obeh þasopisihso bile navedene že bistveno bolj podrobne informacije.ýlanka v Jutru in Slovencu sta bila oba objavljena 16. marca, kar pomeni, da sta bila napisana en dan prej – 15. marca. Zanimivo je, da so se radovedneži takoj odzvali. Prvi, ki so prišli pogledat kosti so bili seveda domaþini in tisti iz bližnje okolice, predvsem pa Kamniþani. Pripovedovali so, da so našli »pošast«, ki je utonila v barju. 24 Na pragu pomladi, Jutro, 22.3.1938, str. 4. 18 Neveljska pošast Liza Uršiþ Slika 10: Pogled na najdišþe z neveljsko cerkvijo v ozadju. Že 17. marca poroþajo o prvih množiþnih obiskih. Ljudje so prihajali iz Mekinj in gledali izkopavanje. Tudi otroci so z zanimanjem po veþ ur spremljali odkrivanje plasti za plastjo. Da so odkrili mamutovo okostje, se je zdelo javnosti senzacionalno odkritje in hkrati tudi neizpodbiten dokaz, da je bilo v Nevljah vþasih jezero. Mamut naj bi predaleþ zabredel v vodo in poginil v blatu. 25 Na ljubljanskem kolodvoru se je na jožefovo zbrala zelo velika množica ljudi, ki so bili namenjeni v Kamnik gledat»grobišþe neveljske pošasti« v Kamnik. V Jutru so gneþo primerjali s tisto ob mobilizaciji in tudi Kamniþani so povedali, da v mestu že dolgo ni bilo toliko obiskovalcev.ýudili so se, da so stare kosti pritegnile tolikšne množice. Starþki so se greli na soncu in opazovali prihajajoþe trume ljudi. Prihajali so vsi, od kolesarjev pa do radovednežev v dragih avtomobilih, tudi iz drugih banovin in celo Trsta. Neveljske ceste so že spominjale na mestne ulice. Posebej so se za »pošast« zanimali zagrebški in tržaški gostje. Neveljski župan Nande Novak je aktivno sodeloval pri izkopavanjih,obiskovalcem je razlagal o mamutu. V þasopisu so napovedali tudi, da bodo kosti izkopane v štirinajstih dneh. 26 25 Okostje orjaškega mamuta izkopano v Nevljici pri Kamniku, Jutro, 16. 3. 1938, št. 63, str. 3. Na pragu pomladi, Jutro, 22.3.1938, str. 4. 26 19 Neveljska pošast Liza Uršiþ Slika 11: Ga. Valerija Božiþ - Bernot, lastnica fotoaparata, s katerim so bile posnete fotografije izkopavanja, ki jih je predala Narodnemu muzeju sedi druga z desne. Naslednji dan, 23. marca 1938, je Slovenski narod poroþal, da so Nevlje postale božja pot vseh radovednežev. V Nevljah naj bi bilo v soboto, na praznik sv. Jožefa, veþ kot 1000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. Med njimi je bil tudi ban Marko Natlaþen. Dan zatem je bilo obiskovalcev nekoliko manj, nekdo jih je naštel 783. Zdelo se je zanimivo, da se mamutovega okostja še ni videlo, a je najdišþe kljub temu privabiloštevilne obiskovalce. Še isti teden naj bi okostje odkopali, vendar bi se lahko izkopavanje zavleklo zaradi previdnega odstranjevanja plasti zemlje. Delo je napredovalo zmerom poþasneje, medtem pa se je vnel boj med Kamniþani in strokovno javnostjo, ali bo okostje ostalo doma ali ga bodo pustili odpeljati v Ljubljano. Zbirali so tudi prispevke za izplaþila delavcem, ki so pomagali pri izkopavanju. 27 27 Iz mamutovega kraljestva, Slovenski narod, 23.3.1938, št. 6, str. 3. 20 Neveljska pošast Liza Uršiþ Slika 12: Obiskovalci ob najdišþu. Med prišleki so bili tudi geologi, prazgodovinarji in zoologi. Za najdbo se je zanimal celo dr. Walter Schmid, ki je že veþkrat delal in raziskoval pri nas. Doktor Kosu je poslal pismo z navodili, kako naj izkoplje okostje. Iz Celovca sta se pripeljala dva avtobusa ljudi, ki so upali, da bodo videli izkopano okostje, vendar je bila ob njihovem prihodu še vedno v zemlji. Znano je, da so bili Kamniþani in tudi drugi radovedneži nestrpni, saj je bil po 10 dneh mamut še vedno v ilovici. 28 Po navajanju Slovenca 27. marca 1938 je o neveljskem mamutu pisal skoraj celoten evropski tisk. V prvoaprilski izdaji Jutra je bila napisana šala na raþun mamuta: Hotel »Slon« se prekrsti v hotel »Mamuta«. Znamenito odkritje v Kamniku je pripravilo lastnika znanega ljubljanskega hotela »Slona« do odloþitve, da v interesu tujskega prometa prekrsti popolnoma prenovljeni hotel v »Hotel Mamut«. Tako — þe že hoþejo Kamniþani za vsako ceno obdržati mamutove kosti v svojem kraju, bo pa Ljubljana imela vsaj hotel »Mamut«. Pozdravljamo originalno domislico podjetnega hotelirja, ki stopa vedno zduhom þasa. 29 28 Mamut bo ta teden izkopan, Slovenec, 27. 3. 1938, št. 71, str. 5. Domaþe vesti, Jutro, 1.4.1938, št. 76, str. 4. 29 21 Neveljska pošast Liza Uršiþ Opis izkopavanj V þasniku Slovenec so zapisali, da so na dan 17. marca 1938 imeli na prizorišþu poroþevalca, ki se je pogovarjal z gospodom Herfortom. Ta je dejal, da še ni toþno ugotovljeno, kateri živali kosti pripadajo, vendar je najverjetneje mamut. 15. marca, to je na dan prihoda, je namreþ videl samo nekaj kosti. Najdba se mu je zdela zelo zanimiva. Med kostmi, ki si jih je ogledal, so golenica, dolga okrog 75 cm in debela približno 30 cm v golenu, ter veþ reber, dolgih od 60 do 70 cm in širokih 5 do 7 cm. Kosti, ki še niso izkopane, ležijo v ilovici, na kateri sta blato in voda, zato je za izkopavanje treba biti dobro opremljen. Okoli kosti je ilovica bolj þrna in bi lahko bila takšne barve zaradi razpadlega mišiþevja, kože in dlake. 30 Slika 13: Velikanski okel. Najveþ težav so imeli z izkopavanjem velikega okla. To, da so našli okel, naj bi bil zadosten dokaz, da v zemlji leži mamut. Izkopavati je bilo treba skrajno previdno, korak za korakom, da se ne bi kaj poškodovalo. Delali so zelo postopoma, in kar je bilo izpostavljeno, sproti povijali z juto. Zaviti del so nato zalili z mavcem in šele nato kopali naprej. Izkopani 30 Okostje predpotopnega orjaka odkrivajo, Slovenec, 17. 3. 1938, št. 63., str. 3. 22 Neveljska pošast Liza Uršiþ okel je meril 2,60 metra. Za izkopavanje so porabili veþ kot šest ur. Zob je bil þrne barve, zoglenel in okamenel. 31V premeru je meril do 16 cm. Izkopani zob so privezali ob železno ukrivljeno palico, ki se je prilegala spiralastemu oklu. Tako so ga uþvrstili. Prav tako kot kost so tudi palico zalili z mavcem. Slika 14: Izkopavanje. Deset dni kasneje je Slovenec objavil natanþnejše podatke o plasteh zemlje.Na vrhu je bila 40 cm debela plast zemlje, sledila je 45 cm debela plast ilovice, pomešane s peskom, 35 cm mivke, nato pa nepriþakovana 4 do 5 cm debela plast ostankov oglja in pepela, ta je bila dokaz za prisotnost þloveka. Zapisali so tudi, da naj delavci poroþali, o izrazitem vonju po ostankih gorišþa. Za pepelom je bila 65 cm debela plast proda, nato 4 cm barvnega proda z manganom in 10-15 cm proda, barvanega z limonitom(rudo, ki vsebuje v glavnem železove okside z vodo 32) ter 13 cm sive gline, kakršna nastaja tam, kjer razpadajo organske snovi. V njej so ležale kosti. V vrhnji plasti ilovice so našli mamutov koþnik s površino v velikosti podplata pri þevlju. Kopali so približno 250 cm v globino, ponekod celo do 420 cm. 33 31 Po tolikih letih izkopano živalsko okostje, Slovenski gospodar, 23. 3.1938, str. 4. vir: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=limonit&hs=1 Bezek, Benjamin in Danijel: Po sledeh neveljskega mamuta, Kamnik, 1998, str. 24. 32 33 23 Neveljska pošast Liza Uršiþ Slika 15: Globina izkopavanj. Sprva so glino v analizo nameravaliželeli poslati na Dunaj, kjer naj bi s pomoþjo cvetnega prahu v njej doloþili takratno rastlinstvo. To analizo je kasneje naredila Ana Brudnar-Lipoglavšek v Narodnem muzeju v Ljubljani. Zgornje plasti zemlje so odkopali hitro z lopatami in krampi, dokler niso prišli do gline. To sta Herford in Kos z lopaticami odkopavala zelo previdno. V bližini kosti je bilvivanit (posebna vrsta gline modre barve, ki je zato, ker je v bližini kosti, nasiþena z organskimi snovmi umrle živali), ta jim je pomagal doloþiti natanþno lokacijo kosti, ki st ajo oznaþila s koliþki in iglami, nato pa spet zasula z glino, da se na zraku ne bi uniþile. 34Kosti naj bi celo polivali z vodo. 35 34 Mamutovo okostje v mavcu, Slovenec, 30.3.1938, št. 73, str. 3. Okostje neveljskega mamuta sestavljeno, Slovenec, 30.4.1942, št. 99, str. 2. 35 24 Neveljska pošast Liza Uršiþ Slika 16: V odkopni jami dr. Fran Kos, v predpasniku preparator Viktor Herfort in desno Miloš Leviþnik, ki je takrat zakljuþeval študij prava. Dr. Kos je naredil naþrt najdišþa in ga razdelil na 13 x 13 kvadratov. Vanj je natanþno vrisal položaje kosti. Narejen je bil tudi poseben zapisnik za poznejši dokaz o legi kosti. Pri popisovanju so ugotovili, da skoraj nobena kost ni cela. Iz tega so sklepali, da je bila mamutova smrt þlovekovo delo. Zelo so morali biti previdni pri izkopavanju velikih delov. Tako so þeljust izkopali najprej samo toliko, da so ugotovili njeno obliko. ýe bi izkopali celo, bi se ta utegnila pri povijanju prelomiti.ýeprav so menili, da so našli kar dobro ohranjeno okostje, je na žalost skoraj vsaki kosti manjkal kakšen del, ki je bil odlomljen. Najhuje je bilo to, da so bile kosti moþno poškodovane in so dvomili o tem, da se bo dalo okostje sploh sestaviti. Kot razlog za to so navedli domnevo, da je mamuta v davnini ubil þlovek in pri tem poškodoval veþ kosti. Menili so, da lobanje ni zato, ker jo je þlovek razdrobil, da je prišel do možganov in do mozga. Potem naj bi kosti uniþevale še divje živali. 36 Ob izkopavanju kosti so morali strokovnjaki pregledati tudi vso glino v okolici okostja. Najdišþe, v velikosti približno 100 m2, so zelo natanþno pregledali. Predvidevali so, da bodo 36 Mamutovo okostje v mavcu, Slovenec, 30.3.1938, št. 73, str. 3. 25 Neveljska pošast Liza Uršiþ vse najdišþe pregledali do þetrtka, 7. aprila. Da ne bi þesa pozabili, sp najdišþe poglobili še za približno pol metra. Domnevali so namreþ, da so najprej vse kosti ležale na približno enaki globini, a so se težje nato malo pogreznile. Pol metra pod mamutovim horizontom niso našli še niþesar, vendar so z delom nadaljevali. Vodstvo izkopavanj še vedno ni bilo zadovoljno, zato so vso ilovico, ki je bila pod okostjem, narezali na tanke plasti in jo še enkrat pregledali. 37 Praskalce V glini ob kosti so našli majhen konþek þrnega kremenjaka, ki je imel je zelo oster rezilni rob. Izkazalo se je, da gre za mikrolitsko rezilce, ki ga je uporabljal praþlovek. Služil mu je kot nož. ýeprav je merilo le tri centimetre, smo prepriþani, da gre za þlovekov izdelek.Rezilce je bilo iz þrnega lidita (temno sivi razliþek kalcedona38). Najverjetneje ga je ledenodobni þlovek uporabljal za razkosavanje mesa. Možno je, da je ulovil mamuta in ga razrezal ter nato izgubil rezilce. Poleg mamutovih kosti so bili najdeni tudi ostanki kurišþa in pa parožek severnega jelena. To je dokaz za prisotnost þloveka, ki je imel tu morda lovsko postojanko. Nevlje so prva paleolitska postaja na prostem v bližini Kamnika, na kateri so odkrili sledove ledenodobnega lovca.39 Dr. Fran Kos se je zavedal pomena tega odkritja in je svoje znanstveno poroþilo o izkopavanju naslovil »Neveljski paleolitik«. Spor o lastništvu Že v prvem þlanku v Jutru o najdbi mamuta so omenjali spor o tem, kje bi se hranilo okostje. Poroþali so, da so se Kamniþani že odloþili,da obdržijo okostje. V mislih so imeli kamniški muzej, v katerem bi razstavili dragocenost, najdeno v Nevljah. Muzej bi privabljal turiste od blizu in daleþ.40 37 Prav tam. vir: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=lidit&hs=1 Mitja Brodar: Ledenodobni þlovek v Mokriški jami, Kamniški zbornik 1959, str. 161 – 164. Okostje orjaškega mamuta izkopano v Nevljici pri Kamniku, Jutro, 16. 3. 1938, št. 63, str. 3. 38 39 40 26 Neveljska pošast Liza Uršiþ Tudi v Slovencu 16. marca þisto na koncu omenijo muzej, v katerem bo stal mamut. Za razliko od Jutra pa ne povedo, ali gre za kamniški ali ljubljanski muzej, temveþ uporabljajo besedno zvezo »naš muzej«. Iz konteksta je razvidno, da je to Narodni muzej v Ljubljani. 41 V Domovini je 17. marca 1938 pisalo, da se je že takoj ob zaþetku izkopavanju pridružil inšpektor Josip Nikolaj Sadnikar. Ta je ugotovil, da je kost stegnenica ogromnega predpotopnega mamuta in poudaril, da sledi takšne živali v Srednji Evropi še niso odkrili. Sadnikar je imel že od prej v svoji zbirki del mamutove golenice, ki jo je našel v kamniških hribih. 42Odkopavanja brez prisotnosti stroke sta se lotila akademski slikar Stane Cuderman in študent medicine Niko Sadnikar, sin Josipa Sadnikarja. Pomagal jima je še študent prava gospod Cerer. 43 Po navedbah Slovenca so se po koncu izkopavanj vse pogosteje omenjali naþrti domaþinov, da bi obdržali okostje v Kamniku, saj bi tako v mesto privabili turiste. 44 ýasnik Slovenec je že v izdaji 17. marca 1938 pisal o navezanosti Kamniþanov na mamuta. Pozval jih je, naj dobro premislijo in naredijo, kar je dobro za vse – torej odstopijo Narodnemu muzeju. Pri tem se sklicujejo na že objavljene þlanke v Slovencu v katerih se o priþakovanju, da bodo mamutovo okostje odstopili muzeju, piše kot o neþem samoumevnem. 45 Kamniški domoljubi so izjavili, da je mamutovo okostje imenitna reþ, od katere hoþe imeti Kamnik koristi. Tujci naj si pridejo ogledat najdbo, kakršne Evropa ne premore (razen pri Lyonu v Franciji). 46 Opirali so se na dejstvo, da Kamnik potrebuje še kakšno atrakcijo, ki bo privabljala turiste. Porodila se je tudi zamisel o muzejskem društvu.47 O sporu je bilo ob zaþetku izkopavanj zelo veliko govora. Ko so na dan prišle prve podrobnosti o kvaliteti izkopanih kosti, je zanimanje zaþelo poþasi kopneti. Jutro je 3. aprila 1938 poudarilo, da rekonstrukcija morda sploh ne bo mogoþa.48 Zanimanje se je zelo zmanjšalo, ker so Kamniþani izvedeli, da je najdba pomanjkljiva. Utišanje spora so še pospešili predstavniki stroke, ko so izrazili dvome o možnostih za rekonstrukcijo okostja. 41 Predpotopni orjak izkopan v Kamniku, Slovenec, 16.3.1938, št. 62, str. 3. Anton Moder: Mamut, Mladika, letnik 19. junij 1938, str. 227-229. Predpotopni orjak izkopan v Kamniku, Slovenec, 16.3.1938, št. 62, str. 3. Okostje neveljskega mamuta sestavljeno, Slovenec, 30.4.1942, št. 99, str. 2. 45 Okostje predpotopnega orjaka odkrivajo, Slovenec, 17. 3. 1938, št. 63., str. 3. 46 Okostje orjaškega mamuta najdeno v Kamniku, Prosveta, 1.4.1938, str. 3. 47 Mamut v Kamniku ali v Ljubljani?, Jutro, 23. 3. 1938, št. 68, str. 3. 48 Mamuta odkopavajo dalje, Jutro, 3. 4. 1938, št. 75, str. 8. 42 43 44 27 Neveljska pošast Liza Uršiþ Ko so bile kosti izkopane, so se Kamniþani še mesec dni upirali prevozu v Ljubljano. Mestni svet je bil odloþen, da mamuta obdržijo. O problemu so glasovali na obþinski seji in bili soglasno za to, da ostane doma. Obþina je soþasno odobrila 2000 dinarjev denarne pomoþi. 49 Kosti so bile shranjene v županovi hiši, od koder jih niso hoteli odpeljati. ýeprav so na koncu popustili in so kosti prišle v Ljubljano, spor ni imel zmagovalca. Že od samega zaþetka je bilo jasno, da bodo okostje dobili tisti, ki premorejo veþ strokovnosti. Na vozovih so ga odpeljali v ljubljanski muzej, kjer so zanj poskrbeli in ga sestavili. Konzervacija kosti Kosti so, potem ko so jih izkopali, nemudoma konzervirali. Najprej so jih dobro oþistili. Potem so jih ovili v papir, tako da se je prilegel v vse vdolbine. Povezali so jih z juto in pritrdili z vrvjo. Tako pripravljeno kost so zalili z mavcem. To je storil preparator.50 Zamavþene kosti so zaþasno shranili v hiši župana Nandeta Novaka. Soba, ki jo je župan odstopil v ta namen, ki je bila nabito polna. Obiskovalci so se þudili velikosti kosti. Okel so v županovo sobo odnesli v pravi sveþani procesiji. Našli so tudi drugi okel, ki pa je bil na žalost odlomljen in je meril vsega skupaj pol metra.51 Do 4. aprila so odkopali veliko površino v novi strugi 1 m globoko in na bregu 19 x 6 m od 2,5 do 3 metrov globoko. Ko so izkopali vse kosti na tem obmoþju, so se preusmerili proti Kamniku. Tu so kopali 6 m v dolžino, 4 m v širino in 3 metre globoko. Potem so šli po obrežju navzgor.Na tem obmoþju so ležali še nadlahtnica, kos rebra, dva dela lopatice in druge manjše kosti. Z delom so prenehali v þetrtek, 7. aprila, saj je zmanjkalo denarja za plaþilo delavcev in tudi þasa za konþanje regulacijskih del, þeprav izkopavanje takrat še ni bilo konþano. Obstaja možnost, da se v zemlji nahaja še kakšna kost, zato bi bilo po znanstveniplati vsekakor priporoþljivo, da se izkopavanje dokonþa. Že Slovenec je izrazil upanje, da bodo odgovorni za izkopavanje dobili možnost za dodaten malenkostni izkop, ki bi potrdil, da je res najdeno vse, kar se je ohranilo. Okostju so namreþ ob koncu izkopavanj manjkali še naslednji 49 Težave okrog kamniškega mamuta, Slovenski dom, 7. 4. 1938, štev. 78, str. 2. Prav tam. Mamutovo okostje v mavcu, Slovenec, 30.3.1938, št. 73, str. 3. 50 51 28 Neveljska pošast Liza Uršiþ deli: kosti lobanje, hrbteniþna vretenca, druga lopatica in nekaj okonþinskih kosti, med drugim tri þetrtine kolka.52 Kosti so zalili s trdim mavcem, in sicer, da bi bila v neprodušnem prostoru – tako kot prej v ilovici. Na zraku bi se namreþ lahko presušila in razpadla. Mavec pa je šþitil kost tudi pred kakršnimikoli fiziþnimi poškodbami – þe bi prišlo do udarca, bi poškodbe utrpel mavec, kost pa bi ostala cela.53 15. julija 1938 je þasnik Slovenec poroþal, da je most þez Nevljico dokonþan. Poimenovali so ga »Mamutov most«. V spomin na mamuta, ki so ga našli pri kopanju temeljev, so na betonski opornik na levem bregu Nevljice vklesali »predpotopno zverino« in letnico najdbe – 1938. Uredili so tudi okolico, med drugim so zasuli staro strugo in na bregove položili travno rušo. V treh vrstah so na obeh straneh reke posadili jelše. ýez novi most so speljali cesto, ki je povezala Nevlje s sosednjimi Mekinjami. Za Kamniþane je bila tedaj pot iz mesta do Nevelj prekoMamutovega mosta do Mekinj in nazaj prav prijeten sprehod.54 Rekonstrukcija in prva predstavitev Izkopavanje kosti je trajalo dobrih štirinajst dni. V Slovencu so jih poimenovali kar »koline«. 55 Proces rekonstrukcije okostja so zaþeli v prirodopisnem laboratoriju ljubljanskega muzeja. Vodja je bil dr. Fran Kos, pomagala pa sta mu preparator Herford in Ana Budnar – Lipoglavšek. Vse kosti so vzeli iz mavþnega oklepa in jih zelo temeljito oþistili. Da bi prepreþili izsušitev, so mavec odprli samo na eni strani. Tam so nato oþistili glino in kost namazali s klejem. Nato so kost spet zaprli nazaj in enako naredili na drugi strani. Pri delu je bilo zelo pomembno, da kosti niso prišle v stik z zraþno vlago, ki bi jim lahko škodila. Ko so bile kosti prepojene s klejem, so jih dali še v parafinsko kopel. Nato so površino prevlekli s šelakom. 56 52 Izkopavanje kamniškega mamuta, Slovenec, 10.4.1938, št. 83, str. 3. Mamutovo okostje v mavcu, Slovenec, 30.3.1938, št. 73, str. 3. »Mamutov most« je gotov, Slovenec, 15.7.1938, št. 160, str. 4. Okostje neveljskega mamuta sestavljeno, Slovenec, 30.4.1942, št. 99, str. 2. 56 Prav tam. 53 54 55 29 Neveljska pošast Liza Uršiþ Kosti v mavcu je bilo za nekaj vozov. Veþina jih je bila razbitih ali hudo naþetih. Na žalost je manjkala vsa lobanja z zgornjo þeljustjo. Tudi lopatice so bile v zelo zaskrbljujoþem stanju. Manjkalo je nekaj reber innožnih kosti. Nabor kosti je bil precej skromen, vendar je dr. Kos presodil, da se bo iz slednjih dalo sestaviti dovolj dobro okostje mamuta. Izraþunal je velikosti manjkajoþih in deloma ohranjenih kosti. Mere, ki jih je dobil, so kazale na res veliko okostje.57 Naredili so železno ogrodje, ki bo nosilo kosti. Ideja o železni konstrukciji je bila Kosova zamisel. Izdelala ga je firma Weibel iz Ljubljane. Zelo vestno in z veliko potrpljenja je opravila težko in natanþno delo. Nekatere kosti je bilo treba okovati, pritrditi na druge kosti in šele nato povezati. Mamut je bil prviþ postavljen v laboratoriju muzeja. Ko so ga dali na razstavo, so okostje razdrli, premaknili v eno izmed dvoran za mineralogijo in geologijo in ga tam ponovno postavili. Stoji na 5,40 m dolgem podstavku in ima štiri železne podporne drogove, ki držijo okle. Oporo imajo tudi vse štiri noge, s tremi oporami pa je podprt še trup – prsni koš in vretenca. V dolžino meri okostje 3,80 m od repa do okel. Visok je najveþ 3,20 m vendar to ni prava velikost mamuta, saj manjka lobanja, ki bi ga zvišala še za kakega pol metra. Desni okel je popolnoma ohranjen in meri 2,64 m, medtem ko je od levega ostal krajši konec, saj je bil odlomljen. Da bi obiskovalcemnazorneje predstavil podobo mamuta, je Dr. Kos naredil žiþnate nadomestke za lobanjo in zgornjo þeljust, kjer ste se držala okla. Tudi ostale kosti, ki niso v celoti ohranjene, so podaljšane z žico ali dopolnjene z mrežo. Poleg lobanje in þeljusti so tako dopolnjene še noge, stopala, lopatice in kolk. Sestavljeno okostje ni statiþno, temveþ kaže mamuta v gibanju (hoji). Celotno okostje je tako veliko, da se pod njim þlovek lahko normalno sprehaja. Na bližnje stene so obesili slike in jih dopolnili z besednimi predstavitvami mamuta. Na eni je mamutovo okostje, na drugi pa mamut v naravi. Tam je tudi slika, ki prikazuje lego mamutovega okostja v zemeljski plasteh, kakor so ga našli v Nevljah. Mamut je ponos muzeja in danes predstavlja tudi njegov logotip. 58 57 Okostje neveljskega mamuta sestavljeno, Slovenec, 30.4.1942, št. 99, str. 2. Prav tam. 58 30 Neveljska pošast Liza Uršiþ V nedeljo, 6. junija 1943, je bil v Narodnem muzeju vstop prost. Obiskovalci so se zelo zanimali za mamutovo okostje in med obþudovalci je bila tudi mladina. Mamuta so si lahko ogledali v prvi pritliþni dvorani na desni strani avle. Narodni muzej je bil tisto poletje za mnoge zelo zanimiva lokacija za preživljanje prostega þasa. Predvsem med vikendi so ljudje zelo radi hodili gledat razstavljene eksponente, med drugim tudi neveljskega mamuta. Ogledovali so si ga tako posamezniki kot tudi šolske skupine. Radovednih obiskovalcev mu ni nikoli manjkalo. 59 59 Živahno dopoldne v Narodnem muzeju, Slovenec, 26.6.1943, št. 143, str. 3. 31 Neveljska pošast Liza Uršiþ ZAKLJUýEK Moje raziskovalno delo je potekalo po naþrtovanem postopku: iz þasopisov mi je uspelo sestaviti zgodbo in ob tem razjasniti nekaj dilem. Eden od pomembnih korakov naprej pri tej raziskovalni nalogi se mi zdi poroþilo o dogajanju okoli odkritja mamuta od zaþetka do konca. Kot sem naþrtovala, sem najprej iskala þlanke. Uspelo mi je najti precej takih, ki v preteklosti še niso bili navajani ali citirani v literaturi. Najveþ novih þlankov sem našla v þasopisih Slovenec in Jutro. Pri iskanju þlankov sem naletela na pomanjkljivosti v bazi podatkov, v kateri denimo, manjka prvi þlanek o najdbi mamuta, napisan v Slovenskem domu 15. marca 1938. Iz strokovne literature vemo, da je þlanek bil napisan, a še ni dostopen v digitalni obliki in ga, þe sploh, hranijo le knjižnice. Ena od možnih rešitev bi bila dopolnitev baze digitalne knjižnice z vsemi þasopisi, ki jih slovenska bibliografija premore. Zaradi doloþenih omejitev, kot je na primer merilo objektivnosti, morda v preteklosti niso bili uporabljeni vsi þlanki, ki so bili na voljo. To me je presenetilo, saj so spregledani þlanki vsebovali veliko podrobnosti, ki jih ne bi smeli kar tako pozabiti. Ravno te so zgodbi dale smisel in jo naredile bolj zanimivo. Med pregledovanjem þlankov sem naletela na kar nekaj težav. Ena od njih je veliko nasprotujoþih si podatkov, saj so þasopisi o enem dejstvu pisali razliþno. Težavo sem rešila tako, da sem zapisala obe varianti, þe res ni bilo mogoþe presoditi, kakšno je dejstvo. Opazila sem, da so prvi þlanki poudarjali samo senzacionalnost in praktiþno niso povedali niþesar novega. Ko se je navdušenje poleglo, so šele zaþeli navajati bolj strokovne podrobnosti izkopavanj. Te »strokovne« podrobnosti so bile v razliþnih þasopisih razliþno predstavljene, še drugaþe pa je o njih pisala strokovna literatura. Zanimivo je, da je ravno pri analizi zemeljskih plasti na najdišþu prišlo do zelo velikih odstopanj, þeprav jih je opravila ena ekipa – ta je verjetno podatke tudi posredovala þasopisom. Presenetilo me je tudi dejstvo, da so objavili povzetek zapiskov dr. Frana Kosa, vodjo izkopavanj, ta je namreþ novinarjem dovolil vpogled v svoje zapiske. Zanimivo je bilo tudi to, da je bilo odkritje najprej oznaþeno za izjemno pomembno in zelo veliko vredno. Privabilo je ljudske množice, ki pa so na žalost videle bolj malo, saj je delo zelo poþasi napredovalo, kosti pa so v zemlji ostale še kar nekaj dni po odkritju. Navdušenje je usahnilo ob ugotovitvi, da so izkopane kosti v zelo slabem stanju, moþno poškodovane in da jih veliko manjka. Vodje izkopavanj so izrazili dvom, ali bo 32 Neveljska pošast Liza Uršiþ mamutovo okostje sploh mogoþe rekonstruirati. Zmanjšanje zanimanja je bilo opazno tudi pri pogostosti pisanja þlankov, saj je že nekaj mesecev po odkritju pisanje o mamutu potihnilo, javno dogajanje pa je zmotila še vojna, ki je hkrati upoþasnila rekonstrukcijo. Najdba mamutovega okostja je bila za Kamniþane velika pridobitev. Iz majhne in mirne vasi so se tudi Nevlje za nekaj dni spremenile v najbolj znano vas v Sloveniji. Mamutove kosti so si lastili tako domaþini kot tudi stroka v Ljubljani. Nastal je t. i. spor o lastništvu. ýeprav bi se dogajanje lahko zelo zapletlo, je bil spor rešen mirno. Že v enem prvih þlankov na to temo je pisec poudaril, naj Kamniþani popustijo in dovolijo, da se kosti odpeljejo. Iz tega in kasnejših þlankov je lepo razvidno, da so þasopisi podpirali rekonstrukcijo mamuta v Ljubljani. ýeprav bi iz vsebine lahko sklepali, da je šlo za velik spor, v katerega se je vpletlo veliko ljudi, ni bilo tako. Spor so þasopisi potencirali, res pa je, da je bila zadeva dovolj pomembna, da so o njej razpravljali na obþinski seji. V raziskovalni nalogi sem spor bolje raziskala in predstavila. Prav tako tudi rekonstrukcijo okostja in sestavljanje, ki sta bila doslej obravnavana loþeno od ostalih dogodkov. Tako sem v nalogi zajela celotno dogajanje vse od nakljuþnega odkritja do predstavitve v muzeju. Ker sta na dan odkritja na prizorišþe prišla dva mlada izobraženca, Niko Sadnikar in Stane Cuderman, in si prilastila pravico, da sama izkopavata kosti, sta bila tarþa številnih kritik. Nista namreþ imela niti ustrezne izobrazbe niti izkušenj, potrebnih za arheološko izkopavanje in ustrezno ravnanje z najdbami, zato so ju obtožili uniþevanja. Tega niso storili obiskovalci ali strokovnjaki, temveþ þasopisi. Zaradi javnega polemiziranja o ravnanju teh dveh mladih moških bi lahko prišlo do hujših obtožb, vendar je Stane Cuderman naredil razumno potezo ter v javnem pismu javnosti pojasnil svoj pogled. To je zaþasno ustavilo obtožbe. Kljub temu pa še danes obstajajo dvomi, ali sta s poseganjem v neznano naredila škodo ali ne. Eden od pomembnih problemov þasopisnega poroþanja je zaporedje dogodkov. Nekateri viri trdijo, da je župan Novak, takoj ko je bil priþa odkritju, novico sporoþil v Ljubljano. Najverjetneje je imel novinar skope informacije, saj se je prej zgodilo še marsikaj. Župan je za pomoþ prosil dr. Sadnikarja, ki je prepoznal »štore« in tako pomagal vrednotiti najdbo. Da je kosti pripisal tej ledenodobni živali, je nedvomno pomembno dejstvo, saj se je župan zaradi njega zavedel, kako pomembna je najdba. Lahko bi vse skupaj prepustil nakljuþju in kosti bi bile izgubljene, a se je tega veþera odloþil novico o najdbi sporoþiti v Ljubljano. Ena glavnih ugotovitev je, da so þasopisni þlanki lahko zelo hvaležen in uporaben vir. Praktiþno samo iz njih je mogoþe povzeti celotno zgodbo in opisati potek izkopavanj. Zaradi 33 Neveljska pošast Liza Uršiþ razliþnih pogledov na dogajanje si lažje predstavljamo, kako je delo potekalo in kakšne so bile ovire. Edina slaba stran pri uporabi þasopisov za glavni vir je pomanjkanje strokovnosti. Ta morda niti ni bila tako pomembna za bralce, saj pred najdbo niso niþesar vedeli o mamutih. Videti je bilo, da so se pisci trudili povedati þim veþ podrobnosti, vendar so jih vþasih razumeli in jih zapisali narobe ali preveþ površno. Kljub temu se mi zdi zanimivo, da je prišlo do tako velikih razlik med strokovnim in nestrokovnim poroþanjem. ýeprav je bilo moje raziskovanje uspešno, ni nujno, da je delo o tej temi konþano. Izkopavanje okostja je bilo ustavljeno zaradi pomanjkanja þasa in sredstev. Dr. Fran Kos je za bodoþe raziskovalce pripravil naþrt najdišþa. Glede na to, da najdišþe ni bilo v celoti pregledano, se domneve, da se morda pod zemljo skriva še kaj, zdijo povsem upraviþene. Prav tako verjetno obstajajo þlanki, ki niso zajeti v tej raziskovalni nalogi in bi vsebovali še kakšen detajl, pri tem imam v mislih predvsem prvi napisani þlanek. Najdba mamuta v Nevljah ima za Kamniþane zagotovo velik pomen in prav bi bilo, da spomin na dogodke iz 1938 ohranimo. Nanje nas bo v prihodnosti spominjal Mamutov most in morda nekoþ celo bronasti kip. 34 Neveljska pošast Liza Uršiþ Anketa Med dijaki prvega, drugega in tretjega letnika kamniške gimnazije sem opravila anketo o poznavanju »kamniškega« mamuta. Sodelovalo je 81 dijakov, ki so odgovarjali na pet vprašanj. Moja predpostavka je bila, da dijaki dobro poznajo zadevo, saj so se že v osnovni šoli zagotovo uþili o njem. Mamut je kot simbol prisoten tudi v najrazliþnejših društvih in je pogosto omenjan v lokalnih medijih. Pred kratkim je bila tudi 75. obletnica najdbe, ob kateri so bile v Kamniku in okolici številne prireditve. Dijaki so anketo reševali nepripravljeni.Vprašalnik je vseboval naslednja vprašanja in možne odgovore: 1. Kje so odkrili »kamniškega« mamuta? a. Stranje b. Mekinje c. Nevlje 2. Kdaj so se zaþela izkopavanja? a. pred 1. svetovno vojno b. med vojnama c. po 2. svetovni vojni 3. Koliko kosti so našli? a. celotno okostje b. en okel in poškodovane kosti c. samo okel 4. Kje je danes razstavljen mamut? a. pred Domom kulture Kamnik b. v Prirodoslovnem muzeju c. v muzeju Zaprice 35 Neveljska pošast Liza Uršiþ 5. Ali ste »kamniškega mamuta« že videli? a. da b. ne Rezultati ankete 1. Kje so odkrili »kamniškega« mamuta? Stranje Mekinje Nevlje Graf 1: Kje so odkrili "kamniškega" mamuta? Kje so odkrili "kamniškega" mamuta? Stranje 2 Mekinje 2 Nevlje 77 Tabela 1: Kje so odkrili "kamniškega" mamuta? 36 Neveljska pošast Liza Uršiþ 2. Kdaj so se zaþela izkopavanja? 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 pred1.vojno medvojnama po2.vojni Graf 2: Kdaj so se zaþela izkopavanja? Kdaj so se zaþela izkopavanja? pred 1. svetovno vojno 11 med vojnama 30 po 2. svetovno vojni 40 Tabela 2: Kdaj so se zaþela izkopavanja? 3. Koliko kosti so našli? celotnookostje enokelinpoškodovane kosti samookel Graf 3: Koliko kosti so našli? 37 Neveljska pošast Liza Uršiþ Koliko kosti so našli? celotno okostje 35 en okel in poškodovane kosti 43 samo okel 3 Tabela 3: Koliko kosti so našli? 4. Kje je danes razstavljen mamut? 70 60 50 40 30 20 10 0 predDomomkultureKamnik vPrirodoslovnemmuzeju vmuzejuZaprice Graf 4: Kje je danes razstavljen mamut? Kje je danes razstavljen mamut? pred Domom kulture Kamnik 4 v Prirodoslovnem muzeju 58 v muzeju Zaprice 19 Tabela 4: Kje je danes razstavljen mamut? 38 Neveljska pošast Liza Uršiþ 5. Ali ste »kamniškega mamuta« že videli? da ne Graf 5: Ali ste "kamniškega" mamuta že videli? Ali ste "kamniškega" mamuta že videli? da 36 ne 45 Tabela 5: Ali ste "kamniškega" mamuta že videli? Vsi dijaki so odgovorili na vsa vprašanja. Na prvo vprašanje je po priþakovanjih veþina odgovorila pravilno. Mamuta so našli v Nevljah. Nasprotno je pri drugem vprašanju veþ kot polovica dijakov odgovorila napaþno. Namesto med vojnama so obkrožili možnost »pred 1. svetovno vojno« ali »po 2. svetovni vojni«. Iz tega je razvidno, da si ne predstavljajo, v katero þasovno obdobje spadajo izkopavanja. Slaba polovica dijakov (35) trdi, da so našli celotno okostje mamuta. To ni res, saj so našli le en cel okel in veþ poškodovanih kosti. Mamutovo okostje je danes razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju. To ve 58 od 81 dijakov. 36 dijakov je že videlo mamuta, preostalih 45 pa še ne. 39 Neveljska pošast Liza Uršiþ Zdi se mi, da rezultati kažejo na dobro poznavanje zadeve. Veþina jih ve osnovne stvari o najdbi. Kljub temu, da je od odkritja preteklo že veþ kot tri þetrt stoletja, je spomin na dogodke po 14. marcu 1938 še vedno živ. Kamniþani so ponosni na mamuta in ga redno omenjajo tako v lokalnih medijih kot tudi v šolah, zato ga ljudje poznajo. 40 Neveljska pošast Liza Uršiþ Literatura 1. Fran KOS, 1939a: Paleolitske najdbe ob Nevljici, Ljubljana: Etnolog, št.10-11. 417419. 2. Fran KOS, 1939b: Neveljski paleolitik, Ljubljana: Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, št. 20/1-4. 25-65. 3. Mitja BRODAR, 1988-1989: Revizija neveljske paleolitske postaje, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede, št. 39-40. 95-110. 4. Mitja Brodar: 2009: Stara kamena doba v Sloveniji, Ljubljana: samozaložba. 25, 504505. 5. Stane GABROVEC: Mesto Kamnika v prazgodovini Slovenije. Kamnik 1299-1979, zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Ljubljana, 1985. Kulturna skupnost Kamnik in Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo. 6. Mitja BRODAR: Ledenodobni þlovek v Mokriški jami, Kamniški zbornik 1959, str. 161 – 164. 7. BEZEK, Benjamin in Danijel: Po sledeh neveljskega mamuta. Kamnik: 1998. 8. Janja ŽELEZNIKAR, 2008: Mamut po mamutu, Kamnik: Medobþinski muzej Kamnik. ýasopisi 1. Okostje orjaškega mamuta izkopano v Nevljici pri Kamniku, Jutro, 16. 3. 1938, št. 63. 2. Predpotopni orjak izkopan v Kamniku, Slovenec, 16.3.1938, št. 62. 3. Ko je tod hodil mamut, Jutro, 17.3.1938, št. 64. 4. Okostje predpotopnega orjaka odkrivajo, Slovenec, 17. 3. 1938, št. 63. 5. Domaþe novosti, Domovina, 17.3.1938, št. 11. 6. Mamuta odkopavajo…, Jutro, 18.3.1938, št. 65. 7. Vodnikovo poroþilo o prvi najdbi mamutovega zoba na Slovenskem, Slovenec, 19.3.1938, št. 65. 8. Na pragu pomladi, Jutro, 22.3.1938, št. 67. 9. Mamut v Kamniku ali v Ljubljani?, Jutro, 23. 3. 1938, št. 68. 10. Iz mamutovega kraljestva, Slovenski narod, 23.3.1938, št. 6. 11. Po tolikih tisoþletjih izkopano živalsko okostje, Slovenski gospodar, 23.3.1938. 41 Neveljska pošast Liza Uršiþ 12. Mamut bo ta teden izkopan, Slovenec, 27. 3. 1938, št. 71. 13. Mamutovo okostje v mavcu, Slovenec, 30.3.1938, št. 73. 14. Domaþe vesti, Jutro, 1.4.1938, št. 76. 15. Okostje orjaškega mamuta najdeno v Kamniku, Prosveta, 1.4.1938. 16. Mamuta odkopavajo dalje, Jutro, 3. 4. 1938, št. 75. 17. Težave okrog kamniškega mamuta, Slovenski dom, 7. 4. 1938, štev. 78. 18. Izkopavanje kamniškega mamuta, Slovenec, 10.4.1938, št. 83. 19. Od mamuta do avtomobila, Jutro, 5.6.1938, št. 130. 20. Anton Moder: Mamut, Mladika, letnik 19.6.1938, str. 227-229. 21. »Mamutov most« je gotov, Slovenec, 15.7.1938, št. 160. 22. Mamut, Življenje in svet, 31.10.1938, št. 18. 23. Te može bo volilo slovensko ljudstvo!, Slovenec, 20.11.1938, št. 286. 24. Okostje neveljskega mamuta sestavljeno, Slovenec, 30.4.1942, št. 99. 25. Drobna ljubljanska kronika, Slovenec, 9.6.1943, št. 130. 26. Kako so oživeli mamuta, Slovenski narod, 25. 6. 1943, št. 142. 27. Živahno dopoldne v Narodnem muzeju, Slovenec, 26.6.1943, št. 143. 28. Kako so nam oživeli mamuta, Slovenski narod, 22.6.1943, št. 140. 29. Kako so oživeli mamuta, Jutro, 27.7.1943, št. 142. 30. Prirodoslovna izvestja, Slovenec, 11.4.1945, št. 81. 42 Neveljska pošast Liza Uršiþ PRILOGE Slika 1, str. 10: Stara struga Nevljice pod cerkvijo.Fotografiral Peter Nagliþ, iz arhiva Danijela Bezka. Slika 2, str. 11: Ferdinand (Nande) Novak.Vir: Te može bo volilo slovensko ljudstvo!, Slovenec, 20.11.1938, št. 286, str. 3. Slika 3, str. 11: Nova struga Nevljice leta 1938.Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 4, str. 12: Regulacija struge iz zraka.Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 5, str. 13: Niko Sadnikar nad odkopno jamo z rebrom in vretencem. Foto: Stane Cuderman.Iz arhiva Danijela Bezka. Slika 6, str. 14: Niko Sadnikar z rebrom in vretencem.Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 7, str. 16: Vstop v najdišþe 14. 3. 1938. V beli srajci z brezrokavnikom je Niko Sadnikar, študent medicine. Fotografiral: Stane Cuderman, iz arhiva Danijela Bezka. Slika 8, str. 17: Kosti v ilovici.Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 9, str. 18: Zakoliþeno najdišþe. Foto: Peter Nagliþ. Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 10, str. 19: Pogled na najdišþe z neveljsko cerkvijo v ozadju. Foto: Peter Nagliþ. Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 11, str. 20: Ga. Valerija Božiþ - Bernot, lastnica fotoaparata, s katerim so bile posnete fotografije izkopavanja, ki jih je predala Narodnemu muzeju sedi druga z desne.Foto: Peter Nagliþ. Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 12, str. 21: Obiskovalci ob najdišþu.Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 13, str. 22: Velikanski okel.Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 14, str. 23: Izkopavanje.Vir: arhiv Narodnega muzeja. Slika 15, str. 24: Globina izkopavanj.Vir: arhiv Narodnega muzeja. 43 Neveljska pošast Liza Uršiþ Slika 16, str. 25: V odkopni jami dr. Fran Kos, v predpasniku preparator Viktor Herfort in desno Miloš Leviþnik, ki je takrat zakljuþeval študij prava. Foto: Peter Nagliþ. Vir: arhiv Narodnega muzeja. Graf 1, str. 36: Kje so odkrili "kamniškega" mamuta? Graf 2, str. 37: Kdaj so se zaþela izkopavanja? Graf 3, str. 37: Koliko kosti so našli? Graf 4, str. 38: Kje je danes razstavljen mamut? Graf 5, str. 39: Ali ste "kamniškega" mamuta že videli? Tabela 1, str. 36: Kje so odkrili "kamniškega" mamuta? Tabela 2, str. 37: Kdaj so se zaþela izkopavanja? Tabela 3, str. 38: Koliko kosti so našli? Tabela 4, str. 38: Kje je danes razstavljen mamut? Tabela 5, str. 39: Ali ste "kamniškega" mamuta že videli? 44
