VSEBINE KNJIG
Transcription
VSEBINE KNJIG
VSEBINE KNJIG PROZA Majda Artač Sturman: Mozaik v kovčku Življenje je kot kalejdoskop sestavljeno iz različnih barv, doživetij, čustev in zaznav. Tudi knjiga Mozaik v kovčku je sestavljena iz bežnih zapisov, spominov, razpoloženjskih pesmi in barvitih ilustracij. Barve izražajo občutja. Vsaka barva prinese včasih že pozabljen spomin, hrepenenje, sanjarjenje in razmišljanja. Knjiga je mozaik srečevanj, ki jih spodbudijo različne barve, med pisateljico in Rusinjo Galjo, ki je na vlaku iz Francije v Benetke pozabila izstopiti v Benetkah in se je peljala do Trsta. In tu našla svojo ljubezen in dom. Vsaj za nekaj časa, kajti Sankt Petersburg kliče. In ti kamenčki razmišljanj in spomina sestavljajo Galjino zgodbo. Igor Bizjan: Brezčasje Dnevniški zapiski z avtorjevimi osupljivo iskrenimi in prepričljivimi komentarji o vsem, kar se dogaja v življenju. Se splača prebrat! Avtor brez dlake na jeziku zapisuje svoje necenzurirane misli, ki se mu podijo po glavi, zapisane brez kakršnegakoli voznega reda. Razkriva svojo jezo in žalost nad stanjem stvari, politiko, žalost zaradi vseh izgubljenih ljubezni, preminulih prijateljev. Veselje, ki mu ga nudijo jutranji sprehodi od Pirana do Fiese. Dan, ki ga odpre jutranji sprehod ob morju, ne more spodleteti, pravi avtor. Razglablja o filmih, knjigah, rutini, o tem, kaj potrebujejo ljudje za normalno življenje … Ob tem pa vseskozi nagovarja bralca, naj se odzove na to, kar se dogaja vsak dan okrog nas. Helena Cestnik: Kristalinske čipke: pripovedujem, da živim Tako kot v čipki je tudi v življenju nešteto niti, povezanih med seboj. Dve v življenju razočarani, vendar močni in suvereni ženski, ki jima življenje ni prizaneslo, se po naključju srečata. Ob občasnih obiskih v domu za ostarele se tketa življenjski zgodbi ene in druge. Gospa Fanika pripoveduje, gospa Helena piše. Z zapisovanjem Fanikine zgodbe si Helena navsezadnje prisluži življenje. Presunljiva zgodba o telesno sicer krhkih ženskah, ki pa sta polni duhovne moči. Avgust Demšar: Obsedenosti v času krize Kriminalka, ki skoraj ne potrebuje trupla. Beseda kriza v zadnjih letih (pre)pogosto prečka naše ustnice, morda še najpogosteje v Mariboru, kamor je dogajanje postavljeno. V tej prestolnici propadlih industrijskih gigantov je družbena razslojenost ostra in gnev kot odgovor nanjo občuten. Vendar je to zgolj okvir detektivke, v kateri pisatelj spretno, z množico likov, lušči plasti s skrivnostnega trupla v gozdu. Navidez nepovezani posamezniki in njihove osebne biografije se začnejo zlivati v zanimivo in napeto zgodbo. Evald Flisar: Dekle, ki bi raje bilo drugje Roman zanimivih usod, krajev in dogodkov. Špela, glavna junakinja zadnjega Flisarjevega romana, odrašča v družini, ki jo je doletela kruta usoda. Iz vasi se preselijo v mesto, oče se pod pritiski zruši in obesi, mati postane psihični bolnik. Špela se najprej umakne v njeno bližino, zatem odpotuje v London, a se kmalu vrne, saj mati potrebuje njeno pomoč. Tu je Špelin edini in obenem najboljši dom, v katerem MORA ZAŽIVETI. Pred bralca je postavljen začetek nove zgodbe, v kateri se postavljajo vedno nova vprašanja: Smo res to, kar hočemo biti? Je prav, da pred življenjem odhajamo drugam? Kam? Kdo oblikuje našo pot, kod in kam nas ta vodi? Peter Florjančič: Skok v smetano Kralji, cesarji, maharadže, bogati industrialci, svetovno znani filmski režiserji, igralci in med njimi Slovenec Peter Florjančič. Mislite, da je izumiteljstvo dolgočasno? Lahko živite samo od izumljanja? Peter Florjančič nam s svojim življenjem prikazuje, da je življenje izumitelja roman, poln blišča, pa tudi žalosti, bogastva in bankrotov. Imel je pet državljanstev, triinštirideset avtomobilov in najdaljši potni list na svetu. Izračunal je, da je 25 let preživel v hotelih, štiri leta v avtomobilih, tri leta v vlakih, leto in pol v letalih ter eno leto na ladji ... Pri 94-ih živi v svojem rojstnem kraju, na Bledu, in še vedno vsak dan neutrudno ustvarja, snuje nove knjige, nove filmske projekte, nove ideje in izume … Tone Frelih: Truplo ob progi Kriminalistični inšpektor Cene Dornik z ekipo je spet v akciji. Na prvi pogled se zdi nesreča, a se izkaže, da je truplo ob progi rezultat kriminalnega dejanja. Iskanje identitete umrlega je šele prvo dejanje, ki inšpektorja Dornika in njegovo ekipo potegne v napeto kriminalno zgodbo. Viktorija Zmaga Glogovec: Želim si Intimna zgodba o ljubezni, ki ji ni dano živeti. Ljubezenska zgodba dveh neimenovanih protagonistov, ki sta drug drugega in s tem ljubezen svojega življenja našla v zrelih letih, ko tega nista pričakovala. Pripoved o medčloveških odnosih je polna navidez nezdružljivih, pa vendar tako običajnih čustev – ljubezni, hrepenenja, razočaranja, obžalovanja, žalosti. Goran Gluvić: Kočevje ekspres Bo inšpektorju Zvonetu Marcu uspelo razvozlati zapleten primer? Napeta kriminalna zgodba nas popelje v kočevske gozdove, kjer gozdarji naletijo na nezavestnega neznanca. Ko dogodek terja žrtev tudi med gozdarji, je čas, da na prizorišče stopi inšpektor Zvone Marc. Borut Golob: Raclette »Zavod za zaposlovanje je orwellovsko poimenovanje, ker je omenjena institucija v resnici zavod za nezaposlovanje.« Raclette je roman, ki od odstavka do odstavka preseneča in zabava. V ospredju je protagonist, ki je notorični brezposelnež. V svojih mislih secira vse, kar se znajde na njegovi poti: svojo drago, njenega sodelavca in njene starše, diplomatsko plodne Habsburžane, zavod za nezaposlovanje, dnevno politiko in celo knjigo, ki ima nekaj s smrekami in lesom nasploh. Vsi ti pojavi so napleteni v kronologijo enega samega dne – ko sta se z njegovo partnerko razšla. Povod za to drastično dejanje je lahko le nekaj tako banalnega, kot je smrdljiva, zdrizasta stvar z eksotičnim imenom – raclette. Maja Haderlap: Angel pozabe »V Ravensbrücku so se ženske iz grabnov srečale z ženskami iz cele Evrope, s koroškega roba potegnjene v središče vojne, v katerem so se križale življenjske poti Evropejk, iz koroške odročnosti v žarišče smrti.« Izhodišče dogajanja je dolina Lepene na avstrijskem Koroškem v drugi polovici dvajsetega stoletja, vendar sta glavna tema in opredeljujoči čas druga svetovna vojna. Zanimiv je že podatek, da je zgodba napisana z gledišča deklice, rojene v šestdesetih letih, potomke dveh generacij, ki sta vojno doživeli na svoji koži. Angel pozabe naj bi poskrbel, da ljudje pozabijo, saj je marsikaj, kar se zgodi v življenju, bolje zastreti s pozabo, da lahko živimo naprej. Toda zgodi se, da včasih prav angel pozabe ne izbriše sledov preteklosti. Stanka Hrastelj: Igranje »Igranje je pravzaprav del našega vsakdana, v katerem skozi menjujemo maske.« Tridesetletna Marinka je živela običajno življenje, naslednjega dne pa se znajde na drugi strani – postane podvržena strahu, stresu, živčni napetosti, paranoji ter prisluhom in prividom. Hkrati pa se pretvarja, da je vse normalno. A vseeno pristane na bolniški postelji in psihiatru odgovarja na vprašanja točno tako, kot se to pričakuje od bolnice s shizofrenijo. Pisateljica je svoj prozni prvenec posvetila očetu in stricu, ki sta se spopadala s to duševno motnjo. Milan Kleč: Snežne krogle Zbirka vznemirljivih sočnih zgodb. Tokrat je pisatelj obseden s snežnimi kroglami, s tistimi za na polico, in predvsem s snegom, ki prši v njihovi stekleni notranjosti. Junaki Snežnih krogel, prijatelji, hčerke prijateljev, njihove žene in mame, se zberejo okrog skrivnosti tega padanja v praznino ter ob njenem robu odplešejo svoj ples intime. Mojstrsko izbrušen jezik, izvirne metafore, ritem … bodo navdušili še tako zahteven bralski okus. Alojz Kocjančič: Ljudi opeval sem, vodé in skale Pripovedi o ljudeh Slovenske Istre in Malega Krasa. Knjigo sestavljajo trije deli. V prvem delu so zbrane avtobiografske pripovedi pisatelja, s spomini na šolska leta, ko je bil Alojz med drugim tudi pastirček, na leta šolanja v goriškem semenišču in na čas dušnega pastirstva v Istri in na Malem Krasu. V drugem delu prikazuje zgodovinske, zemljepisne, etnološke posebnosti, ljudsko izročilo, legende in gospodarsko življenje istrsko-malokraških ljudi. Tretji del knjige pa je posvečen težkemu življenju Istranov pod fašizmom. Aleksandra Kocmut: Jedci rži Grozljivka, v kateri se osem izbranih oseb čuti primorane obračunati s preteklostjo in medsebojnimi skrivnostmi. Zgodba se razvija v idilični slovenski podgorski vasici Brinje, kjer pa ni nič tako, kot bi moralo biti. V hroščevem letu, ko vas obiščejo trije grobi mladci na motorjih, se zgodi nekaj, ob čemer so se vaščani prisiljeni soočiti s svojimi najhujšimi strahovi. So skrivnosti, ki pridejo na dan. In take, ki za vselej ostanejo skrite. Recimo v rži. Vitka Kolar: Pokrij me, mami Ganljiva in nežna pripoved o odnosu med materjo in sinom, o odrekanjih, potrpežljivosti in ljubezni. Kaj se zgodi, če se rodi drugačen otrok, ki je bodisi psihično ali fizično zaostal? Ganljiva avtobiografska pripoved pisateljice, ki jo je rojstvo prizadetega sina postavilo pred težko preizkušnjo. Knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak starš. Mirt Komel: Kahirske kaheksije: Kairo leto pred revolucijo Potopis o egiptovski prestolnici Kairu. Komelove Kahirske kaheksije so nastale kot filozofski potopis avtorjevega bivanja v egiptovski prestolnici eno leto pred revolucijo, kjer je študiral arabski jezik. Mešanica dnevnih vtisov, filozofskih refleksij in politično angažiranih komentarjev zagotavlja razgibano in izrazito izkustveno branje. Srečko Kosovel: Pravica Izbor misli pesnika Srečka Kosovela. Drobna knjižica misli in verzov pesnika trdega in neizprosnega Krasa. V njej boleče aktualno in smrtno nevarno postavlja ogledalo sprenevedavi in pokvarjeni družbi, ki jo živimo tudi danes. Vizionarsko-preroške misli so nanizane tako, da se dotaknejo tudi tistih, ki ne prebirajo poezije, zlasti pa se dotaknejo tistih, ki občutijo krivice. Maruša Krese: Da me je strah? Roman, v katerem avtorica obračuna s svojo preteklostjo. Dva glasova, moški in ženski, nas popeljeta v zelo težko obdobje, v čas druge svetovne vojne. Oba sta mlada partizana in se bežno poznata že od prej, le zbližala se še nista. Tudi to se bo zgodilo,vmes pa še mnogo drugega, veliko strahu in poguma, veliko lakote in mraza, veliko skrbi za bližnje. Nekaj let po vojni se jima pridruži otroški glasek, njuna hčerka. Ko počasi odrašča v dekle, se v njej začne prebujati nomadska kri, uporništvo ter dvom nad starejšo zmagoslavno generacijo. Carmen L. Oven: Sprehajalka Gospodovega psa Potovanje k sebi. Osrednja junakinja Mila se v velikem pričakovanju pridruži Danetu na poti čez Balkan vse do Irana. Sredi turškega gorovja Dane izgovori stavek, ki njena nežna pričakovanja popolnoma porušijo, resnica postane rabelj njenim sanjam, njuna pot se obrne. V trenutkih šibkosti najde oporo v ljudeh iz povsem drugačne kulture. Roman povezuje politično realnost arabske revolucije z ljubezensko zgodbo, občutenjem puščave in potovanjem k sebi. Prvenec Carmen L. Oven spretno prepleta prvine potopisnega, ljubezenskega, mestoma tudi eksistencialnega romana. Feri Lainšček: Jadrnica Plutje po vetru je varljivo. Včasih se zgolj vrtimo v krogu na istem mestu. Lainščkov roman Jadrnica se vsebinsko (kljub navidezni podobnosti, ki sicer ni zavajajoča) razlikuje od preostalih njegovih del. V želji po begu od posesivne matere, zadušujočih odnosov in iskanju svoje identitete se glavna protagonistka znajde na ulici ob brezdomcu, za katerega se zdi, da se je tam znašel prav tako kot ona – zaradi drugačnega pogleda na svet, nerazumevanja družbe in želje po neodvisnosti od klasičnih materialnih dobrin. Po kratki romanci in končno doživetemu občutku svobode pa pride streznitev. Prav on, ki mu sama nadene ime Jadrnica, ker verjame, da živi svobodno in jadra po vetru, neodvisen od družbenih norm, jo, kako ironično, proda njeni lastni materi. Dare Likar: Faca Svet delavcev in originalov take in drugačne vrste. ... »Bil je bister, razgledan možak, topla čustvena oseba. Ne morem reči, da s svojimi hitrimi reakcijami, s svojim srboritim temperamentom ni bil kdaj zoprn tudi za svoje bližnje. Se pa tudi sprašujem ali ni mogoče škoda, da za sabo ni zapustil tistega gena, ki ti omogoča, da kot cucka nadereš direktorja sredi tovarne. Ja, naš ati je bil faca. Faca … pa pika!«... Avtor se v knjigi posveča malim ljudem, njihovim težavam, stiskam in posebnostim. Blizu mu je svet delavcev in originalov take in drugačne vrste. Zgodbe se odvijajo na idrijsko-cerkljanskem območju. Milan Lipovec: Ljudje ob cesti Neprecenljiv etnološki in zgodovinski vir brkinskega življenja povojnega obdobja. Hvala in navdušenje kritikov ob izidu romana Ljudje ob cesti leta enainšestdeset je botrovalo k njegovi uvrstitvi med same dosežke slovenskega literarnega področja. Roman uvrščamo v poseben podtip kmečke povesti – pokrajinske kmečke povesti, saj se tematsko navezuje na idilično predstavo popotnika o nepokvarjeni naravi, vpeto med običaje kmečkega prebivalstva prejšnjega stoletja. Bogomir Magajna: Oživeli obrazi Zbirka legend in pesmi v prozi. Prvi del obsega sedem legend, drugi del, Pesmi v prozi, pa izbor petnajstih del, od črtic do daljših besedil. Zbirka legend in pesmi v prozi Oživeli obrazi je nastala v sodelovanju s pisateljevim prijateljem slikarjem in grafikom Rikom Debenjakom. Miha Mazzini: Paloma negra Paloma negra je predvsem napeta psihološka igra. Leta 1950 polkovnik David nenadoma ne more podpisati nalogov za eksekucijo, saj se v njem nekaj usodno prelomi. Da bi znova pridobil izgubljeni ugled, ga pošljejo v odročno slovensko hribovsko vas, kjer naj bi poskrbel za vodjo uporniške skupine. A namesto, da bi ga odstranil, se z njim na nek čuden način spoprijatelji in postane del vaškega življenja, ki v odmaknjenosti teče popolnoma drugače kot v dolini. Poleg tega pa vaščani obožujejo mehiške filme … Vesna Milek: Cavazza Boris Cavazza kot ga še nismo poznali. V tem biografskem romanu se popolnoma potopimo v najbolj intimne trenutke v življenju Borisa Cavazze. Sledimo mu od ranega otroštva do prvih ljubezni in nato tragičnih preizkušenj, ki mu jih je namenilo življenje. Toda vse hudo, kar se mu je zgodilo, ga ni zlomilo, ampak le naredilo močnejšega. Vesna Milek je uspela njegovo zgodbo zliti na papir in prikazati vso njegovo strast in izjemno življenjsko energijo. Ksenija Murari: Kiara Roman o prijateljstvu in ljubezni: do partnerja, narave in smrti. Roman bralcu ponuja v premislek zgodbo dveh žensk: starejše Kiare, ki preboleva izgubo ljubezni svojega življenja, in študentke Anje, ki je na pragu sveže zaljubljenosti. Njuni usodi se srečata in prepletata. Ljubezen pa je tista rdeča nit romana, ki jima pomaga ohranjati življenje. Vlasta Nussdorfer: Živi in pusti živeti 33 kolumen, kritik in spodbud, ki se nas dotaknejo v težkih časih, ki jih živimo. Vlasta Nussdorfer je predsednica društva Beli obroč Slovenije, ki žrtvam kaznivih dejanj nasilja zagotavlja pomoč. Z nasiljem v družini, zlorabo, nestrpnostjo do drugačnih, brezupom in nemočjo se sooča vsakodnevno v svojem poklicu in tudi kot človek. V triintridesetih zgodbah razkriva te temne plati našega življenja, hkrati pa opozarja na spregledane lepe trenutke, svobodo, zdravje, ki jih prepogosto jemljemo kot samoumevne. Valentin Oitzl: Polet v svobodo Mladi Vali na smučarskih skakalnicah poleti v prihodnost, ki jo sluti, a je doma nedosegljiva. Valentin Oitzl je kot otrok živel v gorenjski vasici Rute pod mogočnim Špikom. Med prvomajskimi prazniki leta 1950 se komaj šestnajstleten odpravi peš in seveda ilegalno čez še vedno zasnežene Karavanke na avstrijsko stran. Pot ga vodi čez veliko lužo v Kanado, kjer mu življenje ponudi veliko več možnosti kot rojakom v Jugoslaviji. Sonja Koranter: Omamni vonj denarja Neverjetno odkritje, ki se izkaže kot temna zarota. Arheologi ob izkopavanju stare naselbine naletijo na neznano kamnino, ki se v temi sveti in nasprotuje vsem znanim fizikalnim zakonom. Iz nje prihajajo čudni zvoki, zaradi katerih dobijo občutek, da je kamnina »živa«. Najdišče označijo in zavarujejo ter za seboj skrbno zakrijejo sledi, saj njihovo odkritje, ki ga poimenujejo Nevidno mesto, postane največja skrivnost. Toda pojavita se sovraštvo in pohlep, ki pripeljeta do umorov. Boris Pahor: Mesto v zalivu Trst, september 1943, čas po propadu Mussolinijeve Italije in kapitulaciji Italije. Pravnik Rudi Leban, po rodu Slovenec, živi v Trstu. Vpoklican je v italijansko vojsko, ki leta 1943 razpade. Pobegne domov, a se zateče v vas Kontovel – v mesto, kjer so njegovi domači, namreč ne more, saj v Trstu mrgoli nacistov, ki lovijo italijanske vojake. V Kontovelu spoznava domačine, med njimi tudi Majdo, s katero se zaplete v ljubezensko razmerje. Pripravlja se za vstop med partizane, a si nazadnje premisli – odide v Trst, saj spozna, da je rodno mesto mogoče osvoboditi in ohraniti slovensko samo z bojem na ulicah. Zoran Predin: Druga žena v haremu Zoran Predin pripoveduje o svojih doživljajih. Druga žena v haremu združuje 22 anekdot, dnevnikov, zapisov, v katerih znani kantavtor Zoran Predin opisuje doživljaje iz svojega življenja – anekdote s poročnega potovanja po Ameriki, srečanje z angleško kraljico, strah pred računalnikom, ki je, kot sam pravi, največja rana na njegovi samozavesti ... Družinsko obarvane zgodbe so prijetno in humorno branje, »uživanje na celi črti«. Ivan Pregelj: Tolminci Upodobitev zgodovinskih dogodkov (1712–1713), ko so se tolminski kmetje uprli plemstvu in višji duhovščini. Leta 1712 se na Tolminskem pripravlja upor proti fevdalni gospodi zaradi vedno višjih davkov. Glavni organizator je Peter Duša, ki k uporu podžiga tudi ostale kmete. Organizirajo se v skrivno zvezo in se za začetek odločijo pritožiti se na Dunaj – pritožbo prestreže tolminski sodnik in o nameri kmetov obvesti grofa Coroninija, ki njihovim zahtevam ne ugodi. Kmetje pripravijo punt in se v Solkanu spopadejo s konjenico grofa Strassolda iz Gorice. Pri tem je nekaj kmetov ujetih, a jih ostali rešijo. Ko se kmetje ponovno zberejo, napadejo gradove. Na koncu jih razženeta hrvaška in avstrijska vojska, ki pomagata Strassoldu, in na smrt je obsojenih 11 puntarjev, ki jih javno obglavijo na travniku v Gorici. Alenka Puhar: Mira Mihelič: družinska slika z gospo Kolaž spominov na Miro Mihelič ob stoletnici pisateljičinega rojstva. Knjiga Mira Mihelič – Družinska slika z gospo, ki je izšla ob stoletnici pisateljičinega rojstva, je kolaž med seboj zelo raznolikih študij, esejev in spominov eminentnih slovenskih avtorjev – Aleša Bergerja, Silvije Borovnik, Nade Grošelj, Andreja Hienga, Branka Hofmana, Draga Jančarja, Edvarda Kocbeka, Nika Koširja, Lada Kralja, Marjete Novak Kajzer, Lili Novy, Denisa Poniža, Alenke Puhar, Dimitrija Rupla, Pavla Zidarja in nekega neznanca – obogaten s slikovnim gradivom in navdihujočimi odlomki iz del Mire Mihelič. Samo Rugelj: Delaj, teci, živi Dnevniški zapiski šestnajsttedenskih priprav na maraton publicista Sama Ruglja. Dnevniški zapiski ljubljanskega urednika, publicista in predavatelja sledijo programu priprave na dvainštiridesetkilometrski maraton, ki se ga je odločil preteči po dvajsetih letih pisarniškega življenja. Čeprav v izzivu, ki si ga je zadal, duhovito prepozna lastno soočanje in poskus odgovora na ''krizo srednjih let'', mu v šestnajstih tednih balansiranja med zahtevno službo, polnim družinskim življenjem in pristnimi prijateljstvi uspe tako izuriti telo, kot tudi brez kakršne koli patetike obuditi občudovanja poln spomin na očeta, slavnega psihiatra Janeza Ruglja. Aleš Sila: Pustolovci: skrivnosti dvoglavega krilatega leva Razkrivanje skrivnostne trinajstletnikov. zgodovine Pirana skozi napeto pustolovščino Napeto pustolovščino treh prijateljev sproži skrivnostno pismo, ki ga odkrijejo v kleti stare piranske hiše. Ta najstniški roman nas ob mnogih zabavnih pripetljajih, zapletih in doživetjih trinajstletnih junakov hkrati popelje po skritih kotičkih Pirana in daleč v zgodovino. Barbara Simoniti: Močvirniki Živalski svet, ki bo zabaval vse generacije. V velikem skrivnostnem gozdu se skriva temačna globel – Močvirna Loka. Njeni prebivalci, male gozde živali, so pripotovali tja iz daljnih koncev in čeprav so si precej različni, se med seboj sprejemajo. Knjiga nas popelje na potovanje po Loki in med njene prebivalce – močvirnike, ki se jim vedno kaj dogaja. Avtorja sta iskala navdih v otroštvu, ko sta kot majhna otroka zalezovala živalice po travnikih in gozdu. Tako je tudi tematika knjige posebna, saj v novejši slovenski mladinski literaturi težko naletimo na zgodbo, ki se dogaja v živalskem svetu in katerega glavni liki so živali. Marko Sosič: Ki od daleč prihajaš v mojo bližino Stvarnost, v katero vdirajo spomini, sanje, slike, ki jo razžirajo in drobijo. Mesto v zalivu. Glavni junak romana Ki od daleč prihajaš v mojo bližino je tržaški Slovenec Ivan Slokar, profesor prirodoslovja. Človek, za katerega se zdi, da ima vse, kar človek potrebuje. Vsakdanjik, nad katerega se zgrinjajo sence. Glasovi in stavki, izgovorjeni in zamolčani. Realnost, v katero vdirajo spomini, sanje, slike, voda in trava, ki jo razžirajo in drobijo. Soočanje z drugačnostjo, s preteklostjo, ki je potlačena in samo navidez pozabljena. Robert Šabec: Rdeča pošast Zbirka zgodb, ki so svarilo pred jutrišnjim dnem, kakršen bi lahko izrasel iz nezdrave zasnove sedanjosti. V zgodbah iz zbirke Rdeča pošast junake zamejujejo rešetke, meje, take in drugačne omejitve, ukazi ... Ne zločin ne nasilje nista rešitev iz brezizhodnosti, sta pa neizogibna posledica. Robert Šabec nas v devetnajstih izsekih iz življenj obstrancev svari pred bližnjo prihodnostjo – neizogibno posledico stopnjevanja in zaostrovanja sedanjosti. Ponudi nam dovolj snovi za razglabljanje: sploh še imamo dovolj časa in moči, da se tvorno upremo vsiljenim razmeram? Zvone Šeruga: Popotnik Zanimiva zgodovina Šerugovih čudovitih prihajanj in odhajanj. Rdeča nit, ki se vleče v ozadju, je snemanje serije televizijskih dokumentarcev, ki jih Šerugi, kot pravi, še ni uspelo prodati, vsebina sama pa posega globlje v zgodovino Šerugovih zadnjih popotovanj oziroma popotovanj v zadnjih treh letih: Zahodna Papua, Namibija z nomadskimi Himbami, Kenija proti jugu in nazaj ... Čar brezpotij in odmaknjenih vasic, takšna in drugačna srečanja, takšne in drugačne zgodbe, naveličanost, utrujenost so teme, ki se jih vsega vajeni Šeruga loteva, kot trdi, s srečo, ki spremlja popotno svobodo, saj je v vsakdanjem svetu zadnje čase ni ravno veliko zaznati. Igor Škamperle: Kraljeva hči V romanu je ravno prav ljubezenskega, zgodovinskega, mističnega in celo filozofskega. V romanu potekata vzporedno dve resničnosti, v kateri sta postavljeni tudi dve ljubezenski zgodbi: med univerzitetnim profesorjem srednjeveške in renesančne zgodovine Ernestom Fabijanom in Katjo v sedanjosti ter med alkimistom Maierjem in vdovo Jerino v preteklosti. Oba moška povezuje skrivnostno poslanstvo. Zgodba, postavljena v sodoben čas, se ukvarja z iskanjem identitete, tista iz preteklosti pa z iskanjem modrosti in nesmrtnosti. Zoran Šteinbauer: Izgubljeni gozd Sprehod skozi skrivnostni gozd zgodb. Zgodba o mladem semeniščniku Karlu, ki ga pretresljivo odkritje dogajanj v semenišču močno zaznamuje. Ko posledično zapusti semenišče, sreča ljubezen, ki pa mu žal ni bila dolgo namenjena. Po mnogih letih, v katerih skuša najti krivca za svojo nesrečo, ga življenje ponovno postavi pred preizkušnjo. Spopade se z izbiro med maščevanjem in odpuščanjem ter naposled ugotovi, da je sposobnost odpuščanja ena največjih človeških vrlin. Jure Šterk: Dnevnik zadnje plovbe Zapisi zadnje avanture legendarnega jadralca. Jure Šterk je bil prvi Slovenec, ki je večkrat sam objadral svet. Leta 2007 se je odločil objadrati svet brez postanka z 9,27 metra dolgo jadrnico. 1. januarja 2009, nedaleč stran od cilja, se je še zadnjič oglasil po radijski postaji. Tri mesece kasneje so našli njegovo jadrnico Lunatic zapuščeno 1200 milj zahodno od Avstralije. Na jadrnici so našli ladijski dnevnik, ki popisuje celotno potovanje do zadnjega dne. Igor Torkar: Zgodbice o znanih Slovencih Šaljive, a tudi dramatične zgodbe o kulturnikih preteklega stoletja. Avtor je v zbirki zgodb o znanih Slovencih opisal prigode, ki jih je doživel s svojimi prijatelji in sodobniki, pisatelji, kulturniki in politiki, pa tudi s "sovražniki". Nekatere zgodbe so vesele, satirične in šaljive, druge malce žalostne, včasih dramatične, a vselej literarno obarvane in duhovite. Med junaki njegovih zgodb najdemo denimo Prežihovega Voranca, Cirila Kosmača, Pavla Golio, Staneta Severja, Mateja Bora, Tarasa Kermaunerja in še mnogo drugih, ki so zaznamovali slovensko kulturno življenje 20. stoletja. Ivan Trinko: Zamejski viharnik Zbrano delo najpomembnejšega buditelja narodne zavesti Slovencev v Benečiji. Kot vodnik in buditelj beneškega slovenstva se je monsinjor Trinko vztrajno zavzemal za jezikovne in narodne pravice Slovencev in bil učitelj in vzor številnim generacijam benečanskih semeniščnikov, bogoslovcev in drugih ljudi. Lično oblikovana knjiga vsebuje Trinkove izbrane pesmi, daljši besedili Naši paglavci in O Beneški Sloveniji in Reziji, pisma, ki jih je Trinku pisal Simon Gregorčič, ter zapise o Trinku izpod peres Srečka Kosovela, Alojzija Resa, Andreja Budala in Miroslava Košute. Irena Velikonja: Naj počiva v miru Hudomušna plat »spodobne slovenske družine«. Zgodba se vrti okoli življenja in smrti Borisa Podlogarja, samotarskega možakarja, ki se je družil le z doktorjem Žgavcem in pijančkom Krištofkom. Po njegovi smrti, za katero se zdi, da je bila že vnaprej zrežirana, se zberejo hčere s soprogi in vnukinja, ki bi kljub nenehnemu prepiranju rade uredile spodoben pogreb za očeta. A vse bolj pronicajo na dan skrivnosti, ki bi lahko uničile ugled družine. Jih bodo pustili počivati v miru? Janja Vidmar: Rebeka Erotično-kriminalni roman evropskih razsežnosti. V zasebnem stanovanju v središču Ljubljane eksplodira plin. Inšpektor Grom sumi, da gre za kaznivo dejanje in pripre osumljenca. A medtem ko je ta v zaporu, odjeknejo nove eksplozije in nastanejo nove žrtve. Inšpektor se s svojimi pomočniki znajde sredi nove zapletene spletke. Temačne sile jih zapredejo med lovke, ki segajo vse od južnega Balkana do daljnega Haaga. Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela Roman o nekdanji Jugoslaviji, opisan skozi najstniške, a nikakor ne nostalgične oči. Vladan Borojević, priseljeni Slovenec in sin domnevno padlega oficirja jugoslovanske vojske, po naključju izve, da naj bi bil oče še vedno živ. Ob spominu na dogodke izpred dvajsetih let, ko je bila celotna družina s Hrvaške premeščena v Beograd, Vladan prične iskati očeta, ki naj bi se kot vojni zločinec skrival v eni izmed bivših republik. Ob tem tudi ugotovi, kako je razpadla njegova družina in zakaj je razpadel svet, v katerem je ta nekoč živela. Vitomil Zupan: Menuet za kitaro Spomini na drugo svetovno vojno. Vojni roman, katerega glavna tema je 2. svetovna vojna. Večino zunanjega dogajanja tvorijo resnični zgodovinski dogodki, ki jih avtor v romanu natančno časovno določi. Glavni junak Berk je intelektualec, večni dvomljivec in zato netipičen partizan, je neprilagojen posebnež, nevaren skeptik. V partizane se je vključil prostovoljno. Kritično prikazuje obdobje boja proti okupatorju.Vložena pripoved pa se dogaja v sedemdesetih letih na počitnicah v Španiji, kjer se glavni junak druži z bivšim nemškim oficirjem in z njim razpravlja o vojni in njenih posledicah za človeka. Kliči me po imenu: izbor krajše proze slovenskih avtoric Kratke zgodbe slovenskih avtoric dvajsetega stoletja. V knjigi so zastopane slovenske književnice, ki so ustvarjale od začetka 20. stoletja do današnjih dni. Izbor, ki ga je uredila Silvija Borovnik, prinaša 38 novel in odlomkov. Besedila pisateljic iz prve polovice prejšnjega stoletja odslikavajo podrejeni položaj ženske v družbi, avtorice iz predvojnega in povojnega časa pričajo o postopnem samozavestnejšem nastopu žensk, sodobnejše avtorice pa se ukvarjajo s temami današnjega življenja in družbene angažiranosti. Dan zmage Kratke družbenokritične zgodbe. V knjigi različni avtorji (Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Andrej Skubic, Suzana Tratnik in Goran Vojnović) opisujejo dan zmage, to je obdobje, dan ali svetli trenutek v življenju navadnih ljudi, ki se spopadajo z vsakdanjim življenjem. Zgodbe različnih avtorjev opisujejo socialne probleme, spomine, strah pred tujcem. Vsebina kratkih zgodb vodi k razmišljanju o današnji družbi. POEZIJA Matej Bor: Pesmi Miriam Drev: Sredi kuhinje bi rasla češnja Marko Kravos: Sol na jezik Neža Maurer: Drevo spoznanja Katja Perat: Najboljši so padli Patricija Peršolja: Gospodinjski blues Gregor Strniša: Zbrane pesmi Maja Vidmar: Kako se zaljubiš Pesmi štirih