publikacija 2012/2013 - Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor

PUBLIKACIJA
2012/2013
1
Drage dijakinje, dragi dijaki!
Šolsko leto 2012/13 vam prinaša nova znanja, spretnosti in
izkušnje, nove ideje in izzive.
Obogatite jih z vztrajnostjo, strpnimi in korektnimi
medosebnimi odnosi, pa seveda s prijetnimi doživetji in
mladostno razigranostjo.
vaša ravnateljica
Alenka Ambrož Jurgec, univ. dipl. inž. grad.
2
TELEFONI:
Tajništvo: (02) 23 50 600
Ravnateljica: (02) 23 50 601
Pomočnik ravnateljice: (02) 23 50 617
Šolska svetovalna služba: (02) 23 50 608
Zbornica: (02) 23 50 610
Knjižnica: (02) 23 50 612
Delavnice praktičnega pouka: (02) 23 50 609
Organizatorica izobraževanja odraslih: (02) 23 50 605
Računovodstvo: (02) 23 50 603
Tajnica splošne in poklicne mature: (02) 23 50 614
Telefax: (02) 23 50 606
Spletna stran: http://www.gradbena.si/
E-mail: srgradbena-mb@guest.arnes.si
3
VSEBINA
A. PREDSTAVITEV IN ORGANIZIRANOST ŠOLE
B. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
C. KOLEDAR DELA
D. ŠOLSKA PRAVILA NA SREDNJI GRADBENI ŠOLI
IN GIMNAZIJI MARIBOR
4
A. PREDSTAVITEV IN ORGANIZIRANOST ŠOLE
Organi šole so:
1. SVET ŠOLE
Člani sveta šole so:
predstavniki
predstavniki
predstavniki
predstavniki
delavcev šole;
ustanovitelja in lokalne skupnosti;
staršev;
dijakov.
2. RAVNATELJICA
Alenka AMBROŽ – JURGEC, univ. dipl. inž. grad.
3. POMOČNIK RAVNATELJICE
Andrej ŠAVORA, univ. dipl. inž. grad.
4. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
mag. Cvetka SEMLAK
mag. Nataša HARL, prof.
Nataša LAMPRET, prof.
5. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
mag. Vlasta OJSTERŠEK, univ. dipl. inž. tek.
6. VODJA DELAVNIC
Ciril AMBROŽ
5
7. UČITELJSKI ZBOR
Zap.
št.
Ime in priimek učitelja
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
6
Alenka AMBROŽ-JURGEC
alenka.ambroz-jurgec@guest.arnes.si
Ciril AMBROŽ
ciril.ambroz@guest.arnes.si
Valerija ANŽEL-GORSKI
Ferdinand ARNUŠ
ferdinand.arnus@guest.arnes.si
Olga BRATEC-VELESKI
olga.bratec-veleski@triera.net
Olgica BRATOŠ
Zdenka BRUMEN-KRALJ
sara.kralj@guest.arnes.si
Milena CAJZEK
Janez ČUČEK
Majda DROBNIČ
majda.drobnic@guest.arnes.si
Peter DVORŠAK
Melita FURLAN
Vlasta GROMAN
vlasta.groman@guest.arnes.si
Aleksandra GYÖRKÖŠ
Nataša HARL
natasa.harl@guest.arnes.si
Nataša HERŽENJAK HORVAT
Edita HUSEIN
Mojca KNEZ
mojca_knez1@t-2.net
Martin KRAJNČIČ
martin.krajncic@guest.arnes.si
Irena KROPE
Nataša LAMPRET
natasa.lampret@guest.arnes.si
Maja LORGER
Majda LUŠENC-ŠAFNER
Zap.
št.
Ime in priimek učitelja
24. Gavrilo MANJEVIĆ
25. Andrej MARHL
andrej.marhl@guest.arnes.si
26. Breda MARHL
27. Jože MESARIČ
28. Katarina NARANĐA
katja.naranda@gmail.com
29. Vlasta OJSTERŠEK
vlasta.ojstersek@guest.arnes.si
30. Darja PAVLIN
pavlin.darja@gmail.com
31. Goran PERHAVEC
goran.perhavec@guest.arnes.si
32. Marjetka PERŠON
marjetka.person@guest.arnes.si
33. Dunja POČIVALŠEK
34. Emil REPNIK
35. Edvard ROJ
edvard.roj@gmail.com
36. Cvetka SEMLAK
cvetka.semlak@guest.arnes.si
37. Leon SENIČAR
38. Sandra SKRIBE
39. Anderej ŠAVORA
andrej.savora@guest.arnes.si
40. Polonca ŠERER
41. Lucija ŠVIGELJ-GSELMAN
42. Metka TOPOLIČ
43. Ljubislava ŠTRUKELJ
44. Riko VRANC
riko.vranc@guest.arnes.si
45. Jolanda ZIHERL-SAJKO
46. Terezija ŽINKO-KOVŠE
terezija.zinko-kovse@guest.arnes.si
8. RAZREDNIKI
Razred
1.a
1.bo
1.e
1.f
Razrednik
Andrej MARHL
Melita FURLAN
Polonca ŠERER
Peter DVORŠAK
2.a
2.c
2.do
2.e
2.f
Majda DROBNIČ
Sandra SKRIBE
Olga BRATEC-VELESKI
Emil REPNIK
Terezija ŽINKO-KOVŠE
Razred
3.a
3.c
3.do
3.e
3.f
Razrednik
Nataša LAMPRET
Vlasta GROMAN
Breda MARHL
Darja PAVLIN
Janez ČUČEK
4.a
4.b
4.c
4.d
4.ok
4.Ta
5.Ta
Olgica BRATOŠ
Nataša HARL
Jolanda ZIHERL-SAJKO
Aleksandra GYÖRKÖŠ
Milena CAJZEK
Marjetka PERŠON
Zdenka BRUMEN-KRALJ
9. DRUGI DELAVCI ŠOLE
Knjižničarka:
Majda LUŠENC-ŠAFNER
Tajnica:
Zdenka ŠKERBINEK
Računovodkinja:
Marjeta KLAJNŠEK
Organizatorica izobraževanja odraslih: mag. Vlasta OJSTERŠEK
Hišnik:
Daniel ROTMAN
Vzdrževalec učne tehnologije
Pet čistilk
10. STROKOVNI AKTIVI
so oblikovani po predmetnih področjih.
7
11. SVET STARŠEV
Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po
enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku
oddelka. Je organ, preko katerega se organizirano uresničujejo
interesi staršev in dijakov, vključenih v Srednjo gradbeno šolo in
gimnazijo Maribor. Zastopa in predstavlja starše pri uresničevanju
kolektivnih interesov in je posvetovalni organ SGŠG Maribor v mejah
zakonskih pooblastil. Pri izvrševanju svojih nalog je odgovoren
staršem, ki jih predstavlja in zastopa. Svet staršev je v mejah svojih
pristojnosti, določenih s predpisi in splošnimi akti, pri svojih
odločitvah neodvisen od drugih organov šole. Člani sveta se bodo v
šolskem letu 2012/13 predvidoma sestali 2-3 krat.
12. DIJAŠKA SKUPNOST
Dijaško skupnost sestavljajo predstavniki dijakov. Vsak oddelek ima
svojega predstavnika, ki ga izvolijo dijaki na razredni uri.
Mentorica dijaške skupnosti je Nataša Lampret, prof.
13. RODITELJSKI SESTANKI IN GOVORILNE URE
Skupne govorilne ure bodo vsak prvi torek v mesecu in sicer:
oktober
november
december
januar
februar
marec
april
maj
2.10.2012
6.11.2012
4.12.2012
8.1.2013
5.2.2013
5.3.2013
2.4.2013
7.5.2013
Ob 17. uri za vse letnike.
Moj razrednik ima dopoldansko govorilno uro v _____________ ob
_________ .
8
14. ŠOLSKI ZVONEC
Ura
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
od - do
07.00 – 07.45
07.50 - 08.35
08.40 – 09.25
09.25 – 10.00 - ODMOR
10.00 – 10.45
10.45 – 11.00 – ODMOR
10.00 - 11.45
11.50-12.35
12.40-13.25
13.30-14.15
14.20-15.05
15.10-15.55
16.00-16.45
16.50-17.35
15. ŠOLSKI SKLAD
V šolskem skladu se zbirajo prostovoljni prispevki staršev in
donatorjev za nadstandardne storitve in nadstandardne učne
pripomočke, namenjene dijakom.
9
B.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI na Srednji
grabeni šoli in gimnaziji Maribor
PROGRAMI
STOPNJA
IZOBRAZ
BE
TRAJANJE
IZOBRAŽEVAN
JA
TEHNIŠKA GIMNAZIJA
V.
4 leta
PROGRAM SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
GRADBENI TEHNIK
OKOLJEVARSTVENI TEHNIK
V.
V.
4 leta
4 leta
PROGRAM POKLICNO TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA
GRADBENI TEHNIK - PTI
V.
MODEL
SKUPNEGA
IZVAJANJA
GRADBENIŠTVU
ZIDAR
IV.
TESAR
IV.
SLIKOPLESKAR - ČRKOSLIKAR
IV.
POLAGALEC TALNIH OBLOG
IV.
POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG
IV.
IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE
IV.
GRADNJE
DIMNIKAR
IV.
2 leti
PROGRAMOV
3
3
3
3
3
leta
leta
leta
leta
leta
3 leta
3 leta
PROGRAM NIŽJEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
GPOMOČNIK PRI TEHNOLOGIJI
III.
2 leti
GRADNJE
10
V
IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI v šolskem letu 2012/13:
ŠT.
DEJAVNOST
IZVAJALEC
1.
2.
3.
FOTO KROŽEK
ŠAHOVSKI KROŽEK
POTEPAJMO SE SKUPAJ
KO BOM VELIK, BOM ARHITEKT
Ciril Ambrož
Andrej ŠAVORA
Dunja POČIVALŠEK
Dunja POČIVALŠEK
Polonca ŠERER
Gavrilo MANJEVIĆ
Katja NARANĐA
Olga BRATEC-VELESKI
Polonca ŠERER
Edi ROJ
Aleksandra GYÖRKÖŠ
Edvard ROJ
Gavrilo MANJEVIĆ
Vlasta GROMAN
Andrej MARHL
Ljuba VILER-ŠTRUKELJ
Sandra SKRIBE
Jolanda ZIHERL-SAJKO
Majda LUŠENC-ŠAFNER
Leon SENIČAR
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
LITERARNA DELAVNICA
LIKOVNO USTVARJANJE
ŠOLSKA LIGA V NOGOMETU
ŠOLSKA LIGA V KOŠARKI
BADMINTON
PISAVE (KALIGRAFIJA)
IZDELAVA MAKET
MLADI ASTRONOMI
GEODETSKI KROŽEK
ENGLISH CLUB
ANGLEŠČINA
NEMŠČINA
11
C.KOLEDAR DELA
1. OCENJEVALNI OBDOBJI IN REDOVALNE KONFERENCE
1.1 Za 1.a, 1.bo, 1.e, 1.f,,2.a, 2.c, 2.do, 2.e, 2.f, 3.a,,3.c, 3.d, in 4.ta
razred :
- Od 3. septembra 2012 do 18. januarja 2013 - 1. ocenjevalno
obdobje ;
- od 19. januarja do 21. junija 2013- 2. ocenjevalno obdobje.
-
1. redovalna konferenca bo v četrtek, 17. januarja 2013;
2. redovalna konferenca bo v četrtek, 20. junija 2013.
1.2. Za 4.a, 4.c, 4.d, 4.o in 5.ta razred :
- Od 4. septembra 2012 do 18. januarja 2013 -1. ocenjevalno
obdobje ;
- od 19. januarja do 24. maja 2013 - 2. ocenjevalno obdobje .
-
1. redovalna konferenca bo v četrtek, 17. januarja 2013
zaključna redovalna konferenca bo v četrtek, 23.maja 2013( tudi
za 3.e in 3.f razred)
1.3 Za 3.e in 3.f razred :
- Od 14. januarja do 24. maja 2013 -1. ocenjevalno obdobje ;
- Zaključna redovalna konferenca bo v četrtek, 23. maja 2013.
12
2.POPRAVNI IZPITI
2.1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK za 3.e, 3.f razred bo od 03.
junija do 7. junija 2013.
Konferenca po popravnih izpitih bo v petek, 7. junija 2013.
Spomladanski izpitni rok popravnih izpitov za ostale razrede bo od
ponedeljka 01. julija do 9. julija 2013.
Konferenca po popravnih izpitih bo v torek, 9. julija 2013.
2.2. JESENSKI IZPITNI ROK za vse razrede bo od petka,16.
avgusta do petka, 23. avgusta 2013.
Konferenca po popravnih izpitih bo v petek, 23. avgusta 2013 .
3.ZAKLJUČNI IZPITI
3.1.ZIMSKI IZPITNI ROK
Slovenščina- pisni del bo v ponedeljek, 11. februarja 2013 ob 9.00
uri.
Tehnologija – pisni del bo v torek, 12. februarja 2013 ob 9.00 uri.
Ustni izpiti in praktični izdelek z zagovorom sledijo naslednje dni
po razporedu, ki bo objavljen.
3.2.SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
Slovenščina- pisni del bo v ponedeljek, 10. junija 2013 ob 9.00 uri.
Tehnologija – pisni del bo v torek, 11. junija 2013 ob 9.00 uri.
Ustni izpiti in praktični izdelek z zagovorom sledijo naslednje dni
po razporedu, ki bo objavljen.
3.3.JESENSKI IZPITNI ROK
Slovenščina- pisni del bo v ponedeljek, 26. avgusta 2013 ob 9.00
uri.
Tehnologija – pisni del bo v torek, 27. avgusta 2013 ob 9.00 uri.
13
Ustni izpiti in praktični izdelek z zagovorom sledijo naslednje dni
po razporedu, ki bo objavljen
4.MATURA
4.1. SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
Slovenščina – esej - 1. del bo v ponedeljek, 6. maja 2013.
Pisni izpiti ostalih predmetov bodo od sobote, 1. junija dalje po
koledarju, ki bo objavljen kasneje.
Seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi bo v
ponedeljek, 15. julija 2013.
4.2. JESENSKI IZPITNI ROK
Pisni izpiti bodo od četrtka, 24. avgusta dalje po koledarju, ki bo
objavljen kasneje.
Detajlnejši razporedi izpitov bodo objavljeni kasneje.
Seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi bo v
ponedeljek, 16. julija 2013.
5. POKLICNA MATURA
5.1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
Pisni izpiti bodo potekali od sobote, 1. junija 2013 dalje s pričetkom
ob 9.00 uri.
Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi bo v
ponedeljek, 08. julija 2013 .
5.2 JESENSKI IZPITNI ROK
Pisni izpiti bodo potekali od sobote, 24. avgusta do četrtka, 31. avgusta,
s pričetkom ob 9.00 uri.
Ustni izpiti bodo potekali od sobote, 24. avgusta dalje po razporedu, ki
bo objavljen.
14
Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi bo v
ponedeljek, 9. septembra 2013.
6. INFORMATIVNI DAN: petek, 15. februarja in soboto, 16. februar
2013.
7. PREŠERNOV DAN,SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK:
petek, 8. februar 2013.
8. VELIKONOČNI PONEDELJEK: ponedeljek, 1. april 2013.
9. POČITNICE :
-
JESENSKE POČITNICE: od ponedeljka, 29. oktobra do petka,
2. novembra 2013.
-
NOVOLETNE POČITNICE: od četrtka, 27. decembra do torka,
01. januarja 2013.
-
ZIMSKE POČITNICE: od ponedeljka, 25. februarja do petka,
02. marca 2013.
-
PRVOMAJSKE POČITNICE: od petka, 27. aprila do srede, 3.
maja 2013.
10. GRADBENIADA UČITELJEV: petek, 21. september in sobota,
22. september 2012.
11. ZAČETEK POUKA: ponedeljek, 3. september 2012.
12. GRADBENIADA DIJAKOV: april 2013
15
13. TEKMOVANJE DIJAKOV V ZNANJU IN ŠPORTU (po
koledarju organizatorjev).
14. DAN ŠOLE: 5.10.2012.
Op.: Koledar dela je narejen v skladu s šolskim koledarjem za šolsko
leto 2012/2013 izdan s strani MIZKŠ.
16
D. ŠOLSKA PRAVILA NA SREDNJI GRADBENI ŠOLI
IN GIMNAZIJI MARIBOR V ŠOLSKEM LETU 2012/13
1. ŠOLSKA PRAVILA
1.1 HIŠNI RED
A) SPLOŠNA PRAVILA
B) NALOGE REDITELJEV
C) DEŽURSTVO
D) PRAVILA EKSKURZIJ
1.2 VZGOJNI UKREPI
1.3 MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL
2. ŠOLSKA PRAVILA O OCENJEVANJU ZNANJA
3. RED PRI ŠPORTNI VZGOJI
4. KNJIŽNIČNI RED
5. UČBENIŠKI SKLAD
6. PRAVILA PRI PRAKTIČNEM POUKU
7. PRAVILA ZA IZVAJANJE ŠOLSKEGA PROJEKTNEGA
DELA
8. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE (OIV) IN
INTERESNE DEJAVNOSTI (IDE)
9. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA DIJAKOV
17
1. ŠOLSKA PRAVILA
Šolska pravila določi ravnateljica po predhodno pridobljenem mnenju
na učiteljskem zboru (7.9.2010), skupnosti dijakov (17.9.2010) in
svetu staršev(29.9.2010) (8. člen Pravilnika o šolskem redu v
srednjih šolah -Ul RS, 60/2010).
Pripravljena in sprejeta so na osnovi Pravilnika o šolskem redu v
srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010, 23.7.2010). S šolskimi
pravili šola seznani starše in dijake pred začetkom veljavnosti.
S šolskimi pravili se določi:
- Hišni red.
- Način sodelovanja s starši.
- Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti.
- Upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od
pouka.
- Način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz
zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojnoizobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku.
- Način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana
prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne in
način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času
začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma pouku
določenega dne.
- Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s
podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.
- Merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih
priznanj dijakom.
S šolskimi pravili se lahko določi:
- Druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne
ukrepe ter pravila o varnosti in zdravju, ki niso določena s
tem pravilnikom.
- Število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma
težjo kršitev.
- Druga pravila v skladu z drugimi predpisi.
18
1.1 HIŠNI RED
1.1.1 Način sodelovanja s starši
Razredniki se o načinih sodelovanja s starši dogovorijo na prvem
roditeljskem sestanku. Sodelovanje in obveščanje staršev ali
zakonitih zastopnikov dijakov poteka na roditeljskih sestankih,
govorilnih urah, po potrebi tudi z individualnimi pisnimi obvestili
(lahko tudi preko e-pošte, če se tako dogovorijo).
Uradne ure za dijake so v tajništvu in računovodstvu vsak dan od
10.00 do 13.00 ure.
1.1.2 Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti
Odsotnost od pouka se opravičuje v skladu z določbami Pravilnika o
šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS 60/2010).
Starši oziroma skrbniki o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo
razrednika najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne
odsotnosti, v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku pa mora
dijak prinesti pisno opravičilo o vzroku odsotnosti.
Če razrednik o odsotnosti dijaka ni obveščen v 3 dneh od nastanka
odsotnosti, razrednik o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v
4 delovnih dneh od prvega dneva odsotnosti.
Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka
odsotnosti v opravičilu.
Če dijak zamudi pouk iz neopravičenega razloga, je izostanek od
pouka pri tisti šolski uri neopravičen.
1.1.3 Upravičeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje
oooiood pouka
Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov (neurejene in slabe prometne
zveze, težak socialno ekonomski položaj družine…) lahko dovoli
zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. Utemeljenost razlogov
presodi razrednik.
19
1.1.4 Način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri
ooooopouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve
oooioidijakav vzgojno izobraževalno delo v času oprostitve
oooiiosodelovanja pri pouku
Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri
pouku, lahko učitelj primerno zaposli in ga vključi v drugo dejavnost.
O oproščenosti sodelovanja presodijo razrednik ali učitelj oz.
strokovni aktiv na podlagi pisnih dokazil. V dnevnik šolskega dela
razrednik v za-to določeno rubriko vpiše obdobje, ko je dijak
oproščen sodelovanja pri določenem predmetu.
1.1.5 Način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana
ooooiprisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne
ooooiin način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v
ooooičasu začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma
ooooipouku določenega dne
Dijaku se lahko v primeru, če ogroža življenje ali zdravje drugih
dijakov in učiteljev, začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma
pouku določenega dne.
Dijak, ki je moral zapustiti učno uro, mora ostati po navodilu učitelja
pred učilnico ali v drugem šolskem prostoru in opravljati le tiste
aktivnosti, ki jih je določil učitelj. Učitelj zabeleži kršitev in ukrep v
razrednikovo mapo.
1.1.6 Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s
ooooipodatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.
Mobilne telefone morajo dijaki med poukom in drugimi šolskimi
aktivnostmi izklopiti. V primeru, da ima dijak vklopljen mobilni
telefon, da mobilni telefon uporablja ali celo z njegovo uporabo moti
učni proces, mora dijak mobilni telefon izročiti učitelju, učitelj ga
dijaku odvzame, vendar mu ga mora takoj po učni uri vrniti.
20
A) SPLOŠNA PRAVILA
1. V šolske prostore imajo dostop dijaki, delavci šole, starši dijakov
oz. njihovi zakoniti zastopniki ter vzgojitelji. Druge osebe smejo
vstopiti le z dovoljenjem vodstva šole.
2. Dejavnosti, ki niso povezane s pedagoškim delom, se lahko
izvajajo v šoli le z dovoljenjem ravnateljice.
3. Informacije so dijakom posredovane na oglasni deski in po
zvočnih okrožnicah. Poleg tega so ostali načini obveščanja še:
ustna obvestila razrednikov in drugih učiteljev, šolski radio,
spletna stran šole.
4. Dijaki, ki čakajo na pouk, se lahko zadržujejo v šolski avli ali
knjižnici. Smejo se tiho pogovarjati, ne smejo pa motiti pouka.
5. Učilnice so zaklenjene, ko v njih ni pouka.
6. Ob zvonjenju morajo biti vsi dijaki čakati učitelja pred učilnico.
7. Dijaki morajo pri pouku upoštevati učiteljeva navodila za delo in
jim slediti.
8. Med potekom učne ure morajo dijaki slediti pouku in ne smejo
motiti šolskega dela.
9. Dijaki morajo k pouku prinašati vse zahtevane pripomočke
(zvezke, učbenike, delovne zvezke, učna gradiva, športno
opremo, itd.).
10. V času odmorov in pouka skrbijo za red pri vhodu in v šolskih
prostorih dežurni učitelj, informator in dežurni dijak.
11. Za red in čistočo v razredu so odgovorni vsi dijaki, učitelj,
neposredno odgovorna pa sta reditelja. Vsi dijaki šole morajo
paziti na čistočo skupnih prostorov ter površin okoli šole.
21
12. Po zaključeni šolski uri morata reditelja in učitelj poskrbeti, da je
učilnica, ki jo dijaki zapuščajo, urejena (obrisana tabla, čistoča,
klopi in stoli na svojem mestu). Zamenjava učilnic v odmorih naj
poteka mirno in brez zastojev. Dijaki naj ne zapuščajo šolske
zgradbe v času pet minutnih odmorov, saj je ta namenjen le
menjavi učilnic in pripravi na naslednjo šolsko uro.
13. Dijaki so odgovorni za prostore, učila in inventar. O nastalih
poškodbah morajo nemudoma obvestiti učitelja ali vodstvo šole.
14. Povzročeno škodo mora dijak poravnati. Če krivca ni mogoče
ugotoviti, morajo poravnati škodo dijaki, ki so bili v času
poškodbe prisotni.
15. Priporočamo, da dijaki ne puščajo osebnih predmetov v učilnicah
in na hodnikih. Za svoje osebne stvari je odgovoren dijak.
16. Vrstni red pri urejanju vzgojne in učne problematike dijaka je:
učitelj določenega predmeta, razrednik, svetovalna služba,
pomočnik ravnatelja, ravnatelj.
17. Pravila lepega vedenja naj bodo v šoli vselej upoštevana:
pozdravljanje, kulturni in spoštljivi medsebojni odnosi.
18. Kajenje,
posedovanje
in
uživanje
alkohola
in
drugih
prepovedanih drog je v šolskih prostorih, pred vhodoma v šolo,
pred delavnicami in na vseh šolskih površinah prepovedano.
19. Kartanje je v šolskih prostorih prepovedano.
20. Zadrževanje dijakov na Belačevi ulici je zaradi varnosti dijakov
prepovedano.
21. Zadrževanje dijakov na dovozni poti in pred blokom na
Smetanovi ulici je zaradi motenja miru stanovalcevprepovedano
(v prostem času so dijaki lahko v parku pred šolo).
22
22. Dijak je sam odgovoren za varnost na cesti, šola zanj ne
odgovarja.
23. Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri
pouku, lahko učitelj primerno zaposli in ga vključi v drugo
dejavnost.
24. V času pouka mora biti v avli in ostalih šolskih prostorih popoln
mir. V tem času dijakom ni dovoljeno zapuščati območja šole
brez vednosti učitelja.
25. Kadar gre za najtežje kršitve Šolskega reda in za ogrožanje
varnosti drugih dijakov in zaposlenih na šoli (posedovanje
eksplozivnih in pirotehničnih sredstev, posedovanje hladnega
orožja, …) se izvede pregled šolskih torb in šolskih garderobnih
omaric. Pregled šolske torbe se opravi v navzočnosti dijaka in 3
članske komisije. O pregledu učitelj ali vodstvo šole napiše
zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči.
26. Starši in dijaki podpišejo izjavo, da so seznanjeni z značilnostmi
izobraževalnega programa, pravicami, dolžnostmi, prepovedmi,
šolskimi pravili in organizacijo dela šole.
B) NALOGE REDITELJEV
Za red in čistočo sta v razredu neposredno odgovorna reditelja, ki ju
določi vsak teden razrednik v oddelku in njuni imeni vpiše v dnevnik.
Naloge reditelja so:
- na začetku učne ure javi odsotne dijake,
- skrbi, da je razred prezračen,
- ob koncu učne ure poskrbi, da je učilnica, ki jo zapuščajo,
urejena (obrisana tabla,čistoča v učilnici, stoli in mize na
svojem mestu, zaprta okna, ugasnjene luči),
- k učnim uram prinaša pripomočke, ki jih naroči učitelj,
23
-
-
ob vstopu v razred reditelj pogleda učilnico. Če ugotovi
poškodbe inventarja in druge pomanjkljivosti, to sporoči
učitelju,
javi odsotnost učitelja po poteku 5 minut od začetka šolske
ure v tajništvu ali vodstvu šole.
C) DEŽURSTVO
Za zagotavljanje nemotenega učno-vzgojnega procesa in drugih
dejavnosti na šoli, za doslednejše spoštovanje Pravilnika o šolskem
redu in Hišnega reda, vsestransko obveščenost dijakov in delavcev
šole ter njihovo varnost je med poukom potrebna dežurna služba. Za
varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo skrbijo vsi delavci in
dijaki šole, še zlasti pa:
- dežurni dijaki,
- dežurni učitelji in
- hišnik.
DEŽURSTVO UČITELJEV IN DIJAKOV
1. Za nadzor reda in discipline se določi dežurni učitelj, ki je
neposredno odgovoren ravnatelju oz. njegovemu pomočniku.
Spisek dežurnih učiteljev se določi za ves mesec vnaprej in se
objavi v zbornici in oglasni deski v avli.
2. Ob prihodu v šolo se dežurni učenec podpiše v knjigo dežurstev
pri pedagoginji. Ob odhodu iz šole pa vanjo vpiše opombe in se
podpiše. Če v času njegovega dežurstva ni bilo nič posebnega, to
zabeleži in se podpiše.
3. V odmorih, predvsem v glavnem odmoru, dežurni učitelj nadzira
red v šoli, na ploščadi pred šolo in v jedilnici, sprejema obvestila
dijakov, nadzira dežurne dijake in skrbi, da dijaki upoštevajo in
izvajajo določila pravil šole in hišnega reda.
4. Dežurstvo je za dijaka obveznost. Dijaki lahko zaradi dežurstva
izostanejo od pouka največ enkrat mesečno. V primeru pisnega
24
preverjanja znanja dežurnega dijaka obvezno nadomesti drug
dijak. Praviloma za zamenjavo poskrbi sam dežurni dijak in o tem
obvesti dežurnega učitelja, ki to tudi evidentira v knjigo
dežurstev.
5. Dežurni dijak se pred pričetkom dežuranja vpiše v knjigo
dežurstev, ki je pri pedagoginji. Dopoldansko dežurstvo traja od
7.45 do 13.15. Dežurni dijak opravlja dežurstvo v navedenem
času, ne glede na trajanje njegovega pouka.
6. Naloge dežurnega dijaka:
- izpolnjuje naloge, za katere ga zadolžijo dežurni učitelji ali
vodstvo šole,
- dežurnemu učitelju poroča o posebnostih, ki so se zgodile v
času njegovega dežurstva,
- na zahtevo vodstva šole, učiteljev ali tajništva pokliče dijake
iz razreda; na željo staršev ali drugih obiskovalcev klicanje
dijakov iz razredov ni dovoljeno,
- v primeru požara ali nezgode nemudoma obvesti tajništvo,
vodstvo šole ali hišnika;
- v izjemno nujnih primerih sam pokliče številko 112.
Dežurni dijak ne sme zapustiti dežurnega prostora, razen pri
opravljanju zgoraj navedenih nalog.
D) PRAVILA EKSKURZIJ
1. Dijaki morajo upoštevati vsa navodila učitelja, ki jih spremlja.
2. Dijak se mora na ekskurziji udeleževati predvidenega
programa in opravljati predvidene naloge.
3. Ekskurzije so organizirane v okviru šole, zato zanje veljajo
šolska pravila.
4. Skupinskih ogledov se morajo udeležiti vsi dijaki.
5. Brez dovoljenja učitelja posamezniki ne smejo zapustiti
skupine ali se oddaljiti od nje.
25
6. Dijaki morajo upoštevati hišni red ustanove, v kateri se
nahajajo.
7. Prepovedano je posedovanje in uživanje alkoholnih pijač in
drugih prepovedanih drog. Prav tako je prepovedano kajenje.
8. Kopanje podnevi je na lastno odgovornost, kopanje ponoči je
prepovedano.
9. Na ekskurziji je prepovedano najemanje motornih koles in
drugih motornih vozil in plovil.
10.Pri pohodih dijaki ne smejo hoditi pred prvim učiteljem in ne
za zadnjim učiteljem ali spremljevalcem.
11.V primeru, da dijak ne upošteva navodil učitelja ter zgoraj
navedenih pravil, učitelj o tem obvesti starše oziroma
zakonite zastopnike, ki morajo priti po dijaka in ga odpeljati
domov.
12.Pred odhodom na ekskurzijo starši in dijak podpišejo
izjavo,da so seznanjeni s šolskimi pravili in pravili ekskurzij.
Podpisano izjavo dijak vrne razredniku, najmanj 7 dni pred
odhodom.
1.2 VZGOJNI UKREPI
Skladno z veljavnim Pravilnikom o šolskem redu v srednjih
šolah (Uradni list RS, št. 60/2010, 23.7.2010) se v primeru kršitev
razrednik lahko odloči za izrek vzgojnega ukrepa ali za alternativni
ukrep.
1.2.1 Izrek vzgojnih ukrepov:
Kdo ga izreče?
Vzgojni ukrep
razrednik
opomin
razrednik
oddelčni
učiteljski zbor
26
ukor
razrednika
ukor
oddelčnega
Kršitve
Lažje kršitve,
izostajanje do
Težje kršitve,
izostajanje do
Težje kršitve,
izostajanje do
neopravičeno
10 ur
neopravičeno
15 ur
neopravičeno
25 ur
učiteljski zbor
zavoda
učiteljskega
zbora
ukor
učiteljskega
zbora
učiteljski zbor
zavoda
pogojna
izključitev
učiteljski zbor
zavoda
izključitev
Najtežje
kršitve,
neopravičeno izostajanje do
35 ur
Najtežje
kršitve,
neopravičeno izostajanje do
35 ur
Najtežje
kršitve,
neopravičeno
izostajanje
nad 35 ur
Lažje kršitve so (v skladu z 16. členom Pravilnika o šolskem redu v
srednjih šolah (Ul. RS, št. 60/2010) in Šolskimi pravili):
- neprimeren odnos do pouka (zamujanje pouka ali drugih šolskih
oiobveznosti, večkratna pomanjkljiva oprema za šolsko delo;
oimotenje šolskih aktivnosti kljub opozorilom učitelja; pogosto
oineizvajanje ali zavračanje učiteljevih navodil o zadolžitvah v zvezi s
oipoukom),
- neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ter do njihove
oilastnine (objestno in nespodobno vedenje do sošolcev, učiteljev in
oidelavcev šole ter nespoštovanje njihove lastnine),
- neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja (kršenje
oihišnega reda, neprimerno vedenje, ki škodi ugledu šole),
- kajenje na prepovedanih prostorih,
-iuporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in
oitelekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,
- neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja,
- neopravičena odsotnost od pouka do 15 ur.
Težje kršitve so (v skladu z 17. členom Pravilnika o šolskem redu v
srednjih šolah (Ul. RS, št. 60/2010) in Šolskimi pravili):
- ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin,
- uživanje alkohola,
- samovoljna prisvojitev tuje stvari,
27
- ponarejanje (ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov, ponarejanje
oiopravičil, podpisov staršev; lažno prikazovanje identitete;
oigoljufanje pri pisnem preverjanju znanja, ipd.),
- žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih (zmerjanje, žaljive
oiobdolžitve, žalitve v sredstvih obveščanja – napisi, sporočila v
oipisnih ali elektronskih medijih),
- prinašanje posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
- neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
- namerno poškodovanje šolskega premoženja ali tuje lastnine,
- neopravičena odsotnost od pouka do 25 ur.
Najtežje kršitve so (v skladu z 18. členom Pravilnika o šolskem
redu v srednjih šolah (Ul. RS, št. 60/2010) in Šolskimi pravili):
- ponavljajoče istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen
oiukor,
- psihično ali fizično nasilje,
- uživanje oziroma prisotnost pod vplivom alkohola ali drugih drog,
- prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih
oidrog,
- ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
- samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
- posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje
a ljudi ali varnost premoženja,
- namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
- neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je aa
oipovzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
– neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu.
Vse kršitve se vpisujejo v mapo oddelka. O primerih najtežjih kršitev,
še posebno o vseh oblikah nasilja in posedovanja nevarnih
predmetov in sredstev, mora razrednik, starš ali dijak obvestiti
ravnatelja in svetovalno službo.
Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo. Vzgojni ukrepi veljajo eno
leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta,
največ pa še za naslednje šolsko leto.
28
1.2.2 Alternativni ukrepi so:
- pobotanje oziroma poravnava,
- poprava škodljivih posledic ravnanja,
- opravljanje dobrih del,
-ipremestitev v drug oddelek istega izobraževalnega
oiprograma.
Razrednik se lahko namesto vzgojnega ukrepa odloči za alternativni
ukrep. Alternativni ukrepi se lahko dijaku določijo namesto
kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek
istega izobraževalnega programa, ki se lahko določi namesto ukora
učiteljskega zbora. Alternativni ukrep se lahko dijaku določi večkrat
in preneha veljati, ko je izvršen.
1.3 MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL
1. Predloge za pohvalo dijaka dajo učitelji, mentorji in razrednik.
Predloge s sklepom potrdi učiteljski zbor.
2. Kriteriji za pohvalo:
- odličen učni uspeh,
- vzorno vedenje in druge odlike v času izobraževanja,
- uspešnost na tekmovanjih v znanju,
- uspešnost v raziskovalni dejavnosti,
- vidni rezultati na področju šolskih športnih aktivnosti,
- uspešnost na umetniškem in kulturnem področju.
3. Pohvala je lahko izrečena:
- v obliki listine ali kot knjižna ali materialna nagrada.
4. Pohvalo podeli ravnatelj šole ali pooblaščena oseba na javni
prireditvi šole.
29
2. ŠOLSKA PRAVILA O OCENJEVANJU
ooZNANJA
Šolska pravila ocenjevanja določi ravnateljica po predhodni obravnavi
na učiteljskem zboru(11. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v
srednjih šolah-Ul. RS, 60/2010).
Pripravljena in sprejeta so na osnovi Pravilnika o ocenjevanju znanja
v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010, 23.7.2010) in Pravilnika
o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010,
23.7.2010) ter obsegajo:
- Načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim
načrtom oziroma katalogom znanja.
- Pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov.
- Roke za vračanje izdelkov.
- Izpitni red.
- Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe.
- Postopke odpravljanja napak pri ocenjevanju znanj.
- Pripravo in hrambo izpitnega gradiva.
- Druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom in
drugimi predpisi.
2.1 Namen pravil
S temi pravili se podrobneje ureja ocenjevanje znanja, spretnosti in
veščine dijakov in dijakinj (v nadaljevanju dijakov) Srednje gradbene
šole in gimnazije Maribor.
V kolikor s temi pravili ni drugače določeno, se za ocenjevanje znanja
smiselno uporablja Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
2.2 Načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določeni z učnim
oioinačrtom oziroma katalogom znanja
Če oblike in načini preverjanja znanja niso določeni v katalogu znanj
oz. učnem načrtu, jih na začetku šolskega leta določi in zapiše
strokovni aktiv oz. učitelj, ki predmet poučuje.
30
Roki za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski
enoti se določijo najpozneje 14 dni po začetku ocenjevalnega
obdobja. Načrt ocenjevanja znanja določi strokovni aktiv ali
programski učiteljski zbor. Z roki za pisno ocenjevanje znanja
seznani učitelj dijake najpozneje pet dni po sprejetju načrta
ocenjevanja znanja.
Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega
na dan. Če dijak pisni izdelek piše na lastno željo, učitelj ni dolžan
upoštevati pravila iz prejšnjega stavka.
Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za
oceno, razen v primeru, da gre za ponavljanje pisnega testa, kjer je
bilo 50% ali več pisnih izdelkov ocenjenih z negativno oceno.
Dijak je v vsakem ocenjevalnem obdobju ocenjen najmanj dvakrat,
razen če je s katalogi znanj določeno drugače.Ustno ocenjevanje pri
posameznem predmetu se izvede najmanj enkrat v šolskem letu,
razen če je s katalogi znanj oziroma učnim načrtom določeno
drugače.
Pri ocenjevanju ustnih odgovorov učitelj dijakovo znanje oceni takoj
po končanem izpraševanju, pri ocenjevanju pisnih izdelkov in drugih
obveznosti, določenih z izobraževalnim programom, pa najkasneje v
sedmih delovnih dneh potem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz
utemeljenih razlogov določi drugi rok.
2.3Pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov
Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov 50% ali več od tistih, ki so
pisali pisno nalogo, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi. Vpišeta se
obe oceni. Pred ponovnim pisnim ocenjevanjem znanja mora
ocenjevalec pripraviti pisno analizo o neuspehu. Pravico do
ponavljanja imajo tudi pozitivno ocenjeni dijaki, pri čemer se vpiše
tudi druga ocena le v primeru, če je le-ta boljša kot prva.
31
2.4Ocenjevanje negativno ocenjenih dijakov v ocenjevalnem
oioiobdobju
Dijakom, ki so v ocenjevalnem obdobju negativno ocenjeni, učitelj na
začetku novega konferenčnega obdobja določi vsaj en datum novega
ocenjevanja znanja predhodnega ocenjevalnega obdobja.
2.5 Roki za vračanje izdelkov
Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni
najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Učitelj
izroči dijakom ocenjene izdelke po 5. dneh oz. najpozneje v 30.
dneh po vpisu ocene v redovalnico.
2.6 Izpitni red
Roki, pogoji in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim
delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom in
pravilnikom, ki ureja šolski koledar za srednje šole tako, da dijak
lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do
konca šolskega leta.
Ravnateljica lahko dijakom iz utemeljenih razlogov v skladu z
zakonom določi tudi izredne izpitne roke. Pred odločitvijo si mora
pridobiti mnenje učiteljskega zbora.
Sprejemni, popravni, predmetni in dopolnilni izpiti potekajo v enem
ali dveh delih. Kriteriji za določitev končne ocene izpita so določeni v
načrtu ocenjevanja strokovnega aktiva.
Pisni del izpita traja od 45 do 90 minut, ustni del največ 20 minut s
15-minutno pripravo dijaka na odgovarjanje. Pisni del izpita vodi
nadzorni učitelj, ki ga ravnatelj imenuje izmed delavcev šole, ustni
del izpita vodi šolska izpitna komisija.
Izpitni roki med letom so predvideni vsako prvo sredo v mesecu.
Dijaki se morajo za izpit prijaviti najmanj štiri delovne dni pred
izpitnim rokom, dva dni pred rokom se lahko odjavijo.
32
Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred
datumom začetka njihovega opravljanja.
Dijak lahko opravlja največ 3 popravne izpite, v spomladanskem roku
lahko pristopi največ k dvema popravnima izpitoma. Na isti dan lahko
dijak opravlja največ izpit ali dele izpita iz enega predmeta. Dijak
mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim.
2.7 Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi
Kršitve pravil ocenjevanja znanja so: prepisovanje, prišepetavanje,
uporaba
nedovoljenih
pripomočkov,
uporaba
informacijsko
telekomunikacijskih naprav, itd..
Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja
znanja učitelj dijaka zaloti pri kršitvi šolskih pravil ocenjevanja, se ga
lahko oceni z negativno oceno ali učitelj predlaga ustrezen ukrep.
2.8Postopke odpravljanja napak pri ocenjevanju znanj
Če dijak meni, da je prišlo pri ocenjevanju do napake, se o tem
najprej pogovori z učiteljem, ki ga je ocenjeval. V primeru napake pri
ustnem ocenjevanju se mora ocenjevanje ponoviti isti dan. Če
problema dijak in učitelj
ne moreta rešiti, ima dijak možnost
ugovora, ki ga v roku treh dni od seznanitve z oceno pisno naslovi na
ravnateljico. Ravnateljica mora v treh dneh od prejema ugovora
ugotoviti njegovo utemeljenost. Če ugovor ni utemeljen, ravnateljica
s sklepom ugovor zavrne. Če je ugovor utemeljen, mora ravnateljica
najpozneje v treh dneh od ugotovitve utemeljenosti ugovora
imenovati tričlansko komisijo. Komisija odloča v skladu s 34. členom
veljavnega Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
2.9Priprava in hramba izpitnega gradiva
Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje,
pripravi strokovni aktiv oziroma ocenjevalec, če na šoli ni
strokovnega aktiva.
33
Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oziroma ocenjevalec izroči
izpitno gradivo ravnateljici ali pomočniku ravnateljice najkasneje en
dan pred izpitom. Gradivo se hrani v upravnih prostorih šole do
prevzema. Gradivo prevzame šolska izpitna komisija najkasneje 15
minut pred začetkom izpita.
2.10 Zaključevanje ocene v primeru odsotnosti učitelja
V primeru odsotnosti učitelja ob zaključevanju ocene (bolezen, …)
dijaku zaključno oceno določi učitelj, ki ga predlaga ravnateljica.
2.11 Splošni uspeh
Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten.
V skladu s 19. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih
šolah (Ul RS, 60/2010) dijak doseže:
– odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen
oiz oceno odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4),
– prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov
oiocenjen z oceno prav dobro (4), pri ostalih pa z oceno dobro (3),
– dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z
oioceno dobro (3), pri ostalih pa z oceno zadostno (2),
– zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z
oioceno zadostno (2), pri ostalih pa z oceno pozitivno.
Na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka uči ali ravnatelja, oddelčni
učiteljski zbor oziroma v izobraževanju odraslih strokovni aktiv, lahko
določi:
- odličen uspeh dijaku, ki izpolnjuje pogoje za določitev odličnega
oiuspeha, ima pa le pri enem predmetu oceno dobro (3),
- prav dober uspeh dijaku, ki izpolnjuje pogoje za določitev prav
oidobrega uspeha, ima pa le enem predmetu oceno zadostno (2).
Pri odločanju o uspehu iz prejšnjega odstavka se upoštevajo dijakovo
znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost pri
vzgojno-izobraževalnem in drugem delu ter odnos do izpolnjevanja
obveznosti.
34
3. RED PRI ŠPORTNI VZGOJI
1. Vstop v telovadnico je dovoljen samo v času pouka športne
vzgoje. Vstop je mogoč samo v opremi, ki je v skladu z merili, ki
jih določa učitelj športne vzgoje.
2. Športna oprema mora biti čista. Dijaki morajo biti urejeni tako,
da njihova oprema ne more povzročiti nezgode (preširoke majice,
neustrezni drseči copati, razpuščeni lasje ipd.). Zaradi varnosti je
prepovedano telovaditi v nogavicah ali bos, razen če je pri
posameznih urah (npr. gimnastika, ritmika) dogovorjeno drugače.
3. Če dijak pri pouku nima športne opreme, kar mu onemogoča
aktivno sodelovanje pri pouku, to pomeni lažjo kršitev šolskega
reda. Dijak v tem primeru ne sme zapustiti pouka. Učitelj v
primeru, ko dijak ne izpolnjuje šolskih obveznosti, o tem seznani
razrednika. Ta z dijakovo kršitvijo seznani tudi starše na
govorilnih urah. Če se takšno vedenje dijaka ponavlja, je
razrednik dolžan pričeti postopek za izrek vzgojnega ukrepa.
4. Prinašanje hrane in pijače v telovadnico je prepovedano.
5. Priporočamo, da dijaki vrednostne stvari in denar izročijo v
oskrbo učitelju športne vzgoje. V drugem primeru za morebitno
krajo iz garderobnih prostorov šola ne odgovarja.
6. Vse dejavnosti v telovadnici se lahko odvijajo le pod nadzorom
učitelja športne vzgoje.
7. Dijaki morajo spoštovati načrt dela in disciplino, upoštevati
navodila profesorjev glede varnosti med športno vzgojo, ferpleja
… in skrbeti za lastno varnost in za varnost drugih vadečih v
skupini.
8. Garderobe se zaklepajo pri glavnem vhodu. Če dijak zamudi, ne
more vstopiti v telovadnico. Tak izostanek je neopravičen.
9. Dijaki, ki zaprosijo šolo za oprostitev sodelovanja pri športni
vzgoji zaradi zdravstvenih razlogov, izpolnijo vlogo, ki jo dobijo
pri profesorjih športne vzgoje. Vlogi za oprostitev je potrebno
priložiti zdravniško opravičilo in mnenje zdravnika z navodila za
vadbo, če so pouka športne vzgoje opravičeni le delno. Rok za
oddajo zdravniškega opravičila je 20. september.
35
10. Dijaki, ki imajo celotno zdravniško opravičilo, lahko z
dovoljenjem profesorjev športne vzgoje in na osnovi prošnje
staršev prve in zadnje ure izostanejo od pouka športne vzgoje,
pri drugih urah pa morajo biti prisotni v garderobi ali telovadnici
oziroma vadijo po prilagojenem programu.
11. Dijaka, ki je oproščen sodelovanja pri pouku športne vzgoje iz
zdravstvenih razlogov, lahko učitelj v tem času vključi v
dejavnosti, kot so:
izdelovanje referatov o zdravem načinu življenja, o temah s
področja športa …,
- izdelovanje plakatov s področja zdravega načina življenja,
športa…,
- pomoč učitelju pri izvedbi ure športne vzgoje (npr. vodenje
zapisnika, pomoč pri meritvah, pri sojenju športnih iger …),
- opravljanje dežurstva v šoli ali v telovadnici,
- druge dejavnosti na predlog učiteljev športne vzgoje, razrednika,
drugih učiteljev in dijaka.
12. Dijaki, ki so bili opravičeno odsotni od pouka zaradi bolezni in po
prihodu v šolo še ne smejo telovaditi, morajo prinesti na prvo uro
športne vzgoje po prihodu v šolo opravičilo od staršev oziroma
zdravnika.
13. Dijaki morajo oddati profesorjem športne vzgoje prošnje za
status športnika do 20. septembra.
14. K posameznim dejavnostim, ki jih ponujamo za športne dneve,
se dijaki prijavljajo pri razrednih urah do določenega datuma. Na
oglasni deski pred vhodom v telovadnico bodo objavljena
navodila za športni dan.
15. Dijaki, ki bi želeli zastopali našo šolo na različnih športnih
tekmovanjih, to sporočijo profesorjem športne vzgoje. Razporedi
tekmovanj, roki prijav ipd. bodo vedno objavljeni na oglasni deski
pred vhodom v telovadnico.
36
4. KNJIŽNIČNI RED
1. Šolska knjižnica je namenjena iskanju virov informacij, branju in
učenju.
2. Vrhnja oblačila, torbe in nahrbtnike dijaki odložijo na za to
določenem mestu v knjižnici.
3. Uporaba mobilnih telefonov ni dovoljena.
4. Člani so lahko dijaki in zaposleni na Srednji gradbeni šoli in
gimnaziji Maribor, ko podpišejo pristopno izjavo. Članarine ni.
5. Izposoja gradiva:
- knjige - praviloma 14 dni; za nekatere en teden ali celo en dan;
- referenčno gradivo (leksikoni, priročniki, slovarji, učbeniki,
atlasi…) je možno uporabljati samo v prostorih knjižnice;
- revije - se izposojajo samo izjemoma; na razpolago so v čitalnici;
- zamudnina je 10 centov na dan;
- po poteku izposojevalnega roka je možno izposojeno gradivo še
enkrat podaljšati, vendar samo, če ni rezervirano za koga
drugega;
- če imajo dijaki izposojene knjige, ki jim je potekel rok izposoje, si
ne morejo izposoditi novih knjig;
- uporabniki odgovarjajo za izposojene knjige;
- na koncu šolskega leta (pred podelitvijo spričeval) morajo dijaki
izposojeno gradivo vrniti v knjižnico;
- čez počitnice se izposoja gradivo samo najbolj rednim in vestnim
uporabnikom knjižnice; izposojeno gradivo morajo vrniti prvi
teden v septembru;
- četrtošolci si lahko izposojajo gradivo, ki ga potrebujejo za
maturo in zaključni izpit do 30. junija;
- dijaki, ki potrebujejo gradivo za popravne izpite, si to gradivo
lahko izposodijo tudi čez počitnice, v dogovoru s knjižničarko.
6. Izgubljene in poškodovane knjige:
- če uporabnik knjigo izgubi, mora to takoj javiti knjižničarki;
- izgubljeno knjigo lahko nadomestijo z enako novo; če to ni
mogoče, mora plačati ovrednoteno ceno knjige;
- če uporabnik knjigo poškoduje, mora povrniti stroške vezave in
popravilo poškodovane knjige, oziroma jo nadomestiti z novo.
37
7.
8.
Medknjižnična izposoja:
uporabniki plačajo dejanske stroške poštnine;
tako izposojeno gradivo je možno uporabljati samo v čitalnici.
Računalnika v knjižnici sta na voljo uporabnikom za šolsko delo.
5. UČBENIŠKI SKLAD
1. Šola vključuje v učbeniški sklad (US) učbenike, ki so objavljeni in
potrjeni v katalogu učbenikov za tekoče šolsko leto.
2. Uporabniki US so lahko le dijaki SGŠG Maribor.
3. US vodi učitelj - skrbnik US, ki ga imenuje ravnatelj šole.
4. Skrbnik US poskrbi za aktivnosti, preko katerih se lahko dijaki
vključujejo v izposojo učbenikov US.
5. Upravljanje US in izposojo v US ureja Pravilnik o upravljanju
učbeniških skladov.
6. Izposoja učbenikov v US:
- učitelji v okviru strokovnih aktivov presodijo, katere učbenike in
gradivo bodo uporabljali pri svojem predmetnem področju v
naslednjem šolskem letu in to sporočijo skrbniku US;
- skrbnik US pripravi ponudbo učbeniških kompletov za naslednje
šolsko leto;
- dijaki s podpisom pristopijo k izposoji učbenikov iz US;
- dijaki plačajo izposojevalnino v skladu s 3.členom Pravilnika;
- dijak s potrdilom o plačani izposojevalnini dvigne učbeniški
komplet v prvem tednu meseca septembra;
- razredniki
obvestijo skrbnika US ob morebitnem
izpisu ali
preusmeritvi dijaka;
- dijak se praviloma ne more izpisati, dokler ne poravna obveznosti
do US.
7. Vračanje učbenikov v US:
- skrbnik US obvesti razrednike o načinu vračanja učbenikov v US;
- razrednik poskrbi, da dijaki pred delitvijo letnih spričeval
poravnajo obveznosti do US po rokovniku oddaje.
38
6. PRAVILA PRI PRAKTIČNEM POUK
Praktični pouk poteka v šolskih delavnicah in na gradbiščih izven
šole.
1. Dijaki morajo biti pri praktičnem pouku oblečeni in opremljeni po
predpisih, ki jih določa Zakon o varovanju zdravja. Izvajanje
določil mora kontrolirati učitelj praktičnega pouka.
2. Dijaki so ob začetku pouka seznanjeni s predpisi iz varstva pri
delu in podpišejo izjavo.
3. V primeru, da dijak ne upošteva določil iz prejšnje točke, učitelj
ukrepa v skladu s Pravilnikom o šolskem redu in hišnim redom.
4. Prevoz na gradbišče s šolskim avtomobilom organizira šola v
primeru, če je oddaljenost gradbišča večja od 3 km od šole.
Vrstni red prevoza določi vodja praktičnega pouka. Zaradi boljše
organizacije lahko vodja delavnic spremeni čas začetka
praktičnega pouka. O tem mora pravočasno obvestiti učitelja in
dijake.
5. Dežurnega učitelja in dežurnega dijaka določi vodja praktičnega
pouka. Razpored dežurnih izdela mesečno in ga izobesi na
oglasno desko v delavnicah.
6. V času praktičnega pouka dijaki koristijo garderobne omarice. Za
red in čistočo v njih skrbijo sami. Po zaključku praktičnega pouka
omarice spraznijo; učitelj jih je dolžan pregledati.
7. Dijak je dolžan opraviti 95% ur praktičnega pouka po programu in
poklicu, za katerega se izobražuje. Če ur ne opravi, je ob koncu
ocenjevalnega obdobja neocenjen.
8. Nadomeščanje ur praktičnega pouka:
- do 40 ur lahko dijak opravi v šoli (po urniku, ki ga izdelata vodja
praktičnega pouka in učitelj,
- ostale manjkajoče ure pa nadomesti v podjetju, s katerim se
vodja praktičnega pouka dogovori..
9. Po končanem nadomeščanju praktičnega pouka izven šole dijak
prinese potrdilo o opravljenih urah in ocenjen in potrjen delavniški
dnevnik. To je predpogoj za pristop k opravljanju predmetnega
izpita.
39
7.
PRAVILA ZA IZVAJANJE
pppiPROJEKTNEGA DELA
ŠOLSKEGA
1.Šola na predlog učiteljev in dijakov najkasneje do začetka novega
mišolskega leta izbere naslov projektnega dela. Programski učiteljski
mizbor (PUZ) potrdi plan izvedbe projektnega dela.
2.S projektnim delom se izvaja medpredmetna povezava.
Projekt se lahko izvaja:
- kot del rednih ur pouka,
- pri razrednih urah,
- v določenem projektnem dnevu ali več dnevih,
- v sklopu šolskih obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti,
- v prostem času dijakov: v šolski knjižnici oz. šolskih prostorih ali
mimdoma.
3.Pri izvedbi projektnega dela se uporabljajo aktivne metode dela,
mikjer učitelji kot mentorji vzpodbujajo dijake pri njihovi
miustvarjalnosti in spremljajo dijakovo delo ter mu svetujejo.
4.Pri izvedbi projektnega dela sodelujejo vsi dijaki in učitelji Srednje
migradbene šole in gimnazije Maribor. Dijaki izberejo vsebine, ki jih
mizanimajo, ter pod mentorstvom učitelja in v sodelovanju z
mirazrednikom izvajajo projektno delo. Dijaki naredijo svoje izdelke
mipo enotnih šolskih navodilih (izdelava poročila, referata,
miseminarske naloge, plakata, izvedba govornega nastopa…).
5.Vodja projekta oz. koordinator evidentira izbrano vsebino za
mirazred oz. skupino najkasneje do konca septembra v tekočem
mišolskem letu. Pozorni moramo biti na to, da se vsebine ne bodo
mipodvajale.
6.Vodja projekta oz. razrednik vodi evidenco opravljenega dela
midijaka. Razrednik o projektu seznani starše na roditeljskem
misestanku. Dijakovo delo se evidentira in njegov dosežek se shrani
miv osebni mapi dijaka (portfolio).
40
7.Zelo uspešno dijakovo delo in njegov trud se ovrednoti tudi z oceno
miv soglasju s člani PUZ.
8.Vsak razred oz. skupina odda izbrano gradivo ali najboljše poročilo,
mireferat… v knjižnico v mapo, kar služi kot končni dokument
miprojektnega dela.
9.V elektronski obliki se gradivo posreduje vodji projekta. Zbrano
migradivo se objavi na šolski spletni strani. V okviru možnosti vodja
miprojekta v sodelovanju z avtorji in mentorji projekta poskrbi za
mitiskano izvedbo.
8. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE (OIV) IN
pppINTERESNE DEJAVNOSTI (IDE)
Obvezne izbirne vsebine (OIV) so del gimnazijskega programa,
interesne dejavnosti (IDE) pa so del programov srednjega
strokovnega, poklicno tehničnega, srednjega poklicnega in nižjega
poklicnega izobraževanja. Srednja gradbena šola in gimnazija
Maribor je pedagoško in organizacijsko odgovorna za izvedbo
obveznih izbirnih vsebin, dijaki pa so jih dolžni opraviti. Pri izvedbi
OIV in IDE sodelujejo vsi učitelji. Dijaki morajo pri izvedbi OIV oz.
IDE upoštevati Šolska pravila in paziti na svojo varnost in varnost
drugih.
Za organizacijo obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti je
odgovoren organizator obveznih izbirnih vsebin. Delo vodi in
koordinira vodja obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti na
šoli.
Obvezne izbirne vsebine se delijo na vsebine obvezne za vse,
obvezne za tehniško gimnazijo in vsebine po izbiri dijakov. Interesne
dejavnosti se delijo na vsebine obvezne za vse, vsebine povezane s
programom in vsebine po dijakovi prosti izbiri. Obvezne izbirne
vsebine in interesne dejavnosti, obvezne za vse dijake, se izvajajo v
41
času rednega pouka in v popoldanskem času, proste izbirne vsebine
se lahko izvajajo tudi po pouku ali pouka prostih dneh v tekočem
šolskem letu.
Vsebine obvezne za vse dijake se izvajajo na Srednji gradbeni šoli in
gimnaziji Maribor preko celega šolskega leta. Dijak mora napisane
vsebine opraviti, v nasprotnem primeru mu vodja obveznih izbirnih
vsebin v soglasju z razrednikom in vodstvom Srednje gradbene šole
in gimnazije Maribor določi način, kako neopravljene vsebine
nadomestiti. Če jih dijak ne opravi, ne more prejeti letnega
spričevala in napredovati v višji letnik. Obvezne izbirne vsebine oz.
interesne dejavnosti se vpišejo v letno spričevalo z opravil/a ali ni
opravil/a.
Število ur OIV in IDE ter planirane vsebine in datum izvedbe so
objavljene v vsakoletni publikaciji in na spletni strani Srednje
gradbene šole in gimnazije Maribor.
Vsebine po dijakovi prosti izbiri dijak lahko izbira iz kataloga
obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti Srednje gradbene
šole in gimnazije Maribor. Dijak je s Šolskim katalogom seznanjen do
15. septembra. Šolski katalog OIV in IDE je objavljen na spletni
strani šole, izvod Šolskega kataloga je v šolski knjižnici in zbornicah
šole (učitelji strokovnoteoretičnih predmetov in praktičnega pouka)
ter v tajništvu.
Med šolskim letom vodja OIV in IDE ter razrednik vodita evidenco
opravljenih vsebin za dijake. V primeru, da dijak ne opravi vseh
vsebin, jih mora nadoknaditi. Pred koncem vsakega konferenčnega
obdobja vodstvo SGŠG Maribor določi datum, lahko tudi v soboto, ko
bodo dijaki nadomeščali manjkajoče obveznosti.
Nadomeščanja obveznosti OIV oz. IDE so opravičeni dijaki, ki imajo
status kulturnika ali status športnika za tekoče šolsko leto, a le v
primeru, če imajo na dan izvedbe OIV oz. IDE napovedano kulturno
ali športno dejavnost in to lahko dokažejo s pisnim potrdilom
organizatorja te dejavnosti. Potrdilo morajo predložiti razredniku
pred dnem izvedbe OIV oz. IDE. Nadomeščanja obveznosti OIV oz.
42
IDE so opravičeni tudi dijaki, ki so se v dneh, ko redni pouk ni
organiziran (počitnice, proste sobote in nedelje), udeležili kakšne
druge dejavnosti v organizaciji šole ali so zastopali šolo na
tekmovanju ali prireditvi.
V kolikor je bil dijak prijavljen na določeno OIV oz. IDE, pa se le te ni
udeležil, mora v primeru, da njegova odsotnost ni bila javljena
razredniku vsaj 24 ur pred pričetkom dejavnosti, kljub odsotnosti,
poravnati nastale stroške.
Krožki, medpredmetne vsebine z ekskurzijo, taborom, metodologijo
raziskovalnega dela, prostovoljno socialno delo, prva pomoč, itd. se
izvajajo ob zadostnem številu prijavljenih dijakov.
Dijaku se priznajo samo tiste ure, ko je bil na obvezni izbirni vsebini
oz. dejavnosti dejansko prisoten. Vsebino mora opraviti po določenih
navodilih. Vsak vodja oz. izvajalec posameznih vsebin vodi seznam
dijakov, ki ga najkasneje v treh dneh odda vodji OIV in IDE na šoli.
Ob zaključku obvezne izbirne vsebine odda vsak izvajalec vodji OIV
in IDE zaključno poročilo o poteku obvezne izbirne vsebine. Vodja o
poteku vseh vsebin oz. dejavnosti seznani vodstvo šole.
Dijak, ki želi prosto izbiro vsebin oz. dejavnosti opravljati izven
SGŠG Maribor (različne interesne dejavnosti),
mora do konca
septembra izpolniti formular proste izbirne vsebine oz. interesne
dejavnosti, ki ga dobi pri razredniku. S podpisom se zavezuje, da bo
do konca šolskega leta razredniku priložil verodostojno potrdilo.
9. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA
DIJAKOV
9.1 ZDRAVSTVENO VARSTVO
Šola je dolžna sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju
zdravstvenega varstva dijakov, zlasti pri izvedbi obveznih
zdravstvenih pregledov in obveznih cepljenj dijakov.
43
9.2 VARNOST IN ZDRAVJE DIJAKOV
Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov,
standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu,
od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem pouku,
delovni praksi, športni vzgoji in drugih dejavnostih.
SISTEMATIČNI PREVENTIVNI PREGLEDI v 1. in 3. LETNIKU
Namen teh pregledov je aktivni zdravstveni nadzor, odkrivanje
zdravstvene problematike in svetovanje šolskim otrokom in mladini.
Obsega oceno telesnega razvoja
in hranjenosti, ugotavljanje
telesnega in duševnega zdravja ter negativnih socialnih dejavnikov,
odkrivanje nezdravih življenjskih navad, tveganega vedenja in
zlorabe drog.
Za pregled potrebujejo dijaki potrjene zdravstvene kartice, cepilno
knjižico, morebitne zdravniške izvide, očala in tisti dijaki 1. letnikov,
ki ne dovolijo odvzema krvi, pisno prepoved staršev ali skrbnikov.
Cepljenje dijakov 3. letnika bo pridruženo sistematskemu pregledu,
zato je toliko bolj pomembno, da se sistematskega pregleda
udeležijo vsi dijaki tega letnika.
V skladu s šolskimi pravili, ki veljajo za osnovne in srednje šole v
Sloveniji, se zdravniška opravičila od pouka izdajajo le za odsotnost,
ki je trajala več kot pet šolskih (delovnih) dni in je bil dijak zdravljen
pri zdravniku (ambulantno ali hospitalno). Izjemoma se lahko
ravnatelj in imenovani zdravnik šole za posamezne problematične
dijake dogovorita drugače.
Opravičila za športno vzgojo za več kot 1 mesec piše imenovani
zdravnik šole.
ZDRAVNIK ŠOLE
V šolskem letu 2012/13 je imenovana zdravnica naše šole:
Mojca GORŠIČ – FRANK, dr. med., specialist šolske
medicine
Gosposvetska cesta 41, tel.: (02) 23 56 674
Naročanje dopoldan od 7:00 do 11:00, popoldan od 13:00 do 17:00.
46
Ambulanta za bolne učence in dijake:
ponedeljek, sreda od 13:00 do 19:30
torek, četrtek 7:00 do 8:45
petek od 7:00 do 13:30
Sistematski pregledi (preventiva):
torek, četrtek od 8:45 do 13:30
Počitnice (ambulanta samo dopoldan):
od ponedeljka do petka od 7:00 do 13:30
Nadomestna ambulanta za dijake (kadar potrebujejo zdravniško
pomoč v času izven rednega obratovanja ambulante na Gosposvetski
cesti) je ambulanta v Vošnjakovi 4/ IV. nad., ki deluje vsak dan od
ponedeljka do petka od 7.00 do 19.30 in v soboto od 7.00 do 14.00.
Dežurna ambulanta v Vošnjakovi 4/ I. nad. deluje vsako soboto od
14.00 do 19.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.00 do 20.00. V času
od 19.00 do 6.00 deluje splošna urgentna ambulanta v prostorih
SBM.
ZOBOZDRAVNIK ŠOLE
Odgovorna zobozdravnica za dijake naše šole je:
Monika BRAČKO, dr. stom.
Partizanska cesta 14 a/ II. nad., tel: (02) 228 65 03
Urnik ordinacije:
dan
ponedeljek, sreda
torek, četrtek
petek
sobota (vsaka druga)
ura
7.00 – 13.00
13.30 – 19.00
7.00 – 13.00, vsak drugi 13.30 – 19.00
7.00 – 12.00
POSVETOVALNICA ZA MLADE
Namenjena je vsem mladim, ki imajo kakršnekoli probleme v šoli,
doma, z vrstniki ali med seboj in ne vedo s kom bi se pogovorili. V
našo posvetovalnico za mlade, ki je na Vošnjakovi 4/ IV. nad. lahko
pridejo brez zdravstvene izkaznice od ponedeljka do petka od 7.00
do 18.00 ure.
51
RAZPORED PISNIH NALOG
Predmet
SEP
OKT
NOV
DEC
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
50
BELEŽKE
51