ime in priimek - SPLŠ – Strojna, prometna in lesarska šola

PODATKI O DIJAKU / DIJAKINJI OZIROMA
LASTNIKU TE PUBLIKACIJE
ime in priimek
naslov
telefon
izobraževalni program
oddelek, razred
razrednik
pogovorne ure razrednika (dan, ura)
telefonska številka Strojne prometne in lesarske šole, 05 6205 702
telefonska številka zbornice SPLŠ 05 6205 726
1
NAGOVOR RAVNATELJA
Spoštovani dijakinje in dijaki!
Veseli smo, da ste se odločili za izobraževanje na naši šoli. Hkrati z
veseljem, zaposleni čutimo veliko odgovornost za to, da se boste na naši
šoli počutili dobro, varno, ter da boste vzljubili poklic za katerega se
izobražujete in se z dobro voljo marsičesa novega in koristnega naučili.
Izkoristite priložnost, ki se vam ponuja, poskušajte izvedeti čim več, se
čim več naučiti. Znanja, ki jih boste pridobili v času srednješolskega
izobraževanja seveda niso »kr neki«, kot nekateri rečejo, to so pomembna
popotnica na vaši nadaljnji izobraževalni in poklicni poti.
V šoli in zunaj nje bodimo strpni, nasmeh naj bo vodilo v medsebojnih
odnosih. Ne dopuščajmo nasilja in opozarjajmo nanj. Poskrbimo tudi za
čistočo na šoli, vsak lahko že z majhnim naporom poskrbi, da bo naše
okolje čisto in zdravo. Tako bomo skupaj izgrajevali lepo in prijazno šolo,
v katero bomo radi hodili, in družbo, v kateri se bomo dobro počutili.
Kljub težkem položaju in pesimističnem vzdušju ohranjajmo pozitivizem
in vero v prihodnost.
Tudi letos smo pripravili publikacijo Strojne, prometne in lesarske šole, v
kateri boste vi in vaši starši našli koristne informacije in pripomočke, s
pomočjo katerih boste lahko lažje in bolje organizirali šolsko delo. Naj to
ne bo le kup papirja na polici, uporabljajte jo, vedno jo imejte s seboj v
šolski torbi, naj bo sredstvo pretoka informacij med šolo, vami in vašimi
starši.
V mesecu avgustu 2012 je vlada RS sprejela sklepe, ki določajo nadaljnje
združevanje poklicnih in strokovnih šol v Novi Gorici. Tako se bo s prvim
septembrom 2012 Tehniškemu šolskemu centru Nova Gorica, ki se bo ob
tem preimenoval v Šolski center Nova Gorica, pripojila Srednja
ekonomska in trgovska šola Nova Gorica, ki bo tako postala sedma
organizacijska enota zavoda. Zaradi nekaterih nedorečenih zadev dejstva,
ki izhajajo iz tega v tej publikaciji še niso upoštevana.
Želim vam uspešno in zadovoljstva polno šolsko leto!
Ravnatelj Strojne, prometne in lesarske šole
Simon Kragelj, univ. dipl. inž. strojništva
2
TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA
Ustanovitelj:
Sedež šole:
Tajništvo centra:
Direktor centra:
REPUBLIKA SLOVENIJA
CANKARJEVA 10, 5000 NOVA GORICA
05 6205 700, tsc@tsc.si
EGON PIPAN, univ. dipl. inž. elektrotehnike
tel.: 05 6205 706
egon.pipan@tsc.si
Strani šole na svetovnem spletu: www.tsc.si
STROJNA, PROMETNA IN LESARSKA ŠOLA (SPLŠ)
Sedež šole:
Strojna, prometna in lesarska šola
Cankarjeva 10
5000 NOVA GORICA
Ravnatelj Strojne, prometne in lesarske šole:
SIMON KRAGELJ, univ. dipl. inž. strojništva
TELEFONSKE ŠTEVILKE – NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE

ravnatelj Strojne, prometne in lesarske šole: 05 6205 708
simon.kragelj@tsc.si
spls@tsc.si
 tajništvo Strojne, prometne in lesarske šole: 05 6205 702
martina.sever@tsc.si
fax: 05 6205 774
 šolska svetovalna služba: 05 6205 722
mateja.beltram@tsc.si
 pomočnik ravnatelja, zaključni izpiti, poklicna matura,
šolska malica:
05 6205 712
janez.kobe@tsc.si,
malica@tsc.si

zbornica Strojne, prometne in lesarske šole:
05 6205 726
3

zbornica Strojne, prometne in lesarske šole (izobraževalni
programi lesarstva):
05 6205 775
 računovodstvo (matična stavba): 05 6205 716
 knjižnica (nova stavba): 05 6205 723
 strani šole na svetovnem spletu:
www.tsc.si
URADNE URE
tajništvo SPLŠ: vsak delavnik od 900 do 1100 in od 1300 do 1400
računovodstvo: vsak delavnik od 900 do 1100 in od 1300 do 1400
ORGANI IN POMEMBNEJŠI AKTERJI NA TEHNIŠKEM
ŠOLSKEM CENTRU NOVA GORICA
SVET TEHNIŠKEGA ŠOLSKEGA CENTRA ima štiriletni mandat in ga
sestavljajo:

predstavniki ustanovitelja (ministrstvo, lokalna skupnost, gospodarstvo)

predstavniki delavcev centra

predstavniki dijakov

predstavniki staršev

predsednik strateškega sveta VSŠ

predstavniki študentov VSŠ
DIREKTOR CENTRA: Egon PIPAN
RAVNATELJ Strojne, prometne in lesarske šole: Simon KRAGELJ
RAVNATELJ Elektrotehniške in računalniške šole: Robert PERŠIČ
RAVNATELJICA Tehniške gimnazije in zdravstvene šole: Vesna ŽELE
RAVNATELJICA Biotehniške šole: Barbara MIKLAVČIČ VELIKONJA
RAVNATELJ Višje strokovne šole: Miran SAKSIDA
VODJA MIC-a: Adrijana HODAK
UČITELJSKI ZBORI ŠOL
PROGRAMSKI UČITELJSKI ZBORI
ODDELČNI UČITELJSKI ZBORI
RAZREDNIKI
STROKOVNI AKTIVI
SVETI STARŠEV posameznih šol
SKUPNOST DIJAKOV
4
STROKOVNI DELAVCI SPLŠ
Učitelj
ARČON TANJA
BESEDNJAK HERMAN
BIZJAK KSENIJA
BLAŽIČ TANJA
BRATINA MARKO
BRECELJ BOGDAN
BRECELJ IGOR
BUDIHNA DAVORIN
CAMPOLUNGHI ANDREJ
ČEBRON ROBERT
ČERMELJ TOMISLAV
ČESNIK MARKO
DOPLIHAR SEVERIN
ERZETIČ VOJKO
FERJANČIČ KSENIJA
JANEŽIČ TANJA
JERIČ BRANKO
JURETIČ VITJAN
KAČIČ MILIVOJ
KAVČIČ BRANKO
KENDA JANEŽ IRENA
KENDA MITJA
KETE KARMEN
KLANJŠČEK ALBIN
KOMPARA KRISTINA
KOSOVEL PETRA
KOVAČIČ BOJAN
KOVAČIČ RADOVAN
KRAGELJ INGRID
KRPAN ALEKSANDER
Pogovorne
ure učitelja za dijake
in starše (po najavi),
14.25- 15.00
(dan)
*
5
Pogovorne
ure razrednika
(dan in šolska
ura)
*
KUK PETROVČIČ BRANKA
LUTMAN LIDIJA
MARKOVČIČ EVGEN
MEDVEŠČEK MARKO
MELINK JANEZ
MERVIČ KLAVDIJ
MERVIČ VANDA
MILIČ GORAN
MILOST IGOR
MOZETIČ MIRAN
NUSDORFER VILER
OŽBOLT TANJA
PAHOR GARDI
PERŠIČ MARKO
PETROVČIČ KARLO
PINOSA MATEJ
PLOHL NATALIJA
PODGORNIK SLAVICA
PREGELJ BORIS
PREMRL ANDREJ
PRINČIČ JASNA
REMŠKAR BOGOMIR
RODMAN DRAGO
RUSTJA MIRAN
SMOLE ĐORĐEVIČ MAJA
SPAČAL ROBERT
STANIČ TINA
ŠKIBIN KRISTINA
ŠTRANCAR ALEŠ
ŠULIGOJ DAVID
ŠULIGOJ ZDENKO
ANJA TUREL
UŠAJ GULIN KSENIJA
UŠAJ PETER
VIDMAR TOMAŽ
VODOPIVEC GORAN
VODOPIVEC MELITA
6
VOGRINČIČ MAJA
VOVK MARTINA
ZAGOREC MATJAŽ
ZEGA MITJA
ZORZUT MARJETKA
*PODATKI O POGOVORNIH URAH SO OBJAVLJENI NA OGLASNI
DESKI ŠOLE PRED ZBORNICO SPLŠ IN NA SPLETNIH STRANEH
ŠOLE.
Opombe:
7
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Šolske svetovalne delavke spremljajo dijake od vstopa v srednjo šolo do
zaključka njihovega izobraževanja na šoli. Sodelujejo z dijaki, starši,
učitelji, vodstvom in zunanjimi institucijami z namenom zagotavljanja čim
bolj kvalitetnega življenja dijakov na šoli.
Dijakom, ki niso izbrali izobraževalnega programa oziroma poklica v
skladu s svojimi osebnostnimi lastnostmi, interesi ali sposobnostmi,
svetujejo pri preusmeritvah v druge izobraževalne programe. Pomagajo
dijakom z vzgojnimi, disciplinskimi ali osebnostnimi težavami in
sodelujejo v postopkih izrekanja vzgojnih ukrepov. Pri učnih težavah
lahko ponudijo pomoč pri razvijanju učinkovitih strategij, metod in tehnik
učenja.
Svetovalne delavke informirajo dijake o nadaljnjem izobraževanju in
možnostih zaposlovanja ter jim pomagajo pri iskanju in pridobivanju
štipendij. Organizirajo in izvajajo preventivne dejavnosti. Koordinirajo
postopke za uveljavljanje pravice do regresirane izposoje učbenikov ter
postopke za pridobivanje statusa kulturnika in raziskovalca, kar omogoča
prilagajanje šolskih obveznosti.
Z veseljem prisluhnejo vsem idejam in predlogom dijakov, ki utegnejo
prispevati k pestrosti življenja na šoli.
Svetovalne delavke SPLŠ
 Mateja BELTRAM
 Ana BRATINA – koordinacija dela z dijaki s posebnimi
potrebami in pomoč dijakom s posebnimi
potrebami
8
ŠOLSKA KNJIŽNICA
Šolska knjižnica je s svojimi dejavnostmi del vzgojno-izobraževalnega
procesa in je torej namenjena vsem, ki so vanj vključeni: dijakom,
profesorjem, odraslim, ki se na šolskem centru izobražujejo ob delu, pa
tudi študentom in njihovim predavateljem.
V okviru TŠC-ja delujeta dve šolski knjižnici. Centralna enota ima
prostore v stavbi na Erjavčevi 4 A v Novi Gorici ter je namenjena
dijakom, študentom in zaposlenim Tehniške gimnazije in zdravstvene šole,
Strojne, prometne in lesarske šole, Elektrotehniške in računalniške šole ter
Višje strokovne šole. Enota na Biotehniški šoli (Ulica padlih borcev 26,
Šempeter pri Gorici) pa posluje za dijake in zaposlene na tej šoli.
Šolska knjižnica ni le skladišče knjig, ampak je prostor prijetnega
druženja, prelistavanja časopisov in revij, pa tudi brskanja po internetu.
Želimo in trudimo se, da vsak obiskovalec šolske knjižnice tu reši svoj
problem oz. najde informacije, ki jih potrebuje. Želimo, da bi se v
knjižnici vsi dobro počutili, zato vas opozarjamo na knjižnični red;
predvsem na to, da se v knjižnico ne nosi hrane in pijače; torbe,
nahrbtnike, vrhnja oblačila in dežnike se odloži v garderobo ob vhodu v
knjižnico.
Osebna izkaznica knjižnice – Centralna enota
 25.000 enot strokovne in leposlovne literature, 80 naslovov
časopisja, obsežna zbirka DVD-filmov.
 Polnopravni član sistema COBISS/OPAC, ki nudi podatke o gradivu
večine splošnih slovenskih knjižnic, univerzitetnih in specialnih
knjižnic ter nekaterih tujih podatkovnih baz.
 Računalniška oprema: 4 računalniki za dijake.
Članarina, izposoja
Članarina znaša 4 € za vsa leta šolanja; dijaki jo poravnajo v prvem
letniku. Od šolskega leta 2012/13 dalje posebne knjižnične članske
9
izkaznice ni. Dijaki prvih letnikov si gradivo izposojajo z dijaško
izkaznico, dijaki višjih letnikov pa s knjižnično izkaznico, ki jo že imajo.
Izposoja na dom: 30 dni za knjige (možnost podaljševanja), časopisje
preko vikenda, neknjižno gradivo (CD-ROM, DVD) 7 dni.
Za nepravočasno vrnjeno gradivo računamo zamudnino, ki znaša 0,10
€ na izposojeno enoto na dan.
Urnik knjižnice – Centralna enota
Vsak delavnik od 8.30 do 15.00 ob torkih do 17.00
Učbeniški sklad
Šola omogoča v okviru učbeniškega sklada celoletno izposojo učbenikov.
Učbenike si dijak izposodijo v šolski knjižnici. Izposojevalnina za
učbenike znaša manj kot tretjino maloprodajne cene. Dijaki so dolžni
nezavite učbenike zaviti v prozorno folijo.
10
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI
Sodelovanje med starši in šolo je zelo pomembno za uspešno delo
dijakov, zato svetujemo, da se starši udeležujejo roditeljskih sestankov in
redno obiskujejo pogovorne ure.
Pogovorne ure razrednika Starši se lahko vsak teden oglasijo pri
razredniku in pogovorijo o učno-vzgojnih problemih svojega otroka. Čas
pogovornih ur določi razrednik v začetku šolskega leta in z njim seznani
dijake. Razpored pogovornih ur razrednikov je objavljen na oglasni deski
in spletnih straneh šole. Pogovorne ure razrednika so med prvo in osmo
šolsko uro, tekom šolskega leta se lahko spreminjajo zaradi dokaj pogostih
sprememb urnika.
Popoldanske pogovorne ure Vsak prvi delovni torek v mesecu so
med 17 00 in 18 00 uro skupne pogovorne ure, ko so poleg razrednikov,
staršem za razgovor na voljo tudi vsi ostali učitelji šole. Takrat se starši
lahko pogovorijo tudi s svetovalno delavko in ravnateljem. V tednu, ko so
organizirane popoldanske pogovorne ure, rednih dopoldanskih pogovornih
ur ni.
Pogovorna ura učitelja Vsak učitelj je na voljo dijakom in staršem za
pogovor enkrat tedensko 9. šolsko uro, to je od 14.25 do 15.10. Za ta
pogovor se je potrebno pri učitelju predhodno najaviti. Razpored
pogovornih ur učiteljev je objavljen na spletnih straneh šole.
Roditeljski sestanki
V šolskem letu 2011/2012 bodo prvi roditeljski sestanki v šolskem letu
za vse oddelke sklicani v mesecu septembru. V nadaljevanju šolskega leta
bodo roditeljski sestanki sklicani po potrebi, ob koncu prvega redovalnega
obdobja itd.
Razredniki oddelkov SPLŠ v šolskem letu 2012/2013
Oddelek
Izobraževalni program
Razrednik
1
1AK
Avtokaroserist
Branko Kavčič
2
1AS
Avtoserviser
Slavica Podgornik
3
1CK
Kovinar
Tomaž Vidmar
4
1LT
Logistični tehnik
Vanda Mervič
5
1ME
Mehatronik operater
Tomaž Vidmar
6
1ML
Mizar
Evgen Markovčič
7
1NLAS
Lesarski tehnik PTI
Marko Česnik
8
1NLAS
Avtoservisni tehnik PTI
Marko Česnik
9
1NS
Strojni tehnik PTI
Maja Vogrinčič Bizjak
11
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
1NTM
1OL
1ST
1TM
2AS
2CK
2LT
2ME
2ML
2NLAS
2NLAS
2NS
2OL
2ST
2TM
3AS
3CK
3LT
3ME
3ML
3ST
3TM
4LT
4ST
4TM
Tehnik mehatronike PTI
Obdelovalec lesa
Strojni tehnik
Tehnik Mehatronike
Avtoserviser
Kovinar
Logistični tehnik
Mehatronik operater
Mizar
Lesarski tehnik
Avtoservisni tehnik
Lesarski tehnik PTI
Obdelovalec lesa
Strojni tehnik
Tehnik mehatronike
Avtoserviser
Kovinar
Logistični tehnik
Mehatronik operater
Mizar
Strojni tehnik
Tehnik mehatronike
Logistični tehnik
Strojni tehnik
Tehnik mehatronike
Maja Vogrinčič Bizjak
Radovan Kovačič
Tanja Janežič
Milivoj Kačič
Marjetka Zorzut
Ksenija Bizjak
Kompara Kristina
Herman Besednjak
Bogdan Brecelj
Bojan Kovačič
Gardi Pahor
Natalija Plohl
Lidija Lutman
Vitjan Juretič
Matej Pinosa
Robert Spačal
David Šuligoj
Kristina Škibin
Melita Vodopivec
Marko Peršič
Mitja Zega
Igor Milost
Tanja Arčon
Branka Kuk Petrovčič
Jasna Prinčič
Starši delo šole spremljajo tudi s sodelovanjem v svetu staršev, ki je
posvetovalni organ ravnatelja in predstavnikov staršev. Svet staršev je
sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga
starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.
12
ŠOLSKI ZVONEC
URA
Od
1. šolska ura
2. šolska ura
3. šolska ura
4. šolska ura
5. šolska ura
6. šolska ura
7. šolska ura
8. šolska ura
9. šolska ura
745 – 830
835 – 920
925 – 1010
1015 – 1100
1105 – 1150
1155 – 1240
1245 – 1330
1335 – 1420
1425 – 1510
Opombe
Čas za malico dijakov v oddelkih SPLŠ
Pogovorne ure učitelja (po predhodni
najavi dijaka ali staršev)
ŠOLSKI KOLEDAR za šolsko leto 2012/2013
POUK:
1. začetek pouka v ponedeljek, 3. septembra 2012,
2. zaključek pouka:
 za dijake zaključnih letnikov v petek, 24. maja 2013,
 za dijake ostalih letnikov v petek, 21. junija 2013,
OCENJEVALNA OBDOBJA:
1. ocenjevalno obdobje: od 1. septembra 2012 do 18. januarja 2013,
2. ocenjevalno obdobje:
 za zaključne letnike od 21. januarja 2013 do 24. maja 2013,
 za ostale letnike od 21. januarja 2013 do 21. junija 2013.
POKLICNA MATURA:
Dan
Datum
ponedeljek
sreda
sobota
4. februar 2013
4. marec 2013
1. junij 2013
Aktivnosti
Začetek PM v zimskem izpitnem roku
Seznanitev kandidatov z uspehom pri PM
Začetek PM v spomladanskem izpitnem
roku
13
sobota
15. junij 2013
ponedeljek
sobota
ponedeljek
8. julij 2013
24. avg. 2013
9. sep. 2013
Začetek obdobja ustnih izpitov (rezerva
14. junij)
Seznanitev kandidatov z uspehom pri PM
Začetek PM v jesenskem izpitnem roku
Seznanitev kandidatov z uspehom pri PM
Podroben koledar opravljanja poklicne mature (PM) bo objavljen na
spletni strani RIC-a, ko jih bo potrdila Državna komisija za poklicno
maturo.
ZAKLJUČNI IZPITI (začetek posameznih izpitnih rokov):
Zimski rok, slovenščina pisno, ponedeljek, 11. februar 2013
Spomladanski rok, slovenščina pisno, ponedeljek, 10. junij 2013
Jesenski rok, slovenščina pisno, ponedeljek, 26. avgust 2013
Podroben koledar opravljanja vseh izpitov v okviru zaključnega izpita
določi šola sama naknadno in bo objavljen na spletnih straneh in oglasnih
deskah šole.
POPRAVNI IN DOPOLNILNI IZPITI:
Junijski izpitni rok:
 za izboljševanje ocene za zaključne oddelke, 29. maj 2013,
 za zaključne oddelke za poklicne oddelke, od 3. junija 2013
dalje,
 za ostale oddelke od 1. julija 2013 dalje,
Avgustovski rok:
 od 19. avgusta 2012 dalje.
POČITNICE:





jesenske:
novoletne:
zimske:
prvomajske:
letne:
od 29. oktobra do 30. oktobra 2012,
od 27. decembra do 31. decembra 2012,
od 25. februarja do 1. marca 2013,
29. aprila do 30. april 2013
od 26. junija do 30. avgusta 2013
14
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM KI GA OBISKUJEM
V šolskem letu 2012/2013 se v vseh letnikih vseh izobraževalnih
programov izvajajo tako imenovani prenovljeni izobraževalni programi. Ti
so bili uvedeni v šolskem letu 2008/2009, nekateri poskusno že prej. S
pomočjo razrednika, pri razredni uri v tabelo vpišite podatke o vaših
obveznostih v programu, ki ga obiskujete.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
_________________________________________________
(VPIŠI VRSTO PROGRAMA: nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno
izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje, poklicno-tehniško izobraževanje)
_________________________________________________
(VPIŠI IME IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA)
_________________________________________________
(VPIŠI NAZIV STROKOVNE IZOBRAZBE)
A. Splošnoizobraževalni
predmeti
Učitelj
B. Strokovni moduli
učitelj
teor
pra
teor
15
Tedensko
št. ur
Skupno št.
ur
pra
teor
pra
teor
pra
teor
pra
teor
pra
teor
pra
teor
pra
teor
pra
teor
pra
teor
pra
teor
pra
Č. Praktično
usposabljanje z
delom pri delodajalcu
(PUD)
Koordinator PUD:
Termin:
D. Interesne dejavnosti
16
INTERESNE DEJAVNOSTI
Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnika in se od učnih
predmetov razlikujejo po načinu izvajanja. Za dijake pomenijo možnost
pridobivanja znanja in spretnosti, ki zadovoljujejo tudi njihove čisto lastne
individualne želje in nagnjenja.
Programi in obseg interesnih dejavnosti se med izobraževalnimi
programi in posameznimi šolami razlikujejo. Sestavljeni so iz obveznega
in prosto izbirnega dela. Obvezni del programa je dolžna izvesti šola, za
dijake pa je udeležba pri tovrstnih dejavnostih obvezna. Izbirni del
programa lahko dijaki opravijo v sklopu dejavnosti, ki jih ponudi šola
(strokovne ekskurzije, nadstandardne ekskurzije, povečan obseg kulturnih
in športnih dejavnosti, tečaj prve pomoči in cestnoprometnih predpisov,
krožki, raziskovalno delo ipd.). Dijaki so lahko izbirnega dela deležni tudi
zunaj šole (aktivno sodelovanje v različnih društvih in klubih, udeležba na
nekaterih tečajih ipd.), kar morajo dokazati.
Podrobnejši programi interesnih dejavnosti bodo dijakom predstavljeni
pri uvodnih razrednih urah, staršem na uvodnih roditeljskih sestankih,
navedeni pa so tudi v letnem delovnem načrtu šole za novo šolsko leto.
Vsak dijak je dolžan opraviti interesne dejavnosti v obsegu
predvidenega števila ur. V spričevalu se tovrstne dejavnosti evidentirajo z
»opravil/ni opravil«.
Za stroške, ki nastajajo v okviru interesnih dejavnosti, dijaki sami
prispevajo potrebna finančna sredstva.
Dijak, ki ne opravi vseh obveznosti v okviru izbirnih dejavnosti po
programu, ne more napredovati v višji letnik. O morebitnih nadomestnih
interesnih dejavnostih, ki bi jih moral dijak v takem primeru opraviti,
odloča programski učiteljski zbor (PUZ).
Koordinatorki interesnih dejavnosti na tehniškem šolskem centru Nova
Gorica sta:
 Tanja Čefarin, tanja.cefarin@tsc.si
 Ksenija Vogrinc, ksenija.vogrinc@tsc.si
17
PRAVILNIK O ŠOLSKEM REDU
Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah je izdal minister za šolstvo in
šport in je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 60/2010,
uporabljati pa se je začel 1. oktobra 2010.
S tem pravilnikom so določene pravice, dolžnosti in prepovedi za
dijake v času organiziranega izobraževalnega dela, ki se izvaja v šoli, na
šolskih površinah ali drugje. Pravice in dolžnosti veljajo za vse dijake s
statusom enako ne glede na starost.
Celotno besedilo je objavljeno na šolski spletni strani http:// www.tsc.si
in na spletni strani Ministrstva RS za šolstvo in šport http://mss.gov.si
ŠOLSKA PRAVILA
Šolska pravila določi ravnatelj na osnovi Pravilnika o šolskem redu v
srednjih šolah. Šolska pravila obsegajo: hišni red, način zagotavljanja
varnosti in zdravja, merila in postopke za podeljevanje pohval, nagrad in
priznanj ter drugo. V celoti so objavljena na šolski spletni strani
www.tsc.si, v nadaljevanju pa le vsebina hišnega reda.
Zakaj? Da vam bodo pomagala, vas opomnila, spodbudila k
prijaznosti, pozornosti do sebe, drugih in okolja, ki nas obdaja.
Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu (Ur.l. RS, št. 60/2010) je
ravnatelj Strojne, prometne in lesarske šole določil
ŠOLSKA PRAVILA
Strojne, prometne in lesarske šole
na Tehniškem šolskem centru Nova Gorica
Šolska pravila določajo hišni red in druga pravila v skladu s Pravilnikom
o šolskem redu.
1. HIŠNI RED
1. člen
vsebina hišnega reda
Vsebina hišnega reda določa naslednja področja:
18









vedenje in obnašanje dijakov v prostorih šole, šolskih
delavnicah, telovadnici in ostalih šolskih površinah,
urnik delovanja šole,
varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo, izhodi iz šole,
red in disciplino v šoli,
dežurstvo dijakov v času vzgojno-izobraževalnega dela,
hranjenje garderobe in osebnih stvari,
način obveščanja dijakov in zaposlenih,
urejanje učilnic, skrb za šolski inventar,
organizirana pomoč dijakom.
2. člen
vedenje in obnašanje dijakov
Dijaki se v šoli in zunaj nje vedejo kot odgovorni in dostojni mladi ljudje, ki
se resno pripravljajo na bodoči poklic ali nadaljnji študij. Do sošolcev, učiteljev
in drugih delavcev šole so vljudni.
V času pouka je v šoli tišina. V šolskih prostorih in na zunanjih šolskih
površinah je strogo prepovedano vsako nasilno vedenje, nedostojno
obnašanje in vpitje.
Dijaki uporabljajo za učitelje naziv profesor, profesorica.
Dijaki morajo v šoli upoštevati vse varnostne ukrepe, ki jih določajo
pravila varnosti in zdravju pri delu za dijake, ter vsa navodila, ki jih dajejo
učitelji oziroma drugi delavci šole. Za nesreče, ki so posledica neupoštevanja
varnostnih ukrepov, je odgovoren dijak sam.
Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil
vodij ali učiteljev spremljevalcev se upošteva kot težjo kršitev šolskega reda
pri izreku vzgojnega ukrepa šteje kot najtežja disciplinska kršitev.
Na ekskurzijah, športnih dnevih, prireditvah in pri drugih organiziranih
dejavnostih so dijaki dolžni upoštevati in izpolnjevati navodila vodij oziroma
učiteljev spremljevalcev.
2a. člen
Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in
telekomunikacijskim omrežjem
Uporaba mobilnih telefonov med poukom ni dovoljena. Mobilni telefoni
morajo biti med poukom izklopljeni.
V šolskih prostorih, na šolskih površinah, v Športnem parku oziroma pri
vseh organiziranih šolskih aktivnostih v in izven šole, je uporaba kakršnihkoli
19
snemalnih naprav prepovedana, razen če to izrecno dovoli pristojen ravnatelj
šole ali direktor Tehniškega šolskega centra.
Uporaba prenosnih računalnikov ali dlančnikov med poukom ni dovoljena,
razen če to izrecno dovoli učitelj.
3. člen
urnik delovanja šole
Dijaki lahko v prostore šole vstopijo po jutranjem odpiranju šole, to je po
06.00.
Pouk se prične ob 07.45. Do začetka pouka in med odmori se dijaki lahko
zadržujejo v avli šole oziroma na hodnikih in ograjenih zunanjih šolskih
površinah.
Osma šolska ura se zaključi ob 14.20.
Zadrževanje dijakov na notranjih in zunanjih površinah šole po končanem
pouku ni dovoljeno, oziroma je dovoljeno le v primeru organiziranih
dejavnosti ali izrecnega dovoljenja ravnatelja.
Odmor za šolsko prehrano traja eno šolsko uro in je določen z urnikom
posamezne šole oziroma oddelka.
4. člen
varovanje šole in nadzor nad vstopom vanje, izhod iz šole
Za varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo skrbimo vsi zaposleni in
dijaki, zato v šoli med poukom dežurata dva dijaka v stavbi na Erjavčevi 4A ter
en dijak v stavbi na Cankarjevi 10.
Dežurni dijak o morebitnih problemih obvešča vodstvo šole, o poteku
dežurstva napiše poročilo v zvezek dežurnega dijaka. Dogajanje v šoli in njeni
okolici nadzira varnostnik. Šola je delno varovana tudi z video nadzorom.
Dežurni dijaki po potrebi pomagajo delavcem šole.
Med poukom se dijaki ne smejo zadrževati na hodnikih pred učilnicami.
Zunanje obiskovalce oziroma starše sprejme dežurni dijak ter jih usmeri
do zbornice oziroma uprave šole.
Med prostimi urami se dijaki v stavbi na Erjavčevi 4a lahko zadržujejo le v
jedilnici in knjižnici , v stavbi na Cankarjevi 10 pa v avli v pritličju.
Med odmori dijakom ni dovoljeno zapuščanje območja šole, razen ko
imajo za to dovoljenje razrednika ali učitelja, ter ko gredo k uram športne
vzgoje v zunanje športne objekte.
5. člen
red in disciplina pri pouku
20













Učitelj začne uro s pozdravom dijakov nato ugotovi in zabeleži
prisotnost.
Za red in disciplino pri pouku so odgovorni učitelji in dijaki.
Dijaki so dolžni upoštevati sedežni red, če ga učitelj določi.
Med poukom so dijaki dolžni aktivno sodelovati ter upoštevati vsa
navodila učitelja za delo.
Dijaki so dolžni k posameznim uram pouka prinašati vse
pripomočke in opremo, kot to določi učitelj.
Zamujanje in predčasno odhajanje od učnih ur dijakom in učiteljem
ni dovoljeno.
Med uro učitelj le izjemoma lahko dovoli dijaku izhod.
Starši lahko pisno zaprosijo razrednika, da dijaku dovoli zamujanje
oziroma predčasno odhajanje od pouka iz utemeljenih razlogov.
Razrednik pred odločitvijo pridobi mnenje učitelja, ki vodi uro. Če
razrednik odsotnost dovoli, o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor in
evidentira v dnevniku.
Dijak, ki mu je izjemoma dovoljen predčasen odhod ali zamujanje ob
začetku ure, pri tem ne sme motiti pouka.
Učitelj mora dobiti soglasje ravnatelja ali njegovega pomočnika za
vsako spremembo urnika.
Pouk se lahko prekinja le z dovoljenjem vodstva šole.
Učitelj je odgovoren za urejenost učilnice ob zaključku ure. Osebno je
odgovoren za nastalo škodo, ki bi nastala med poukom, razlogi in
povzročitelji pa bi ostali nepojasnjeni.
Učitelj s svojim zgledom dijake vzgaja k spoštovanju splošnih
civilizacijskih vrednot in posebnosti različnih kultur.
6. člen
skrb za šolski inventar
Namerno uničevanje šolskega inventarja, pisanje po klopeh, stolih, stenah
in straniščih je prepovedano. Povzročeno škodo povrnejo storilci. Za namerno
povzročeno škodo se storilcem skladno s pravilnikom o šolskem redu izreče
tudi ustrezen vzgojni ukrep. Popisane klopi in stole so dijaki dolžni očistiti, če
se to od njih zahteva. Škodo, ki jo dijaki ugotovijo ob prihodu v učilnico, takoj
javijo učitelju.
7. člen
urejanje učilnic in okolice
21
Dijaki so dolžni v učilnici po koncu ure urediti stole in mize ter pobrati
odpadke. Pri praktičnem pouku morajo dijaki v prostoru počistiti delovna
mesta in stroje ter prostor pomesti. Dijaki so dolžni skrbeti za čisto okolico
šole. Vodstvo šole lahko določi, kako bodo dijaki sistemsko skrbeli za čistočo
šolskega okoliša.
8. člen
dežurstvo dijakov
Med dolžnosti dijakov spada tudi dežurstvo dijakov.
Splošna določila dežurstva dijakov










Dežurajo vsi dijaki od 2. do zadnjega letnika po oddelkih. Razpored
dežurstva je objavljen na oglasni deski ter v dnevniku oddelka,
katerega dijaki dežurajo.
Poslovna sekretarka šole seznani dežurnega dijaka z nalogami pred
začetkom dežuranja. Naloge dežurnih dijakov so objavljene v knjigi
dežurstva in na oglasni deski šole.
Dijak prične dežurati ob 7.45 uri in zaključi ob 14.20 uri ne glede na
urnik svojega oddelka. Ob začetku in koncu dežurstva se javi v
tajništvu šole, kjer se vpiše v knjigo dežurstva.
Če je v oddelku, iz katerega je dežurni dijak, napovedano pisno
preverjanje znanja, se mora tega preverjanja udeležiti. O tem obvesti
tajništvo šole, da se za čas odsotnosti uredi morebitno
nadomeščanje.
Če je dijak, ki je na vrsti za dežurstvo, odsoten, ga zamenja naslednji
dijak po razporedu, sam pa dolžnost dežurnega opravi ob vrnitvi v
šolo.
Potek dežurstva je dolžno spremljati tajništvo šole.
Pri mizi dežurnega dijaka se ne smejo zadrževati drugi dijaki.
Dežurni dijak sam pazi na svoje stvari.
Dežurni dijak med dežurstvom ne sme uporabljati multimedijskih
naprav.
Delo dežurnega dijaka je dolžan opravljati vestno in odgovorno.
9. člen
naloge dežurnega dijaka

Dijak vljudno sprejema starše in druge osebe, ki vstopajo v stavbo
šole in jih usmerja v zbornico oziroma na upravo šole.
22





Spremlja dogajanje na šoli in po potrebi o nepravilnostih opozarja
varnostnika in zaposlene na šoli.
Poskrbi, da so vhod, avla in stopnišče v prvo nadstropje čisti in
urejeni.
Poskrbi, da so z vsebino okrožnic seznanjeni vsi oddelki v stavbi,
kjer dežura.
Večkrat dnevno, predvsem med šolskimi urami, obhodi hodnike,
stopnišča, avle in druge skupne prostore ter morebitna pomembna
opažanja sporoča varnostniku ali drugim zaposlenim na šoli.
Opravlja druge naloge, za katere ga zadolži tajništvo, ravnatelj ali
pomočniki ravnatelja, svetovalna služba ter hišnik.
10. člen
rediteljstvo in urejenost učilnice
V času pouka je v oddelku organizirano rediteljstvo.
Razpored rediteljev v oddelku, po dva dijaka tedensko, pripravi razrednik
in vpiše v dnevnik oddelka.
Vsi dijaki v oddelku so zadolženi za urejenost učilnice, kjer imajo pouk ter
hodnika pred učilnico.
Naloge rediteljev so:






skrbijo za red in čistočo v učilnici in na hodniku neposredno pred
učilnico,
javljajo odsotne dijake na začetku vsake ure, učitelja morata
opozoriti tudi na posebnosti, kot so npr. nove poškodbe inventarja v
učilnici,
če učitelji ni po 10 minutah po začetku ure, to javijo v zbornico oz.
ravnatelju,
pomagajo učitelju pri delu z učnimi pripomočki, pri rokovanju z AV
sredstvi in v drugih podobnih primerih,
brišejo tablo po potrebi,
po koncu ure učilnico pospravijo, ugasnejo luči in zapustijo zadnji,
skupaj z učiteljem.
Pri praktičnem pouku in laboratorijskih vajah morajo dijaki pospraviti
stroje, naprave in orodja ter počistiti delovno mesto.
11. člen
hranjenje garderobe in osebnih stvari
23
Na šoli ni posebnih garderob za dijake, razen pri športni vzgoji ter v
delavnicah. Dijaki osebne stvari nosijo s seboj k pouku in sami pazijo nanje.
Šola ne odgovarja za krajo oblačil, torb ter drugih osebnih stvari dijakov,
zato jih ti ne smejo puščati brez nadzora. Odgovornost se uveljavlja po
pravilih zavarovalnice.
Pri športni vzgoji mora učitelj omogočiti dijakom varno hranjenje osebnih
stvari.
Šola ne zagotavlja varnosti koles in motorjev na šolskem prostoru.
Morebitne kraje dijaki javijo prisotnemu učitelju oziroma razredniku, v
tajništvu šole, ravnatelju oziroma njegovemu pomočniku ali svetovalni službi.
Večje kraje morajo oškodovani dijaki oziroma njihovi starši osebno
prijaviti na policijski postaji.
12. člen
način obveščanja dijakov in učiteljev
Uradna obvestila, pomembna za dijake, so objavljena na oglasni deski v
avli oziroma pred zbornico ali so objavljena z okrožnico.
Okrožnice nosijo dežurni dijaki po učilnicah v obeh stavbah in delavnicah
za praktični pouk ter laboratorijih.
Vsa pomembnejša obvestila se objavijo tudi na spletnih straneh
Tehniškega šolskega centra Nova Gorica www.tsc.si
Uradna obvestila, pomembna za učitelje in njihovo delo so objavljena na
oglasni deski v zbornici. Pomembnejše novice, obvestila in novosti so
učiteljem posredovana na mesečnih pedagoških konferencah in sestankih, ki
so sklicani po potrebi. Učitelje obveščamo tudi z elektronsko pošto in preko
spletnih strani šole www.tsc.si ter preko spletnih učilnic šole.
Na oglasne deske in na druga mesta v šolskih prostorih ni dovoljeno brez
dovoljenja vodstva šole razobešati obvestil, oglasov, vabil in podobnega
gradiva. Prav tako se brez dovoljenja vodstva v prostorih šole ne sme deliti
propagandnega gradiva, prodajati proizvodov ali zbirati denarja.
13. člen
suplence in nadomeščanja
Nadomeščanje za odsotne učitelje določajo ravnatelji ali pomočniki
ravnateljev. Oddelek ima prosto uro zaradi učiteljeve odsotnosti le, če tako
odloči ravnatelj ali drug učitelj v zbornici po njegovem pooblastilu.
14. člen
24
obvezne izbirne vsebine, interesne dejavnosti
Obiske predstav, športne dneve, ekskurzije in druge dejavnosti, ki jih
prištevamo med interesne dejavnosti organizira šola skladno z letnim
delovnim načrtom.
Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov,
standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od
dijakov pa zahteva ustrezno opremo in pri tem ravna v skladu z normativi
določenimi v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje
izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega
šolstva.
Za vsako tovrstno dejavnost oziroma dogodek je izdelan natančen
program, s katerim se seznanijo spremljevalci. Spremljevalec oz. vodja
dejavnosti oziroma organizator interesnih dejavnosti je dolžan seznaniti
dijake s programom in jim dati vsa potrebna navodila pred odhodom. Po
zaključku dejavnosti je spremljevalec oziroma vodja dejavnosti dolžan
pripraviti poročilo o poteku dejavnosti.
Pri športnih dnevih imajo dijaki možnost izbire dejavnosti, če je to
omogočeno s strani organizatorja.
Vsak dijak, ki se udeleži večdnevne ekskurzije, mora predložiti pisno
soglasje staršev.
Kadar ekskurzijo organizira in vodi turistična organizacija ali drugi
organizator izven časa pouka in brez sodelovanja šole, organizator prevzeme
vso odgovornost za dijake.
15. člen
organizirana pomoč dijakom s posebnimi potrebami
Dijakom s posebni potrebami, ki potrebujejo drugačno obravnavo se svetuje
glede postopka usmerjanja. Dijakom, ki so pridobili odločbo o usmeritvi se
program prilagodi, ter po potrebi organizira dodatno strokovno pomoč tako
kot je to predvideno z odločbo.
16. člen
stiki med šolo, dijaki in starši
Na šoli so organizirane skupne pogovorne ure vsak prvi delovni torek v
mesecu med 17.00 do 18.00. Poleg tega imajo razredniki pogovorne ure po
objavljenem razporedu v dopoldanskem času. Pogovorne ure imajo tudi ostali
učitelji, ki niso razredniki, in sicer enkrat tedensko po pouku ob 14.30 po
predhodni najavi dijaka ali staršev dijaka.
25
Šola in starši sodelujejo tudi preko predstavnikov staršev iz posameznega
oddelka in sveta staršev šole.
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA
Šolska pravila ocenjevanja so podlaga za ocenjevanje znanja skupaj s
Pravilnikom o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem
izobraževanju (Ur.l. RS 43/2010) (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) ter v
skladu s posameznim izobraževalnim programom.
Celotno besedilo šolskih pravil ocenjevanja lahko preberete v
nadaljevanju publikacije ter na spletni strani šole www.tsc.si
Na podlagi Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št.
60/2010) je ravnatelj Strojne, prometne in lesarske šole na TŠC Nova Gorica
sprejel
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA
Šolska pravila ocenjevanja so skupaj s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v
srednjih šolah (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) ter v skladu s posameznim
izobraževalnim programom podlaga za ocenjevanje znanja, opravljanje
izpitov ter napredovanje in ponavljanje letnika za dijake in udeležence
izrednega izobraževanja.
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Šolska pravila ocenjevanja določajo:
I.
II.
III.
IV.
V.
načine in roke izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti,
določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja,
vpogled in roke za vračanje izdelkov,
največje dopustno število pisnih izdelkov na dan in na teden,
pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju,
26
VI.
VII.
VIII.
IX.
kršitev pravil pri ocenjevanju in ukrepe,
izpitni red,
pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.
2. člen
(načela ocenjevanja znanja)
Pri ocenjevanju znanja učitelj:
a) upošteva doseganje pričakovanih učnih ciljev, poznavanje in
razumevanje učne snovi, uporabo znanja, zmožnost analize, sinteze in
vrednotenja znanja,
b) uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
c) spoštuje pravice dijakov, njihovo osebnostno integriteto in različnost,
prispeva k demokratizaciji odnosov med dijaki in učitelji.
Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet
ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi,
vendar najpozneje pred pisnim preverjanjem znanja.
V izrednem izobraževanju se organizira poskusno opravljanje izpitov, s čimer se
udeležencu izrednega izobraževanja omogoči, da preveri in spozna najmanj
obseg in zahtevnost izpita ter primere izpitnih vprašanj.
3. člen
(prilagoditve za dijake s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb teh pravil se za dijake s posebnimi potrebami prilagodi, če je
to določeno v odločbi o usmeritvi dijaka oziroma v ustreznih aktih, v katerih
je določen način prilagoditve ocenjevanja znanja.
I.
NAČINI IN ROKI ZA IZPOLNJEVANJE NEIZPOLNJENIH
OBVEZNOSTI, DOLOČENE Z UČNIM NAČRTOM OZIROMA
KATALOGOM ZNANJA
4. člen
(opredelitev neizpolnjenih obveznosti)
Neizpolnjene obveznosti se nanašajo na obveznosti, določene z
izobraževalnim programom in izvedbenim kurikulom programa za
posamezen letnik.
Neizpolnjene obveznosti so:
27




dijak pri enem ali več vsebinskih sklopih znotraj programske
enote ni dosegel pozitivne ocene oziroma minimalnih
standardov znanja za ta sklop,
dijak ni izpolnil obveznosti pri programski enoti tudi, če učitelj
presodi, da zaradi odsotnosti dijak ne dosega minimalnega
standarda znanj
neopravljene obveznosti pri projektnem delu,
neopravljene obveznosti pri praktičnem usposabljanju z
delom v delovnem procesu in pri interesnih dejavnostih.
Neizpolnjene obveznosti ob koncu pouka razrednik navede in obrazloži v
obvestilu o uspehu.
5. člen
(načini in roki izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti)
Neizpolnjene obveznosti iz prve in druge alineje drugega odstavka 4. člena
teh pravil ugotavlja učitelj posamezne programske enote. Dijaka se iz
vsebinskega sklopa, pri katerem je bil ocenjen nezadostno ali ni bil ocenjen,
oceni po koncu sklopa v roku enega meseca. Če dijak tudi tokrat ni pridobil
pozitivne ocene se ga oceni še enkrat pred koncem pouka v šolskem letu.
Neopravljene obveznosti pri projektnem delu dijak izpolni med šolskim
letom oz. pred termini za dopolnilne izpite, ali tako kot določi PUZ.
Neizpolnjene obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom v delovnem
procesu dijak lahko izpolni v času počitnic v terminih, ki jih določi organizator
praktičnega usposabljanja.
Neizpolnjene obveznosti iz interesnih dejavnosti ugotavlja razrednik. Dijak
te obveznosti lahko izpolni z udeležbo pri dodatnih dejavnostih, ki jih
organizira šola izven pouka, in v terminih za dopolnilne izpite ali s potrdilom
o njegovem delovanju v klubih, društvih oz. drugih dejavnostih.
Za izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti iz četrtega odstavka 4. člena
poskrbi PUZ tako, da pripravi za dijaka osebni izobraževalni načrt kot to
določa 10. člen teh pravil.
II. VPOGLED IN ROKI ZA VRAČANJE IZDELKOV
6. člen
(izročanje ocenjenih izdelkov)
28
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov, določenih z izobraževalnim
programom, učitelj dijakovo znanje oceni in z ocenami seznani dijake
najkasneje v sedmih delovnih dneh od dne, ko jih dijak odda.
Pred vpisom ocene v dokumentacijo dijak dobi izdelek na vpogled, da ga
pregleda in tako dobi informacijo o pomanjkljivostih v znanju. Preveri
doseženo število točk in oceno ter lahko zahteva morebitna pojasnila.
Dijak ali starši oziroma drug zakoniti zastopnik oz. pooblaščeni vzgojitelj v
dijaškem domu lahko v petih dneh od seznanitve z oceno pisno zahtevajo
vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo pisnega izdelka.
Učitelj vrne dijakom pisne izdelke po poteku roka za zahtevo za vpogled v
pisni izdelek, najkasneje pa v tridesetih dneh. Izdelke, ki jih dijaki ne
prevzamejo, učitelj hrani do konca šolskega leta in jih nato ustrezno uniči.
Izdelke, ki jih je dijak izdelal v okviru praktičnega pouka, se mu vrne v
primeru, da je sam kupil oz. drugače nabavil uporabljeni material.
III. NAJVEČJE DOPUSTNO ŠTEVILO PISNIH IZDELKOV NA DAN IN NA TEDEN
7. člen
(največje dopustno število pisnih izdelkov)
Termini za pisno ocenjevanje so zapisani v Načrtu ocenjevanja za tekoče
šolsko leto.
Dijaki pišejo za oceno največ en pisni izdelek na dan in največ tri na teden.
Na željo dijakov ali zaradi obveznega ponavljanja pisnega ocenjevanja je lahko
tedensko število pisnih izdelkov tudi večje, vendar ne več kot eden na dan.
14 dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za oceno,
razen v primeru obveznega ponavljanja ocenjevanja ali če dijaki to želijo ali če
iz utemeljenih razlogov ravnatelj določi drugače.
IV. POGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE OCENJEVANJA
8. člen
(obvezno ponavljanje ocenjevanja)
Če je pri pisnem ocenjevanju negativno ocenjenih več kot 40% pisnih
izdelkov, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. Pri izračunu
procenta dijakov, ki niso dosegli minimalnega standarda znanja, se ne šteje
dijakov, ki so kršili pravila po 10. členu teh pravil. Pisno ocenjevanje se na tak
način ponavlja samo enkrat.
Dijak, ki je bil že pri prvem ocenjevanju pisnega izdelka ocenjen pozitivno,
lahko v primeru iz prvega odstavka tega člena pisni preskus na lastno željo
29
ponovi. Če dijak piše izdelek na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek z
besedno zvezo »soglašam s ponovnim ocenjevanjem«.
Učitelj ponovno ocenjevanje evidentira v dnevniku.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izobraževanja odraslih.
V. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU
9. člen
(odpravljanje napak pri ocenjevanju)
Ustno ocenjevanje je javno. Ugovora na ustno oceno ni.
Ob seznanitvi z oceno oziroma ugotovitvijo lahko dijak zaprosi učitelja za
obrazložitev. Če ugotovita, da gre pri ocenitvi oziroma ugotovitvi za očitno
napako, učitelj tako napako takoj popravi in na novo ovrednoti izdelek.
VI. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI
10. člen
(kršitve pravil in ukrepi)
Če dijak krši dogovorjena pravila pri pisnem ocenjevanju znanja ali drugih
oblikah ocenjevanja s tem, da (je) uporablja (l) nedovoljena sredstva
(nedovoljene pripomočke, prepisovanje, prišepetavanje ipd.), učitelj
ocenjevanje prekine in ga oceni z nezadostno oceno. Dijaki, ki so zaradi
navedenih kršitev pravil ocenjeni nezadostno, se ne upoštevajo pri izračunu
za ponovitev ocenjevanja.
Ista ugotovitev velja tudi v primeru, da dijak pri pisnem ocenjevanju po
prejemu naloge odda prazen list ali pri ustnem ocenjevanju izjavi, da ni
pripravljen oziroma da ne bo odgovarjal.
Učitelj evidentira kršitve iz prejšnjih dveh odstavkov v ustrezni šolski
dokumentaciji.
Udeležencu izrednega izobraževanja se iz razlogov, določenih v prejšnjem
odstavku, prekine ocenjevanje oziroma izpit in se ga oceni.
VII. IZPITNI RED
11. člen
(roki, prijava in odjava)
30
Okvirne roke za opravljanje izpitov določi minister, šola pa z letnim delovnim
načrtom določi termine za spomladanski in avgustovski izpitni rok. Ravnatelj
lahko dijaku iz utemeljenih razlogov v skladu z zakonom določi tudi izredni
izpitni rok.
Dijak se prijavi k izpitu na predpisani prijavnici ob koncu pouka na dan, ko
je prejel obvestilo o uspehu ali najmanj 5 dni pred začetkom izpitnega roka,
če ni drugače določeno. Odjavi se lahko najmanj 2 dni pred rokom izpita.
Udeleženec izrednega izobraževanja lahko opravlja izpite večkrat, tudi izven
rokov, ki so določeni v šolskem koledarju, vendar v skladu z letnim delovnim
načrtom šole. O tem odloči ravnatelj šole.
12. člen
(splošno o izpitih)
Dijak na šoli opravlja predmetne, dopolnilne in popravne izpite.
Udeleženec izrednega izobraževanja lahko, poleg izpitov iz prvega odstavka
tega člena, opravlja tudi delne in končne izpite, ki jih opravlja pri učitelju
izbrane programske enote.
13. člen
(predmetni izpit)
Predmetni izpit pri programski enoti opravlja dijak, ki:

hitreje napreduje,

izboljšuje končno oceno programske enote,

se želi vpisati v drug izobraževalni program.
Končno oceno programske enote lahko dijak izboljšuje po uspešno
opravljenem predzadnjem letniku v času od konca pouka do vključitve v
zadnji letnik in po uspešno opravljenem zaključnem letniku v času od konca
pouka do začetka opravljanja zaključka izobraževanja. Oceno ene ali več
programskih enot posameznega letnika lahko izboljšuje enkrat.
Pri določitvi končne ocene programske enote se upošteva boljša ocena.
Za udeleženca izrednega izobraževanja se prvi in tretji odstavek tega člena na
uporabljata.
14. člen
(dopolnilni izpit)
Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri programski enoti ni
bil ocenjen.
Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka
izobraževanja.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izrednega izobraževanja.
31
15. člen
(popravni izpit)
Popravni izpit opravlja dijak iz programske enote, kjer ima ob zaključku
pouka nezadostno oceno.
Dijak popravne izpite opravlja praviloma na šoli, v katero je vpisan.
Kadar pouk predmeta oziroma programske enote ne traja do konca pouka v
šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki
ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski
izpitni rok.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izrednega izobraževanja.
16. člen
(delni in končni izpit za udeležence izrednega izobraževanja)
Pri delnem in končnem izpitu znanje udeležencev izrednega izobraževanja
ocenjuje učitelj izbrane programske enote.
Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih programske
enote.
S končnim izpitom se ocenjuje znanje po zaključenih vsebinskih sklopih iz
programske enote v posameznem programu.
Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posamezne programske enote, je s tem
opravil obveznosti določene programske enote.
17. člen
(pogoji opravljanja izpitov)
Dijak ima pravico opravljati popravne in dopolnilne izpite v primeru, da je bil
ob koncu pouka nezadostno ocenjen oz. neocenjen iz največ treh
programskih enot. Izjemoma lahko dijak opravlja izpite iz več
programskih enot, če tako odloči ravnatelj po predhodni pridobitvi
mnenja PUZ-a.
Dijak mora najprej opraviti dopolnilne izpite, šele nato lahko pristopi k
opravljanju popravnih izpitov.
V spomladanskem izpitnem roku dijak sme opravljati največ dva izpita.
Dijak sme v enem dnevu opravljati največ en izpit.
Dijak ne more opravljati ustnega dela izpita, če je izpit sestavljen iz pisnega in
ustnega dela in se ni udeležil pisnega dela izpita.
Dijaki zaključnih letnikov lahko do konca šolskega leta opravljajo popravne
in dopolnilne izpite iz največ štirih predmetov oziroma programskih enot. Ti
32
dijaki lahko v spomladanskem izpitnem roku opravljajo največ dva izpita, v
jesenskem izpitnem roku pa največ tri izpite.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izrednega izobraževanja.
18. člen
(trajanje izpita)
Pisni izpit iz posamezne programske enote traja najmanj 45 minut in največ
90 minut.
Ustni del izpita traja, skupaj s pripravo dijaka največ 30 minut.
Dijak ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni
izpit oziroma na ustni del izpita.
Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ 6
pedagoških ur.
Izpitni nastop traja največ 45 min (ena pedagoška ura).
19. člen
(posebnosti pri izpitu)
Če učitelj zahteva posebnosti pri poteku izpita, mora te posebnosti ob začetku
šolskega leta vnesti v svojo letno pripravo ter v načrt ocenjevanja, ki ga
pripravi PUZ (daljši čas izpita, domače delo, programi, seminarske naloge…).
O posebnostih na izpitu učitelj opozori svoje dijake na začetku šolskega leta.
20. člen
(razpored izpitov)
Razpored in potek izpitov ter sezname nadzornih učiteljev in članov komisij
se pripravi in javno objavi na oglasni deski najmanj 2 delovna dneva pred
pričetkom izpitov.
21. člen
(pravila opravljanja izpita)
Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve oceni ocenjevalec,
praviloma je to učitelj, ki je dijaka poučeval v določeni programski enoti.
Ustni izpiti se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima
predsednika, izpraševalca in vsaj še enega člana. Vsaj 2 člana komisije sta
praviloma učitelja programske enote iz katere dijak opravlja izpit.
33
Nadzorni učitelj nadzira pisni del izpita in izdelavo praktičnega izdelka
oziroma storitev.
Izpitno komisijo in nadzorne učitelje imenuje ravnatelj.
Na ustnem izpitu izprašuje izpraševalec. Izpitna komisija oceni dijaka na
obrazložen predlog izpraševalca takoj po izpitu. Izpraševalec mora biti učitelj,
ki je dijaka poučeval v posamezni programski enoti. V izjemnih primerih
ravnatelj lahko določi drugega izpraševalca.
Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o končni
oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
22. člen
(izpitni red)
Dijaki morajo biti pred prostorom, kjer so po razporedu pisni izpiti, najmanj
15 minut pred začetkom pisnega dela izpitov.
Nadzorni učitelj določi sedežni red dijakov na izpitu, jim razdeli izpitne naloge
in jih seznani z dovoljenimi pripomočki, ki jih lahko uporabljajo.
Dijak, ki je prišel na pisni del izpita po razdelitvi izpitnih nalog, ne more več
pristopiti k izpitu.
Pri ustnih izpitih je lahko v učilnici več dijakov. Član komisije jim določi
sedežni red in razdeli vprašanja, da se pripravijo. Priprava lahko traja,
skladno z 24. členom, 15 minut in prav toliko ustni zagovor.
Dijak odgovarja na vprašanja z izpitnega listka. Izpraševalec lahko postavlja
dijaku vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo vprašanja z izpitnega listka. Dijak
lahko po vpogledu enkrat zamenja izpitni listek, kar ne vpliva na oceno. Izpitni
listki z vprašanji, na katera so dijaki že odgovarjali, se vrnejo v komplet
izpitnih vprašanj.
Dijak lahko odstopi od nadaljnjega opravljanja izpita, ko se seznani z rezultati
pisnega dela izpita, oz. ko prebere vprašanja ustnega dela izpita. Če dijak
odstopi od opravljanja ustnega dela izpita se dijaka oceni z nezadostno oceno.
Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko
opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge mora šoli sporočiti
najkasneje v enem dnevu po izpitu in predložiti ustrezna dokazila.
Če se dijak ni pravočasno odjavil ali se ni udeležil izpita iz neopravičenih
razlogov ali izpit prekine, lahko opravlja izpit v naslednjem roku. V
dokumentacijo se označi: ni pristopil.
Na pisno zahtevo udeleženca izrednega izobraževanja, se pred šolsko izpitno
komisijo opravlja tudi delni oziroma končni izpit.
VIII.
PRIPRAVA IN HRAMBA IZPITNEGA GRADIVA
23. člen
34
Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem
besedilu: izpitno gradivo) za določenega dijaka, pripravi strokovni aktiv. Če
šola nima strokovnega aktiva, gradivo pripravi učitelj, ki ga je poučeval v
programski enoti in je praviloma tudi izpraševalec oziroma ocenjevalec.
Za pisni del izpitov izpraševalec odda izpitne naloge ravnatelju najkasneje en
delovni dan pred izpitom. Ravnatelj gradivo hrani na način, ki je skladen s
pravili o varovanju izpitne tajnosti.
Za ustne izpite izpraševalec pripravi izpitna vprašanja na lističih s tremi
vprašanji, ki zajemajo snov programske enote, za katero se dijak na izpitu
ocenjuje. Število lističev z različnimi vprašanji mora biti najmanj za 5 večje od
števila kandidatov na izpitu.
IX. DRUGA PRAVILA IN POSTOPKI V SKLADU S TEM PRAVILNIKOM IN
DRUGIMI PREDPISI
24. člen
(število ocen in oblike ocenjevanja znanja)
Dijak mora biti pri vsaki programski enoti ustno ocenjen najmanj enkrat,
razen če je v izvedbenem kurikulu določeno drugače. Načini ocenjevanja
znanja so določeni v Načrtu ocenjevanja znanja.
25. člen
(končna ocena pri programski enoti)
Končno oceno oziroma ugotovitev pri programski enoti ob zaključku pouka
določi učitelj, ki dijaka pri tej programski enoti poučuje.
Če programsko enoto poučuje več učiteljev, ti vnaprej določijo razmerja za
oceno med posameznimi deli programske enote. Končno oceno določijo
skupaj. Če se o končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi
učiteljski zbor.
26. člen
(analiza ocenjevanja)
Strokovni organi šole najmanj dvakrat letno (ob polletju in ob zaključku
pouka) analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih programskih
enotah, in sicer za posameznega dijaka, skupino oziroma oddelek, ter
sprejmejo ustrezne sklepe.
35
Analizo rezultatov obravnavajo dijaki oddelka z razrednikom. Razrednik
obvesti o rezultatih starše na pogovornih urah.
27. člen
Za vprašanja, ki niso urejena v teh Šolskih pravilih ocenjevanja, se neposredno
uporabljajo določbe Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. RS
60/2010).
28. člen
(uveljavitev šolskih pravil ocenjevanja)
Ta šolska pravila ocenjevanja se na Strojni, prometni in lesarski šoli
uporabljajo od 1. 9. 2010.
Šolska pravila ocenjevanja je določil ravnatelj šole po pridobitvi mnenja
učiteljskega zbora šole, skupnosti dijakov šole in sveta staršev. Veljati začnejo
naslednji dan po objavi na spletnih straneh šole.
Ravnatelj Strojne, prometne in lesarske šole
Simon Kragelj
36
KAZALO
NAGOVOR RAVNATELJA ..................................................2
TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA...................3
STROJNA, PROMETNA IN LESARSKA ŠOLA (SPLŠ) .....3
URADNE URE ........................................................................4
ORGANI IN POMEMBNEJŠI AKTERJI NA TEHNIŠKEM
ŠOLSKEM CENTRU NOVA GORICA .................................4
STROKOVNI DELAVCI SPLŠ ..............................................5
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA .....................................8
ŠOLSKA KNJIŽNICA ............................................................9
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI ............................................11
ŠOLSKI ZVONEC ................................................................13
ŠOLSKI KOLEDAR za šolsko leto 2012/2013 ....................13
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM KI GA OBISKUJEM .......15
INTERESNE DEJAVNOSTI ................................................17
ŠOLSKA PRAVILA..............................................................18
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA.................................26
37
Tehniški šolski center Nova Gorica,
Strojna, prometna in lesarska šola
Publikacija 2012/2013
Uredili:
Simon Kragelj, Tanja Čefarin, Mojca Kosovel, Vasilija
Rupnik, Anja Turel, Ana Bratina
Naklada: 700 izvodov
Informacije v tej publikaciji so izključno informativne narave. Izdajatelj publikacije ne
prevzema odgovornosti v primeru, da informacije v njej iz kakršnegakoli razloga niso točne
ali popolne, vsebinsko pravilne in ažurne. Pred pomembnejšimi odločitvami o izobraževanju,
opravljanju izpitov in drugem, informacije obvezno preverite na oglasnih deskah šole, šolskih
spletnih straneh ali pri zaposlenih na Tehniškem šolskem centru Nova Gorica.
38