PDF datoteka (upoštevana naglasna znamenja)
Transcription
PDF datoteka (upoštevana naglasna znamenja)
Dr. A. Breznik Slovenski pravo p is Slovenski pravopis. Sestavil dr. A. Breznik. V Ljubljani 1920. Založila Jugoslovanska knjigama. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. Kazalo. Stran O ra b i velikih in m a lih črk O razzlogovanju O p isavi sestav ljen ih besed O ra b i nag lasn ih znam enj Ločila K ratice Slovar 1 11 13 18 20 31 32 Pravopisna pravila. I. O rabi velikih in malih črk. 1. Velike črke odlikujejo besede in ločijo stavke. Zato se pišejo z v e l i k o začetnico: I. L a stn a i m e n a , t. j. imena, ki zaznamenjujejo d o l o č e n e osebe ali predmete, n. pr. Župančič, Jugoslovan, Slovenija, Kras, Bal kan, list Vrtec, Zvonček, časopis Čas, p ev sko društvo Slavec. Imena, ki imajo s p l o š e n pomen, ne zaznamenjujejo določenih oseb ali predmetov, temveč njihovo v r s t o ; taka im ena so o b č n a in se pišejo z malo začetnico, n. pr. mesto, gora, planina, dolina, list, vestnik, društvo, zveza, tiskarna, stranka itd. Kadar je l a s t n o i m e se sta v lje n o iz več 2. imen, se piše z a č e t n o i m e z v e l i k o , ostala imena z v e l i k o , če so l a s t n a , z m a l o črko, če so o b č n a imena. Sem prištevamo: 1. K r a j n a i me n a . a) Če je lastno ime sestavljeno iz pri devnika in takega s a m o s t a l n i k a , ki je že sam zase l a s t n o ime, se piše samostalnik z v e l i k o črko, n. pr. Bohinjska Bistrica, Ilirska Bistrica, Slo venska Bistrica, Kamniška Bistrica (reka), Tržiška Bistrica (reka), Bela Krajina, Suha Slov. pravopis. 1 2 Krajina, Koroška Bela, Bohinjska Bela, Škoíja Loka, Banja Loka, Nemška Loka, Stara Loka, Velika Loka, Mala Loka, Nova Oslica, Stara Oslica, Spodnja Idrija, Velika Nedelja, Mala Nedelja, Stara Vrhnika, V eliki Otok, Mali Otok. Enako je pisati: Spodnja Avstrija, Zgornja A vstrija, Mala Azija, Prednja Azija, Zahodna Indija, Pred nja Indija, Velika Britanija, Visoka Tatra, Mala Tatra, Visoke Ture, N izke Ture, Za hodni Karpati, Mali Karpati, Beli Karpati, Gozdni Karpati, Tržaški Kras, Dinarski Kras, Osrednje Alpe, A vstralske Alpe, Kranjski Snežnik, Goteniški Snežnik, Moravska Ostra va, Poljska Ostrava, Velika Kaniža, Mlada Boleslava, Nova Fundlandija, Nova Zelandija. 3. b) Če je krajno ime sestavljeno iz pri devnika in takega s a m o s t a l n i k a , ki je sam zase o b č n o ime, se piše samostalnik z m a l o črko, n. pr. Bela cerkev, Nova cerkev, Sladka gora, Šmarna gora, Višnja gora, Kranjska gora, Šenturška gora, Š entvidska gora (na Gori škem), Žalostna gora, Sveta gora, Kamna gorica, Sinja gorica, Slovenske gorice, Go spa sveta, pri Gospe sveti, Zlato polje, Babno polje, Velo polje, Pusto polje, Malo polje, Loški potok, Voleji potok, K rvavi potok. Beli potok, Črni potok, Stari grad, Mali grad, Gornji grad, Volčji grad, Š tepanja vas, Dolenja vas, Gorenja vas, Nova vas, Zdenska vas, Krška vas, Radohova vas, Sinča ves, Dobrla ves, Lipalja ves, Kot- 3 mara ves, Slovenska ves, Bela peč, Debela peč, Mirna peč, Vranja peč, Strelčeva peč, Novo mesto, Laški trg, Stari trg (pri Ložu), Stari trg (pri Poljanah), Nadanje selo, Staro selo, Četena ravan, Martinj vrh, Martinjega vrha, Crni vrh, Mrzli vrh, Sinji vrh, Vinji vrh, Martinj hrib, Zidani most, Lisičja ja ma, Volčja jam a, Ravni dol, V eliki dol, Hudi log, Zali log, Mrzla draga, Suhi plaz, Crna prst, Trnovski les, Bovška vrata. Tako pišemo tudi imena ulic, cest, pred mestij ter jezer, planot, dolin itd., n. pr. Go sposka ulica (v Ljubljani), Gosposvetska cesta (v Ljubljani), Ljubljansko barje, Dravsko polje, Mursko polje, Ziljska dolina, Tržaški zaliv, R eški zaliv, Postojnska jama, Skocijanske jam e, Cerkniško jezero, Bohinjsko jezero. Enako je p isati: Zedinjene države, Zlati rog, Železna vrata (pri Ršavi), Skalne gore (vzhodna vrsta Kordiljer), Sinje gore (v Avstraliji), Zeleni rt, Črno morje, Jadransko morje, Rdeče morje, Vzhodno morje, Belo morje, Ledeno morje, Veliki ocean (Veliko morje), Tihi ocean, In dijski ocean, Češka grmada, Sudetsko gorstvo. Češko sredogorje, Nemško sredogorje, Fran cosko sredogorje, Hanaško višavje, Erdeljsko višavje, Dinarske planine, Savinjske planine, Kamniške planine, Julijske planine, Bal kanski polotok, Apeninski polotok, Dunajska kotlina, Črna gora, V eliki voz (ozvezdje). Op o mn j a . Pri domačih krajnih imenih 4. loči narod občno ime od lastnega imena ta 1* 4 kole: če je samostalnik l a s t n o ime, ga narod rabi tudi brez pridevnika, tedaj: grem na Belo, Bistrico, v Loko, na Otok itd. Pridevnik se pristavlja samo zaradi razločevanja. Če je pa samostalnik o b č n o ime, narod pridevnika ne i z p u š č a in govori: grem v Zlato polje, v Višnjo goro, na Vranjo peč, v Volčji potok, Loški potok itd. N a p a č n o je pisati sestavljena imena skupaj, tedaj n e: Krškavas, Krškevasi, v Krškivasi ; Hudilog, Hudegaloga, Št. Vidskagora, Sinčaves, Dobrlaves, Opatj e s e lo ... P r a v i l n o je: Krška vas, Hudi log, Šentvidska gora, Sinča ves, Dobrla ves, Opatje selo. c) Če so imena sestavljena iz t r e h ali v e č besed, se prav tako pišejo lastna imena z veliko, obči a imena in druge besede z malo črko, n. pr. Danajsko Novo mesto, Bohinjska Srednja vas ali Srednja vas v Bohinju, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, St. Jurij ob ju žn i že leznici. Enako je pisati: Dinarski obmorski Kras, Južne apneniške Alpe, Severne apneniške Alpe, Polabsko (ali Labsko) peščeno pogorje, Severno Le deno morje, Južno Ledeno morje (Ledeno morje je lastno ime), R t dobre nade. Opomnj a. Tuj a lastna imena pišemo tako, kakor so v tuji obliki navadna, n. pr. Sierra Nevada,l Rio Grande,2 Rio de Janeiro.3 1 Slov.: Sneženo po g o rje; 2 slov.: V elika rek a; 3 slov.: Jan u a rsk a reka. 5 Glede pisave krajnih imen, ki se ime- 6. nujejo po kakem s v e t n i k u , pomni: a) Pridevek Šent (nastal iz lat. s a n c t u s) se je popolnoma spojil z lastnim imenom, tako da tvori z njim e n o besedo. Piše se na dvojen način: ali po tuje v skrajšani ali po domače v celi obliki, n. pr. Š t Vid nad Ljubljano ali Šentvid (ne: Šent V id !); pridevnik se piše v celi obliki: šentvidski (šentviški). — St. Janž ali Šentjanž (ne: Šent Janž!), pridevnik: šentjanški. — Št. Jernej (na Dolenjskem) ali Šentjernej, pridevnik: Šentjernejski. Pridevek Sveti pišemo v skrajšani ali v celi obliki, n. pr. Sv. Lovrenc (na Dravskem polju) ali Sveti Lovrenc, pridevnik: svetolovrenški. b) Pridevek Šent se je v nekate ih imenih skrajšal in ga ne smemo ločiti ou lastnega imena. Taka imena so: Števerjan, Štandrež, Štanijel, Škabrijel (gora), Šturje, Šenpas (iz: St. Bassus), Šenčur (pri Kranju), Šenklavž (v Ljubljani), Šmartno, Šmarna goja, Šmarca pri Kamniku (iz: St. Mauritius), Šmaver. Pridevek Sveti in Šent je treba rabiti tako, kakor se med ljudstvom rabi, n.pr. Št.V id je nad Ljubljano, Sv. Vid pa nad Cerknico. — St. Jakob je ob Savi, Šv. Jakob pa nad Škofjo Loko. — Šmarjeta je na Dolenjskem, Sv. Marjeta pa pod Ptujem. Ako se piše sv. z malo, n. pr. sv. Lovrenc, sv. Ana itd., pomeni to s v e t n i k a , ne kraja, ki se po njem imenuje. 2. I m e n a ( n a s l o v i ) l i s t o v , k n j i g , 7. s l o v s t v e n i h i z d e l k o v itd. 6 Začetna imena se pišejo z veliko, ostala z veliko, če se rabijo kot lastna, z malo črko, če se rabijo kot občna imena. N. pr.: a) Slovenski Narod, Slovenski Gospodar, Slovenski Pravnik, Slovenski Učitelj, Ljub ljanski Zvon. Imena Narod, Gospodar, P ravnik... imajo določen pomen in se rabijo lahko brez pri devnika. b) Uradni list, Š ko fijski list, Obrtni vestnik, Dom in svet, Naša moč, Glas na roda (ameriški slov. list), Zlata doba, Časopis za zgodovino in narodopisje, Časopis za slo venski je z ik , književnost in zgodovino. Imena, takor list, vestnik . . imajo splošen pomen; določen pomen dobijo šele v zvezi s pridevnikom. Takisto nima določe nega pomena beseda svet, močì naroda temveč ga debi šele v zvezi z ostalimi bese dami, zAto se piše Dom in svet, Naša moč itd. 8. Enako je pisati naslove knjig, slovstvenih izdelkov itd. N. p r.: Josip Jurčič: C vetin sad. — F. S. Finžgar: Pod svobodnim solncem. — Oton Župančič: Č ez plan. — Ivan Cankar: Podobe iz sanj. — O. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi. 9. 3. I m e n a (naslovi) d r uš t e v , zad ru g , s t r a n k itd. Muzejsko društvo za Slovenijo. — Leo nova družba. — Družba sv. Mohorja (toda: Mohorjeva družba). — Nova založba. — Ti skovna zadruga. — Narodna tiskarna. — Za družna zveza— Gospodarska zveza. — Zveza slovenskih zadrug. — Slovenska ljudska stranka. 7 Op o mn j a . Z veliko začetnico se pišejo 10. imena, ki so sestavljena iz občnih imen, kakor družba, zveza, zadruga itd., le tedaj, kadar rabimo c e l o im e; če rabimo samo občno ime, ga pišemo z malo, n. pr. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1919. Koledar nam letos ugaja; iz njega posnemamo, da šteje družba (pisati se mora z malo, ker ne zaznamenjujemo imena, ampak le bližnji razpol!) letos 90.512 udov. II. S ta ln i p rid ev k i, ki se rabijo kot lastna 11. imena, n. pr. Luka Svetec Podgorski, Dušan Silni, Aleksander Veliki, Ludovik Sveti, Ludovik Pobožni, Friderik s Praznim žepom, srbski ju n a k Črni Jurij, kralj Peter Prvi (navadno se piše z rimsko številko: I.), Be nedikt Petnajsti (XV.). III. Bog in imena, ki jih rabin o o Bogu, 12. n. pr. Stvarnik, Gospod. Enako: Oče, Sin, sv. Duh, sv. Trojica, sv. Rešnje Telo, Odre šenik, Tolažnik, Jagnje božje. — Prav tako pi šemo imena, ki jih rabimo o Mariji, n. pr. sv. De vica, sv. Mati, Mati božja, Bogorodica, Kra ljica. O p o m n j a . Z veliko črko pišemo ta imena tedaj, kadar se rabijo kot lastna imena ali kot stalen pridevek, n. pr. Stvarnik, toda: Bog je stvarnik; Mati božja, toda: Marija je mati božja; Marija je rodila sinu; sv. Duh j e tolažnik. IV. Z veliko začetnico pišemo sv o jiln e 13. p rid e v n ik e , ki so narejeni od o se b n ih lastnih imen ali od imen, ki se rabijo kot osebna lastna imena, n. pr. Meško: Meškove črtice; Cankar: Cankarjev slog; M ilčinski: Mil- 8 činskega pravljice.1 Enako: Zvon: Zvonov urednik (vendar je bolje: urednik Zvona, urednik Doma in sveta itd.). — Gospodov dan, Gospodnje ime, Marijin praznik. 14. Sem spadajo samostalniško rabljeni pri devniki in iz njih narejeni samóstalniki, ki pomenijo godove in praznike, n. pr. Šmaren?, veliki Šmaren, mali Šmaren; Gospojnica, ve lika Gospojnica, mala Gospojnica; Telovo (sv. Telo), Duhovo (sv. Duh), Matijevo, Jurjevo, Jurjeva nedelja. — Grozdje se leže do Urbanovega. (Plet.) — Na Gregorjevo — otec, še veš? — se p tički ženili so. (Žup.) 15. Pridevniki, narejeni iz lastnih imen, ki niso o s e b c a imena, se pišejo z malo za četnico, n. pr. K am nik: kam niški, Škofja Loka : škofjeloški, London: londonski; Sava: savski valovi, Triglav: triglavske rože, A frika : afriški. Op o mn j a . Primeri, v katerih bi bila pisava z malo začetnico n e r a z u m l j i v a , se pišejo lahko z veliko, n. pr. Poljski km etje (t. j. iz občine Polje), Vaški prebivalci (t. j. pre bivalci z Vač), Gorski cerkovnik (Gora). Z veliko začetnico pišemo lahko tudi pridevnike t u j i h lastnih imen, če bi bili dru gače težko umljivi, n. pr. N ilski pragovi, t. j.pragovi reke Nila; Padsko porečje, t. j.po rečje Pada. 16. Pomni: k lastnim imenom ne prištevamo imen za strokovne pojme (občna imena). 1 P ridevn ik i, ki n i s o s v o j i l n i , se pišejo z malo, n. pr. Cankar: cankarski, enako: cankarstvo (n. pr. cankarstvo v slov. slovstvu). 2 N astalo iz Šent-M arijin (god, praznik). 9 Taka imena so: a) Imena za godove, p r a z n i k e , l et ne č a s e itd., n. pr. božič, sv. večer, sv. dan (sveti večer, sveti dan), tepežni dan (pámetiva, dan nedolžnih otročičev, drobna deca), na starega leta dan, novo leto, svečnica, pust, pepelnica, sredozimci, hudozimci (svetniki, katerih god se obhaja v najhujši zimi), ti h i teden, cvetna nedelja, véliki ponedeljek, veliki- četrtek, véliki petek, vélika sobota, velika nedelja, velika noč, vuzem, velikonočni torek, bela nedelja, križev teden, šmarne maše itd. Primeri, v katerih bi bila pisava z malo začetnico d v o u m n a , se pišejo lahko z ve liko, n. pr. Novo leto, Velika noč, Vsi sveti itd. O pisavi godov, ki so lastna imena, gl. čl. 14. b) Imena za redove, verske družbe itd., n. pr. usmiljenke, misijonarji (misijonska družba), usmiljeni brat, je zu it (dru žba Jezu sova), frančiškan (red sv. Frančiška), bene diktinec, Marijina družba itd. c) Imena za bajeslovne predmete in osebe, n. pr. vile, rojenice, sojenice, povodni mož, morske deklice, vedomec, deveta dežela; dalje: deseti brat, desetnica itd. v) Posamezna imena, n. pr. križarske vojske, sedemletna vojska, londonski pro tokol velesil (iz 1. 1852), pariški m ir (1856); brižinski spomeniki, celovški rokopis, stiški rokopis; sv. pismo, novi zakon, evangelij; dalje: stolica, sv. oče (papež). 10 Posebej pomni: zbornica, državni zbor, narodna skupščina, deželna vlada, višj i šolski svet, vseučiliški svet, mestna elektrarna (n. pr. v Ljubljani); zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano itd, 17. V. V zn am en je sp o što v a n ja se pišejo z veliko začetnico 1. osebni in svojilni zaimek Vi, Vas, Vam ... Vaš, Vaša, Vaše . . . v pismih (in v povesti); zaimek Ti, Tvoj se piše lahko tudi z malo; 2. osebni in svojilni zaimki v slovesnih o g o v o r i h na visoke osebe, na Boga, Ma rijo itd., n. pr. Takrat, Oče, Ti pri meni stoj, Ti me v rajski dom pokliči S v o j; 3. naslovi visokih oseb, n. pr. Vaše kra ljevo Veličanstvo! Tako se pišejo tudi zaimki za t r e t j o osebo, n. pr. Njegovo Veličanstvo kralj Pe ter I. — Njegova Svetost papež Benedikt X V. Pomni pa, da se piše z malo: m. (mati), o. (oče), p. (pater), n. pr. m. Elizabeta, o. Sta nislav Š krabec, p. Hipolit. 18. VI. Z veliko začetnico se piše vsaka p r v a b e s e d a v sta v k u , n a p is ih , p o d pisih, za piko, v p ra ša je m ter v premem govoru za dvopičjem, n. pr. Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. V Ljubljani 1912. V premem ali dobesednem govoru za dvo pičjem, n. pr. Vzdihoval sem v teh žalostnih dneh in neki gospod mi je rekel: M anj besed, gospodje, in več dela! (Cankar.) 19. Kadar po dvopičju ne n a v a j a m o besed kakega d r u g e g a , se piše prva beseda z m al o 11 začetnico, n. pr. S plamenečimi prsti je za pisala vojska tisto prastaro vprašanje: ka j j e življenje? (Al. Ušeničnik.) — Človek se uči v ljudski šoli najpotrebnejšega: brati in pisati. Kadar je stavek med narekovajem le d e l 20. celotnega stavka in se ta z vmesnim stavkom ali za klicajem, vprašajem itd. nadaljuje, sè piše z malo začetnico, n. pr. „Saj res,“ pravi cesar. „precej moram poslati po Krpana." — Ko Peter vpraša moža: „Oče, ali bo danes k a j dežja ?“ m u km et odgovori: „Kakor Bog hoče.“ — Po stezi, po stezi! kliče prepelica po polju hodečim. Ako navajamo ali uporabljamo le kako 21. posamezno besedo druge osebe, jo pišemo z malo, n. pr. Vera je tisti „dà!“ k i odgovarja na toliko vprašanj življenja! — Zavedamo se, da ni prav lagati, krasti itd. Odkod ta: m oraš, odkod ta: n e sm eš v našem srcu? II. O razzlogovanju. Zloge tvorijo samoglasniki (t. j. ali pravi 22. samoglasniki ali dvoglasniki in samoglasniški soglasniki), ki morejo stati sami ali pa v zvezi s soglasniki. Kadar je treba v pisavi besede deliti na zloge, se je ravnati po teh pravilih. 1. Z l o ž e n e b e s e d e se delijo po svojih sestavinah, n. pr. iz-e-nač-ba, naj-i-skre-nejši, po-šljem, po-vsod, rab-ljen, ver-je-ten, 1jub ljan-ski, po-tis-njen, srb-šči-na, navz-križ, po-mlad, člo-ve-ški (nastalo iz člo-več-ski), 12 mo-ški, mo-štvo (iz mož-s tvo ), u-bo-štvo, Ko se-s k i . 2. Soglasnik med dvema samoglasnikoma se vedno jemlje k naslednjemu zlogu (tudi pri zloženkah), n. pr. de-la-ti, u-če-nec, o-četov, ma-te-rin je-zik. 3. Kadar je med dvema samoglasnikoma v eč s o g l a s n i k o v , se dele besede po izrekljivosti soglasnikov. a) Če ima zlog take soglasnike, ki morejo kako besedo začenjati, jih jemljemo k na slednjemu zlogu, n. pr. ti-ska-ti (zlog ska more besedo začenjati, n. pr. sk a-ka-ti), misli-ti (primeri: sli-na), ra-skav, de-kla, j u tro, do-br o, pa-stir, se s tra , me-gla, ge-slo, no-tra-nji, m esto , gospa, zve-zda, po go zdui, bi-strost, i-skra. Deli t re j: s pri-ti-akom , toda v zloženki: n a -g la s-k o n ; de-ska, to d a v zloženki: gos-ka. b) Če ima zlog take soglasnike, ki ne morejo besede začenjati, se jemljejo k na slednjemu zlogu tisti soglasniki, ki morejo besedo začenjati, drugi ostanejo pri prvem zlogu, n. pr. ov-ca, mor-je, mrav-lja, majh no, last-na, rojst-no, srč-nost, obč-no, končni-ca, davč-na (oblast), grozd-je, og-njišc-ni, kra-ljev-ski, a v s t r ij s k i , sinč-ki, hol-mec, rodilnik: holm-ca; soln-ce. 4. Skupine šč ter topljenih lj, nj ne de limo, n. pr. i-ščem, sla-šči-ca, pu-šča-va, so d išče; po-lje, ko-ljem , zna-nje, ža-njem ; toda: z dlan-jó, pe-te-lin-ji, z ži-val-jo, s sol-jo (ker tu skupina nj, lj ne izraža toplje nega soglasnika, temveč obsega dva samo stojna glasova). 13 III. O pisavi sestavljenih besed. Besede so sestavljene na dva načina: ali 23. so med seboj tako spojene, da tvorijo e n o besedo in imajo samo en naglas (spojenke), n. pr. vinograd, velikonočni, morebiti, dasirávno, ali pa hrani vsaka posameznica svoj naglas ali svojo obliko (sestavljenke In sklop ki), n. pr. velika nóč, móž beseda, po poli brat. Glede pisave pomni: Sestavljene besede, ki so prave spojenke, se pišejo sknpaj. Take besedne zveze so: 1. Samostalniki, n. pr.hudoúrnik, polnoč, kuripéčič, zahvalibógca (bogomóljka), neboditréba, nepridiprav, po síliživ; dalje lastna imena, n. pr. Šentvìd, Šenčúr itd Sestavljene besede, ki n i s o spojenke, se pišejo narazen, n. pr. po poli bn t, rodilnik: po poli brata, po poli sestra, mož beseda, žal beseda, narobe svet, pol m iš pol ptič. Enako se pišejo samostalniški prilastki; vezaj med njimi ni potreben, n. pr. šolarček jecljaček (ne: šolarček-jecljaček!), možicelj vstajač, čebela delavka, mojster skaza. V sklopljenih besedah, zlasti v lastnih 2 imenih, sklopljenih iz d v e h ali več imen, se rabi vezaj, n. pr. Janežič-Sketova slovnica (t. j. slovnica, ki jo je spisal Janežič, predelal pa Sket), W olf-Pleteršnikovslovar (t. j. slovar, ki ga je sestavil Pleteršnik, založil pa Wolf), Srbo-Iírvatje (pomeni: Srbi in Hrvatje, ali pa: Srbi ali Hrvatje), Čeho-Slovaki, železnica Ljubijan a-Kamnik. Enako v prispodobah, n. pr. Nevesta-duša mora biti pripravljena, da vredno sprejme 14 ženina-Boga (Cankar; pomeni: n e v e s t a = duša, ženin = Bog). V kakih nenavadnih sestavah, kakor n. pr Za naš ne-vemo-č e-samoglasnik r (t. j. ne kateri so smatrali r med soglasnikoma za soglasnik, drugi za samoglasnik) piše stara slovenščina r (Škrabec). — Ti imaš pravo pamet, k i hočeš, da naj potepuhe in zlodejjih-poznaj v hišo jemljem. (Jurčič.) 26. 2. Pridevniki, n. pr. goloròk, sadonôsen, nadobúden, vsakdánji, sladkosnéden itd. Pridevniki, ki so narejeni iz sestavljenih lastnih in občnih imen, so prave s p o j e n k e , zato se pišejo skupaj, n. pr. novomášni (nova máša), velikonočni (velika nóč), zlatopôljski (Zláto pólje), črnovŕški (Črni vrh); po te h zgl edi h pi š e mo tudi : maloazijski (Mala Azi ja), prednjeindij ski (Prednja Indija) Južnoame riški (Južna Amerika), velikòbritanski (Velika Britanija), sevornonemški (severna Nemčija), staroslovenski (stara slovenščina), južnoslo vanski (južni Slovan). Prave spojenke so tudi besedne zveze, ka kor: častilákomen, častihlepen, boježêljen itd. Po tem zgledu pišemo tudi sestavljenke, kakor svetlosiv, svetlordeč, črnorumen, rumenordeč itd. Po nemškem zgledu pa so tvor j ene zveze, kakor: milostipoln (pravilno slovenski je : milostiv, ali: poln milosti, milosti poln), ljubeznipoln (slov.: ljubezniv, ali: poln lju bezni, ljubezni poln), trudapoln (slov.: utrud ljiv, naporen), usodepoln (slov.: usoden), nadepoìn (slov.: nadobuden, ali: nade poln, poln nad). 15 Sestavljeni pridevniki, ki niso prave spo- 27. jenke, se pišejo narazen, n. pr. čudno spačen obraz, kričeče rdeča barva, rajsko lepa ptica, dekliško prožna ljubkost, nedolžno vprašu joči pogledi. Pri pridevnikih, ki so narejeni iz s k l o p - 28. l j e n i h imen (primerjaj čl. 25.), se rabi vezaj, n. pr. srbsko-hrvatski (pomeni n. pr. srbski ali hrvatski, ali: srbski in hrvatski), češko slo vaška vlada, rusko-japonska vojska (t. j. vojska med Rusi in Japonci), Francosko - švicarski Jura, ustnično-zobni soglasnik (t. j. soglasnik, ki se tvori n. pr. s spodnjo ustnico in z zgor njimi zobmi), hrvatsko - slavonsko - dalma tinska vlada. Enako se rabi vezaj v kakih nenavadnih sestavah, n. pr. Grenko-zasmehljivo s e je sme jala (Tavčar). Predivasto-rumeni k iti, pojočemodro oko (Kraigher). 3. Zaimki in z zaimki zloženi prislovi, 2 n. pr. kolikaj, količkaj, malokdo, malokdaj, marsikdo, marsikak, marsikateri, raznoter, mnogoter, vsakdo, vsakteri, vsaksebi, vsekako, vsekdar, takisto, tačas, tostran, onkraj, vsepovsod, kdorkoli, kjerko li, karkoli. Osebni zaimki se pišejo skupaj s predlogi, n. pr. name (ne: na-me!), nate (ne: na-te!), nase, pome, pote, ponj, ponjo, nanj, vanj, medenj, skozenj, predenj, zanje, vanje, ponje itd. Zaimki, ki med seboj n iso spojeni, se 30. pišejo narazen, n. pr. kdor si bodi, kar si bodi, kakor si bodi; kdor bodi, kar bodi, kolikor toliko, kar moči, kolikor moči; kdo ve, Bog (bog) ve, n. pr. kdo ve kam, kdo ve kolikokrat, Bog (bog) vedi, Bog (bog) ga vedi, Bog (bog) 16 si ga vedi, n. pr. Tisti, k i hočejo Bog vedi kam in Bog vedi kako (Cank.); kar se dá; ne vem kdo, ne vem kdaj, n. pr. Tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel (Plet.). — Nekdaj si to rajši imel kakor ne vem kaj (Strit.). Prislov koli se lahko tudi loči od zaimka, n. pr. kateri koli, kakor že koli (Škrabec), kakor bom koli mogel (Levst.). In koder on koli po svetu leti (Aškerc). 31. 4. Števniki, in sicer od 11 do 20 ter dese tice od 20 do 90, tedaj: enajst, dvanajst, tri najst.. . devetnajst, dvajset, trideset, štirideset, petdeset... devetdeset; enajsti, enajsta, enajsto, dvajseti, dvajsetega, dvajsetemu itd. 32. Vsi drugi števniki se pišejo narazen, n. pr. eno in dvajset, dvajset (in) ena, devet in trideset, pet in osemdeset, sto in prvi, dve sto, tri sto, sedem sto, dva tisoč, osem in dvajset tisoč; tisoč se) lahko tudi sklanja, n. pr. trije tisoči, v sto tisočih izvodov; tisoč devet sto in devetnajst. Napačno je n. pr. Od milijona devetstodevetindevetdesettisočdevetstodevetindevetdeset, vsi razen enega (Lj. Zvon 1909, 477). 33. 5. Prislovi, n. pr. bržda, bržčas, bržkone, čedalje, čezdalje, čimdalje, čimprej, dokaj, dovolj, docela, iznova (znova), skratka, hkratu (hkrati), kvečjemu, kaj pa, kajpak, kajpada, kajne, kajneda, kmalu, kvišku, malone, malo dane, morda, morebiti, napak, naprodaj, na posled, nalašč, naravnost, narobe, narazen, natanko, navzkriž, odsihmal, okoli, okrog, počasi, popolnoma, pogostoma, posebej,potem takem, potlej, poredko, pogodu, popoldne, opoldne, prej kone, sčasoma, včasih, včasi, seve, 17 seveda, semtertja (v pomenu včasih), šele, vendar, večidel, venomer, vobče, zares, zmerom, zmeraj, zapored, zbogom (z Bogom). Sestavljeni prislovi se pišejo narazen, 34n. pr. malo in dosti, kratko in malo, p ia v za prav, krog in krog, okoli ih okoli, bolj in bolj, gori in doli, tja in sem, sem in tja ( = tja i n nazaj), več ali manj, prej ali slej, na prej in naprej, ka r najbolj, ka r najbliže, kar najprej mogoče, zdaj pa zdaj, dan na dan, noč in dan, tako rekoč, tako zvan, prav tako, prav zato. 6. Predlogi, n. pr. izmed, iznad, izpod, iz- 36. pred, izza, kljub, navzlic, vzlic. Glede izrazov, ki se rabijo s predlogi, 36. pom ni: narazen se piše: po večini, iz večine, po navadi, iz navade, od začetka, od početka, v začetku, po večjem , pred včerajš n jim , pred sinočnjim, pred kratkim , na pamet, na izu st; v kratkem , pred nedavnim ; radi tega, zaradi tega, zbog tega, poleg tega, razen tega, vzlic temu, navzlic temu, kljub temu, vkljub temu; na jesen, v jeseni. 7. Vezniki, n. pr. anti, bodisi, dasi, dasi- 37. ravno, dasitudi, dasiprav, medtem, najsi, niti, nato, potem, zakaj, zato, zatorej, zategadelj, potemtakem, akoravno, akoprav, čeprav, če tudi, odkoder, dokoder. Toda narazen se piše: ne le — ampak tudi, 38. ne samo — ampak (tem več) tudi,p ri vsem tem, čim več — tem bolje, čim bolj (manj, bliže) — tem bolj (manj), prej ko, manj ko, bolj ko, dalj ko, brž ko, kakor hitro, medtem ko, hitro ko, v tem ko. N. pr. Dalj ko j e pravil, Slov. pravopis. 2 18 39. bolj g a je brat zavidal (Milč.). — Bolj ko boš priden, rajši te bomo imeli (Plet.). Zaradi razločevanja pišemo, nekatere be sede z vezajem, n. pr. ka-li (da se loči od kali), n. pr. A li gori, ka-li ? Dalje: le-tá, le-tá, le-tó, le-tega, le-te, le-temu, le-te j; le-oni, le-ona, le-ono; le-sem, le-tod; brez vezaja se rabi: tale, takle, takale, takole, timi le, todle. IV. O rabi naglasnih znamenj. 40. V navadni pisavi nam rabi troje naglasnih znamenj, in sicer ostrivec (´) in strešica (^) v d o l g i h ter krativec (`) v k r a t k i h zlogih. 1. O s t r i vec rabimo za d o l g e zloge in zaznamenjujemo z njim le mesto (ne pa ka kovosti) naglasa, n. pr. roké, noge: na roke, na nóge; vodó, glavó (tožilnik): na vódo, pod glávo (tožilnik); četvér: v čétver; uhó: v úho; oči: v óči mi je padlo; srcá (rod.): od srca; skrbi (rod.): brez skrbi bodi; pomlad: na pomlad,posoda: napósodo, prodaja: naprodaj. 2. S t r e š i c a se rabi samo za širok i dolgi e in o, n. pr. Po zêm lji srečno hodi, moj up je šèl po vôdi, le jadrajmo za njim (Preš.). — Jurij Zeleni se z mavrico paše; srečno, vesélo sêlo bo naše: že za vodó čez travnike jaše. Z glávo namigne — trava se vzdigne, obraz okrene — veje odene. Jurij Zeleni, ne hodi drugam. (Žup.) 41. Strešica se rabi zlasti tedaj, kadar ho čemo ločiti š iroki e, o (ê, ô) od ozkega e, o (é, ó), n . pr. mêni (jaz, mêne, mêni, pri m êni...), toda: on, ona, ono méni; gospôda, toda: gospóda (tožilnik od: gospod); mora (môra ga 19 tlači), toda: on, ona, ono m óra; bode (n.pr. trnje bôde izpod rož, Žup.), pa: bódem, bódeš, bode (bom, boš, bo); velelniki: v ôdi, dovôli, p o kôri se, pa: on vódi, dovóli, pokorí se; pod zelênim drevesom (nedoločena oblika), pod ze lénim drevesom (določena oblika); čas pretêče, toda: bojim se pretéče nevarnosti. — Okrutnež pohódi, ka r mu je na poti, in se ne méni za jo k trpečih (Cankar). N a p a č n o je rabiti strešico v rod. množ. moških in ženskih samostalnikov, n. pr. otrôk (pravilno: otrók), v ôz (prav: v óz), k ônj (prav: kónj); vodâ, gorâ (prav: vodá, gorá). In ni ti mejâ ? (Žup.); pravilno: mejá. 3. K r a t i v e c pišemo samo na kratkih 4 zlogih, n. pr. bràt (rodilnik: bráta), m èč (ro dilnik: mêča), otròk (rodilnik: otrôka), kònj (rodilnik: kônja); napojèn, do dnà, šèl, šlà. V navadni pisavi se rabijo naglasna zna- 4 menja le tedaj, kadar hočemo na naglas po sebej opozoriti. Rabijo se n. p r.: 1. V pesmih pri tistih besedah, ki imajo s v o b o d e n poudarek, da se določi poudar jeni zlog, n. pr. V mladosti v è n d a r trdniše so mreže, toda: Mladost, v e n d a r po tvoji t è m n i zarji (Preš). — T e m n à je noč in stresa grom oblake, toda: Mož in oblakov vojsko je obojno končala t è m n a noč (isti). — Kak je čistó morjé (isti). — Kaj nisi še šla skoz te m ò z brlečo svečko v r o k à h? (Žup.) — Ptičica znanka v goščavi vsak dan le p ó ga pozdravi. (Žup.) 2. Na zlogih, ki jih pesnik naglaša dru gače, kakor je navadno v knjižnem jeziku, 2* 20 n. pr. Od tega, kar rastè pri njega gradu. (Preš.) — Pôkoj veder, čist, ne s k a l j e n s s tr a s tm i. (Aškerc.) — Oči so iskale, n a šlè so ne dom, vse več: domovino. (Žup.) 3. Kadar hočemo enako pisane besede med seboj razločevati, n. pr. svèt, svéta (svéta vprašam), sv étnik, pa: svèt, svetá ; kraljev, pa: kraljév; sédi (velelnik), pa: on sedí, v é lika nedelja, pa: velíka noč. — Ž ivljenje, mladost, pomladje kakor v él i k a maša. (Cank.) — V él i k i zvon poje ji, bije, toži, vpije, pada trdó na njeno glavó. (Žup.) — In n ébes in gora sta mojim željam se odzivala (isti). — Kdo ima to moč, da dá smer njegovemu življenju? — Srce n jegovo je bí lo za vesoljno človeš tvo. (Strit.) — Stotnik je s é d e l in naročil običajnih okrepčil. Vojaška odločnost stotni kova je zanimala človeka, k i je s e d è l poleg njega. (Žup.) 4. Pri manj znanih besedah, da pisatelj označi pravi naglas, n. pr. Narod vas bo iz pljunil kot z a v r é lic o (Žup.). France je za pustil kmetijo v najsilnejšem delu, o pričetku jesenske o r í (Grafenauer). Večkrat se piše naglasno znamenje pri besedah, ki se semtertja napačno naglašajo; najbolj navadni zgledi so: p ázduha, biti za váruha, vérujem, molédujem, sv étovati itd. V. Ločila. 44. Ločila so znamenja, ki jih rabimo v pisavi, da ločimo posamezne stavčne člene ali stavke med seboj. Vejica (,) nam rabi le sredi stavka, in sicer: 21 a) Loči zvalnike, samostojne medmete in vzklike od celotnega stavka, n. pr. Tako si šla, mladost, tako si mi pobegnila, sreča, brez blagoslova! (Cankar.) — Gorje, k dor nima doma! (Jenko.) — Ostrigli, oh, so mi peroti! (Greg.) — Mislil sem si: Majčkeno poženem, da bodo vsaj konji na suhem. A li toliko da sta pretegnila konja, pok, je že ustrelil Francoz name in, fiu, krogla mimo ušes pa, ššk, v vodo. (Finžgar.) Če medmeti nimajo posebnega poudarka (n. pr. i, o, oj), se ne piše vejica, n. pr. O rodni dom, o hiše očetove streha ti! (Žup.) — Oj sijaj, sijaj, solnce, oj solnce rumeno! b) Loči pristavek od besede, ki jo po jasnjuje, n. pr. Primož Trubar, prvi slovenski pisatelj, je umrl l. 1586. — Od mene, tvojega prijatelja, ne smeš pričakovati slabih nasvetov. Brez vejice pišemo: Prvi sìovonski p i satelj Primož Trubar je umrl l. 15S6. c) Loči nedoločnik, kadar nadomešča od visni stavek z da (da bi, ne da bi, namesto da bi .), n. pr. Bog ima pravico, grešnike kaznovati. — Tako ga bom premikastil, da se mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne želje, po Dunaju razsajati. (Levst.) Brez vejice se piše n. pr. Nemogoče mi je opaziti vse neznatne razločke. (Žup.) — Menda ne bo odveč tukaj našteti besede, k i imajo polglasnik v korenu. (Škrabec.) — Na pačno je med lastna imena in njih sklonila devati vezaj. (Levec.) — Po toči zvoniti je prepozno. — Človeku ni dobro samemu biti. č) Loči take stavčne člene, ki se dado zve zati z veznikom »in«, n. pr. Iglica gre skozi 22 oplen, blazino, soro in os. — Široka, rodo vitna polja se razprostirajo okoli lepe, prijazne vasi. — Človeško telo je ustvarjeno po gotovih pravilih: višina, obseg prsi, dolgost vratu, nog in rok, ja ko st kosti, velikost glave, širokost pleč in razvitost mišičevja morajo biti med seboj v določenem razmerju. — Ne bojim se ne meča, ne sulice, ne drugega velikanovega orodja. (Levst.) — Voda gine, pada, sahne. Take stavčne člene m orem o zvezati z vezni kom „in", n. pr. Iglica gre skozi oplen in blazino in soro in os. Široka in rodovitna polja se razprosti rajo okoli lepa in prijazne vasi. Pri členih, ki se ne dado zvezati z „in“, se ne piše v ejica, n. pr. Blaž Kocen ji bil z n a m e n i t s l o v e n s k i zem ljepisec. — Najbolje j e pod l j u b o d o m a č o streho. 45. Kadar so i sto v rstn i stavčni čle n i zvezani med seboj z vezniki in , pa, ter, ali, kakor, i—i, tak o — tak o r, n i —n i ( n iti—n iti), n i (niti), se ne piše vejica, n. pr. Zemlja se vrti okoli svoje osi in teka okoli solnca. — Otroci, pukajoč cvetna peresca, ugibljejo, pridejo li v pekel a l i v vice a li v nebesa. (Erjavec.) — Kakor Herkul na razpotju smo stali v tem odločilnem trenutku. — Še več grušča k a k o r Sava sama prinašajo njeni mnogi dotoki. (Erj . ) — Na Prešernove pesmi smo Slovenci lahk o bolj ponosni k a k o r na vse drugo, kar imamo. — Hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj. (Žup.) — Kaj nimate ni srca ni pameti ? — Že dve leti je lakota v deželi in bo še pet let v katerih se ne bo oralo ni želo. (Dal matin.) — N iti sebi niti drugim (ni sebi ni drugim) se ne laži! O p o m n j a . Tudi pred veznikom ne, n e —ne, se ne piše vejica, če se rabi v po- 23 menu n i, n i t i , ni —ni, n i t i — n i t i , n. pr. Grdih napak ni konca ne kraja. (Levst.) — Kaj nimate ne srca ne pam eti? — N i po vedal natanko ni ure ne dneva. Pri vseh drugih veznikih (n. pr. ne le — 46. ampak tudi, tudi, a, toda, vrh tega, potem, nato, zdaj—zdaj, nekoliko—nekoliko itd.) stoji vejica, n. pr. Bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti. (Levst.) — Zgodovina nam kaže ne le lepa in slavna dela, temveč tudi strasti in hudobije. — Žetev je velika, ali delavcev je malo. d) Stoji pred besedami in kraticami, ki napovedujejo kako naštevanje (n. pr. in sicer, in to, na primer, posebno, zlasti, kakor), n. pr. Slovenijo delimo na več delov, in sicer na Kranjsko, Koroško, Štajersko itd. e) Loči v p rired jih in p o d red jih posamezne stavke med seboj, n, pr. Tvoja roka, moj otec, zemlje m i lepoto je odpirala, ti kazal si n jiv mi plodove, sprovajal me v les, raz kladal skrivnosti glasov in družine dreves in vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji m ož hodi, k je vile se skrivajo v gozdi. (Žup.) Posebej pom ni: pred in , p a, te r se v priredjih ne piše vejica, n. pr. Časi se iz preminjajo, doba prehiteva dobo in gorje mu, kdor ostane zadaj! (Cankar.) — Kralj je predse sklical može in jih vprašal, ali so ka j slišali o zlati hruški in ali rodi ta hruška ka k sad. (Milč.) Vejica stoji pred temi vezniki le, ako jo zahteva spred stoječi stavek, n. pr. Sava na stane iz dveh rek: iz Save Dolinke, k i iz- 24 vira blizu Rateč, i n Save Bohinjke, k i prihaja iz Savice. — Velik razloček je med zakoni, k i vladajo naše svobodne sile, te r zakoni, k i vladajo naše telesne sile. f) Loči deležnike, ki se rabijo namesto zavisnega stavka, od ostalih stavčnih členov, n. pr. Točiš cvetlicam v čaše medu, da pride bučela, g n a n a od t a j n e s k r b i, spomladi na delo za božič. (Žup.) — Izgubivši pravo pot v življenju, smo zašli v nesrečo. — Bili smo sanjači, hrepeneči v neskončnost in v solnce zato, ker je bilo tedaj naše življenje tako tesno in temno. g) Loči vrinjene, vmesne ali skrajšane stavke v celotnem stavku, n. pr. Jurko pa, ne b o d i le n , je pobral kost golenico in jim je mlatil rebra, da je kar treskalo. (Milč.) — Ciganka je zbolela sredi noči; cigan, k a j j e h o t e l , je š el okrog sosedov prosit pomoči (isti). — Res prete, da bi tako ne, državlja nom še večji davki. (Levst.) — Vsak človek ima trenotja, ko ga, h o t i a l i n e h o t i , ob idejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v nje go vi moči. (Strit.) — Slovenski pisatelji, upamo, bodo po svoji moči radi pripomogli, da se povzdigne naš književni jezik. (Skrabec.) h) Vejica stoji tudi v skrajšanih stavkih, n. pr. Danes človek, ju tri črna zemlja. — Bogi, da si prišel! Še Bog, da je toliko! Pastir je v vse dovolil, še Bog, da je službo dobil. (Valjavec.) 47. Op o mn j a . Vejica se ne piše pri se s t a v l j e n i h prislovih, n. pr. Prestrašil s e j e s a m B o g v e d i zakaj. — Bežale so Bog vedi 1 SkiUjšano za .B og bodi h valjen" a li kaj takega. 25 kam in Bog vedi pred kom. (Cankar.) Po jasnil si hodijo iskat sam ne vem kam vse povsod, edino k nam ne. (Žup.) — Naložil sem nekaj polen v peč, k je r se je kuhalo kaj vem kaj. (Žup.) — Jaz nisem kdo ve koliko prispeval (isti). Neslovenski je rabiti vejico pri prislovnih 48. in povednih določilih. Taka raba je francoska. N a p a č n o je rabiti vejico pri pr i š l ovn i h določilih, n. pr. Mislil je na kovača, k i je bil obležal ob cesti s preklano glavo; bled je bil njegov obraz, od čela mu je kapala kri, v ta n k e m cu rk u , čez oko. (Cankar; prav: kri mu j e kapala od čela čez oko v tankem-curku.) — Zaspana vasica si je méla oči; ponekod so se budili petelini te r so pre pevali, visoko na gredeh, z iztegnjenimi vratovi. (VI. Levstik; prav: ter so p repevali visoko na gredeh z iztegnjenimi vratovi.) — Sedela sva v krčmi, za toplo pečjo. (Cankar; prav: v krčmi za toplo pečjo.) — Nap a č no je rabiti vejico pri p o v e d n i h 49. določilih, n. pr. Bežala je z drobnimi koraki, v s a z a s o p la . (Cankar; prav: Bežala j e vsa zasopla z drobnimi koraki.) — Om am l j e n , v e s v s a n j a h , sem šel dalje po beli ce sarski cesti (Cankar; prav: Omamljen, ves v sanjah sem šel po beli cesarski cesti.) — Glavo je stisnil v pebti in strmel v tla, ves razrvan od ljutega jada. (Golar; prav: in strmel je v tla ves razrvan od ljutega jada.) — „Ali te je Lenart srečal ?" ga je pozdravila stara kov nčica, ko je stopil v izbo, dolgočasen in slabe volje. (Golar; prav: ko je stopil v izbo dolgočasen in slabe volje.) — Mati je pri- 26 čakovala, da je j pade k nogam, skesan in spokorjen. (Kraigher; prav: da je j pade k nogam skesan in spokorjen; ali: da je j skesan in spokorjen pade k nogam.) — V takem primeru se tudi ne sm e rabi pika, n. pr. Prečudna bolečina mu je zarezala ob srcu, d a je obstal sredi koraka. O m očen, top. (Prav: da je obstal omočen, top sredi koraka.) 50. P ik a (.) se piše: a) Na koncu vsakega stavka, ki ni vpra šalni ali klicalni stavek. Posebej pomni, da se piše pika v odvisnih vprašalnih stavkih, n. pr. Cesar je v prašal Krpana, kaj nosi v tovoru. Pazi na piko p ri n arek o v alu in o k lep aju ; n. pr. N ajlepša Levstikova p ovest se im enuje „M artin K rpan " (ne: „M artin K rpan.") b) Po napisih, naslovih, podpisih, po kra ticah in za vrstilnimi števniki, n. pr. Mladim srcem. Spisal Fr. Ks. Meško. II. zv. ( = zve zek). Celovec 1914. Izdala Družba sv. Mohorja. Brez pike se pišejo kratice za d e n a r , mer o, ut ež in za k e mi č n e pr vi ne , n. pr. km (kilometer), S (sulphur, žveplo), CO2 (oglenčeva kislina). 51. D vopičje (:) se rabi, kadar hočemo opozo riti na kako besedo ali stavek. Pišemo ga: a) Pri naštevanju, in sicer pred deli, k jih naštevamo, n. pr. Dva sveta Janeza sta: eden dan krči, drugi ga razteza. b) Po pripravljajočih stavkih, kadar je izrek, ki se da posneti iz njih ali ki se na poveduje, zvezan z njimi brez veznika, n. pr. Kdo je večji: stvarnik ali stvar? (Cankar.) 27 — Vprašam vas: ali veste, kaj je skrb? (Cank.) — Iz pesmi gozda in njiv, nebá in zvonov poje tisto edino, kar je božjega na zem lji: ljubezen in m ir (isti). c) Po napovednem stavku pred premim ali dobesednim govorom, n. pr. Kristus pravi: „Ljubite svoje sovražnike." č) Sredi mnogočlenske periode, da se loči p r o r e k od p o r e k a , n. pr. Kdor j e čul v svojih otročjih letih doma blažene glasove božičnega zvona, naj biva onkraj morja, na drugem koncu sveta, naj mu bode otrplo srce v žalostnih izkušnjah življenja: ko mu pride sveti večer, tedaj se mu zbuài teh glasov spomin; zdi se mu, da m u zopet done, kakor so mu nekdaj doneli v daljni domo vini, v srečni mladosti, k i je tai o daleč, tako daleč za njim ! (Stritar.) Podpičje (;) nekoliko krepkeje loči po- 52. samezne stavke ali besede kakor vejica; rabi se: a) Med prirednimi nezavisnimi stavki, ki niso tesno zvezani med seboj, n. pr. Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov; kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu vrata odpira in srce. (Strit.) b) V d a l j š i h stavkih, zlasti v protivnih, vzročnih ali sklepalnih priredjih, n. pr. Stara slovenščina le im ej svoje pravice; naši zato ne jem ljim o njenih! (Škrabec.) c) V krajši periodi loči prorek od poreka; v mnogočlenski periodi loči posamezne stavke prve in druge polovice, n. pr. Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom; tedaj se 28 začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela. — Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so go spodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike: bi se smel mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Prešernove poezije. (Strit.) 53. V p rašaj (?) stoji: a) Po posameznih samostojnih vprašalnih besedah, n. pr. Kdo? — Kaj? — Zakaj? Komu pišeš? Bratu? b) Po neodvisnih vprašalnih stavkih, n. pr. Čemu živimo? Kako bi človek živel in se ne bi vprašal, temu? — O blažena leta vesele mladosti, zlata doba učilniškega življenja, kam si pobegnila? (Levst.) 54. K licaj (!) se stavi: a) Na koncu samostojnih želelnih, velelnih in klicalnih stavkov, n. pr. Srečne oči, ki štiriperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, k i jo utrgajo! b) Pri samostojnih me d me t i h in v z k l i kih, n. pr. „Križ božji !" tako se pobožno reče, kadar se začne kako delo. — Koj se je zdramil, ko so sredi noči zaškripale duri in je , tof, tof! prilomastilo po sobi. (Milč.) — Čakaj me; lop, lop! bo pelo po tvoji grbi. 55. P o m išljaj (—) nam rabi: a) Da loči vrinjeni stavek od celotnega stavka, n. pr. Komaj je zatisnil oči — človek bi mislil, da je minila le minuta — se je zbudil in dan je bil. (Cank.) — Bog ne bo udaril samo tebe, k i kazen zaslužiš — da bi tako ne! — ampak vso hišo. (Cank.) 29 b) Da nasprotje močneje poudarja, n. pr. Mladost, lepota, moč, razum — lesen križ na grobu ta m kje na daljni bojni poljani. (Cank.) c) Kadar hočemo kako besedo ali misel posebej poudariti, n. pr. Skrb — to je vse trpljenje življenja. (Cank.) Tam kaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko. (Žup.) c) V eliptičnih (nepopolnih) stavkih, n. pr. Slam niki so bili razmetani vse križem gruča otrok, k i se love po travniku ( = izpuščeno: b i l i so k a k o r gruča otrok, ki se .). Cankar. — Okno je bilo odprto, zvezde so sijale v izbo, od cerkve je še potrkavalo — mehka, sladka pesem kakor o daljnem paradižu ( = izpuščeno: bi l a je mehka, sladka pesem .). Cankar. Namesto pomišljaja stoji časi samo vejica, n. pr. Roke so mi omahnile, stal seiri kakor od kamena, podoba vseh bridkosti ( = izpu ščeno: b il sem p r a v a podoba .. .). Cankar. d) Kadar se pričeta misel ne dovrši, n. pr. Takoj tiho, če ne — ! A li mislite, da sem — ? Namesto pomišljaja rabimo včasi tri pike, n. pr. Molitev je kakor blaga m ise l. . . pride, kamor je poslana. (Cankar.) N arek o v aj („ “) nam r a b i: 56. a) Da zaznamenjuje premi ali dobesedni govor, n. pr. In sto in sto glasov grmi: „Rešitelj Jefte naj živ i!" (Greg.) — „Bog vas prim i, kraljeva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojim i vitezi Ulrika 30 Lichtens teinskega, k i je kot Venera oblečen potoval. b) Da posamezne besede ali stavke in naslove posebej označimo, n. pr. D ivji petelin jam e „skrtati“, potem „poči" in „prevrže" in nazadnje „zabrusi", pravijo lovci. — „Bog z vami" je odgovor na „Bog vas prim i". — V naslovih, n. pr. „ J urja K ozjaka" in „Domna" je spisal Jurčič, ko je bil še gimnazijec. c) Kadar je treba med besede z nareko vajem pisati še kake besede, ki imajo na rekovaj, se rabi znamenje: , ‘ ali » «, n. pr. L evstik piše: „Cegnarju se n jeg o v ,Pegam in Lambergar' ni posrečil.« A li: „ . . . se njegov »Pegam in Lambergar« ni posrečil.“ 57. Vezaj (-) nam rabi: da ločimo sklonilo in slovenske končnice pri tujih lastnih imenih, zlasti francoskih, n. pr. Impresionizem Manet-jev je bistveno to, ka r tehnika George-ova ali Momberte-ova. Napačno je rabiti vezaj pri domačih lastnih imenih; tedaj ne: spisi Matije Valjavec-a, Luka Svetec-a, Frana L evstik -a , temveč: Valjavca, Svetca, Levstika. 58. Opuščaj (’), ki se rabi navadno v pisavi nar. pesmi in starejših pesnikov, naznanja, da se je izpustil kak glaspik, navadno samo glasnik, n. pr. Spredaj šilce, zadaj v il'ce, v sredi usta, kamen hrusta (plug). 31 Kratice. Najbolj navadne kratice so: bl. (blaženi, blažena) cg (centigram ) cl (centiliter) cm (centim eter) č. (častiti, častita) č. g. (častiti gospod), č. s. (častita sestra) dr. (doktor), Dr. I. U. (docto r iu risu triu sq u e , d oktor obojega p ra v a ); Dr. M. U. (d. m edicinae un iversae, d. vsega zdravilstv a) ex of fo ( = ex officio), u ra d no, službeno fo l. (folio, v obliki pole) fr. (frater, brat) g l. (glej) g (gram) h. š . (hišna številka) ha (nektar) h l (hektoliter) I . I. (ime in priim ek) i. dr. (in drugo) kr. (kraljevski) km (kilom eter) l (liter) l. l. (lanskega leta) L. S. (loco sigi lli, n a m estu pečata) m (meter) m g (m iligram ) μm (m iriam eter) m. m. (m inulega meseca) m. p. (m anu p r opria, s svojo roko) nam. (nam esto) n. n. m. (na navedenem mestu) n. pr. (na prim er) o. (oče, p ri red o v n ih ime nih) p. (pater, oče, p ri redovnih im enih) p. n. (po lnronaslovno, s pol nim naslovom ) po Kr. (r.) (po K ristusu, po Kr. r o jstvu) pr. Kr. (r.) p red K ristusom , p red Kr: rojs tvom ) prim . (prim erj aj) prof. (profesor, p redavatelj) P. S. (postseriptum . p rip is) q (m etrski stot) r. t. (ravno tam ) s l (slavni, slavna) sl. (sledeč, sledeča stran ) s. r. (svoj eročno) str. (stran) sv. (sveti, sveta, sveto) št. (šent), Š t. (Šent) št. (številka) t. j. (to je) t. l. (tega leta) t. m. (tega meseca) t (tona, 1000 kg) všt. (vštevš i) 32 Slovar. Opazke. 1. Številke, ki stoje za besedo, kažejo na p ra vila v prvem delu knjige. 2. Besede, k i so zaznam enovane s križem (†), se ne sm ejo rab iti. P osebno se je o g ib ati besed in rečenic tu jeg a (nem škega, francoskega in ita lija n skega) izvora. P ri latin sk ih in g ršk ih besedah so p rista v lje n i slo v en sk i izrazi; k jer im am o dobre slovenske besede, se izogibajm o tu d i la tinskih in gršk ih tu jk ! 3. K ratice pom enijo: angl. = a n g leški pren. = v prenese del. = deležnik nem po dv. = dvojina m enu edn. = ednin a prepr. = p re p ro sta fr. = francosko ra b a germ . = g e rm anska prid. = p rid ev n ik p risl. = p rislo v posebnost glagol rod. = ro d iln ik gl. it . == italijan sk o rom. = ro m an sk a m adž. = m adžarsko p o s e b n o s t; m. = m oški spol ro m an sk e mn. = m nožina ga izvora nem. = nem škega sam. = sam ostalnik = sred n ji spol izvora sr. tož. = to žiln ik ž. = ženski spol A. afici ra ti; dirniti, dirati ; t o me d ira † à la (fr.); kakor, kakršen Afričan, A fričanka, afrišk i ali podobno; n. pr. g leda ag en t; 1. opravnik, o p rav iliške burke à l a K otzebue telj, 2. zastopnik, p o tn ik ali N estroj (tak sklad je agio (it. a g g io ); pridàv, áv a v francoščini sam i nedo ajd, a jda, ajdinja, ajdovski pusten!), slo v .: burke, ka kršne so N estrojeve. — ajdovica akoravno 37.; bolje slov.: U ra à la Pom padour, slov.: pom padou rsk a u ra † a b o n ira ti (f r. ab o n ner); najeti, n a r o č iti; najem, a bonnem ent a b so lv ira ti; zvršiti a b so rb ira ti; vsrkati, vpiti; vpoj, v pojnost a bstinenca; zdržnost a b stra k te n ; pojmoven, odmšiljen od česa; a b strak cija, odmišljanje, odm išlja j; a b stra h ira ti, o dmi sliti a b su rd e n ; nezmiseln, brez umen, nem ožen a d a p tira ti; pril i č i ti, p rim en iti čemu, p rilag o d iti adekvaten; enak a d ju stira ti (se); [pren.] (služ beno) obleči (se) a d m in istra cija; u prava † adresa (f r. adresse); nadpis, naslov; adresse de la Cham bre, spomenica; adresat, naslovljenec † ad u t (nem.; po f r. ato u t); pretkan, prevéjan † afera (f r. affaire); stv ar, posel, zadeva; pravda; spor Slov. pravopis. dasi, d asitu d i ak o rd ; 1. sozvok, 2. sk lad n o st (v barvah), 3. po godba, a k o rd n o d e lo : po godbeno delo, p lača od kosa a k re d itira ti ; poveriti, po oblastiti a k t ; 1. dejanje, č in ; 2. akti, spisi, a k tu alen, (trenutno) važen aloa Ambrož (pr epr.), A m brozij Američan, Am eričanka, am erišk i a m n e stija ; pomilostitev a m o rfe n ; brezličen Ana, Anica, Ančka a n aliza ; razkroj, razgloba; a n alizirati, razkrojiti, raz= globit i, razčlen iti a n alo g ija; nalika, prid. na ličen, gl. n alik o v ati an ek d o ta; zgodbica angel, ela; angelček, an gelski Anglež, angleški an o m alija; nepravilnost an o n im en ; brezimen; sa most. breziménik, neime novani 3 34 † anonsa (fr. annonce); oglas ; † anonsn i zavod, oglasni zavod antagonizem ; nasprotje ànti = p a č , vsaj, n .p r . an ti veš, kako se tak i reči streže (L evst.); a n t i je težava, je pač težava a n tik v a ria t; starinárnica a n tip a tija . 1. nejevolja, z n. kaj d e la ti; 2. mržnja, m rž n jo do koga im e ti; m rzkost, zamrza; gl. m rz iti k o g a ; antip atičen , zoprn a o rta ; odvodnica a p a tija ; brezčutje a p o d ik tič en ; nu jen, ovržen, odločen ne- ap o k rifen ; podvržen, pod taknjen artiljerija (f r.); topništvo a rz e n a l; orožnica, o ro žarn a a sp ira c ija ; nadih, pridih † a ta k ira ti (fr . attaquer), napasti koga † a te lie r (f r.); delavnica atm o sfera; ozračje † a v an sira ti (f r. avan cer); napredovati; avancem ent, (službeno) napredovanje † avizo (it. avviso); obve stilo ; a v izirati, obvestiti a v to g ra f; svojepis a v to m a t; samogib ; av to m a tičen, samogiben avtonom en; sam oupraven; avtonom ija, samouprava B. baba, babica, b ab iš če, bá- a p o sterio ri (modrosl.), iz b in a kustven; a p ri ori, um bacniti, becníti, bácnem stven báčva in bečvà apostol, ola; apost elj, eljna, † bag atela (fr. b agatelle); ap o stó lsk i, ap ostó lstv o ; malenkost, m alo ta apósteljski, a p ó steljstv o bager, g ra = šk rlat, bagrén, april; ap rilsk o († a p r ilovo) b agreníca (šk rla tn i plašč), vrem e b a g rc, g r ca (šk rla tn a b a r va) apro k sim ativ en ; približen † a ra n žira ti (fr. a rra n g e r); baje, b ojda prirediti, urediti bakla — slov. plamenica, a re n a ; pozornica baklati, baklonosec † a re tira ti ( fr .a rrê te r, u sta bala, ba la p latn a, balo peviti) ; prijeti, † a re st (f r. ljajo arrêt), zapor † b a la n sira ti (fr.b alan cer); a rija ; napev držati se (v ravnotežju); arm atura); oprema balance (fr.; p rv. pom. te h t a ro m a ; vonj nica), ravnotežje, ra v n o † a ro n d ira ti (fr. a rro n d ir); vesje zaokrožiti, † a ro n d ira n , † b a la st (nem.); te ž ín a; zaokrožen (pren.) napota; brem e a rtik u lira ti; 1. členiti, ra z † b an alen (fr.); omleden, členiti, 2. i zrekati prazen, plehek 35 banavzič e n ; rokodelsk i , (pren.) omejen bandero, banderce banja banjka, dve b anjk i vina † b an k et (fr. b a nq u e t); obed, slav n o stn i obed barigla, bariglica, baril, barilče k baržun (m adž.); žam et † basati, nab asati (iz nem. fassen); n a tla č it i (si žepe z jabolki, želodec z jed m i, pipo s tobakom , sla me v vrečo, veliko lju d i na voz; cerkev je n a tla čena); nabiti (puško, to p ič; n. si žepe, želodec; n. in najesti se); nadeti, nadevati (puško, k lobase; n. kom u poln žep češenj); natrcati ( = na p o ln iti, kar se n a jtrje d á ; n. mošnjo, sena v koš; vreča je natrcana, krava im a n a trcano vim e); žep je naprčen basen, sni, ba se nca, basen- (†notica), beležnica (†no= tes), beležnik (notar), beležništvo († biležnik, blležnica . . .); belegovati, beležiti, punzieren beliti, b eljen je; glavo si be liti (ne: glavo si u b ijati) beljak, b e ljak o v in a belúš, d e r S pargel bera, p riti po bero bergla, b e rg la st bérsa (plesnoba n a vinu), b é rsiti se, b é rsati se, bérsast († b irsa ti . . . ) bés, bes (n e : p e s !) te plentaj ! b. te lopi ! b. te o p a li ! betica, l.k o l, 2. g la v a ; dati kom u po betici, n eu k retn e b etice; betìč, íča († b u tiča) bezalo, beza n ik bezeg, zga, be zgóv, bezgovo cvetje, bezgov izgovor bezgáti, ám ; b. pipo, cevko bezgalnica, 1. za klobase bezgavka, bezgavke, die S k ro fel, bezgavkast, skrofu lös ski, basenski sv et bezjá k, bezjaški († bizjak) bát, báta in bèt, betà, bèta, bezljati, bezljanje, bezljav, bátec in betèc, bètec bezljavka baterija; bitnica (stre lsk a bibavica, die Fluktuation b.), b a tte rie biblioteka; knjižnica baza; podstava, podstavek, bičevnik podanek, nka, osnova biglica (vžigalica, treščica) beč, bečèk, čka bil, i ž.; slam n ata bil, bilka, bedènj, bednjà in bèdenj, biln at, bilje, b ilja r (bo bèdnja tanik), b ilja rstv o bedéti, ím b ila n c a; r ačunski sklep Bela Kr a jina, Beli Kranjec, bingelj, rod. b in g lja in bing e ljn a ; bingeljc, bingeljbelokranjski c a; bin g ljati, am belèg, éga(znak, znam enje), beležek, beležiti, zabele binkošti, o b in k o štih, b inž iti, obeležje; beležka košten, tna 36 biografija; životopis, živ- bližnji († b ližnjik); b ližn ji ljenjepis ca, po b. hoditi bljuvati, b ljujem († bljebirič, b iriš ki vati), ogenj b., bljuvek, bir ma, birm ati b lju v en bisaga biser, sera, biseren, erna, blodnomiseln, seln a ern o ; b isernica bistrc, trc a (b ister um) bistroumen, b istro g la v († brihten, iz nem.), bistrook, b istro vid, b istrom iselo ' bistven, stvena, stveno biti ; v pom enu to lči se lah ko rabi naglasek, n. pr. Žila m u je m očno b ila; kako burno m u je bilo srce! † bizaren (f r. b iz a rre) ; ču den, čudaški blaginja; na občno blaginjo (blagor v tem pom enu na pačno!) blago; in n a tu ra zah len, v b l a g u plačati blagor; b lag o r v a m ! b la g o r si vam ! blagrovati, ujem blagosloviti, blagoslovljénje, blag o slav ljati † blam irati (fr. b lâ m er, g ra ja ti koga); (osram otiti, (o)smešiti koga; † bla m aža (f r. — nem ška tvo r ba!), sram ota, zasm eh † blan k et (fr.); golica blazniv († blaznjiv) blebetav, blebetavec, blebe tavka bleščati, im. b. se († bliščati); blešči se m i blisk († blisek) blizu († blizo ); p rislo v bliže † bloc (fr.); en bloc kaj sp re jeti = v celoti sp rejeti † blokada (angl. b lo ck ad e); zapora, zapor; † b lo k irati, zapreti (kako luko) bobneti, bobnenje bodalo, bodalce bodljáti, ám, bodljaj Bog, vbogajme, zbogom m z B ogom ! Bog se usm ili bogastvo († bogatstvo) bogat, pom ni: bogat z zla tom, b . z žitom, ali b. zla ta, žita (ne: b. n a zlatu, žitu) bogomiseln, seln a bogom oljec , b o g o m o lje n ; bogom oljka (kobilica) bogotaj, bogotajec, bogotajen bohoten, bohotno raste, b. polje boj, zveza za b o j in o d b o j, b o jn a in o d b o j n a zveza, das Schutzu n d T ru tzb ü ndnis boježeljen, boježeljna, boježeljnost, ali boja željen bojišče († bojno polje) bolan, bolen, bolna († bolana), bolno, bolnik, b o l n i c a ; b ó l n i c a = bolniš n ic a ; b olan za sm rt, bo lan n a sm rt boléhav, b olehavec, bole havka boleti, l a s j e g a b o l e , er h a t einen K atzenjam m er 37 bolj, bolj črno; b o l j k o boš priden, ra jši te bo mo im eli bolje, prislo v ; bo lniku je b o l j e (n e : b o ljše ); bolje gospodari, k a k o r sem m islil † bom bast (angl.; p rv. po men bom baž) ; (pren.) n a buhlost, o p u h lo st; bo m bastičen, nabuhel bore, bore m ati, b o re m la dost, bore m alo † borniran (fr . borner, om e jiti); omejen, kratk o u m en botanik († botaničar) boter, botrica, botrski, bo trstvo, b o trin a; v b o tri ni smo si božič, 16.; božičnica, der C hristbaum božji, ves božji dan, to u te la s a i n t e journée, den ganzen 1i e b e n T a g ; na vsem božjem s v etu ; ves božji čas; Sin božji, Mati božja božúr der Safran save sam ostalnikov in pri devnikov na -vec, -vka, -ven, - v n a , -vno itd. te r -lec, -lka , -len p o m n i : 1. Sam ostalniki, ki zaznam enjujejo delujoče osebe, se končujejo na -avec , -avka, -ivec, -ivka, -avnica, -ivnica itd .; izvedeni so večinoma iz glagolskih p rid evn iko v n a -v (n. pr. d rem av : drem avec, dre m avica, d rem av o st; del a v ; d e la v e c , delavka, d elav n ica; h irav: hiravec, hiravka, h ira v n ic a ; voj skovav: vojskovavec itd.), n ekateri pa iz glagolske ga debla, na katero j e p r i stopil - (n. p r. bravec, b ra v k a ; klavec, klaven, klavnici itd.). Prvotna končnica se hrani še v m nogih prim erih (n. pr. b ahavec; brivec, brivski, b riv n ica ; k im av ec; k ra tiv e c ; m ikaven, m ik av n o st; pevec, pevski, pev bradlja k a ; pivec, pivka, pivski, piven, p iv n ik ; strad av ec; bramor, o rja ; bram o rji, die u č á k a v e n , neu čak av en ; S krofeln zajedavec; žvižgavec, žvibrana; b ra n a pri k o z e l c u žgavka itd.), v drugih pa (del kozelca med dvem a stebrom a) okno; im a m se poleg prvotnih končnic tri b rane (okna) pšenice -avec, -avka ; -ivec, -ivka in dve b rani (okni) ječ p iše tudi -alec , -alka: -ilec, menu ; b ra n a pri m ostu -ilka (n. p r. š ivavec in okno; m ost v pet bran, šiv alec ; šiv av k a in šivalm ost na pet oken k a ; p oslušavec in poslu † branža (fr. bra n c he, veja); šalec itd.). 2. izvedenke a) iz sam ostalnikov na -lo pánoga, vrata, b stroka rašno († brešno), jed in b) iz deležnikov na -1, b ratovski in b ra tski imajo končnico -lec, -lka, bavec; r glede izvora in p i -len itd. a) P rim eri , k i so 38 iz vedeni iz samostalnikov na -lo (prvotno -dlo), ki zaznamenjujejo kako sred stvo, s o : m otovilec (po stalo iz: motovilo), pralec (od pralo), vrelec (od vre lo), budilnik, b udilnica (od budilo), k u halnica; p ih a ln ik ; k a d iln ic a; k ro pilnik, k ro p ilen , k ro p iln i kam en, k ro p iln ica ; nosil n ica (od n o silo); u m iv al nik, um ivalnica itd. P i sava, kakor pihavnik, kuhavnica itd. j e napačna, b) Izvedenk iz tvornopreteklega deležniku na -1, -la, -lo, j e le malo; take so: pogorelec (izvedeno iz po gorel), um rlec (iz umrl), prišlec, osam elec, prelec, prebivalec † b ra v u ra (it); pogum, ju naštvo savka, brisača, brislja, brisa † b ris k ira ti (fr. b ru s q u e r; brusque = osoren); ob regniti se na koga ali n ad kom ; z a d r e t i s e nad kom, na koga, v k o g a; o s o r e n b iti britevca (nož) brivec, vca, brivčev, b riv ski, b riv n ica brizgalnica brklja ti, am, po tem i b. brljav, áva brlog, b rlo žn ica = ro p o ta r nica, R um pelkam m er brneti, brnenje bron, b ro n a s t; bronec, brončén † b ro širati (fr. brocher, se šiti). sešiti ; † b ro šu ra (fr.) sešitek; knjižica, zvezek bršljan bruno brbljati † b ru ta le n ; sirov brdek, dka in brhek h k a ; † b ru to (it.); celotna teža, b rd k o st in brhkost B ru tto g e w ic h t; čista teža, N ettogew icht brencelj, clja brz, a, o: brzi sèl, Eilbote, brenkljáti, ám brzovozno blago, E ilgut breskev, k v e ; prid. breskov, brž, brž ko, brž ko bo m o breskova koščica goče, bržkone, bržčas 33. brezno in brezen bucika, die Stecknadel brezovka brezpetnik, napetn ik , pan- bučela, bolje: čebela † bu dget(angl.,fr.), proračun to u fle budilnik, b u d iln ica (ura) brglez bridek, dka, dko b rid k o st bulec (vol) † b riljanten (fr. b rillan t); b uljiti, izbuljiti, oči b. bunka, bunčica sijajen, bleščeč burja († bora) brin; brinov, brinovec († br injevec), b rin o v k a; burka (glum a); farce burkelj, kl ja, burkeljc b rinje burkle, kel; b u rk last, burbrisalica, R adiergum m i k lati, bu rk lež brisaljka (iz brisalja), b ri 39 † buržoazija (fr.); meščan, m eščanstvo b u rn u s; (beduinski) plašč, plašč z oglavnico butelj, e ljna C. capljáti, ám ceder, d ra ra.; cedro v cedilo, cedilce, cedilnik, cedilnica cel; glede pomena pom ni: k upica je c e l a (se ni ubila); hleb ni več c e l , pa je še ves; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga p re j; c e l i hleb prinesi, t. j. tis ti hleb, ki je še cel, ne tiste g a, ki je že načet; po c e l e m snegu gaziti, sneg v c e l o ga ziti ; iz c e 1 e g a je, k a r ni sestavljeno iz delov; na celem si iz m isliti; toda: v e s dan, v s o noč, ves čas, vse leto, ves svet, vse sv. pism o (ne: cel dan, celo noč, cel č a s ...) † ceha, c. plačati (nem ); zapitek, z apitnin a, na za pitku dolžan o stati cen, cenén p rid .; nam. p r i devnika j e bolje rabiti p rislov: cenó, poceni, v céno, to je cenó, p rim erj.: cenejši, ceneje cenilen, n a ; cenilni možje, cenilnica cenik, cenovnik († ta rif arabsko) cen tru m ; središče, sre d , i ž.; c en tra len , osrednji, središčni, s re d n ji; osred nje gibanje Z entralbew egung, sred n ja A frika Zentra l-A frik a , sred iščn i h rib Z en trálb erg , središče Z e n tralp u n k t; zasrediti, sre d iti z e n trie re n , odsredni z en trifu g al (sredobežni), dosredni zentrip etal (sredotežni); pro jekcija iz sred išča (srede) Z en tralp ro jek tio n cepil o, cepilnik, cepilnica, cep iln i vosek cepljenka, cepljenec cerkev, cerkvén, cerkveni lis t; cerkoven, cerkovnik († cerkvenec) cesarica , prid. cesariči ina, ino cesarična, cesarjevič, cesarič † cilj (ne n.); smoter, na m en cimbora cingelj, g lja ; cingeljc, eljca cingljati, im c irk u la r, okrožnica c itir a ti; navesti, n av ajati c iv ilen ; grajanski c iv ilizacija; om ika; civiliz ira ti, omikati; om ikan cokla, coklati, co k lar cu la, v culo povezati cvetek, tk a , die Floskel cviliti, cviljenje cvreti, cv rem ; o cv rta († pohana) pišk a; o cv rt k ru h ; c v r t i n a d e r Schm arn, c v r t n i k († flancat), láh k i c v rtn ík ; cvrk, cv rt je, ocvirek, ocvirkovica († špehovka) 40 Č. čaplja čas, sčasoma, sčasorn, počasi, včasi, včasih, časi, časih; nim am časa (po nem ) = n e u te g n e m ; dolg čas, čas p ro d a ja ti; začasa, tačas časnik, časopis († revija) čast, častiti, čaščen; častivec in častilec; v m olit vah : češčen, češčena, an gelovo češčenje čebela, p rid .; čebelen in če belji, č e b e l n j a k čebljáti, ám čebula, tudi čebul m., čebulov, čebulnik čečkati, am čelesnik, čelešnjak,čelešnik čelni zid, die Giebel n a u e r, bočni zid, FeueriL auer čeljust,čeljustati,čeljustalo, čeljustač čemér (prv. pom .: stru p ), čem eren, čm eren; čem erika, čm erika; čm erikav, čm erikavec ; čem eriti se, čm eriti se -čen, -čna, -čno; s to p r i pono obrazu jem o tuje p r i devnike, n. p r. psihičen (ne: psihiški), psih o lo g i čen, fiziologiče n , m eto dičen itd. čeprav, čeravno 37. česalo, česalnik, češelj, lja česen († češenj), česnov česmina, č esm inje; češmin, češm inje čestitati, č estitka († častita ti); č. kom u n a čem če sto, prim erj. češče češ ; n. pr. Menijo, češ, zdaj je končano. — Pa je šel h gospodarju in se po slovil, češ, slu žb a mu ne godi. — Vsi b erači dodijo k meni, češ, (da) im am vsega zadosti češarek, rk a Češko-s lo v a šk a re p u b lik a († Č eho-slovaška); češko slovaški polki češplja, češpljev, češp ljevec češulja četrt, i ž.; zadnja č etrt vola; vsako č etrt u re ; tri četrti hoda; ob tre tji četrti na deset četudi = dasi 37. četver, i ž. ; v čétv er se vo ziti v ie rsp änn ig fahren, četvériti, č etv ém ik četver, ločilni štev n ik († čvete r); četvere vilice v ier G abeln, četvero lju d i; četv ero g lasen , č e tv e ro p eresen čigav († čegav), č ig a v e r; čigar čim . . . te m ; čim dalje tem bolje, čim bliže .. . tem h uje 38, n. pr. Imel je tr i sinove, p a č im bolj so doraščali, t e m manj je bilo dom a jela in dela ; prislov: čim prej, čimdalje, čedalje, čezdalje 33. čislo, v čislu ali v čislih biti, im eti; čislati, čislani gospod! (v naslovu) čist; čista te ž a Nettogew icht, čisti dobiček Nettogew inn čistil o, čistilnica, čistiln ik 41 član, članica; člen čmrlj čofotati, am († čoftati) čohalnik (ščetalo),der Striegel, čohati konja, očóhan čreda in čeda črep in čep črepi n a in čepina; č re slo , č re s lé n , čreslén a k o lin a , č reslov in a črešnja in češnja; črešnjev, češnjev črevo in čevo črez in čez; čez vzeti (je m ati) p ri p e tju , p o č e z in Bausch u n d Bogen č rk o v a ti, ujem , buchstab ie re n črm n j ak (rum enjak p ri jajcu) črnec, nca č rn ic a , črn a zem lja, der H um us črn k lja, črna k ra v a ali ko bila črtanec, der Faulen zer črtk ati, sch raffieren č u d, i, ž. (p riro d n o svojstvo), das N a tu re ll čudo; čudo, prečudo! č u d a (rod.), ni čuda; za čudo tih o ; čudo lepa noč, za čudo p riden čuvstvo, čuvstven, čuvstvovati D. da; v odvisnih vprašalnih stavkih se „da“ ne sme rabiti (ital.) Napačno: „K akšna d a je vojska, to povej, M atijče! (Cank.); (prav.: kakšna je vojska, to povej). T udi žalosten n isem b il, k e r nisem vedel, kaj d a je stra h in žalo st; le radoveden sem b il, kaj d a se bo nenadom a p rikazalo po sebnega n a tem siv k a stem o b razu , kaj d a bo p re v rn ilo ta čudni m ir in kedaj d a se bo zgenila sp o d n ja u sten te r izp reg o v o rila n a glas. (Cank.); (prav.: . . . Kaj je s t r a h . . . Kaj se bo nena dom a p r ik a z a lo ...) . Ko sem v id el, kdo d a je tam (prav. kdo je tam ) d a h n iti in debniti, dahnem d a lja , e, ž . ; odtod prid.: d a ljen, ljn a, o, d aljn o strelen († dalokostrelen), d aljn o v id e n d a lje , p r i s l .; odtod prid.: d a ljn ji, n ja , e, n ad aljn ji, n. pr. K ralj p ro si m odre g a m oža d a l j n j i h ( = n ad aljn jih ) napotkov. — Ne bom vas danes izpodb u jal k n a d a l j n j e m u delovanju. Toda: Stoži se m u po d a l j n i (od dalja, e, ž.!) vasici. — P riše l je z d a ljn ega p o to v an ja do m ov † d a m a (fr .); gospa, gospo d ična; dam ski, gospenji d an, d ne; za d n e, danes, današnji, dandanes, dan d a n ašn ji; noč in dan († nočindan) darovitost, Begabung, Ta le n t dasi, d asitu d i, d a sip rav 37 † da ta; podatki (podatek) 42 datelj, eljna, dateljnova palm a dati; pom ni: d a j m i, da izpregovorim , laß m ich aussprechen; niso m u d a l i o diti; ne d á mi sp ati; d a l i smo m u do govoriti (ne: p u stili smo, da je nehal govoriti). Hčeri ni d a l a sp ati m a te rin a ljubezen (Jurč.) — Straži ga in nik o m u r ne d a j do njega. (Žup.) † d a tira ti (fr. d a te r); za čenjati se, začeti se, š teti se, n. pr. tedaj se začenja (se je začela) en o tn o st h rv aškega slo v stv a (ne: od tedaj d a tira . . . ) davi, davišnji davno, zdavnaj, oddavnaj, n. pr. ni tega davno, k a r se je b ralo . . † d e b atira ti (f r. d éb attre zbeséditi se, o p reti se); razgovarjati se; † d e b a ta (iz nem. po fr. le d é b a t); razgovor; kaj na r. d a ti; r. se je vnel † début (fr.) : (prvi) nastop; débuter, nastopiti, n. pr. odmev F lauberto v eg a débuta (slov.: nastopa) je bil silen in m nogostranski dečla dedič , d e d ič n a ; dedina S tam m haus, E rb b esitz; († dedš čin a); dedišk i dedikacija ; posvetitev d educirati; i zvajati, izvesti, izvoditi dediščina d e fin irati; opredeliti, o p re d e lja ti; definicija, opred elb a; definitiven, stalen, dokončen, p risl., za trd n o † d eg en erirati; i zroditi se, izvreči se; izrod, izrodek, izrodstvo dehor († dihur) dehteti, im († d u h te ti); ro že dehté, dehteč dejanje, d e ja n sk i; dejanje in nehanje (po nem.), bolje: delo in nedelo dejati, dejem ; deti, dem ; to m i dobro dé (ne: dene!), to nič ne d é; kaj deš = p ra v iš; dej, dejta, dejte z nedoločnikom — daj, dajta, dajte, n. pr. dej ga vzdigniti, dej na prav iti sobo. — Ampak to je m ičen k atek izem , d e j t e , naj vam g a prečitam . (Žup.) — D a j t e ga p re g o v o riti; d a j t e , da končam o to reč. (Plete rš nik.) dejaven, d ejav n o st; dejalen, d ejaln o st dekla, deklica, deklič, de k lin a dekle, éta sred. in žen. sp . ; tož. tudi: dekleta; dekletce † dekoracija, ukras, u krasje ; ukrasen, ukrasno sli k a rstv o D ekorationsm alerei, ukrasnik D ekora tionsm al er, ukrasiti dek o rie re n , u krasni pridev nik e p ith eto n o rn an s d e k re t; odlok del, večidel † d e lik aten ; rahločuten, ne žen, rah el, m ehak; kočljiv 43 deliti, deljenje delnica, delnič en, d elnični odrezek A ktiencoupon † delokrog (po nem.); pod ročje potanko, podrobno nave sti, razložiti dete, d etéta (stari naglas), d éteta, detétce, detéčji, detetčen, detinji, detinski detel, tla detelja, d eteljen , ljn a, de telj no seme; dételjica, deteljišče † deviza; geslo, nakaz(ilo) d ezin ficirati; razkužiti dèž, dežja dežela; v m estu in na km e tih (na deželi) delom a . . . d e lo m a , bolje s lov. nekaj . . . nekaj deloven, A rbeits-, delovne ure, delovno v o d stv o ; delovni čas (delovnica) die Schicht † deložirati (fr. d é lo g e r); izstaniti, izseliti koga † dém enti (fr.); preklic, po diadem p ra v e k ; d em en tirati (fr. dém entir), preklicati, po diagonala; prekótnica d id ak tičen ; poučen, čna p ra v iti dieta; dnevnina demokratski dihljaj, d ih lja ja ; izdihljaj, denunciant; ovaduh, deljaja nunciacija, ovaja, ovadba; denuncirati, ovaditi, ova d ile ta n t ( i t .); dobrovoljec, začetnik; d iletan tizem , ja ti dobrovoljs tvo † dé p arte m en t (fr.); oddel, d ilu v ia le n ; potopen oddelek ; okrožje; oddelni † d in er (fr.); južina; o p o l na čelnik d anski obed † depeša (fr. dépêche); br dirjati († d irja ti), tra b e n ; zojavno poročilo, brzo dir; v d i r u jezd iti, im javka T rab re ite n ; v d i r iti, d e riv irati, izvesti, izvajati, tra b e n ; d i r k a das W ettde riv a c ija, izvod rennen, d i r j a l n i c a die † d e sa v u ira ti(fr. désavouer), R ennbahn zanikati, z an ik av a ti ; u ta d ish arm o n ija; 1. razglasje, jiti, tajiti, p re k lic a ti; k o 2 neskladnost, nosklad g a na cedilu p u stiti, po d isk re te n ; obziren, molčeč p u stiti d isk u rs (fr.); govor, (daljši) d e sk rip tiv e n ; opisen pogovor, ra z g o v o r; pod e stilira ti; prekapati, d e g o v arjati se stilat, prekapina, d estila d is k u sija ; pretres, razp rav a cija, prekap dlan, i ž. † detajl (fr. d é ta il); podrob dlje, dlje časa (dalje) nost, p otankost, posa do; p om ni: do tega mi je m eznost; prid. podroben, († na tem m i je ležeče); p o sam ezen ; detajlirati), ako nam je kaj do zdravja 44 dobava Lieferung, dobav doneti, donenje ljati lie fe rn , dobavitelj, † d o p asti, dopadati (se) (po nem .); ugajati, goditi, dobavnik L ieferan t všeč b iti; ljubi mi kaj; dodobra, 33. zrak m u ljubi, ta jed mu docela. 33. ne lju b', to m i godi dober († dober sto jim , po nem. gut stehen) — po dopoldan, dopoldneva, m.; rok b iti, za po ro k a biti, ves dop o ld an ; dopoldne j amčiti sr., tisto dopoldne; dodobičkonosen, dobičkožepoldanji ljen, d običkoželjnost dopolniti, dopolnjevati, († dopolnovati) dobiti, sed. dobí m in dobóm, dobodem † d o p rin esti (po nem .); opra † dobrobit; slov. blaginja viti n. pr. žrtev, pokoro; dostati n. pr. pokoro dobršen, šna (precej velik) dogled, Sehw eite; n a do- dosegam al, d osih m a l, pogleda b iti, in A ussicht sihm al 33 stehen dosleden, d n a , doslednost doslej dogodek († dogodljaj) dosorej doiti, doidem in dojdem dojem, dojm a Ein druck; do dostajati , a ja m n. pr. Kar se m ene d o staja; dostati, jeti, dojm em sto jim ; do sto ji m i (spo dokod, dokoder dobi se mi) dokorej dosti dolenji, dolnji dotičen; († d o tič n ik , † dodolg čas, od dolgega časa; dolg čas m i je doli, dol; pom ni: ne: dol m isli, dol spom ini! (C an k a r; prav.: p r o č m isli, proč s p o m in i!); dol z brez vladjem (p ra v. p r o č z brezvladjem ) doljan, d o ljanec, dolja n k a dom; od doma, z d o m a ; zdom u († zdom i); dom anji (dom ač) Dom in svet (list) ; Doma in sveta; v D omu in svetu domisel, sli, dom islica Einfa ll; dom iseln, s eln a domišljija domov († domu) t ič n i, ki je dežnik poza bil, bolje slov.: tisti, ki je ...) dotlej dovolj dovoliti, dovoljenje drag, p r isl. draže † d ra p ira ti (fr. d ra p e r, od d rap = blago, sukno, rubo); (kako blago) ogr niti, razg rn iti, nagubati, v gube n a b ra ti; n. pr. K akor ogrom na zelena rjuha, na veliko z d r a p i r a n a (slov. razg rn jen a), je globel p ritrje n a na t r i grebene (dr. Šorli) ; d ra - 45 pe r i j a, n abrano ruho, ubrano blago, zastor; na slikano ruho, zastorje d rastičen; si len drdravka (raglja) dremav, drem avec, d. me d u rgelj, eljn a duri, durce † duš (fr. d o u c h e); poliv, p ršn a kopel dvoj ; dvoje vilice, dvoji šk o rn ji, dvoja ža lo st je p rije l; drem avica drèn, d ren a († d rin a ); dre E. nov, drenove volje b iti † drenj, d ren jati se (nem.); e d e n ; p red samostalnikom gneča, gnesti se e n ; en, eden se rabi le, † d re sira ti (fr. d resser vzrav k je r j e go vo r o določenem nati) ; n aučiti, navaditi š t e v i l u , n. pr. K jer je koga b o g astv o , je e n hudič; dreveneti, zu Holz w erden; k je r je uboštvo, jih je pa roka od m raza dreveni sedem . - Dve lo d ríci je drevi e n to v o r vina. — P red dreviti, im, d. koga (poditi), m ano sta šla d va m oža; d. se n a ra z p o tju s ta za hip drgetati, d. od m raza, od o b stala in tedaj je izprestrah u = drhteti, im, d. g o v o ril e d e n za slovo. od veselja, d. po čem (Finžgar.) - Nam es to ne drhal določnega člena se rabi drozg nedoločni zaim ek neki, društvo kak, k a te ri itd., k je r j e drva, drv, drvòm , drva, p ri potreben, n . p r. Ali bi h o drveh, z drvm i tel p riti k a k (ne: en!) držati besedo, zapovedi; večer k n a m n a p re jo ? — In kaj je Tonček zad m ost drži (ne: pelje); govor † držati (fr. - nem.) njič neki (ne; en!) večer = imeti n a re d il? — No, Lenka, duh, tož. duhá v pomenu p a recite kako (ali kak duša, duh v pomenu v o n j; šn o ; ne; eno) pam etno! — Izvedel sem b il, da † duh jezika, n. p r. to je im a precej ru sk ih knjig; proti d u h u slov. jezika — slov.: p ro ti svojstvu sk len il sem, da ga po p ro sim za katero (ne; za slov. jezika eno!). — P rid i z brano, duhovnik, duhovni, ega († duhoven) m i boš kake (ne; ene!) dulec, lca tri kraje p o v le k e l! — Na d u p lik a t; dvojnik pačno j e n. pr. V saka reč duplja (votlina), d u p e lj, le en čas (prav: naka) p lja (votel), d u p lja s t; to časa) trp i. — Zakaj en da duplo, du p lin a vrček (prav.: vrček ali 46 cel vrček) piv a n a en dušek u dušiti, je njem u ig ra č a ! edin, edinec, edinost, ediniti, zedinjenje † eklatanten (fr . é c la ta n t); bleščeč, sijajen, blesteč e k sa k te n ; točen, določen, čna e k sa ltiran ; odušev ljen, vzhičen; prenapet ekscentričen; izsreden; raz nosi eden; exzentr ische Kreise, raznosred n i krogi; e kscentričnost, izsrednosit; (pren.) prenapet, prenapetost e k scerpirati; i zpisati iz česa; ekscerpti, izpiski eksekutiven; zvršilen eksem plar; izvod; eksem plaričen, zgleden , v zgled in s tra h eksistenca; bivanje, b itje ; e k sis tira ti, biti, b iv a ti; Existenzberechtigung, prav ica do obstanka eksotičen; tuj ek sp e d ira ti; odpraviti † e k sp lo a tirati (fr. exploiter); izrabiti, iz rab ljati; izkoristiti; sam. izraba e k sp lo d ira ti; počiti, razle teti se e k sp o rt; i zvoz e k s p r o p riira ti; razsvojiti, ra z la stiti ekstaza; zanos ekstem p o rir a ti; z mesta, ne p rip ra v lje n g o v o riti e k ste rito ria le n , i zdeželen, sam. izdeželje ekstremen; skrajen; eks- tremitete, krajni udje, končine † e lan (fr. élan, napad); ognjevitost, pogum eleganten; zal, okusen, od ličen, g osposki; zalo n a p ra v lje n e le m e n t; p rv in a ; Lebenssto ff, živelj; g a lv an sk i č le n ;p o č e tk i; E lem entarb e g riff, osnovni p o jm i; E lem entariehre, početni n au k elim in irati, izločiti e lip sa ; izpast; e lip tičen , izpusten (stavek) e lizija; izpah e m a n cip ira ti se; osamo svojiti se, sam. osamosvoja em blem ; znamenje, podoba e m in en ten ; izvrsten, o d li čen, izreden emocija; razburjenost, vzne m irjen o st em p iričen ; izkustven, sam. izkustvo em p o rij; sk lad išče, tržišče enak († jed n ak ), enakost encik lo p ed ijsk i slovar, vseúčni slo v ar e n erg ičen; krepak, odločen † e n g ažirati (fr. engager, v službo vzeti), eng. se. (p ri gledišču) s e uslužiti; uslužiti koga e n k lav e; osredek † enketa (fr. enquête, pre iskava), r azgovor, pre tres, posvet enkrat; † na en k ra t (po nem.) = kàr, koj, ta k o j; enkrat se rabi le, k je r je govor o številu, n. pr. P red 47 nedavnim časom se je † estr a d a ; odet, podstenje oče še e n k r a t razjezil eter, ete rič en ; etrsk i nad m enoj. — Osel gre † etik eta (f r. étiq u ette 1. napis, 2. o b ič a j); (d ru e n k r a t n a led, m odrec žabni) običaj dvakrat. Za nedoločni čas rabimo k(e)daj, nekdaj, evangelij, evangeljski nekoč itd. n. pr. Skrbim o, † ev en tu ale n ; moreobiten da se bo naše dru štv o evfo n ija ; lepoglasje, evfoničen, lepoglasen lepo razvijalo, da bo ro dilo kedaj (ne enkrat!) e v id e n ca ; razvid, v razvidu im eti m nogoteren sad. — Dih neš je tako, a nekdaj (ne Evropec, ev ro p sk i († Evro pejec, evropejski) en krat!) je bilo drugače. — Ko sem ga nekoč (ne;, ex p licite ; izrečno, izreko ma enkrat!) vprašal, kaj ho če postati, m i je ponosno F. odgovoril: „To, k ar je oče, k a p ita n na ladji!" fac-sim ile; snimek — Če je svet končen, te fa k to r; či nitelj daj se bo sveto v n i raz- † farsa (fr.) ; gluma, b u rk a voj nekoč nujno končal., fasad a; lice, pročelje Svetovna u ra se bo ra fa s c in ira ti; očarati, om a di izžarjevalnega p ritisk a m iti nekoč ustavila. Napačno † faso n irati (fr. faço n n e r); j e n. pr. V ztrajajte n a tej 1. oblikovati, o b ra z iti; poti, u čite se jezikov, de 2. ličiti lajte in e n k r a t bodete faza; (lunina) m ena; (pren.) iz src a veseli svoje m la stopnja dosti (prav.: in bodete februar, a rja kedaj i z s r c a . . . ) † feljton (fr. fe u ille to n ); li e n o rm ; ogromen, neizm e stek, p o d liste k ; † feljto ren n is t; listkar † ensem ble (fr.); skupnost, † filtrira ti, precediti, p re celota cejati, n ced iti e p o h a ; doba, razdobje † fin (rom . izvora: dovršen); † epoleta (fr. ép au lette); tenek, droben, rahel, n e n a ra m n ik, naram n ica žen; tenak nos († fin nos), † esé (f r. essai poskus); te n a k sluh, tenak okus, ra z p ra v a ; (leposloven) im a dobra (tanka) uše članek s a ; tenko platno, tenko sukno, ten k a d lak a; tenesk o m p tira ti; odbitovati kočuten, ten k o las, tenko† eskorta (fr. escorte); sprem slu šen ; drobna p ila : stvo, straža † esp la n ad a ; ploščad droben, živ prah; rahel 48 čut, ra h lo č u te n ; rahlosluš en feinhöre n d , nežnočuten; olikano vedenje († fino), u glajenost, je zik, vedenje ugláditi; pre brisana gla v a ein fein er K o p f; umetno delo feine A rbeit, čisto, suho zlato, feines G old; pražnja s ra j ca, pražnje predivo, pražnje platno-, izglajen verfe in e rt † fin esa; tenkoča, tenkost, nežnost ; čistina Feingeh a lt des S ilb ers; olikanost F einheit d er S itten fin g ira ti; i zmisliti, del. iz m išljen, nam išljen fiziolog, fiziologičen † flenča (iz nem. Flietschen); deklina † fleten (nem.); ljubek, srč kan, nežen, p relesten foliant, folio, in folio; v celo polo, na celem listu ; foliira ti, listovati fo rm u la r; obrazec † fo rsirati (fr. fo rc e r); si liti, s. se fosforescirati; svetlikati se frača in prača fragm ent; odlomek frakelj, eljn a ; frak eljc Franc, France, F ran čišek ; Franca, F ran ja , F ran či ška Francoz, francoski † franža (fr. fra n g e ); robíca † fra p ira ti (fr. fra p p e r, tolči, udariti); presenetiti freska; al fresco m alen, n a moker omet slik a ti; na mokro slik a ti † friv o len (fr.); n e nr av en, nečist, um azan, nesram en frflja ti frfra, frfra v , frfravec, frfrav k a frkavec † fu rn ira ti (fr. fo u rn ir ob ložiti); oplatiti, fournier, oplatica; n adèl, éla g. gaber, ra, gabre † gala (it. n ak it); † galaobleka, pražnja, slavnost na obleka, † gala-voz, slavnostni voz † g alan ten (it., fr.); vljuden; pazen, v itešk i; gizdav † galop, (fr.); skok; galoper fr.; v skok jah ati, je z d iti, d irja ti; po črnih g ro b ih v skok leté (Preš.); skokoma je z d iti, d irjati ganiti in g e n iti, ganem ; gani in geni! gan il in g en il, g an ljiv in g en ljiv † g a ra n tira ti (fr. g a ra n tir), jamčiti, p o ro š tv o v a ti; ga ran cija, poroštvo, jam stvo † garaža (fr.); kloníca † g a rd a (fr. g a rd e ); straža; † g ardedam a (fr.), nadzirateljica; † garderoba, oblačilnica garje, rod. g arij, g arjav, g ar ja v a ovca, garjavec † g a rn ira ti (fr. garnir); vde la ti, o k ra siti, o p rem iti; g a rn itu ra, oprema † g arn izija (fr.); posada, posadka; na p. b iti gasivec in g asilec; g asilsk i 49 († gasilni) dom ; gasilnik, gasilnica; g asilen , g asil no društvo († po žarn a bram ba) † gaža (fr .); plača genij (†žení); duh, veleum † gen re -s lika; slika iz (vsak danjega) življen ja; genre = svoj (poseben) način, okus † gepelj (nem .); vitel, tla gibati, gibljem in gibam , gibljaj, g ibalnica gimnazija (†gim nazij), gim gnev, gnevati se gnezdece († gnezdice) gnida, gnidav, gnidavec gnjat gnoj, zmesni gnoj, d er K om p o st gnus goba; gobov, gobova juha; gobav, gobavec gobezdati, ám godlja, g o d ljati † g o flja (iz nem. Gaffel); gobezdač, h la stač , širo k o u stn ež; glagol: u s titi se golša der K ropf gomazéti in gom ezéti gomolj, lja ; g o m o ljast gorčica, der Senf; gorčično zrno gori in g or; g o ré n ji, górn ji, g o rn jica , G orenjec, G orenjsko gorjup (gre nak), gorju p o m aslo, gor ju p o kom u b iti gos, goska, goščica († gos čica) gosli, goseln, g o slar gospa; 1. gospa, 2. gospe, 3. gospé († gospej), 4. gospó, B. p ri gospe († go spej), 6. z g o sp ó ; dvojina 1. 2. 4. gospe, 3. 5. 6. gosp ém a; m nož . 1. gospe, 2. gospé in gospá, 3. go spem, 4. gospé, 5. gospeh, 6. gospem i; gospenji, gosp ejn i gospod, gospodov = gospodnji, gosposki gospostvo, gospóska, go spoščina gospodaren w irtsch aftlich, g o sp o d arn a žena nazijec, gim nazijski gladilnik (likalnik) glas; glasba, glasben, g la s k a ( = n o ta ); († g laso v ir = = klavir); glasom predi, (nem. laut), slov.: po, n. p r. † g l a s o m zadnjih u ra d nih poročil, slov. po zad njih u ra d n ih p o ro čilih ; † g l a s o m tu u ra d n e g a do p isa, g l a s o m t a mu rad n eg a u k a z a . . . slov.: po (tukajšnjem ) u ra d nem dopisu, po (tam k aj šnjem ) urad n em ukazu ali z urad n im ukazom glavnja († glovna) glede, g. na stro šk e, glede pašnikov (†z ozirom n a ..) glén m ., d e r Schleim , glen ast gleženj, žnja glina, g lin é n , g lin a st glista, glistav, glistav ec globok, glo blji, globočji, globši, prisl, globlje, globoče, globokeje glumpec in gum pec gnesti, tem ; gneča († gnje ča), gnetenec d er Knödel gospodična Slov. pravopis. 4 50 goslač, gostačka in gostaška gotov, gotov denar, goto šča k , graščakinja, g ra ščin sk i ; g rajsk i vin a; pom ni: nam. tujega g rá šica, grašičen, g rašičn a m oka gotov (fr. certain, nem. ein gew isser) se rabi v g ra v ira ti; vrezati, vrezo v a ti; g ra v é r: vr ezo v alec slov. nedoločni zaim ek ne ki, nekak, nekateri, ne grbav, grbavec, g rb av k a kaj itd., n. pr. P rišle so grčav, grčav k a (grčava pa lica), g rčavina n e k e (ne: gotove!) stv a ri vm es (a li: n e k a j je p ri g rd iln ica,p o g rd ica Schm ähsch rift šlo vmes). — Res je, da se n e k a t e r i ljudje (fr. greblja certain es personnes) iz- gredelj, eljna, g ré d e ljn ic a lahka sp rija z n ijo z ne- grenčica p rilik a m i življenja. — † g res (nem.); zdròb, óba Nove sm eri v u m etn o sti † g rin ta (nem. d e r G rind), prha, prhe na životu, p. zadnjih let niso ug ajale n a glavi,; prháj vsem, am pak le n e k a te rim (ne: gotovim !), Grintovec, G rintovci slovstveno izob raženim gristi (†grizti), grizem , g riž bravcem . Napačno je n. ljaj, u g riž lja j, g riz a v ic a p r. S ta ra cerkv en a slo- griža, g rižav, g rižav j o tro ci v a n ščina je p riv zela p ri grm; v tem g rm u tič i zaSrbih polagom a go t o v e jec, da lie g t d er H und žive oblike (prav: n e k a b eg rab en t e r e , ali: v e č , m n o g o grm ada in g ro m ad a živih oblik). — Pom ni grmeti (†grom eti), g rm en je, tudi: s t o r j e n a obleka g rm ljáv a († izgotovljena, fertig es groblja K l e id ) ;n a r e d il, s t o r i l , gródelj, d lja (taljeno železo) k o n č a l. . . sem ( ne: gotov grohot in krohot, g ro h o ta ti sem), in k ro h o tati se gotski † g ro tesk en (it.); čuden, govoriti o čem (ne: od česa!) čudnolik, spačen gozd, g ozda († gojzd), go g ru n t (nem.); zemljišče, zem zden lja, posestvo, posed; cela gozditi, zagozditi († gvozem lja, celo zem ljišče, zditi) posestvo; pol zem lje, če grábiti († grabiti), g rab im t r t zem lje; g raščin a im a grablje, el j; g rábljišče sedem zem elj; zem ljak, polzem ljak, četrtzem ljak g racioznost; m ilina gramòz, óza (grušč) der † g ru p a (it.); skupina gugati, gugav, gugavec, guS chotter g a v k a; g u g a l o , gugagraščina († grajščina), gra 51 lica, gugalen, gugalnica, hliniti, h linjenje, hlim ba; h lin av in h lin ja v , h linjavec se, guncalica, g u n caln ik hm elj, hm eljen, ljna, hm eljá r gaščer in kuščar, rja † g u v e rn a n ta (fr.); vzgoji hodulje in hodalje die S telteljica zen hom ogen; i stovrsten, isto roden, enak H. † ho n eten (fr. honnête), ča sten, častit, čislan, pošten hábati in hebáti, ám ; habn iti in h e b n íti; h a b át in h o n o ra r; nagrada, g l . n a g ra d iti hebát h a h ljá ti , ám ; voda iz lu h o riz o n t; obzor, obzorje; kenj hah ljá; h a h lja ti se, h o rizo n talen , vodoraven h abljàv, hahljav ec, hah- hoteti, hočem, čem; nečem, ljavk a nočem ; češ (glej pod češ!) h a lja , h aljica hoč ( = hočeš), noč (nočeš) h a rm o n ija ; soglasje, sklad, hraniti, hranjenje, hram ba; skladnost; prid. soglasen, hranilnica, h r a n i l n i k skladen das F u tte r al † h a se k , hasen (madž.); ko hrapav, ava o rist, p rid hrbtica, Kiel hči, hčere, hčerin, ina, ino hrepenenje († hčerni), hčerin ji, hčer- hribolazec, h rib o lastv o nji h ripa († g rip a; nem. G rippe, h egem onija; vodstvo, n a fr. g rip p e, je slovanskega čelstvo, p rv e n stv o izvora!); hripav, h rip a hehetáti, ám (se) vec, h rip a v ic a h etero g en ; raznovrsten, h rkati, hrkav, hrkavec, h rra z n o te re n ; različen kavka, h rk a v i ca h ia t; zev hru stati, h ru s ta v , h ru sta hijena vec, hrustavka hirati, ara; h ira v , híravec, hiravka, h ira v n ic a in h i hruška, h ru šev , h ruševec, h ruševka, hruševica, h r u ra ln ic a šev in a hišna hrvatski in hrvaški hiš trna hrzati, hrzavec hitre (kdor h itro dela) h ud, hujši, p r is l. huje hkratu, h k ra ti hudiča (udnica, sk rn in a) hlam udráti in ham edráti die Gicht hlastáti, hlastav, h lastav ec, h udobni († hudobnik) h lastavka in h v a sta ti, hujskati, h ujskač hvastav g ugalnik gunca (gugalnica), guncati 4* 52 hvala; † na hvalo (fr. g ràce à, nem. dank —) = po, radi; n a p a č n o je: Na hvalo prizadevanju v. škega župana so razde lili kosilo (prav: po p ri zadevanju ali na p.) Noga se m u na hvalo širokim čevljem res ni razb o lela (VI. L evst.; prav: zaradi širokih čevljev) † h v alisati (neslovanska končnica — s — !): h v a liti I. ideal, vzor; idealen, vzo ren; idealizirati, vzoriti, povzoriti ; idealnost, vzor nost id eja; misel, pojem, pom i sel; om iselje, Id e e n k re is; fixe Idee: upr ta m isel id en tičen ; i stoveten, is ti; istovetiti, istovetn o st i geljc, igeljca i gla, iglavec (iglasto d re v je); igèlc, igelcà. ig n o rira ti; prezirati igrc, rca igroželjen ikra, ikrav, ikrnat, ikrnica, poved, n. p r.: M oral bi p ridnejši biti (†im el bi); nikalno: P ri vas ne sme tako b iti († n im a b iti); 2. n a j, če s e izraža želja, ukaz, zahteva, n. p r.: kaj naj sto rim († im am sto riti), d a dosežem večno življenje? 3. bodem, bom, če se izraža prihodnjost, pričakovanje, n. pr. Ali si ti tisti, k i bo p rišel, a li: k i prid e ? († ki im a p riti) imetnik, im etelj (+ im e jitelj) im p lic ite ; vštevno; (pren.) po zm islu im p o n d erab ilija m nožina; netežnine (k ar nič ne tehta) † im p o n irati (fr.); ugajati k o m u ; spoštovati koga † im p re g n ira ti; prepojiti im p u lz; pobuda im u n ite ta ; svoboščina; im u n 1. svoboden, neod g o v o ren ; 2. zavarovan (zoper nalezljivo bolezen) † in cid en t (it., fr.); pripet ljaj, dogodek in d iferen te n ; n erazlo čen , s re d n ji; (pren.) mlačen, m alom aren, n em aren in d ire k te n ; posreden in d isk re te n ; nemoldeč, n e p rem išljen, brezo b ziren ; e r is t in d isk re t: ne zna ik rn ik il, ila ; ilov, ilovec, ilovica, ilovina ilu z ija ; slepilo, slepitev, omama, m am itev ; iluzoričen, slepilen, omamen molčati im a g in a re n ; umišljen † im endan (po nem.) = god, in d iv id u u m ; posameznik, godovno poedinec, poedinka, edi im e ti;pom ni: za nem .haben, nec; in d iv id u alen , oseben, sollen s e rabi v slov.: 1. gl. p oseben; s. osebnost, po morati, če se izraža za seb n o st 53 indoevropski, († indoger- † in te re s (fr.); 1. prid, ko m anski) rist; državi je v prid, in d o le n te n ; n e o b ču tljiv ; (pren.) nemaren, len in d u c ira ti; navesti, n av a ja ti, našteti, n a šte v a ti; in d u k cija návod, indukto r návodič; navoden, n. pr. navodno vreteno in d u s trija ; obrtnost, in d u strijsk i, obrten in fa n te rija ; pehota, pešci m nož . in fe rio re n ; podreden, dna, slabejši † in fo rm ira ti (it., fr.); po učiti, obvestiti in geren ca; posezan je, po seg; gl. posezati , vtikati se, vp le ta ti se v kaj in h ib ira ti; zavirati in ic ia tiv a ; začetno delo; (pren.) pobuda inje (ivje), in ja s t, injavica inkluzive; vštevši, do v š t e t e g a 1918. leta in k o g n ito ; pod tu jim im e nom in se ra t (p rv. pom. u v rstek , in s e rira ti u v rstiti); oglas, oznanilo in stan ca; oblast prve, d ru g e ... stopnje, sodna stop n ja; sodišče prve, d ru g e . . . stopnje in s tin k t; (prirodn i) nagon in stitucija; uredba, n ap ra v a in stru m e n t; orodje, poseb no g l a s b e n o integralen, docelen, lna, o. celovit; n erazd élen, lna; s. docelnost, celo k u p n o st in tenziven; j ak, intenziteta, j akost n a k o rist (ne: v in te re su države je); k a r se tiče p r i d a občine (Levst.; das Interesse der Gemeinde); ne: Ako je izkoriščanje v m ojem in teresu (slov.: v m o j p r i d , m eni v ko ris t; 2. zanimanje; † inte re sira ti (fr. in téresser) zanimati koga, deležen b iti česa, m a ra ti za kaj, n. p r. L judem je do tega (sont intéressés), da bi življenje o h ra n ili (Žup.); † in te re sen t; deležnik in te r v e n ir a ti; posredovati † in terv iev (angl. interview , izg. in te rv ju , sestanek) razgovor; † in te rv ie v a ti k o g a; sestati, razgovarjati se s kom † in trig a ( fr .); spletka intuicija, gledanje; gl. gle~ dati, zreti n a kaj irh , irhast, irh ar, irhovec, irh o v in a ira c io n a le n : nerazložen, žna, o iro n ija, podsmeh; ironičen; podsmešen iskati, i. k ruha, službe iskra, isk ren i steje, osteje, m esteje isti; neslov. j e n. pr. P o d pisani p ro si sl. o k rajn o g la v a rstv o , da bi m u i s t o d o v o lilo ... (prav: da bi m u dovolilo) iti, g rem ; gre za kaj (brez s e !); p o zl u , p o d z1o iti zu g runde geben iver m. in ž. 54 iz, predl.; p om enja 1. p rem i kanje, ki j e namerjeno iz kake stva ri, n. pr. izbiti si kaj iz glave, izp eljati kaj iz česa; 2. zv r šite v dejanja, n. pr. izbliskalo se je, izgotoviti; 3. do sego kakega namena, n. pr. iz m isliti si, izg o v o riti si kaj. Predlog i z pa je v m nogih prim erih izgubil svo j ja sn i pom en in se je i obrusil; zato pišem o v m nogih prim erih b r e z r a z l i k e iz ali z (s). Pol na oblika se piše p r i no vejših tvorbah (n. p r. izvestje, izraz) in pa tedaj, kadar j e prvotn i pomen predloga še razviden, n. pr. iz dihniti d u šo, izo stati i z šole, iz p isati kaj iz kn jig itd. g reh , ro k e, k a r je na deski nap isan o i zbrusiti in zb ru siti, n. pr. noge, čevlje i zbuljiti oči i zcediti, izcedek i zceliti in sce liti ran o izcela, scela, iz celega (ne iz enega kova, a u s einem Guß) izcimiti se izčakati (se) in sčak ati (se) i zčim žati in sčim žati, sčim ženo telo i zčista, sčista, sčisto m a i zčistiti, vino se je izčistilo i zdati, izdajati, izd ajatelj, izdaten izdelati in zdelati šole, kako delo; ves (i)zdelan, b o lezen g a je (i)zdelala i zdelek d as P ro d u k t, E la b o rat, izd elo v ati (proiz izba v ajati) izbebit i in zbebiti izdihniti dušo i zbrati, izbirati, izbirčen, izbirek, izbor, izber; toda i zdirati, iz d re ti m eč, zob, i zdolbsti z b ra ti zusam m enlesen i zbiti, i. si kaj iz g la v e ; zob, izenačiti oko kom u i.; toda z b i t i , izganjati, izgnati zbijati, n. p r. klo b u k z izginiti in z g in iti † izg led ati (po n e m ); na glave, z žeblji z. pačno: ta p o k ra jin a lepo i zblebetati izgleda (slov.: je lep a vi izbleknit i deti ali je lep a); slabo, izbliskati se dobro izgledaš (slov.: bo izbočiti, izbočeo, izbokel, lan, zd rav si [videti]); reč konvex, izbokati je vid eti lepa, bela, č rn a izboljšati in zboljšati iz bositi in zbositi, n. pr. izglodati in zglodati konja, kolo se je (i)zbo- i zgotoviti in zgotoviti s ilo i zgovor, izg o v arjati se izbrisati, vino se izbriše i zgubiti in zgubiti, (i)zguba (ubriše), izbrisan a glava; i zgurati in z g u ra ti; (i)zgu(i)zbrisati madež, dolg, ra n 55 izhajati, časniki izhajajo, izkuhati in sk u h ati jed to izhaja iz tega; † izha izkupiti in skupiti, sk u p il ja ti dobro, slabo, s čim (po nem. auskom m en) = prebiti, prebijem, prebom, n. pr. Slovenščina lahko jo je ; izkupiček in skupiček izkusiti in skusiti, izk u šn ja (iz p it), sk u šn ja E rfahru n g ; toda izkustvo, iz k u stv en izkvariti in s k v ariti izloči, izležem, p tica m lade izleže izlesti iz česa izlikati in zlik ati sukno, p erilo izliti kaj iz česa izlizati in zlizati (se); m ed iz skodele izločiti, izlo čati iz sebe izložiti, iz la g ati, izložba (razstaviti) izmanjšati in zm anjšati p rebije (ne: izhaja) brez vseh tujk. — Z njim ni moči p re b iti († izhajati); ob vodi in k ru h u prebiti; z m alim p re b iti; tudi: ne m orem strpeti brez česa ( = p re b iti brez česa) i zhladiti in sh lad iti izhod, izhoden, izhodišče A u sg a n g ; izhoditi in sho diti, izhojena in shojena pot izid pom eni konec, (ne uspeh) izimek, izimen, izjem a, iz izmed jem en iztekati izmakniti in m a k n iti (zmekiziti, izidem , izšel, izšla, niti) sto l izpod nog, toda izšlo zm akniti (vzeti) izjasniti se in zjasn iti se izmena, iz m en jav a; po iz izjava, izjaviti m eni = izm enom a (v rsté se); i z m e n i t i a b lösen, izjed in izjeda f.; izjedi d elati izjokati se, toda zjokati (za jokati) izkazati in skazati moč, m ilost izkidati in skid ati sneg,gnoj; toda skidaj se odtod ! i zklasti, izkladem (iztožiti) izklesati in sklesati kamen, luknjo v živo skalo izključiti iz d ruštv a, toda skliučena stark a, sk lju čen hoditi i zkopati oči, zaklad; izko- pina izkrcáti, ám i z m e n i t e l j der A blöse r; n eslo v. je v pom enu izm e n ja ti besede, n. p r. P r i b ližal se m u je in sta i z m e n j a l a nekaj besed (fr. ils o n t échangé des paroles), slov.: sta spre govorila nekaj besed a li: s ta g o v o rila izmèt, é t a ; izm etati kaj iz česa ; toda zm etati kaj s česa, seno z voza; vse je zm etano izmisliti in zm isliti si kaj, izm išljo tin a; toda z m isliti se n a kaj 56 izmodriti, to me je izmo- izpolniti m sp o ln iti, izpol njevanje, spolnjevanje drilo izmotati in zm otati v klob- i zpoved ( = izjava); spoved ček in izpoved, spovednik in i zmrcvariti in zm rcv ariti izpovednik izprehod in sprehod, (izi zmuzniti se iz hiše p re b a ja ti se in sp re h a i znad ja ti se) iznajti, iznajdem , iznašel, i zpremeniti in sp re m en iti iz n a š le c izpričati in sp ričati iznebiti se in znebiti se izpriditi in s p rid iti i znemoči = obnem oči iznenada, iznenaditi koga, izprva in sp rv a i zraslek, leka iz nenaden, dena izneveriti se in zn ev eriti se izrečen, čna, o, izreči m isel, izrek iznimek, m ka izreden († izvanreden) iznova in znova izrezati kaj iz česa, izrezek izobčiti i zrin iti se, m eh u rci so se izobrazba izogibati se iz rin ili iz o lir a ti; osamiti, s a m iti; izročiti, izročilo izolacija; osama, osam itev izrod, izrodek i zpahniti koga iz česa; toda i zružiti fižol, koruzo sp ah n iti (zvariti, zvezati) izrvati, izru v ati, izrujem izpéh ati in spehati konja izsekati podobo iz k am en a i zpeljati kaj iz česa, p tičk i izsiliti izskočiti iz stre ln e g a ja rk a se izpeljejo izslediti, izsledovati, izslei zpisati, izpis, izp isek dovateli F o rsch er izpit izpiti (se), izpite oči i zstopiti iz d ru štv a izplačati delavce; izplačilo, iz suti, izspem izplača; se ne izplača in iztegniti in - steg n iti roke, splača v ra t izplati, izpoljem vodo iz iztakniti in stak n iti kom u čolna i zpod izpodbiti kom u kaj i zpodbosti in spodbosti († vzpodbosti) izpodbuda in spodbuda († vzpodbuda) izpodleteti in spod leteti i zpodrecati se in sp o d recati se izpodriniti in sp o d rin iti kaj, oči izterjati iztrebiti, iz tre b a iztrezniti se in s tre zn iti se iztrgati palico kom u iz ro k ; toda s trg a ti (raztrg ati) obleko izučiti izumiti, izum itelj izuti (sezuti) izvaliti, p tič i so se izv a lili 57 izvarek, rk a († žlindra) i zvedeti in zvedeti, zvedav, jajcem ; jajčece († jajčice), jajčn a jed jak, jačji, p risl. jače zvedavost iz večine; po večini, veči jalov, jalo v a k ra v a ; jalo v izgovor nom a 36. izveličati in zveličati januar, a rja ; prosinec izvid der B efund jarem, rm a izviniti in zviniti, (i)zvinek jasli, jaselce izvirati, izv ir jastreb izviti kom u kaj iz ro k jaščerica († jaščarica) in izvleček gaščerica izvoliti, izvolitev eln e (nem ško ja wohl izvreči, izvržem , iz v rž e k ; † jav n = komaj k ra v a je (i)zvrg la, sad jaz;icht) p o m n i: vse m oje b i se je (i)zvrgel s t v o , m ein ganzes I c h ; i zvršiti in zvršiti, (i)zvršilna on je za d v a mene m oo b last čen izvrtati jazbec, beca, jazbečev izven jécav, jecavec, jecljati izvzeti, izvzem ši ječati, ječav, jéčavec, jéizza, izza mize v stati čavka izzvati, izzovem ječmen ček, ječm enka, ječ izžeti, izžmem. m enova k a ša († ješp ren j, iz nem. G erstbrein) J. jedro, je d rn , je d rn a t, je d r n a to st jablana in jablan, i ž. ja- j egulja blanov, jabolko, jabolčen, jeli, jelita, je lite ; jeli, da jabolčnik, jabolkovec je re s; jelite, d a je p ra v ; j adrati, am ; jádravec, jágrd o je, jelite, če nam drar, jad ra rstv o očitajo ? j adrn in jed rn (hiter), ja jela, jelka, jelkov drno iti, ja d rn korak, jajelša, jelšev d rn o st † jen jati (iz nem. h e n g en ); j adro, jádrnik, jád rn ica nehati jaglo (pšeno), laško jaglo = = riž jerbas, jerbašček jagned m., jagnedov, jagne- ječmen, jerm en je dovina j etika, jetičen j agnje, jagnječji, jagnjetov, jetniš nica j agnjič, pasi m oje jagnji- jetra, jeter, je tro m ; jetrca, če; j a n j e c , janjčji, janjjetrčn ik , je trn , je trn ik , ček je trn ic a jajce, množ .: jajca, j ajec; jezav, jézavec, jezavka 58 jezdec, deca, jezdenje, je- k a -li; a li g o rí, k a -li? Ali ženje (starejša oblika); jezdariti, jezdarjenje j ezero, jezeren, zerna, jezer nica, jezerski j ezikati (prepirati se), jezikàv, jezikávec, jezikavka j eziti vodo, zaježen jezuit, jezuitski j okati, jokav, jókavec Jožko († Joško) jugovzhod, jugozahod; južnovzhoden, južnozahoden j ulij, ju lijs k a vročina j unij, ju n ijsk i Jurij, J u rija († J u ri); Jur, J u rja (v preprosti rabi), Jurček, Jurjevo † ju riš (turško); naskok, napad, n a v a l; ju rišiti, n a skočiti, na p asti n a v aliti jurski, ju rsk a tv o rb a jutro, ju trn , ju tr n ji; ju trn a m e g la , ju trn ji sapa; † ju tr o v = j utrn , jutrnji; † ju tro va dežela - jatrna, vzhodna dežela, vzhod (V zhod); † Ju tro v o = = vzhod (Vzhod); na vzho du, n a ju trn e m ; napačno j e : N ahar je b ila lep a ko roža Ju tro v a (Fr. B.) = ko roža Jutra (Vzhoda) jutri, ju trišn ji, ju tra n ji južina K. k predl.; pred k in g se piše h, n. pr. h kovaču, h glav a rju † kab in et (fr.); 1. izba, soba, sobica, h ra m ; 2. (pren.) vlada, m in istrstv o ; 3. zbirka smo sam i razbojniki, k a li? 39. kabel- in kebèl, la kaber, bra, k a b rn kadar, k a d a r koli, k a d ar si bodi kadilo, kadilnica, k adilnik, k adilen kadulja d e r Salbei kadunja, k ad u n jast kahljati (se); h a h lja ti (se) kajpada kakor, k a k ršen († k akoršen), k a k ršn o st k a lig ra f; lepopisec kalcij das K alzium kali das Kali, kalij das Kaliu m † k a lk u l (fr.); račun, (pren.) načet; k a lk u lira ti; ra č u nati, i zračunati, preraču nati kam en, ro d . k am en a in k a m n a ; k a m n á ti, á m ; k am niten, kam n o lo m (tu di lom) kam, kam li; n im a beliča, kam († kam o) li d in a r † k a n al; vodotok, vodotoč; prekop, pretok, p rotok, p re liv kanja, kanjec k ao s; zmeda kapelj, kaplja, e ljn a kapnik, stoječ k., v iseč k. † k a p ric a (it., fr.); sitnost, trm a ; prid. hudomušen, trm a s t kar, česar, čem ur, p ri čem er, s čim er Karel, rla † k a rto n ; lepenka 59 kašelj, ka šlja ti; k a šljav , kášljavec, kašljav k a k a talog; imenik, zapisnik k a ta ra k t; slap, prag, sla povi, pragovi reke Nila k a ta stro fa ; prekret, p re v ra t; pren. poguba, pogibelj kateri; o rabi zaim ka k ateri in ki pom ni: 1. kateri se rabi kot oziralni zaim ek navadno le, kadar m islim o na eno ali več i z m e d dveh ali m nogih oseb ali reči, n. pr. K a t e r i ste s tem zadovoljni, vzdignite ro ke. K a t e r e g a bom po klical, tis ti naj se oglasi. V saka pšenica, k a t e r o kupim , je snetjav a. Ezav se je po v rn il po oni poti, po k a t e r i je p rišel. — 2. kateri se rabi poleg ki za predlogi, n. pr. Zadušil sem silom a vzdihljaj, s katerim se m i je hotelo ola jšati nesrečno srce. (Strit.) To so b ili dnevi, ki časih n a tihem zahre peni po njih srce. (Cank.) Stog je m očen kol, okrog k a t e r e g a se žito, seno ali slam a sklada. — D ru gega nim a k a k o r pot, k i hodi po njej, pa še tis ta n i njegova. — 3. Kadar se govori o stva ri s a m i zase ne glede na druge, se rabi navadno ki, n. pr. T ista pšenica, ki jo zdaj kupuješ, je snetjava. — Im enovani lis t p ro sim da popravi krivico, ki m i jo je sto ril. — To ni za velikana, ki se m u p ra v i B rdavs, p a tu d i zam e ne, ki m i p rav ite Krpan. — 4. ki nadomešča lahko tudi kak predlog, n. p r. Živel je pobožen mož, ki ( = o katerem ) so p ra vili, d a m u je vse védeče. N a m oje plaho, razbolelo srce so trk a li ponočni glasovi, ki človek ne vé, a li se vijejo iz zem lje a li lijejo z neba. (Cank.) — P rid e ta n a cesarsk i dvor, k i p ravijo, da je neki siln o velik. (Levst.) katoličan kava, kaven, vna, k a v n a († kavina) prim es † k a v cija; varščina, jam ščin a kavelj, e ljn a , k avljast, kavlja t kavkelj, k lja k av zaln o st; vzročnost; vzročna zveza d e r K ausalnexus kazalo, kazalnik, kazalnica, k a z a le n ; toda kazavec ali kazalec kaznovati († k a zn jev a ti), znujem kdaj, nek d aj; 1. vprašalni za im ek: od k d á j? 2. nedoločni zaim ek, n. pr. Če sem ti k d à j kaj dobrega sto ril. K ot nedol. zaim ek tudi kedaj, n. p r. Se bomo že k e d à j videli. Če p ri demo kedaj v nebesa, nam bo vse jasno, kdor, 2. ko g ar in čigar, 3. kom ur, 4. kogar, 5. p ri komer, 6. s kom er 60 kljub, vklju b : (na)vzlic kemik († kem ičar) kès, kesa (v tem pomenu ključavnica, k lju č a v n iča r; bolje k e sa n je ); kesen, kes a n : kesnejši, k ašn ji, p risl. kesneje k i (glej p r i kateri) kij, kijec († kic) kilav, kilavec, k ila v k a kimavec (septem ber) † kinč (iz madž. kincs za klad), kras, nak itje, lišp ; † kinčati, (o)krasiti, zaljšati, okititi, lišp a ti kisel, kisela, selo (stara oblika), kisla, slo (mlajša obl.); kislec, kisleca, k i sik, k islin a † k it (nem.); lepilo, zamaz- ka kje, kje drugje, kje kdo kládivo, kládivce († klad- vece) k la sifik a cija; razredba, oce n a ; klasificirati, (po)razrediti, oceniti klavec, klaven, v n a , o ; k lav nica klavrn, k la v rn o st k la v z u la ; pristavek, ute snitev klecati, klecav, klecav a no ga, klécavec klečalnik klečeplastvo klepalnik, k le p a ln o k la d ivo; klepavec klepetav, klepetavec kleveta (obrekovanje) † k lik a (fr. clique); pom eni; drhal, svolat klim a; podnebje † klišé (fr.), ploskanica, p lo sk a; † klišarn a, plo- skarn(ic)a klju k a, kljukec kljun, kljunač, k lju n a st kljusa in kljuse, eta kljuvati, klju jem in k lju vam klobkó, klobčič († klopčič), klobček † k lo fu ta (nem.); zaušnica, † k lo fu tati, u d a riti, biti, tepsti, u h ati † k lo v n (angl. clown, izg.: k la v n ), glumec klopca in k lo p íca km alu († km alo) kmet, n a km etih, s km etov p riti kmetiški in km ečki knez, knezovati, k nežovina (kneževina); k n e g i n j a (knezova žena), k n e ž n a (knezova hči) knjiga, deželna k n jig a († de želna deska, L an d tafel); (pren.) k n jigožèr, Bü cherw urm , -n a r r k o; 1. ko = k o t = k a k o r; m olči k o (kot, k akor) rib a ; 2. ko = čim, n. pr. Dalj ko je p rav il, bolj ga je b ra t zavidal. — Bolj ko je te k la k ri, več je bilo k ristja n o v k o a lic ija ; zveza kobila, prid. ko b ilji, k o b ilje m leko kócelj, c lja ; k ó cast = k o d ra s t ; kó casta glava, oble ka, k ó cast k lo b u k kočíjaž, k o čijašk i kočnik (zob) kod († kodi), odkod, dokod kodelja, sk o d eljk ati se 61 koder, k o d rc, kodrav, ko † kolosalen; ogromen, ve lik an sk i ; kolos, velikan dravec, kodrcija kohezija; zlepnost, zvez † k o lp o rtira ti (fr. c o lp o rte r k ro šn jariti), raznašati nost, sodržnost (časnike, knjige); † kol† kokarda (fr., pom eni pent p o rtér; raznašavec, razlja); trak, znak našalec, † kolportaža: raz † koketen (fr.); spogledljiv, našanje k o k e tira ti, spogledovati † kom ašna, gam aša (fr. gase m ache); golenica; golenkoklja († kokla) ke m nož. (zavojci). † kokon (fr.); zapredek k om binacija; sestava, ko m kokolj bin irati, sestavljati, spa kola, kolca ja ti; (pren.) (prim erjajo k o lacio n irati; prim erjati (v več reči) domisliti se pravem pomenu: p. p rep is ko m en zu rab el; soizmeren z izvirnikom ) † kom fort (angl.); u dobje, kolek, kolka, kolk o v ati udobnost; prid. udoben († koleka, kolekovati), † kom ij (fr. com m is); u služkolkovina,prid.kolkoven, benec, (trgovski) sotru dvna, o n ik koleno, prid. kolenji, nad † kom ité (í a n g l); odbor kolenjo zgibo, kolenji † kom oden (fr.); lagoden, upogib zložen, ud o b en ; po lagodi koleselj, sija, seljna m i je; sam. lagoda in lak o lid ira ti; s okobiti s čim, got, lag o d n o st; p r isl. zla nasprotovati si ; kolizija, goma, lagodno sokob m., sp o r komolec, lca kolikaj, količkaj, kolikšen, k o m p ak ten ; strnjen, oklén, kolik ršen jeklen, jedrn, jed rén kolk, ka († kovk Strit.), die kom penzirati, nadomestiti, H üfte izrav n ati, odškodovati, sam. nadom estek, nado kolníca in kloníca, kolarnica, vozarna, la rem ise, m estilo k o m p etenca; pristojnost, d er Schuppen, garage p risto jn a o b last kolo, kolešček († kolesček), k o n ip ilira ti; sestaviti (iz koleščast † kolo (it. collo); naklade k razn ib k n jig ) k o lo n a ; stolpec, razp re- k o m p lek s; sojem, j m a ; ob del(ek) seg, celota k o lo n ija ; naselbina, našel je; k o m p liciran ; zapleten, za kolonizirati, naseliti, n a m otan seljevati; kolonist, nasel † k o m p ro m itira ti (franc.); osramotiti, osm ešiti nik, doselnik, doselec 62 k o n c e n trira ti; usrediti, sos re d iti, s re d iti; zbrati, zgostiti; koncentričen, sosreden, dna; istosreden, enosreden; koncentracija, usredba, sosredba k oncept; osnutek, zasnova, osnova k o n c esija ; pripust, dovoli tev, p rip u stilo (pism o o p rip u stu ) k o n c ip ira ti; 1. sestaviti, za snovati, osnovati, načrta ti; 2. zamisliti, zam iš lja ti kaj, koncepcija, za misel, sli koncizen, jeder, dra, o, je drn, jedrén, klén končati, p o m n i: v neprehajalnem pom enu k o n čati se; napačno: Tu konča tre tja s tra n Čopovega ro kopisa. — S et m konča Čopov odlom e k ( = f r. nem.); slov.: tu se k onča tre tja s tra n ; s tem se konča odlom ek končen, čna († konečno) = = dokončen, čna, čno († končnoveljav en , po nem. endgiltig) k o n d e n zira ti; zgostiti, zgo ščati, g o stiti; sam. zgo stitev, zgoščanje k o n d o lira ti; sožalje izreči; sožalnica (pismo) konec, pokonci p r e d i; ko n ci m nožina = su k an ec; † konec vzeti (fr. p ren d re fin, nem. ein Ende nehm en); pokončati se, po giniti, u n ič iti se k onferenca; posvet, posve to v an je; k o n feren čn a so ba, posvetovalnica k o n fid en t; zaupnik † k o n fis c ira ti; zaseči, zase gati, z ap len iti; sam. za sega = z ap len itev k o n flik t; sokob, a ; spor ; gl. sp re ti se s kom , zadeti ob kaj konfuzen; zmeden kongres, shod k o n g ru e n c a; sk ladnost p rid . skladen, p rilič e n , soglasen, gl. s k lad a ti se, u jem ati se konica, k o n ičast (šilast) konjederec († konjedirec), k o n jed erk a konjíca (konjenica), k ó n jik (konjenik) k o n je k tu ra ; ugibanje k o n k re te n ; predmeten, stv a re n konopec der S tric k konoplja, k o nopljén k o n s ta tira ti; ugotoviti, ugo ta v lja ti k o n stelacija (p rv . pom en: stan je z v ez d ; ozvezdje) položaj k o n stitu c ija ; ustava, k o n s titu a n ta , ustavodajna skupščina k o n s tru ira ti; narediti, de lati, tv o riti, z m isliti; se staviti, se s ta v lja ti, nak o n ta k t; dotik, tik, gl. (do) ta k n iti se k o n te k st; zveza ; v besedilu; ustroj stavka, stav čn i u stro j k o n tin e n t; celina, k opno 63 † konto (it.); račun; a conto, n a račun; conto corrente, tekoči račun † k o n tu ra (fr.); očrt, začrt; gl. očrtati, z ačrtati k o n tra d ik to riče n ; prekoslo ven, protislov en k o n tra re n ; protlven k o n tra s t; nasprotje † k o n tro b a n t (it. contrabbando tihotapstvo), tiho tapstvo, gl. tihotapiti; sam. tihotapec † k o n tro la (fr. contrôle) prigled, n ad zo rstv o ; † kontro 1i r a t i , p rigledovati, n a d zira ti, nadzo ro v ati; kontrolor, priglednik konvencija, dogovor, k on vencionalen, dogovorjen; običajen kopača († kram p nem.) kôpel, éli († kopelj), kopel- nica Badew anne k o pija; prepis, snim ek ; ko p ira ti, prepisati, posneti, snim ati, (sliko) p re slik a ti kopneti, im, kopnenje koprc, koprčev, der Fenchel koprneti, im, k oprn en je, ko p rn e ti od strahu , od žeje, po čem k. korakoma († k o ra k za ko rakom roman., nem.); na pačno: A li nekoč pride u ra — ne pob lisk o m a, tem več počasi, k o r a k z a k o r a k o m (C ank.); prav: k o r a k o m a , stopnjem a k o rek tu ra, poprava, p o p ra vek; popravna p ola (Korrek tu rb o g en ); korekten, pravilen, brezhiben k o re lativen, soodnosen korobač Koseski, rod. Koseskega, s K oseskim ; K oseskega († Koseskove, K oseskita) p e sm i; enako H radeckega most, Palackega zgodo v in a kositer, tr a ; k o sitrn , k o sit r é n ; k o sitrn ik ; k o sitriti, k o s itra ti kosten = k o ščen ; kostolom B einbruch († kostilom ),kostenica,kostenjak, koščica † kostim (fr. co stu m e); kroj, n o ša; † ko stim iran , zgo d ovinski dobi p rim ern o oblečen † k ošarico d ati, nem. einen Korb gel en = odreči k o m u kaj, odbiti (prošnjo), zavrniti koga košček († kos ček) kòt (g lej p ri ko) k o tánec die S p irale kotljati se kovčeg, éga († kovček, čka) kozèlc, k o z elca ; vezani kozelc, die D o p p elh arfe; s a m č a s t k o z e lc ali s a m e c (v nasprotju z vezanim k.); brana, okno p ri k. koženíca; p erg am en t kragulj, ú lja kraguljec, k raguljček, k rag ú ljiti kraj, krájeven, s kraja d e r e rste beste kralj, k rá lje v (osebno), k raljév = k ra lje v s k i; k ra ljestvo, k raljič, k raljev ič, k ra ljič n a († kraljičin a) 64 kramljati, v pesm i tudi stara krmežljav, k rm ežljiv oblika kra m o lja ti krn, prvi, zadnji konec Kranjec, kra n jsk i krasta = hrasta, k rastav , k rastavec, k ra sta v o st krat, p rvikrat, d ru g ik rat, d e se tk ra t; če k ra t skla njam o, se piše narazen, n. pr. koliko krato v, druge k rati, neke k ra ti kratek, k rajši, k račji, p risl. k r a je ; k ra tk e pam eti biti, k ra tk ih besedi b iti; k ra t ko (ia) m alo ne, sk ratk a, iz k ra tk a ; pom ni: den Kurzeren ziehen i zgubiti, iz gubo im e ti; p re m a g a n biti, n a škodi b iti krcelj, clja † kredenca d e r K redenztisch (it., f r.); s lov.: láv a, lávica k re d it; z a u p, v z. d ati krehati , krehav, k réhavec kr elj ut, i krem pelj , p lja , k rem p eljc krhelj, hlja, krh ljev ec k r hlika, krhlikov, k rh lik o vec k ri; krvni udor, B lu tstu rz ; krvni obtok, B lu tk reislauf krilatica Schlagw ort kristjan, k rščenik, K ristus, rod. K ristu sa in K rista k ritik († k ritiča r) presoje valec (-lec), ocenjevavec (-lec) k ritik a ; ocena, p re tre s ; k ritičen, usoden, odločen, opazen križavec, križavce p re šte vam k rlj la d je ; prid. k rn , k rn a , k rn o (okrnjen); krn zbor R u m p fp arlam en t krníca, p riti m ed krníce in pečine ( = m ed Scilo in Karibdo) krogla († k ro g lja) krpavec, d e r F lick er, Pfusch er kruh, pom ni: dva kosa k r u h a (ne: dva kruha), po sodi m i tri hlebe (tako j e popravil Hren Trubarjevo in Dalmatinovo tujo rabo: tr i k ru h e ); p e t hleb o v (tako pravilno Pohlin za p rejšn je : pet k ruhov) krvolitje, p re liv a n je k rv i († k rv o p relitje) krvoželjen, krvožejen kuhalnica kukavica, ku k av ičji † k u la n te n (fr. c o u la n t, gladko tekoč) = ustrež ljiv, vljuden, udvoren k u lm in ira ti; vrhovati, do vrba p riti, n a v rh u b iti; kulm inacija, vrh k u ltu ra ; omika, izobrazba, n a o b ra zb a , o m ik a n o st, obrazovanost, prosveta † k u p o n (fr .); odrezek † k u v e rta (fr.); ovojnica kvačkati h àk eln k v a lifik a c ija ; 1. k o t last nost: usposobljenost, 2. usposobljenostna ocena, p o p is; k v a lific ira ti uspo sobiti, o cen iti; del. u spo sobljen k v aliteta, kakovost k v a n tite ta , kolikost 65 las, la šček, laščast; las k v a rt; četvorka nica = lasn a igla, lasna kvatrn, k v atrni teden, kvaključica t r nica lasciv en ; opolzel, pohoten kvišku laskati, láskav, laskavec k v ocient; količnik laskrn (sladkosneden) k vota; delež, razd elek lastovica († lastavica), la stovka, lastovičji laščic in loščèc, čecà (klòp) L. la te n te n ; zvezan, sk rit, tajen labod, labodji, labodnica † lav o ar (fr. lav o ir); umi ladja, ladjin in ladijen, jna, valnik, u m ivalnica la d ijski; ladjica, lad jišče; laž, í, laž beseda, lažn iv ; ladjevje v sestavah laži = slutvo † lafeta (die L afette); pre (P seu d o -, A fte r-) lažim a, sp re d n ja prem a u stav n o st ; lažiučenjak, slutvoučenjak lagati in le g a ti lagàl in legàl, lažem le, le-tá, le-ta, le to ; le-tega; le-ti mož je; le-oni, lelahek, hka, o, lehák (legák), ona, le-on o; le-onega; lehka, lahen, hna, določna to d ; tod takle, takale, oblika lá hki, h ka, o; lažji; tak o le 39. prisl, laže, laglje, (lažje); pom ni: lahko se rabi tudi leči, ležem, velel. lezi, le nam. sm eti, moči, n. pr. zita, te Lahko bi pom agal, p a ne- ledje, sr.; množ. ledja češ. — Ali grem lahko z le g itim irati se i zkazati se, v am i? — Lahko nehaš, le g itim a c ija ; i zkaznica , lahčáti, lehčati izkaz laik; 1 svetni človek (na lemež sproti duhovniku); 2. lepenka, P appendeckel (pren.) n estrokóvnik (na lepotiti = ličiti, schm insproti strokovnjaku) k e n ; lepotilo, lep o tica die lajati, lajam in lajem Schminke; lepotilec der laket, kta, k tú in lahet. hta, Schm inker h tú ; množ. lákti m., lahti, les ; divjak drg n e dva kosa lehti ž., tr i la h ti; n ad lesa (ne: dva lesa), da si lahti, podlehti, nadlahti, zaneti ogenj p odlahti lesti († lezti), lezem lani († vlani), lanski lešnik la p id a re n ; j éder, klén, k ra leto ; koliko le t im aš? desettek let m i je, im am (to j e slov. nam. koliko si star, lápor, rja der Mergel, la10 let sem star); léten ski, porjeva jama 5 Slov. pravopis. 66 létina, dobra l . letošnji, letošnjik: poleti † ležeren (fr. léger, lahko m iseln); nemaren li vprašalna besedica, n. p r. Je li re s? Je li ne? Bog vedi, ni li to znam enje priho d n jih tem nih u r? — Bo li kdo († bo-li) vsaj eno solzo potočil za m e noj? — Gospod, sem li jaz? — Je li bolje († je-li)? N ajdete li med n jim a bistven razloček? — Ni li to prav očiten dokaz, da n i bistvenega razloč k a ? — S lišiš li, m o ja h či? (Dalm.) — Je li Savel tu d i med p re ro k i? (Trub.) — Hočem se m alo okrog: ozreti, je li de kek o r pred toliko leti. (Strit.) — toda jeli, jelita, je lite (g le j p ri je li!), n. pr. Ne poznaš me, jeli, ženica? (Strit.) † lift (angl.); dvigalo likalo, likalnik, likalnica † lim b a r; lilija lisica, lisič ji; list, listov, listovec † lista (die L iste); pola, izkaz, seznam lišček († lisček) lišpati, liš paln ik (o ro d je, s k a te rim se lasje žgó in kodrajo); lišpav, lišpavec lite ra tu ra ; slovstvo, knji ževnos t; slovstven, k n ji ževen locen, cna († locenj), locnat ločnica S ich erh eitsm ark e † lojalen (fr. loyal zakonit) zvest, polten, dober, p ra vičen, resničen, o d k r ito srčen) loščiti, čevlje 1. w ichsen, loščilo W ichs † lo tati (nem. lôten); spojiti, spajati Lovrenc † lo žirati (fr. loger); stano vati ; koga kam nastaniti l ub, lubov, lubad luč, lučca († lučica) Ludovik, toda L ju d ev it † lu k su s; gizda. razkoš, i ž., p o trata, Lux usw are gizdnina, g izdovina luska, lu sk av , luskavec lutka, l a poupée, die P uppe lutk o v n o gledišče, Kas p e rlth e a te r M. macesen, sna, m acesnov, m acesnovec mačeha, m ačehin, a m ačka,m ačica,m ačji; m a č je (†m ačkine) so lze; mačko v vreči k u p iti (po nem.) = na slepo k u p iti m aditi = m ed iti, m la d iti sad je; m ada. sadje v mado d ejati; m aden, dna † m a g a ri (iz turšk.); čeprav, ljubezniv četudi ljudje, rod. ljudi ljuljka († ljulika), ljuljčen m ahá lo, m ah aln ik l jut, lju titi se, lju tic a m ahljati,am ; m ahljaj, m ah lobanja na mah, m ahom a 67 maj, m ajsko († m ajevo) marec, rc a (sušec), m a r č n a solnce; m ajnik. m ajn išk i († m arčeva) v staja l .1848. († m ajnikov) izlet marenj, n ja in m arnja, nje maj = m la j; maje, m laje † m ario n eta (fr. m ario n n ette postav ljati majcen, ena, o, m ajčken, čkena, o m ajuskula; vélika črka maklèn, ena m aksí ma; načelo m ak sim aln i; največji m al, dosegam al, dosihm al, odsihm al malce (malo) m a li, prid., ima samo do ločno obliko: m áli, a, o, n. pr. m a l i hla p e c; za nedoločno obliko se rabi m ajhen, n. pr. h lapec je m ajhen (ne m al ali m ali); m alo po m alo sukzessiv, v m alo dneh. z m alo be sedam i; m anjši, m anj ; m a lokdaj, m alokdo, m alokje m á lica, dopoldanja m., pop oldanja m., m álicati m álin, m lin m alina, m alinica, m alino vec malomaren, n o n c h alan t; m alom arnost, nonchalance † m a ltre tirati (fr. m altraite r); s kom grdo, hudo, slabo, zlo, trd o delati, ravnati, p o stopati; m učiti mandelj, e ljna, m andeljnov † m anira (fr. m anière) 1. na čin; 2. množ. običaj, n a vada; spodòb, óba m a n jk a ti (nedostajati česa) † m anšeta (fr.); z apestnik mar, tega m i ni m ar, ali m ar ne veš? prv. pom. Micika, M arička) lutka, p unca; († polišinel, ital., fr. Cankar), lutkovno gledišče m ark an ten ; očiten, značilen, izrazit Marko in M arka marm or, rja marsikaj, m arsikak, m a rsi kdo † m a ršira ti (fr. m archer); stopati, hoditi martinček † m asa; 1. kepa , gruda, g rm ad a; 2. množica, sila, sila ljudi, sila snega, sila o p rav k o v ; 3. snov, tv a r; † m asiven, 1. i z celega, ce lo te n ; 2. samorasel, sam o ro d en ; brez p rim esi; suho (zlato); e in m assi ver Mensch, debel, zarobljen, neotesan † m a sa k rira ti (fr. massacrer), poklati, pom oriti maseljc, eljca † m aska (it., fr.); krinka, obličnica, korelek, obrazina maša, v élika m a ša das Hocha m t; † m ašo b ra ti ( p o nem.) maševati, m ašo o p ra v iti † m atad or (špan.); 1. biko borec, 2. voditelj, prvoboritelj m a te rija ; tvar; m aterialen, tvaren, rna; m aterial, gra divo, tvorivo, potrebščine 5* 68 m aterin, i na, in o ; mate mešan, m ešana luč (somrak) das Zw ielicht rinska hiša M utterhaus, m a t e r i n s k a dežela, mešníca, Dudelsack; km etič, n. pr. G rki so se iz svojih naselbin radi v račali v m aterinsko deželo; ma terinska šola (naspr. pod r u ž n a šola) † m a tra c ; žim nica; Federm atratze, vzmetnica † m edalja ( fr ) ; svetinja, († kolajna, iz it. co llan a o v ra tn a verižica) medleti, im od lakote, od žalosti, po kom (čem) mehak , mehek, hka, o ; mečji, m ekši , m ehkejši, p r is l. m eče (mečje) m ehir in m ehur, r ja † m emo ar (f r .); množ.; za piski, zapisi m enjati, m en jalo-, m en jalnik, m e n ja ln ic i; m enjavec in m enjalec m e rito re n ; stvaren, s tro koven merjasec, neresec merodajen (po nem.)) bolje odločilen mesec, eca in sca; v izve denkah le m eseca: me sečen, ečna, mesečina, m e sečnik meso v ju h i T ellerfleisch mesto, mestece († m estice); z m esta = iznenadno go v oriti aus dem S tegreif sprechen; pom ni: za nem. Stelle se rabi v slov. na tančneje določena beseda urad, služba, o b la s t; n. pr. sodniška služb a je raz p isana († m esto so d nika); u ra d († službeno mesto) ki zna n a m ešn íce piskati (T rubar) meter, m e trsk i † m e tin g (angl., m eeting izg. m itin g ); zbor, shod m e tro p o la ; prestolnica metulj, prid. m etulji, m etu lje k rilo mezinec († mazinec), nca meževen in muževen, drevo je sp o m lad i m. Micika in M icka migljati, m igljaj milijon † m iljé (fr. m ilieu, sreda) osredje, kraj, okolje, oko lica, pokrajina, n. p r. O pi sovanju m i l j e j a (prav: k rajev ) je p o sv etil pisáte lj posebno sk rb m ilostiv (stara o b l.), m ilo st ljiv (m lajša obl.); † milo stip o ln (po nem.) = m i lo stiv † m im ik ri (angl. m im icry posnem anje, o p o n ašan je) prienačenje, p rilag o d itev mimo, m im ogrede m in im u m ; najmanj, m in i m alni, najm anjši ministrski, m in istrstv o miniti, m inem , m i n i l in m inul, m in u li teden † m inuciozen (po fr.); ma lenkosten, n atan čen m in u sk u la; m ala črka mislec, sleca m išjica (arzenikov prah) miza; mizna, nam izna o p ra va, serv ice de table 69 mizantrop; lju dom rzec, od- nica B eth a u s; m olitev, m o lite v c a ; m olitven, m o litv e n a in m o litev n a; molitev n a žen sk a; m olitve n a k n jig a molsti, m lesti († m lezti), molzem m o m e n t; trenutek, momentanen, trenuten, hipen m o n o to n en ; enozvočen ; (pren.) enoličen,enakom eren ; prim . Pod zem ljó pojo jim rovnice pesem ne skončno enozvočno (Žup.) † m o n tirati (fr. m onter, po stav iti [stroj]); stromiti, u stro m iti, † m o n tér; stromec, stromitelj m oralen († m o raličen ); ljudnik m ladenič, niča m nog, ga, go; O Gospod, kako so tvoja dela velika in m n o g a (Dalm.). — In je v E giptu p ostal velik, močan m m n o g n aro d (isti). — L jubljanica pije m n o g e potoke in stu dence (Levst.) m očerad moči, m orem ; o rabi nedo ločnika moči pom ni: m o či je ( = je mogoče), n i moči, n. pr. Vse je m o č i († moč) s to r iti; ni m o č i do njega p riti. — Boga stvo naše je toliko, da ga nraven n i moči († moč) z ap rav iti (Milč.) — Vsem se je b ra morebiti (ne znabiti), m ore lo z obrazov hrepenenje, b iten k ar m oči dobro se zaba motika vati (isti). Napačno: Bi m o tiv ; 1. nagib; 2. pobuda; 3. povod; 4. razlog; mo spom nil njim a zmage več tiv irati, z razlogi pod no slavo. Ak bi, d a jo p re ti; 5. zamisel ( = kon doseči moč (prav: m oč’ = cepcija) moči) je, sodil (P re š .); kolikor moči, kar moči † m oto (it. m otto izrek ); geslo; izrek († karm oč) močilo, m očilnica, m očilen motvòz, óza Spagat, Schnur, m otvozec močvir, m očvar, m očvara m o d e l; vzorec, lik, obrazec, mozeg, zga, mozgov, mozgovni živ c i; mozgav,mar(† kalup iz turšk.) kig, mozgave kosti modrec, dreca (m odrijan) mozolj, m ozoljnat, mozolj† m odrc, d rca (iz nem. das čast M leder); životnik, živomož, m oš ki tec, plečnják možgani m ojstrski, m ojstrstv o mokrc, k rc a (deževni veter) možicelj, celjna, clja moleti, i m, m olenje m ravlja, prid. m rav ji, m ravmoliti, m oljenje ; m olivec ljinji, m rav ljin čji († m rain molilec, molek, lk a ; veljni) m olilnik B et bank; m olil mrčès, ésa 70 mrda la grim ace, d ie Gri- nadalje, n a d aljn ji, glej d aljn ji masse († grim asa = mrda, pom rda); napačno: delal nadeti, nadevati, n a d e n e m ; nadév, éva die F ü lle (pri j e s iln o sm ešne g r i m a s e iu se lom il (F. B.) ; nem. G rima ss e n , G esichter schneiden = slov.: m rdati se, n a m rd n iti se k o m u ; mrgóditi se, nam rg o d iti čelo, usta, obraz; n. se; m rgodniti, dnem, mrgoden obraz grim assig ; mrdo n a p e ti, mr dec n a re d iti; mrščiti s e, n a m rščiti se, (na)m rš čiti čelo, obrvi, obraz; spačiti se kom u, s p ak o v a ti; p ačiti obraz, u sta mrtvašnica mrtvec, veca m rzek, zka, o ; m rzko mi je nad čim, zoprno m i je kaj m u h a ln ik in m úh ovnik m uren, rn a m urva, m urvov, m urven, m urvovo, m urv n o drevo. N. nabirati novince, v o ja k e ; n a b o r, na b ira ln ik Samm elkasten nabrekel, n a b re k la u stn a načelek († š a p e lj) načeln ik († šef, fr. chef) nad p r e d i; p om ni: jezili se n a d kom († čez koga); nam. nad — (nem. Ober-, Erz-) j e bolje rabiti višji, n. pr. višji prig led n ik , O berkontrollor nada, n adejati se jestvinah) nadmeren, n ad m ern i s tro ški M ehraufwand nadobuden († nadebuden) naduti (n ad ó ti), nadm em (n ap ih n iti) nagatiti, im, n agačena ptica nagelj, eljna, nageljc, nageljček nagibati; napačno je n. pr. C arigrad je že dolgo n a gib al k razk o lu (slov.: se je nagibal) nagniti, nagnem , nagnjen, n a g n je n a p isav a die Kurs iv sc h rift nah ajati; n a jti; po gorah n a h a j a m o (je n a j t i ) lep ih cv etic; † n ah ajati se (fr., nem.); napačno je n. pr. Ž upanstvo se nah a j a (f r . se tro u v e, odtod nem. befin d et sich) pol u re odtod (slov.: žu p an stv o j e...). S v etišče boga V ulkana v R im u se je n a h a j a l o daleč od h iš (slov.: je stalo). Tu doli se n a h a j a p re k ra sn o polje (slov.: lezi) † n aiv en (fr.) ; preprost; neuk, nevešč; n euki člo v ek d er n aiv e Mensch (naspr. stro k o v n o izo b ra ženi človek) najeti, n ajinem in najám em najin, jina, jin o najti, najdem , n ašel († n a j de!) sem n a klo in nakovalo 71 nalašč, zaradi na1aš č nega nárt (zgornji del no g e; usnje zavijanja za zgornji del) naličiti schm inken, cesar † nasesti, je nasedel (po se j e dal na lič iti kakor nem. er is t aufgesessen); slov.: ujel se je (ptiček) igravec šel je v zanko, v p a st; namesto in nam estu , († mesto) nam esto b ra ta (= za brata) p lačati; po fr., nem. zgledu se rabi veznik nam esto (fr. au lieu de, nem . a nstatt,statt); n a m e s t o da bi me bil pohvalil, me je g ra ja l; bolje slov.: ni me pohvalil, am pak g ra ja l ; n e d a b i me bil pohvalil, am pak g rajal me je. Ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni. (Plet.) nanosnik, ščip aln ik , der Zw icker naočniki, naočnice († očala po it.) naperiti, n. zajca s slan in o ; purm an se naperi, n. kaj zoper koga naprsnik, la chem isette, naprstec, p rstn ik, der Fing erh u t napustek das Gesims napušč das Vordach narav, i , ž. das N aturell narava (v pomenu b istv o ; sicer bolje:) priroda, prirodopisje, z b irk a prirodnin, priroden človek naravnost narazen, dve uri narazen (vsaksebi) náred, i ; náreden = nárok, hiša je nárok = stoji na priliki naročje, otroka v naročje vzeti dal se je n a led sp eljati naslednji, toda: naslednik, n asled n ica; slednji, po sled n ji, toda: dosleden, nedosleden, nedoslednost n asledovati koga ali kom u (nastopiti za kom), n asledovati dedino naslon, n a slo n ek ; naslo n k i n a obeh stra n eh sto la naslonjá k, n aslan jač der Leh n stuhl nástil, s tila ; nastelja nastlati, n a s tilja ti nastrgana († ribana) kaša nastroj, die Stim m ung, n a strojiti, im našiv, našiva, die Einfassung am Kleide n ašopiriti, n. se, našopirjen, sich aufputzen natanko nato, potem natvesti, zem († natveziti) navček, čka die Zilgenglocke navdušiti, navdušenje navpik, navpičen navkréber, navzdol, navzdolnji, navzdolnjik (stalaktit) navzgor, n av zg o rn ji; navzgornjik (stalagm it) navzkriž navzlic, vzlic navzočen, navzoč, navzočnost 72 nazivati, sed. n azi vam in na- † n ia nsa (fr.); odtenek, n ka, odličica, razlika zivljem († nazivljam ) nečak, nečakinja, n etjak nič; 1., 4. nič, 2. ničesar, B. nečké, ák ničemur, 6. pri ničemer, nedro in n edrje 6. z ničimer negoda, negodè, éta, ničemuren, ničemurnost; neizmeren, rna, k a r se ne ničem rn, n ič e m rno st dá izm eriti; — nezm eren nič ica (ničla) (v pijači) nihče, n ik d o , 2. nik o g ar, neješč 3. nik o m u r, 5. p ri niko nejevera, nejeveren mer, 6. z n ik o m er nejevolja, nejevoljen n im b ; žar; s sv etim žarom nekateri, n ek ateri človek o sv etljen († nekaternik) nekdaj, nekdanji neki (glej eden) neki, kaj neki hoče? b ra t je neki že odšel nekod, ponekod n e krolog; osm rtnica nemar, zném ar, vném ar p u s titi; nem aren nem árn o st in vném ar en, vném arn o st nenaden, unverho fft, unvorhergesehen neokreten, neroden ; — neukreten, neupog ljiv † n iv e lira ti (fr. n iv e le r m e riti pad vode [razliko v i šine], izm er i t i ; iz ravnati, izenačiti † niv ó (fr. niveau, ra v n o vesje n a te h tn ici); g la dina, p ovrš in a, višina; slabo je n. p r. nivó naše izobrazbe bo padel (bolje: pad li bom o z dosedanje v i š i n e naše izobrazbe) nizek, zka, nižji, p r is l. niže nju h ati, no sljati, n ju h a le n nobeden, noben † n o b el; gosposki, odličen nocoj, nocojšnji noč, nočca neposreden neprenehljiv († n eprejen- nogavica ljiv) nogalnik (podnožnik p ri neprodušen, nepro p u sten , m izi, k am o r se noge nazrakodržen, vododržen sloné) (†zrakotesen, †vodotesen) nohet, h ta † n e rg a ti (iz nem. nergeln); norec, rc a ; n o rca (norce) godrnjati, zab av ljati si d elati (tudi se delati) nespotakljivin nesp o tek ljiv iz k o g a ; (po)norčevati se nesti, nesem ; trp. del. pre s kom († vleči, potegniti nesen, odnesen († p re koga, po nem.) nesen, odnešen) norišnica neutegoma n o rm a ; pravilo, norm alen, neužiten, tn a pravilen; n o rm a ln a lega nevoščljiv = o snovna lega 73 not, pod nos, po n osu do biti, dati (ne nos dobiti, obklej oblastvo, die Behörde po nem!) nosilnica obleči se, n a p ra v iti se (†na noter (na v p ra š a n je : kam?), p ra v iti toaleto, fr. faire toilette) notri (na vpr.: kje?); no ob lig acija; 1. zadolžnica; tri n a = n o tranjščin a 2 . obveznica nozdrv, i, ž. nožnice das F utteral, n. za obój, oboje vilice obraz, obrazček; obraznik britev, za naočnike d e r P o r trä tm aler nuditi; † p rilik a se m u je n u d i l a (fr., nem ) = slov. obrednik, das Zerem oniell p rilik a je nanesla; p ri obrezek, obrezček liko dobiti, im eti o b sce n ; nesramen, umazan o b serv ato rij, motriln ica, o pazovalnica O. obstati, obstojim (sestati, oaza ; zelenica sestoj im), obstoječ, o b sta ob (okrajšana oblika: o) jati, obstajam († obstojati, predl., ob (o) palici ho o bstojam ); človek sestoji diti, ob k ru h u in vodi ži (bolje: je ) iz duše in telesa veti; pom ni: b r a ti, pisati, obujek, jk a, nav. množ., govoriti, slišati, m eniti, o bujki Schuhfetzen dvom iti . . . o čem (ne: obutel, teli, obutev, tve od če-a); napak: B ral sem obveza, o bvezati koga z v sv. pism u od siro m a robcem ; obvezen (oblikove ovce (prav: o siro g aten); obveznica (obli m akovi ovci); ali si od gacija) moža zvedela? (prav: o † očigled, v očigled (po m ožu); od se rabi za osebo, nem .); spričo, njega m o ra od katere kaj zvemo, sli mo spričo tolike drznosti šim o itd., n. pr. od soseda re s pom ilovati sem zvedela o možu očim, očima, očim ski obala in obal, i očitati, am († predbacivati, obára das Eingem achte po nem.) obči (ima le določno obliko), očividen († očeviden), oči obči (skupen) svèt videc obirati, obirač, obirav, obiravec (obiralec), obirek od; 1. napačno je rabiti gol rodilnik p ri neprehajalnih in oberek in povratnih glagolih, k jer objekt; 1. predmet, stvar, bi moral biti od (ali kak reč; objektiven, predm e drug predlog) , k i znači ten, stvaren, neoseben; vzrok; napačno j e : Zemlja 2. zgradba, oddelek se je tresla groze (pr a v : 74 od groze, ali v grozi). odklej, odkod, odkoder, doDrevo se šibi sam ih ja korej, odnekod, odnikobolk (prav: od jabolk, ali: der, odondod, odslej, od veje se šibe pod težkim tod, odspred, odzad, odsadjem ). D vorana se je zdaj, od zunaj . . . k a r bleščala zlata, sre b ra odpirač d er D ietrich in dragocenega kam enja odraslek, od raslek a (prav: od z la ta ...). U m rl odreveneti, im, odrevenel je lakote (prav: od lakote, ali za lakoto). T rav n ik i odsevati, od sten e odseva, sreča se odseva iz o č i; na so zevali žeje ( = od žeje). pačno: oči odsevajo srečo P rim e ri: obraz se sveti (Cankar), p ra v: iz oči (se) od veselja; m edleti, m reti odseva sreča, ali oči si od lakote; srce se topi jejo od sreče od žalosti, v ra ta so n a peta od m okrote, od ve odvetrn, o d v etrn a s tra n selja (se) p la k a ti; — odvisen; od m ene je o d 2. predlog od kaže, od visno, bolje s lo v.: na meni je česar je kaj oddaljeno, n. pr. južno od Ljub ljane ogel, ogla in vogel ogel, ogla, oglár, ogelnat, (ne: južno L jubljane!), ogelnica, ogelnjak, ogelseverno od Lvova (ne: č e k ; oglén, oglenec, oglenseverno Lvova!) čev, o g len čat; oglje (skup odboj, odbojnica, o d bijača no ime), o g ljik = ogljikov d er P u ffe r oglávnica († kapuca) odcedek d e r A bguß ogenj ; † ognjetrden, feueroddel, a p p arte m en t fest, slov.: trd e n od ognja, odetel, e li; odetev, tve die nezgoren, nepregoren, neDecke zg o rljiv oder, d ra ; odrnica (deska ogoliti, im (gol), ogoljéna na odru) glava, ogoljèn k o žu h ; ogúodgovoriti; † ne o d g o liti, o g ú ljen v a r j a sedanjim zahte vam (f r .-nem.) = ne ustre ograditi se (p ro ti čemu), sich gegen etw as verza sed. zahtevam . V paw ahren leolitiški dobi, ki o d g o ogražati († o g rožati); Ne v a r j a v geologiji ledeni m ec ograža našo severno dobi, so p rebivali lju d je v mejo; — ogroziti; ogrožen sk aln atih d u plin ah (slov.: se zlaga, ujema, sk lada, ogrc, rca (ličinka rjav eg a dá prim erjati z ledeno hrošča) dobo) ogrod, i (oprsje) odhodnja, Abschiedsvalete ojn ic e ; iz ojnic skočiti, ü ber odirati, oderuh die Sch n u r hauen 75 oknice množ., m edoknice die Jalousien, o. n a potezo, re gulierbare Jalousien oko; iz o č i v o č i pogle dati (ne oko v oko m i gle- di, Greg., p rav: iz oči v oči); govoril sem z njim oko v oko k o t zdajle z vami, prav: iz oči v oči † okom, v okom p riti (ital.)-, slov. preprečiti okoli, okoli in okoli; okolen, okolna vožnja R undreise; okolnust; neslov. je n . pr. Tudi o k o l n o s t , da je kost sestav ljen a iz sosrednih plojk, pripom ore nekaj k njeni trdnosti-, bolje: tu d i to, da je . . . okopi, die Schanzen okov, v a; množ. okovi, oko vov; tudi okova, e † o k tro ira ti (fr. octroyer) vsiliti, s silo uvesti o k u p ira ti; zasesti; zasede no ozemlje okns, okusen, oku siti ol, ola (olú); pivo o lje, oljen; ljn a ; oljni slaj olj ka, o ljkov, oljčen († oljk in), oljčna n ed elja; Olj ska gora olša = jelša, Olševek omaka, la sauce omamljiv (prelesten) ondan ondi óni, óna, óno; neslov. je C ankarjeva ali Ž upanči čeva). — Češka je b ila z M oravsko skoro vedno združena, zato se je na tem delu slovansko p re bivalstvo o hranilo, dočim se je ono n a severu po nem čilo (prav: dočim se je n a severu ponemčilo). — P reb iv alstv o v deželi se je zelo pomnožilo, posebno ono (brez zaim.!) ob vodah. — V tajnem sv étu so pretreso v ali vse važne zadeve, zlasti one zunanje politike (p rav ; zlasti zadeve zunanje politike) oni, oná, onó, rod. onéga; o n é g a in o n é se rabi tudi k ot im enovalnik n.pr. Neki oné se pred njim je ra z p rezal. (Žup.) — Veš, bil je oné, tisti dolgi Ja nez. (Detela.) opaž, zidani opaž, die Feu erm au er ópna die Tapete; op n ár d er T ap ezierer; prečna ó pnica Zw erchfell opókel, kla b lasiert, abgestu m p ft opoldan in opoldne, opol dneva; opoldanji o p o n ira ti; nasprotovati, p roti viti se, prerekati, u g o v a rja ti, izpodbijati, p o b ijati o p o rtu n en ; primeren, pri- rabiti zaim ek oni v p r i ličen, prikladen m erih, kakor: G regorčiča m nogo bero, najbrže zato, oral, i k e r so njegova dela lažja ordinariat kot ona C ankarja ali Zu o rg a n ; člen, u d ; orodje; ustroj, organski, ustrojen, pančiča (prav; lažja kot 76 j n a ; organizacija, u stroj; organizem , ustrojstvo orgle, gel, orglice, o rg lati, orglavec orel, orlov, orlji, o rlje gne zdo, orló v sk i o rig in a l; i zvirnik, o rig in a len, izviren, p rv o tvoren, p rvoten; O riginaltex t, p r votno besedilo, p rv o p is † o rie n tira ti se (fr. s’or i en ter, ogledati se, n a jti se v čem ); razgledati so; † o rie n tira n je ; razgledba, množ. razgledi (prim. Žup., M lada pota: P roti raz † ožigosati (neslovanska k ončnica - s - ) ; ošibati, prim . P recej je Novomeščane ošibal († ožigosal) T rd in a v bajk ah o Gor jancih. P. paberek, rka, p áb erk o v ati padati, padav, pádavec (božjastnik), p ád av ica; p a dalo, p ad aln i ca pagan in pogan paglavec, pag lav k a pahljáti, pahljača, pahljač gledom) pahniti in peh n iti, pahnem osebénjek, njk a (ka jžar, pajčina in p ajčev in a g ostač), osebénjkovati † pajčolan (iz ital.); koprena oséniti, n u a n c e r sch attieren pajek, jka, pajkov, p ajčji † p a k et; zavoj, zavojec, za osépnice, os pice, ošpic e vitek, om ot osir, o sirja (osje gnezdo) oster, tra († ojster) o stre = p a k t; pogodba; p a k tira ti, pogajati se, p o g o d iti se bistre, b is te r u m ; g o ra p alec, l ca, palčen, palčn a O jstrica m era das Z ollm aß osvaljek, ljka, osvaljkáti, palica, pálička, p aličica ám osupniti, osupel panj, panjú, p a n ja oteči, otekel († otečen) pánoga (neprava, stra n sk a ótka noga, veja) otóhel, zatohel papež, p ap eš ki otoréj ; otórej = t a k ; n aša papir in p o p ir pšenica n i o t ó r e j ( = z a - † p a r; dvojica; ro k av ici si tórej) ko vaša ( = ni tako n ista v red (sind n ic h t lepa) p a a r); sódev, p a arig otročja beseda L allw o rt, p a ra fra z ira ti; preizraziti otročji govor, L allsprache † p a rira ti (fr. p a re r); odbiti, otrpel, p la o d b ijati (udarec) ovirati, ovira, o po v ira p a rite ta ; enakost, enakoovóza die Schleife pravnost ozir, ozirati se na kaj († v p ariti, p erilo p a r i t i († žeozir jem ati) h tati, nem. sechteln), parozek, ožji, p ris l. o že (ožje) nja († žehta), p arilo 77 († žehtanje), p ariln ik , pariln ica Pariz, p arišk i parkelj, klja ; p a rk e ljn, p a r keljna kuga, parkeljc parnik († parobrod); paroploven, paroplo v n ik † p a rte r (fr. p a rte rre ); pri tličje pastirica, p astiričica pástorek, pastorka, p astork in ja p a to s; zanos; p atetičen , v znesen pátoka (zadnje slabo vino, pivo, žganje), der F u sel † pavšal, pavšalen (iz nem. P ausch, B ausch. prim . in Bausch u nd Bogen); po(v)prečnina, po(v )pre čen g l . po(v)prečno od meriti, določiti pazder, pazderja, p azd ern at p ázduha za pod pazduho se voditi, držati (ne: roko v roki hoditi, fran., nem.) pecelj, clja, peceljnat pečati se (iz ital.), bolje: baviti se pečatnik S tam piglie pečkà pedenj, dnja pega, pégav, pégavec pehálnik der Stößel pekèl † pen d an t (fr .); protives, p ro tivesje, privesek; (pren.) dopolnilo, enačica peniti se (o pivu itd .); † mus ira ti (fr. m ousser, pe niti se) pentlja, petlja († mašna, die Masche) p ercip irati, ap ercip irati; za znati, zazn av ati; dočutiti ; zaznateo, d o ču ten ; zazna vanje peresnik, pernik, das Federm esser p erfid en ; verolomen p erg am en t; k oženica periferija; obod, Peripheriew inkel k ó t v o b odu; na p e rife riji d ržav e; na meji države perilnik, p e rilnica, p eriln a deska p erio d a; doba, razdobje, obdobje; periodičen, ob doben; v računstvu: povračaj p e rip e tija ; preobrat, obrat, p re k re t perišče in p rgišče (starejša obl.) p erm utacija, prem ena ; per m u tira ti. premestiti † pero n (fr. p e rro n [predvežne] stopnice); po stajn i ( = n a postaji) hodnik perot in p e ru t † p e rsiflira ti (fr. p e rs ifle r n o rčev ati se iz koga, za frk n iti koga, posm eho vati se komu, iz siffler žvižgati); osmešiti k oga; rogati se k o m u ; podsmevati se kom u; p e rsiflag e: podsmeh pesem in p esen (star. o b l): pesm ica in pesem ca pesjan, p e sla jn a r d e r Kann ib ale péstunja († p e strn a); péstovati, péstujem petelin, petelinov, petelinji, p etelinje hlače 78 pičica pieteta: spoštljivost; prid. spoštljiv, sp o štljivo po zdraviti. spoštljivo o kom govoriti pihati, pihalo, p ihalnik, († pihavnik) † pikanten (fr. piq u an t re zek. zbadljiv; d ražljiv [o jedeh]) ; d ra ž ljiv ; pren. om am ljiv. dražesten piruh piru h a pisalnik, pokončni p isa ln ik das S tehpult pisec sca, pisčev pisemce pisen, nepisen, n ep isn ik, analfabet, n e p isn o st piška, pečena, ocv rta piškur pivec, piven, pivnica plakat; lepák p lan ; načrt, črtež, umislek † p la n ira ti; ravniti, iz ra v plesniti, im in plésnovati, p lesn u jem ; plésniv, plesnivec, p lesn jav plesti, pletem, z iglo p le sti s tric k e n ; pletenina fr. tric o t; p le tilja † p let; (škotska) ogrinjalka (angl. plaid) plin, p lin o v n a luč pljuča, 2. pljuč, 3. pljučem pljuniti, p lju v ati, p lju v a l n ik pljuskati, p lju s n iti pločevina das Blech † plom ba (fr.) ; zalivka ploščad, fr. p la te - forme plug, p lu žen ; plužno plunka (harfa) pluti, plovem, p la v a ti † p o an ta (fr. p o in te , ost, o st rica), ostrina, želo, du hovitost, d u h o v ita misel, opazka † p o d ati se, n. pr. n a pot (nem. sich begeben); od praviti se, n a p o titi se, iti podkev, podkevca pódlaka, podlóga (pri obleki) podplatiti,opodplátiti čevlje podplati, p lovem (plujem ) p o d p lu ta k ri, pod p lu te oči n ati † p lantaža (fr.); zasad plašč, pla šč a r plati, poljem vodo † plav (iz nem. blau); višnjev, sinji, moder; domača be seda pa j e plav v pomenu belkast, b e l; plavolas, blond plaža S c h u n d lite ra tu r † pled irati (fr. plaider); za podružnica podšiv, U nte rfu tte r govarjati, braniti plehek, hka, deževnica j e podvez, i ; podveza, podvežnja, S tru m p fb an d plehka voda; p l e h e k † podvzeti, podvzetje (nem.); glas Fistelstim m e podjeti, podjamem plemenitaš plêsna P la ttfu ß ; mn. p le podzglavje sne = blazine († legnar, podzemlje souterrain nem.) p ri vozu poganjek, njka 79 pogibel, eli, pomladen in pom ladnji, po- † pojac (it.bajazzo) 1. možic, m ladanji, pom ladanjec m ožicelj; 2. glumač ponedeljek, ljka, ponedéljkati, ponedéljkovati (kdor pol m. pol ure, čez pol kaj v ponedeljek ne dela); p re re z ati; za predlogi, k i zaspani ponedeljek der nimajo tožilnika poleg se B laum ontag be, stoji poli, n. pr. po poli brat, po poli sestra ; ponesrečiti; napačno: padel je in je p onesrečil; slov.: od. do, po, ob, o poli ene; in se je ponesrečil poldan in poldne, opol dan in opoldne, popol p o n d e ra b ilija ; množ. težnine dan in popoldne, polnoč, polnočnica, polletje, pol- ponjava († p la h ta nem.) dnevnica: polkonj, pol ponuda, Offerte mesec, p o lspanje, p o lb ra t poobedek, d essert, Nachtisc h ; poobeden, poobed† p olirati (fr., lat.); ugláno vino D essertw ein diti, gladiti, (o )lík a ti; po popoln litu ra uglajenost polje; ita l.-fra n c. j e raba v popred, poprej, poprej ko prim erih, kakor na lepo poprek in povprek, popre čen in p o vprečen slovnem polju (slov.: v leposlovju, ali: v lepo- p o p u la re n ; poljuden, prostonaroden slovni stroki); † na po lju našega zadružništva poročiti se s kom (ne: poročiti koga) (slov. v našem zadruž n ištvu); † na bojnem po † portfelj (fr. portefeuille listnica, denarnica); 1. lis tlju = na bojišču ; k a k o r nica, 2 (m inistrski) nrad; na v seh d r u g ih p o m in iste r brez l is t n ice l j i h duševnega življenja (slov.: v vsem duševnem † p o rtre t (fr. n o rtrait, narisek, slika); obraz;obrazživljenju) je tu d i n a p o ni k, slik a r obrazov 1ju verstva (slov.: v v er stvu) polagom a izpod posamen, posamezen, po rin il domače rim ske na samez vade grški vpliv posebej † položiti n. pr. izp it (po posihmal nem.); slov.: izp it napra poskus, p oskusiti viti, delati poslej p o lt, koža, b arv a kože, le poslednji, poslednjič te in t † poslužiti se č e s a (fr. polžek, zka, po polzkem nem.); slov.: rabiti, upo potu rabiti kaj pomije, pomijnik,pomijn ica posreden, neposreden, po pomislek, sleka srednik; 80 postament; podnožje postelja ; posteljna om ara, om arica († nočna om ara, po nem.); posteljna p o soda († nočna p.); posteljnjak postlati, steljem , p o stilja ti postovka postrežček, žčka; postrežnik postrojiti, prä p arieren postrv, i; prid. p o strv ji poštev; v poštev vzeti, je m ati, tudi upoštevati, šteti soneta, p o t e m k o se je om ožila v Italijo (slov.: ko se je o m o ž ila ...) P o t e m k o so uvedli v sli k arstv o realizem , so iz dali m lad i s lik a rji geslo, da je tre b a iti iz delav nice v p ro sto n a r a v o ; slo v.: Ko so uvedli P o t e m k o so vse o p ra vili, so se v rn ili dotpov; slov.: Ko so vse o p ra v ili . . . v k a j; († v poštev p riti, potemtakem po nem .); n e : tu p r i d e j o v potlej poštev besede, k a k o r . . . ; † potom p redl, (po ital.), slov.: po, z ; napačno: Tu slov.: sem gredo besede, berk u lozn i bacil se p o ali sem štejemo besede. t o m dihal prenese n a N eslov.: K iparstvo je bilo človeka (slov.: se po d i p ri B abiloncih r a zlično. h alih p re n e se ...). P o to m V p rvi v rsti p r i d e j o v vojnih poročil je po stalo poštev reliefi n a stenah im e D oberdob po vsem svetišč in p a la č .. (slov.: sv etu znano (slo v .: po tu sem štejemo v p rv i vojnih poročilih, a li: iz v rs ti...) vojnih poročil). To se do pot, spoti iti, spotjo o p ra seže p o t o m zasebnega viti, spotom a, gre svojim p o uka (sl.: z zasebnim potem poukom ) potehmal potek; neslov. je : potek potomec, m ca slavn osti; slov.: slav n o st poudarek, p o u d a riti se vrši (vino poteka, čas použiti, použijem poteka, a slav nost se vrši) ; povalnik d e r S tru d el (jed) ne: Tak je bil p o t e k povreslo seje v Št. Vidu n. L jub povir in p over (trstje), po ljano; slov.: tako se je virje, poverje vršila seja v Št. Vidu povoden, povodni mož, po vodne živali potem, potem ko; ogibati se j e šolskega veznika povodenj, d nji potem ko (po lat. post- povodíti, im, povojèn, po quam ); slov.: ko; prim . v o je n o (prekajeno) meso, H rvatski pesnici Cveti p o v o j é n a (prežgana) Zuzoričevi je sam Torm oka quato Tasso zapel dva povprašati 81 povrh ; površen, površnik; povrhnji povse, povsem povšeči, všeč povzpeti se, povzpnem se p ozabivši, pozábeljši († pozabljivši) pozen, zn a; poznejši, prisl. pozneje p o z ira ti, pozivam in p o zivljem († poz ivljam) p oznam eniti, poznam enjevati poželeti, im, poželenje požeti, požinjati, p o žin jk a p ožirek, rk a p ra g m a tik a ; o p ra v iln ik ; prag m atičen , opravilen, vzročen, stv aren praktičen ; izk ú šen ; u p o ra ben (človek), p rip ra v e n ; (pri)ročen; dejanski p r a p r o t p ra p ro tje, p ra p ro ten prasec, prašiča, prašiček, p ra s é tin a p ra šič ji; p ra šič, prašček pras ketati, ogenj prask etá, tudi p rsk a pralec, s pralcem tolčejo platno prav, p risl. p ra v za prav , prav zares, p ra v o božiču; su k n ja m i ni p rav pravi, prid. (nima nedoločno, oblike), sem še p r a v i čas prišel, p ra v i denar, ta ni p ravi pravičen, določ. ob l.p rav ičn i (prisiljeno pravičnik) pravilnik (zbirka pravil, določil); reglem ent, sta tu t pravšen, všna, prav šn a obli ka, v p ravšni d a ljav i Slov. pravopis. p ražn ji (prazničen) prebiti, prebom in prebijem , z njim n i moči p reb iti prebivalec, p rebivalstvo prebuditi se (iz spanja) prècej (takoj), precèj (veli ko) p recizen ; točen p re d ; namesto neslovanske predpone pred (n. pr. predokus, V orgeschmack, avant-goû t; predjèm , p red ujem , V orschuß ; bolje slov. z á j e m , zajma) nam rabi: 1. kak pridevnik, n. pr. prednji, poprednji, predhoden, naprejš nji, prvi, n. pr. p re d n ja soba († p redsoba, Vorzimmer, ant cham bre), p red n ja str. ža († predstraža, Vo rposten, av an t-p o ste), p r e dn ja vojska, prednje čete, die V orhut, avantg a r de (nasproti z a d n j e čete, die N achhut, arriè re - garde), pred n ji želodec, d er Vormagen, pred n ji rek, V ordersatz, p ro rek (naspr. drugi rek, porek, Nachsatz ) ; - pop red n ja p reiskava († predp re isk a v a , poprednja p ri p rava († p red p rip rav a, die V o rb ereitu n g ; zadostuje tudi samo: priprava), po p red n ja sodba, das P r äju d ik a t; p o p r e d n j a izobrazba (ne: predizo brazba); — predhodno vprašanje, d i e V orfrage; predhodna vožnja, die V o rfah rt; predhodno po gajanje, die V orverband6 82 lu ng, p ré lim in a ire; — n ap re jšnje delo, d i e Vora r heit, tudi p rip rav a, p rip re ma, p rire d b a ; naprejšnje volilo, das P rä legat; n a p re jšn ja odpo ved; — prvi telovadec (ne: predtelovadeč, der V orturner); prvi delavec, der V o ra rb e ite r; prvoboritelj, d e r V orkatnpfer; prvom estnik, d er Vorsitzende; p rv o sed n ik (so rabili p re j za sed. neslov. predsednik, V orsitzender, lat. p raesidens) ; — 2. kak predlog namesto tuje se stavljenke, n pr. večer pred prazniki m ali pred večerom praži ika(† p re d večer praznika, d e r Vorabeod des Fest tages); pred peklom († p r e dpekel), šel je pred pekel; iz pred pekla je š el v nebesa; pred vicam i († predvice, antipurgatorio, D a n te ); — 3. kak prislov, n. pr. pred stoječi k ra tk i ,,e“ († predstoječi k ra tk i »e«); — 4 kaka nesestavljena be seda, n. pr. pogoj († pred pogoj, die V orbedingung); p ri p rava, p ri prem a († p re d prip rav a, die Vor bereitung), podoba († predpodoba, das Vorbild), poizvedba (začetna, prva p oizvedba;† predpoizvedba): predstvo, predstvena p ra v ica († p re d pravica) itd. predal, la ; predalček, p re delen, p redaln a om ara, predalnik (omara s pre deli) predel, le coupé predelek, die Rubrik preden († predno) prédeno († štrene, die S trähne) predilnica predjèm, jéma († predujem), der Vorschuß), fr. avance ; zájem, zajma predpoldan in predpoldne preduverjen, voreingenommen pred včerajšnjim, pred v če rajšn ji, p re d v če ra n ji pregnem (list), p re g ni! pregnil, pregnjen pregnan, p reg n an e cene; p reg n an a ocena die Hyp e rk ritik preiti, preidem in prejdem prej († p reje), prejšnji, prej a li s le j prekašati, preseg ati koga † p rek eren (fr. p récaire); pregniti, omahljiv, negotov prekla, p re k la sti fiž o l; preklovje, p rek lo v in a; pre k le ti se s kom prekleti, prekolnem , pre klin jati, p rek let preko in prek ; preko (prek) Save p re k o ra č iti; ne: vozni čas pre k o ra č iti, die Aufentha ltsze it u b ersch reiten , slov. vozni čas podaljšati prelec (neka v rsta vešč), prelci (predci) prelest; 1. p re v a ra ; 2. om a ma, lepota prelja (predica) 83 † prelom iti s kom (čim) (fr. rom pre avec q u elqu’ u n , odtod nem. brechen m it jm .); slov. spreti se s kom, zbesediti se, razdruži t i se s k o m ; obrniti se od koga, zveze s kom p re trg a ti, p u stiti koga; rom pre avec (la trad itio n) opustiti (tradicijo) prem iera (fr.); prva uprizo- ritev † prem ostiti nasprotja, raz like (po n em ); izravnati n asprotja, razlike prepečenec, prepečen kruh, Zwieback prepelica, prepeličji preplah, panika preprost prerok prerokovati p resad (sajenica) préseka († preska), prések ar presen, opresen ; presno (sirovo) m aslo, presno (opresno) zelje † p re stati, s lov. prebiti; prim. Srbom ni bilo v 17. stoletju pod tu r škim jarm om več mogoče p r e s t a t i (s loven.: prebiti); † vojsko prestati, s lov. prebiti, prebom in p re bijem † prestiž (fr. prestige, sle pilo, žar, ugled); ugle d, veljava S pitzfindigkeit; izgublja ti se v p re ta n k osti protokol, preteklo nedeljo († pretečen) p re te n z ija; pravica, zahte va pretiti, pre te n je preudarek, p reu d aren , p re u d a riti preval = p rag , Dnep rsk i p rev ali (pragovi) p re v e n tiv e n ; odvraten, pre stižen, žna, o preuredba prezebati, p rete k l. del. p re zebel prežgati (povodí ti, ím), mo ko, kavo r östen p rič a ; predl. vpričo, vpričo ljudi † p rič u jočn o st du h a (po nem.) slov.: zaveda, zavednost pričut (privid, prisluh) Sinn estä uschung pridiga ; p rižn ica (pridižnica) pričujočn os t; pridržek; pod pridržkom, da —, vzemimo, da — ; u n te r der V oraussetzung; vzeti, m isliti, da -(† predpoložiti, p red p o lagati, suponirati) pridruženec (privrženec) prigovarjati, bemä nge l n ; tudi u g o v arjati prihajati, voda p rih aja; noalov. v pomenu postati, prešeren, prešernost biti (po it. divenire fr. preštica († prešča), prešta devenir); napačno: Diha (iz nem.) nje je p r i h a j a l o vedno močnejše (sa re sp iration prešuštvo, prešušten, tna; p re š u štnik d e v e n a i t plu s forte), s lov. j o bilo, ali je postapretánkost, pretenkoča, die 6* 84 jalo. Napačno: Kakor so prodaja, n ap ró d aj biti, po s tav iti gospodarji bogateli, tako so p r i h a j a l e izbe lepše p ro d u c ira ti; proizvesti, pro in lepše (VI. L e v s tik ); izv ajati; pridelati, p rid e slov.: s o b i l e , p o s t a lo v a ti; i zdelati; p ro d u c en t, prolzvodnik, prija le . Vdovin obraz p r i h a j a m ehkejši (isti); slov. delovavec, izdelovavec; je, postaja p ro d u k t, proizvod, priprihodnji, p rih o d n o st; p ri dele k, izdelek hodnjik, prihodnjič produh, Luftloch, produšpriimek, raka nica prijatelj, e lja ; prijateljica p ro fil; presèk, p rerez prijazn iv p ro h ib itiv e n ; zabranilen p rikor, T a d e l; cesarski pri- † p rom enada (fr.); izprehod, k o r; n eprikoren, tad ello s sprehod prilepka (na dru g i s tra n i † p ro n o n sira n (fr. p ro nonpism a), die O blate cé); izrazit, očiten p rim itiv e n ; 1. p rv o te n ; 2. propalica; toda prep asti, preprost prep ad p rin c ip ; 1. počelo, izvor, p ro p o rcio n a le n ; sorazme 2. načelo, 3. zakon ren priprega; re la is (p ri pošti, prosevati, proseven, tra n s stro jih itd.) p a re n t prirediti, n a p ra v iti prim . prosinec, nca II a v ait donné une g ra n de fête, je priredil, n ap rav il prositi koga k a k e re č i; te g a vas p ro sim ; tudi (ne : dal) . . . teg a p ro sim od v as; k ru pristati, pristan em ; p rim . ha p ro siti († za kaj p ro Počasi p r i s t a l je p a r siti po nem.) nik, nalahno n a slo n il je proslaviti, proslava, p ro bok ob b re g s lav ljati pristati, pristojim ; o b leka mu pristoji, tebi ne p ri- prost; p ro sti (bolje prazni) stoji tako g o v o riti; p ra čas, die Muß e ; s prostim i vica mi p risto ji (bolje z g o l i m i ) rokam i pritilikov, pritlikovec k ruh slu žiti; s p ro stim i (bolje z golimi, p r a z p riv aten ; zaseben, sa m o st. n i m i ) očmi gledati zasebnik prostáčina P öbel prizvok, A nklang problem ; vprašanje, za prostor, o ra ; † p ro s to r vzeti datek (fr. p re n d re p lace, odtod probula, narodna probuja, nem. P la tz nehm en) = pr obuditi se se sti ; † vzem ite p ro sto r, s lov. sédite p ròč, vse je proč († preč) 85 p ro te s tira ti; prosvedovati; protest, prosved proti; namesto neslo v. pred pone proti, nam rabi n a sproten, protiven, n. p r. protivni ali n a sp ro tn i raz log († protirazlog, Gegeng ru n d ); n asp ro tn i tok (Gegenstrom ), n a sp ro tn a moč, G egenkraft; p rotivna utež, Gegeng ew ich t protokol, z apisnik p ro to tip ; pralik proučiti R. † ra b a t (fr.); popust r abelj, b lja † ra b ia te n ; besen, divji, stekel rabiti, kom u v kaj, to m i né ra b i; lo čiti je treba ra b iti od potrebovati; ne: rab im veliko d en arja (= potrebujem, m i je treb a) ; pom oči p o treb u jem rabóta, rab ó tati, rab o tn ik racio n alen ; umen, umoven; v ra č. razložen, žna, o rad , rajši, b ra t ra jši († raje) dela, se s tra rajši (rajša) b e re ; dete ra jš i (rajše) spi ra d ik a le n ; korenit, tem e ljit; odločen, brezobziren ra d ira ti; strugati, s trg a ti; stru g o t n a ra d ie rte S te lle , R asu r † ra fin ira ti (fr.) ; čistiti; iz č is titi; ra fin ira n , oči ščen ; (pren.) premeten, p ro v in c a ; 1. pokrájin a ; 2. dežela, n a deželi (V p ro vinci); p ro v in cia le n, pokrajinski) podeželen p ro v iz ija ; opravnina, na grada prsi množ., ž. prtljaga, prtljažen, žn a ptica, ptič, ptiček ; v p re nesenem pom enu tudi tič, tič e k ; z vit tiček † publikum , občinstvo † puč (švicarskonem . der P u ts c h ); pobuna † pum pa (fr .); sesaljka, črepretkan, zvit palka; (†pum pati); vodo reglja (ropotulja), ra g lja ti goniti, zajem ati, čre p ati r a nljáti, ám, z ra h lja ti; rahliti punca, punčka, punčica pustiti; neslov.: p rijatelj te ra jn i, jna, ra jn ik ; rajni, ra jn k i (staro: rajn ik ) oče; p u s t i pozdrav iti, slo v.; rajna, ra jn k a (staro: re j to pozdravlja, ali te je nica) m a ti; rod. rajnega, dal pozdraviti, več o tem rajn k eg a (rajnika) očeta g lej p ri dati († ranj i, ranjki, r a n jk a ...) pustolovec, av en tu rier, pustolóvina (pustolovšči- ra k lja in ra k ú lja (rákovica) na), avanture ra l, i ; ralen, lna, ra ln i puščica, stre lic a ; nadpis svet, raln ik púšica, v pušico pobirati) ram a, e ž. in rám e, ena † pušeljc, šopek, slov. sno p e c sred.; († ram o ob r am i † pušpan (nem.); zeleni k a nem. - romunsko, slov. 86 skupno, složno, v zvezi, napačno: Janežič se je ram o ob ram i z L evsti kom b oril za svobodo kritik e) † ram pa (f r.) ; ograja ran, rana, rano; ran o so ln ce, zarana, za raneg a ju tr a † ra p id e n ; deroč, sile n ; pren., p risl. brzo, hitro † rasa (fr. race); 1. pasma, plem e; 2. rod, v rsta raskav, va, o rasti, rastem in rasem ; rasel, sla, s lo ; ra s tlin a ; ra šč, ra ščav (bohotno rastoč) ra tific ira ti; odobriti raván, ra v n i († ra váni), v ravni, na ravni raven, v na, vno; † rav n o (po nem.) = p rav ; p rav o božiču; prav daj, prav ti si b il; p r a v k a r ; p rav ta čas; čeprav v sam o sredo († rav n o v sredo), n a sam o novo le to ; n a samo veliko noč raz se rabi s tožiln ikom , r a z mizo vzeti = z mize vzeti, raz drevo pasti = z d revesa p asti razbirati, razbrati, so rtie re n razbositi, se, r. k o n ja = izbositi razpolaga ; to ji je n a (p rosto) u porabo, v ra b o ; sto ji ti n a volji † razp o ložen je; ubranost, nastroj, občutek, čuvstve no soglasje, soobču tje ; dobro, slabo razpoložen = dobre, slab e volje b iti; pri volji b iti, nisem p ri v o lji; n as tro jen b iti razvid, ev id en ca; im eti kaj v ra z v id u , i n E videnz h a lte n razvozláti, l ám raženj, žnja rdeč († ru d e č ); rd e ti (se), rd im (se) re a liz ira ti, ostvariti; uve ljaviti realka, realčen, čna reber, b ri; nav k reb er, rebro, r e b rnat, re b rn , re b rn ic a rebula recelj, clja redek, dka, re d k a († tekoča) h ra n a (naspr. g o sta h.); ne m ore n ič g o steg a uži v ati, le redko re fle k tira ti; odbijati, odbiti; odsevati, odsijati ; odra žati, o d ra z iti; refleksija, odboj, odsev, odsij, odraz; (pren.) razmišljanje, re flek siv n a lirik a, razm išljovalna lirik a razcefrati re g is te r; seznam , p o p is; razčleniti, razčlem ba v p isn ik razen († razun, † razven) re g lja (k ruh z regam i) razen tega razhuditi se, shu d iti se † re is ira ti (fr.ré ussir) uspeti, u speh imeti razjokati se, zjokati se različica, odličica = odte re k a p itu li ra ti, povze ti; povzem ati, sam . povzem ek, nek, nka, nuance r à zor, óra povzetek 87 † reklam irati (fr.) 1. zahte vati, lastiti si; 2. prito žiti se, u govarjati † rekord (angl.); višek, v. doseči † re k ru t (fr.) n o v in ec, novak; re k ru tira ti, novačiti, na b ira ti (vojake); r. se; † režija (fr.); u prava † režim (fr.) ; 1. vlada, 2. vla davina † režiser (fr.); ravnatelj rilec, lca risalo Reißzeug, ris á ln ik Reiß feder riv a l; tekmec dopolnjevati se † riziko (fr.); nevarnost re k tific ira ti; izpraviti rja, rja s t † rem iza (fr.); klonica, vo- riàv, ava, o zarn(ic)a rjuha † renom é (fr.) ; ugled, sloves rjuti, rjovem , rjujem † re p e rto a r (fr. rép erto ire) rkèlj, r k ljà rm an, rm anec razpored, seznam rocelj, clja (ročaj) repetnica = pe rotn ica reprezentacija; zastopstvo); roča (ročaj), sabljo za ročo p rijeti zastopstven † repriza (fr.); ponovitev, ro gljič das Kipfel p onavljanja (igrokaza) rogoznik di e Matte re p ro d u c ira ti; obnoviti, po ro k a ; † ro k o v roki hoditi nov iti; obnavljati, ponav (r om an. - - nem. Hand in lja ti; obnova Ha nd gehen), slov.-, za ro re z erv at; p ridržek ko se voditi, prim . nar.pes. † re so lu te n (fr.); odločen za bele roke se v odita; † re so rt (fr.); področje, ob ročica močje, posel, stroge, u ra d rokav, ro k av ica re s ta v rira ti; vzpostaviti rokóvni k angl. muff, nem. re strin g ir a t i ; stesniti, utes d e r Muff n iti, omejiti ropotarna, ro potarnica, die † revija (fr.) č asopis, obR um pelkam m er zornik † re v a n šira ti (se); (fr. re- † rotovž (iz nem. R athaus); svetovalnica (mestna) vancher, m aščevati se); rov (jama) Schacht vrn iti , vračati re v e rs; odpovodnica, po rovaš, zareze n a ro v ašu; Im ava še nekaj na rovašu godbeni list (na dolgu), gre n a rovaš revo lu cija; p re v ra t; p re vraten, prev ratn ik (račun) rt, r ta (konica, vrh), p rv i rezanci, množ. N udeln rezgetati, rezget in rzgetati r t (prt ladji), zadnji r t ; † rezim i ra ti (fr. résum er) rtič povzeti) povzem ati ru b rik a: stolpec, razpre re z u lta t; posledek, uspeh del(ek) 88 r uda, rudo slediti, schü rfen, ru dosledna jama, d er Sch urf rum en, rum enjak ru n ja (kosem, koder, kušter), ru n ja s t † ru tin a (fr.) sp re tn o st, roč nost, veščina rv a ti (ruvati), rujem , rv ač (ruvač), rvanje (ruvanje) rzá ti, rz á m, ržem ; konji rzajo rž, ržen, rženi cv et S. s (pred sam oglasniki in zve nečim i soglasniki z) pred log; često se rabi predlog od ali gol r o d il uk , kjer m ora s ta ti predlog s (z), ki znači sredstvo; napačno je n. p r.: k a k o r bi b ili o svetljeni od večerne z arje; od ju tra n ji ga solnc a obžarjen; g rič i,o b d a n i od vode (p ra viln o : o sv et ljeni z večerno z a rjo : z ju tra n jim solncem o bžar je n ; obdan z vodo). N a pačen je rodilnik, n. pr. Ves p ro sto r je b il za stav ljen sam ega d ijaštv a (prav: zastavljen s sam im d ijaštvom ). Vsa cerkev je b ila n a b ita pobožnega lju d stv a (p rav ; n a b ita s pobožnim ljudstvom , ali: p o l n a pobožnega lju d stva. — Glede razlike m ed iz in s (z) pom ni: pred pona s (z) pom eni , da s e kaj a česa od zgoraj pa vzdol p rem ik a, n. p r. seno z voza zm etati (seno je bilo n a vozu); sn eti k lobuk s klin a ; kam en sp u stiti z gore sablja, sabljáti , ám † sab o tira ti (fr. saboter, v coklah b o d iti; trd o sto pati) m otiti, razbijati s adonosen († sadunosen) s àj, ja, d o ch ; sàj si vedel; saj te ne bo konec, če se m alo zm očiš — toda vsáj w en ig sten s; vsáj to mi povej, če že d rugega nečeš saja , sajav , s á j a v e c , sajav le š n ik ; sajav ína, sájav k a † saldo ( it.) ; prebitek, o sta nek ; sa ld ira ti, skleniti, sk lep a ti (raču n ): porav nati, p lačati salovec, das F ederw eiß samodrš tvo s a m ; pom ni: sam s seboj je g o v o ril (ne: sam seboj); sam a s seboj je d e ja la (ne; sam a seboj) sam o rasel, s la ; sam orašč sam ó strel, ela s a ní in s ení, m nož. ž .; n a s a n é h, san ín ec; s ánke, san k a ti se san je (tudi edn. sanja) sanjàv, san já v e c ; sanjske b u k v e; san ja ti, a m ; p o m ni: s an ja ti o čem (kom) (napačno: s an ja la sem te, franc.) sč a k a ti s e , sčakovati s e ; tu se lju d je sčakujejo sčasom a sčeniti so, sčenem s e sčesati, p ra h z glave sčutiti se (zavesti se, za vedel sem se) 89 sebe, s e ; s ebi, si ; 1. s po vratnikom s e delajo prehajalni glagoli trpno obli ko; osebek mora stati v im enovalniku, n. pr. Kmet je se vidijo n a polju. Napačno je : Kmete se vidi n a polju (ital.sklad). Napačno j e n. pr. P rim e r no bi bilo, če bi se knjigo o krasilo s pisateljevo podobo (prav; če bi s e k n jig a o k ra sila s pisateljevo po dobo). — Treba bi bilo, da se ga p re stav i v d ru g k raj (p ra v: da s e prestavi v d ru g kraj, ali: da ga prestavijo v d ru g kraj). — K om ur je n a tem , da se pop rav i š kodo, k i jo je . . . (prav: da s e po p rav i š koda, ali: d a po pravijo š kodo). — H rvatje so vedno záhtevali, da se jih politično loči od Ogrske (prav: da s e poli tično ločijo, ali: da jih politično ločijo). — 2. Povratni glagoli ne morejo im eti trpne oblike, n. pr. K jer se p re p ira jo in p rav dajo, tam gine ljubezen (ne; k je r se p re p ira in pravda). — U pirali so se tem u (ne: u p ira lo se je tem u). — Izgovarjali s o se (ne; izgovarjalo se je). — 3. Kadar je od povrat nega glagola odvisen drug povratni glagol, se p ri drugem se izpušča, n. pr. Dečku se ni hotelo u čiti (ne: dečku se ni hotelo Učiti se). - 4. Zaim ek t l nadomešča časih tudi se, kar je mlajšega izvora, n .pr. B lagor si je človeku, ki mene poslu ša l Schönleben. Gorje s i je tem u človeku ! (isti). B lagor se meni, ki o p rav ljam ta sveti posel! (Cankar). Če Bog ne bo m ileje sodil, gorje se n a m i (isti) sedaj in z d aj; sedanji, se d a n jik ; zdajci ( = takoj) sedalo; zahodno sedalo = zahodnik L e ib stu h i; sedalnica S itzkissen seči, sežem, vel. sezi, seziva, sezite sejálni k, sejalnica = selnica s e k lja t , am s ek u la re n ; stoleten, sto let nica Sä k u la rja h r s èl, slà (ne: sela!), sle po s la ti; b r zi, h itri sel semenj, mnja, sem anji, semn jar, sem njevati, sem njin a ; tudi sejem, jm a ; sejm ár sèn, sn à 1. spanec, 2. sanje senčn ik L ichtschirm senzacija, s. zbuditi, hrup, ia m n a p ra v iti ser, b rk a ti s é r ; sér prid. (siv), sera g lav a; sérec (belec, bel konj), serka (sera raca), sero st (†sirec, sirk a, siro st) sesaljka in sesavka; Saugpum pe, sesalen, sesalnik sestra, po poli s estra ; prid. sestrin , i na, o ; sestrin ji, s e s trs k i; sestrična ; sestrn a = n ečak in ja; sestrn ik = nečak 90 ra], šesta ura) pladnovati, sesvedrat i , sesvedrani lasje u jem k rauseln † skala; les tvica sestradati, izstradati s kaliti, ím († vzkaliti) seveda sever, severa, severen, r na, † šk an d a liz ira ti se; spoti kati se, zgražati se, prim . rno, severnica, sev ern ik Nad tak im početjem se † sezona (fr.) čas, letn i čas je vse zgražalo shema († š ema[tizem ]); pre glednica, razpred eln ica, sk a n d ira ti,ra z m e riti zloge; kolikovati izkaz, obrazec skaza, skaziti, lovec skaza shirati († izhirati) shujšati skedènj, dnjà, skednjén, sila, od sile bogat = silo bogat; s ila die Masse, Menge, s ila lju d i, s ila snega, s ila o p ra v k o v ; toda p r is l . s ilo , silo († sila) bogat silo po treben, s i l o v elik = sil no velik si lueta, la silhouette, 1. p o ten jic a ; 2: črtica sim etrija, som ern ost, sim e tričen, someren sinica († senica) sin ičji sinji (višnjev), sin ji kam en sinoči in s noči, sinočnji, s nočnji sinteza, sklad, sestav ; sin tetičen, sestaven sinonim en, soznačen s p a S treusand sir, sira sirek, rk a (koruza) sirišče (posušeni telečji že lodec), s iriščnik sk ed n jén a v ra ta sk ele t; o kostnica, kostnjak, ogrodi sk ica 1. pročrt, p rv i načrt, zač rt; 2. očrt, o č rte k ; 3. č rtic a ; procrtn ik Skizzenb u ch ; sk icira ti n ačrtati, o č r ta l, začrtati, osnovati skipeti, m leko je skipelo skisati , v ino se je skisalo sklad, sk lad n i k o le d a r B lo ck k alen d er skladalnica, sk lád an ica drv , skládovnica sk leti in skeleti, im skliti in vzk liti skloniti se; skloni se in p o b e ri; e n a ko : pokonci se s k lo n iti († vzkloniti) skóba die K lam m er, die Leiste skóbelj, b lja ; sk ó b eljn ik = s tra ž n ic a H o belbank; skòbljati, h o b ein ; skóbljanci = ostružki, skob sirota lja = strg alo sí rotka in sí ra tk a sistem ; sostàv; sistem ati skodela, skodelica († Sko dela) die Schale čen, so stav en s is tira ti, u staviti, p rep o skodla, s skodlam i k rita stre h a vedati skomina, skom ina m u je ; situacija, položaj skom inati, skom ina me † sjesta (špan. iz sexta [ho- 91 † skon to (ita l.) ; odbitek sk o ra j, skorajšnji sk óriš in o sk o riš , der S peierling skoz, s kozi s k rajen, jna, sk rajn i čas, s k ra jnost, sk rajn ik skril, i, ž. in sk rila ; sk rilav , s k rilavec, tudi šk ril, šk rila st, š k riln ik s k rin j a skrivši, skrivàj s krob († škrob) s kržat († škržat) skubsti , sk u b em , skubel, bla, blo, oskuben († sk u b iti, skubil, oskubljen) slà s la d ; ječm enov, ovsen slad, das M alz; sla d č ica, sladčičar, slad čičarn a slavje († s la v lje) sleči, čem, v e l. sleci slednji (vsak), sled njič, po slednji, nasled n ji sleherni († slehern ik ) slep, slepa cena, d e r Spottpreis ; slepi ogenj (če se s ta r les s v e tlik a ); († slep strel, b lin d e r Schuß) = p ra zen strel sles m. d e r Eibisch, slezov čaj slin a , s linav, slin av ec (sli nav deček), slin a v k a s ljuda, sljudovec slo g a , složnost (edinost), s ložen, toda zložen (lago den, udoben) s luča j; † v slučaju (rom. nem.), n. pr. v slu čaju p o treb e = s lov. če bi bilo tre b a ; v slučaju dežja = če bo dež, a li: ob slabem vrem enu, ob dežju. Napačno je n. pr. Kralj je n a p ra v il veliko žitnico, ki je zabranjevala lakoto v s l u č a j u slabih letin (slov.: ob slabih letinah, ali: v slabih letinah) sluti, slovem , slujem sluz, der Schleim, sluzav, sluzavec služkinja smeja ti, sm ejem in smejam se smetiščnica sm isel in zm isel smodnišni ca smokva, prid. sm okov in sm o k v in ; sm okovec smotka († smodka) sm o t laka, das Gesindel smotrn, s m o trn o st smrek a, sm rekov smrkav, sm rkavec sm rt; na s m rt koga obho d iti (ne: k sm rti) sm uč, i žen. sn a h i († sneha, s inaha) snet (prisad), snetiv, sn et ljiv, snetjàv, snetje sniti se, snidem se, sešli sm o se (n e ; skupaj p riti) sn ubec, snubač soba, sobna obleka († negližé, f r. n ég lig é) socialen soden, d n a; s odni dvor, sodna odpoved, sodni dan sokol, prid. sokolji sokrvica † so ld atesk a (it.); vojáčin a s o lid a re n ; v zajem en, soli darnost, v zajem no st soliden. 1. trd en, jedrn, k len ; 2. reden, red o v it 92 spon ka Heftk lam m er soliter, rja, soliter, tr a ; so- sp o n tan en ; samohoten, sam litro v , so litra , s o litra s t od sebe, rad o v o ljen ; ne solnce, solnčece hoten, u n w illkü rlich † sondirati (fr. son der), pre sp o ra d iče n ; sam otér; ra z iskovati , p re is k a ti, do tresen , redek gnati spored in vzpored † so n o re n ; zvonek, n ka sporočiti († izporočiti) † s o rtira ti (it.); razbrati, spotekniti, s p o tak n iti, spo oddeliti, izbrati taknem se, spotika, spo tik a ti se († izpodtekniti, soseska, soseščina, sosed izpodtika) stvo spovedati se in izpovedati se sova, prid. sovji spozabiti se in izpozabiti se spaka, spačiti se spred, sp red aj, sp re d n ji sosed, soseden in sosednji, spakedrati spačen = soparen spašnik, sp aša specialen, 1. poseben, 2. de len; posam ezen; p otanki, sprejeti sprevod, sp rev o d n ik spričo, s. teg a († vzpričo) sprijeti, sp rim e m ; Bog te s p r im i! podrobni zem ljevi d, Spe- sprostreti, ra z p ro stre ti z ia lk a rte ; specif ikacija, sprožiti († izprožiti) razvrstitev, specificirati, sramežljiv razvrstiti s rčece sp ek u la c ija ; razmiš ljanje, srebrn, sre b rn in a pro um ovanje; gl. ra zm iš - sredi, sred predl . l jati, razm atrati, proum o- sreda, sreden, srednik, sredvati nica; sre d o p o ste n ; srednji s p en ja ti se in vzpenjati se (k ar je v sredi), srednjik, spet = zopet sred n jica spiritual srenja, v sren jo koga voliti. sren ja n , sre n jsk i splesni ti, sp lesn im , k ru h sréž (ivje, sré n ) je sp le sn il spletična die K am m erjung- srna, prid. srn ji srobot, sro b o tje frau splezati n a drevo († vzple- stab ilen ; stojen, stab iln o st; stojnost; pren. stanoviten zati), z d revesa spodaj, spodnji, spo d n jica stalo, stojalo, das S tativ (spodnja obleka) stan († v sta n u biti, rom .spoditi koga iz h iše nem., fr. ê tre en état, nem. spodrec in izpodrec im stan d e sein) = s l. uteg spojka Lasche niti, moči, utrpeti in p o spokoren, sp o k o riti se dobno; p rim eri: ne m orem spol in sp o li; n a sp o l (na(† nisem v s ta n u ); daj mi, spoli) orati 93 k o lik o r u trpiš (m oreš); dajte nam k ru h a , ako u trp ite ; ne u trp im si, da bi ga ne s v a ril: ne u t egnem plačati dolga ( = ne m orem ); to ti utegne ko ris titi; zavpil je, k o lik o r je duša dala stanek, s lik a rsk i postavek, die Staffelei s tanjšati star, stá re jši starši (roditelji) starešina, starešin stv o , sta re šin iti, starešin k a stati, sto jim ; mesto, vas, hiša, poslopje stoji (ist gelegen); polje, n jiv a , travnik leži; la d ja n a m ačku (sidru) sto ji (liegt v o r A nker) statve in státive, tk alci p ri sta tiv a h stebèr, stebŕc, stebŕn, stebŕski steblo, stebelce, stebeln, steb e lnat steči, ta t je stekel, zibel je stek la; pes je stekel, bunka m u je stekla, ste klina † stelaža (nem s f ranc. konč nico) polica, stojalo stelja, steljen, ljna sténj, v rv ič a sti stenj, tle čega s te n ja ne bo u g a snil stežaj, v ra ta na stežaj († iz te žaj) o d preti stežér = sto žér; steže r le cadre stlati, s te l jem stógla in stógljaj (jerm en p ri čevljih) stolba (stopnice, lestve) stopálnik (v stremenu) stopnica stôpnja in sto p in ja stoprv (stoprav), šele storž, sto ržast († sterž) straža; stražni načelnik († stražm ojster) stre č i, strežem , vel. strezi, s tre z ita, te strel, s tre liv o , strelnica, s tre liti; stre lja ti, streljaj strežnik ; strega, postrežba (enkratna), strežb a strgalce R adierm esser s tric, s tričev, va, vo; strin a, strin ìč striči, striž e m ; vel. striz i strugač († ribežen) stru g lja, s trg u lja stru žec d er Hobel stvarca († stvarica) s u b stra t; podlòg, óga sukane c d e r Zw irn suknja suknjič s u p o n ira ti; podstavljati sirov, siro v a d rv a sušilnica († dira, is nem. Dörre) suveren (fr. souverain) vrho ven, neo d v isen ; suveren iteta, vrhovnost, v rhov na o b la st suženj, ž n ja; suženjski, su ženjstvo;s užna in sužnja (ženska), prid. sužen, žna žno in sužnji svaljek, ljk a : svaljek kruha, n ekaj svaljkov p red iv a; die P ille ; svaljčica (ciga reta), s v a ljkat i svečan, an (sečen, čna) svest, v svesti sem si ; s svestjo se nadejati 94 svèt, svéta. svétnik († svéta, svètnik); koga sv éta vpra šati ; v svéte h komu p riti svetovljan, kozm opolit s vetel, svetal, tla († svital), svetloba, sv e tliti, svetilniča s vetiljka svetozor das K osm oram a svež; često se ta beseda rabi v nem škem pomenu; slovenski je n. pr. presno zelje, sadje, m leko, p resn a voda, rana, presen les (†sveže z e l j e , d j e , le s...); sirov (zelen) les, siro v a drva, sirova slanina, si rovo jeklo (†svež le s ...) ; oprana sra jc a , rjuha, oprano perilo, a h srajca, rju h a p o p e r i l u ; b e l o p erilo († sveže p.); nov sneg, nov m raz († svež sn eg ); na novo o strižen († sveže o s triž e n ); mlad sneg, m lad kruh, mehak, voljan kruh, ali: k ru h po peki; goleno sadje, golene h ru š k e ; studena, m rzla, hladna voda († sve ža voda); dalje: gorka, to p la kava; um ita posoda, u m it kozarec; spočit, čil človek († svež čl.); na molzeno m leko , m leko izpod krave svojepis , a v to g ra f, avto gram svojta, Sippschaft svrha; († v s v rho = slov. za, z a ra d i, gled é; ne: de n a r v s v r h o zboljšanja trav n ik o v (tudi v nem ščini ni d obro: zum Zweck von . . a mp a k : fü r) = slov.: za zboljšanje tra v nikov. — R igveda vsebuje nad t isoč pesm i v s v r h o d aritev (prav: za daritve, ali, ki so se pele p ri da ritvah). — D ržavni zbor im enuje poseben odsek v s v r h o , d a preišče za devo (prav: za to, da p re išče . . .). R av n ateljstv o m u je dovolilo dopust v s v r h o n ad aljev an ja š tu dij ( = zaradi n a d alje vanja štu d ij) Š. šak a, šakelj, k lja (perišče), šakelj tra v e š ala, š a l i t i se, šale c ; šaljiv, šaljivec ša r (barva), ša re n , rn a (b a r ven), Šarec scheckiges Pferd † š a rla ta n ( it.- fr.); kričač, slepar † šarm an ten (fr. ch arm ant, od ch arm er, zagovarjati, začarati, očarati) očarljiv, sveženj, žnja dražesten svinja, s v in ja k ; svinjko bí ti (fr. charge) ; služba, svitek, svitek sm okev, sv i † šarža čin tek žice, voščeni sv itek šator in šo to r sviž († svišč) š čebljati, č e b lja ti: ščebetati, svobodnomiseln, svobodnoščebèt m ise lnost 95 ščemeti ; ščem í ga (če ga d e la ti; sukati koga. pre glavica d elati, sitnosti prizadevati šilo, š ila st († šilja st) šiliti spitzen šivati, šivalni stroj (bolje: šivalnica, Stritar); š ivavec, š ivalec, šiv ilja kaj uščipne) ščèp (iver), ščepèc, pcà in š čí pec(kake d ro b n e s tv ari toliko, kolikor se je s trem i prsti p rim e ); ščepèc = jem ljaj, die Dose ščet, i, ščetka, ščetica die Bü rs te ; š četalo (čohalnik) škatla škilav, š k ilavec, škileč, š kider Striegel lavka, šk ilja ščetina ščinkavec, ščinkavka, ščin- školjka škopa, škopnik klja ščip 1. lu n a je v šči pu, 2. der škorenj, rn ja ; dvoji škornji Kniff zwei P a a r S tiefel; škorščipati, p am, p ije m ; ščipalnja 1. škorenj, 2. golenica n ik, ščipavec (škorpijon), († štibála) ščipavka (rakova) škripec, v š kripcih biti (v ščuka zadregi), n a škripcih († šč urek š k rp ec) ščuvati, ujem škropiti († šk ro fi ti), š kropšele, šele zdaj s i p rišel lje n je, šk ro p iln ik š lesko († Šlezko) š ega, šegàv, šegávec š egetáti, tám, šegáčem, še- Šm aren veliki Šm aren,m ali gečkáti (žgečkati) Šma ren 14. šèn, šéna in všen, der Rot- † šofer (fr. cha u ffeur, k u r lauf jač) vozitelj, k rm ite lj) šépati, na eno nogo š., še šoja pav, šepavec († š vepav) šolen, ln a šepèt, tà; šep e tá ti, šep e tn iti, šopiriti, perje, la se š . ; kokoš š èpnili, šèpnem (ne : Šep se š o p ir i; šo p iriti se sich niti!), šepetavec in šepew ichtig t u n ; šopirnica, talec († sufler, fr. so u fšopirnež fleur) šep etaln ica der † š paga, šp ag at (it.); motSouffleurkasten vòz, vóza ; sv itn ik, vrvca † š ifra (fr. chiffre); ta jno- špica die Radspeiche pis , š ifrira n tajnopisen ; † šp ičast (nem.); oster, šiš ifrir a ti; ta jn o p is a ti; delast, koničast ostnat; ko šifrirati; ta jnopis razb rati nica, ost, vrh die Spitze šija (tilnik), šijn ja k (ši a) † šp u la (nem. die Spule), vretenic a, v ratilo † š ikana (fr. chicane, zvi janje postave ali pravice, šteti ; po f r . -nem . se rabi napačno, n. pr.: Brezglasni zvijaštvo) zvijače množ . e v francoski pesm i š t e j e † šik an ira ti, zvija č e ple sti, 9 6 kot zlog (slov. : to šteje † tarif; cenovnik, cenik k ot zlog). — Službena leta tarnati mu štejejo od d n e ... (slov. : ta v to lo g ija ; istorečje tegoba (težava) leta se m u štejejo) tekma, tèkm ec štorklja tekst, bes edilo š trcelj, clja † štre n a (nem. die S trähne), telog († telob) p ré deno m otovi lka temelj, é lja ; slov. vklada; š trk a ti (brizgati), š trk a = h iša ni dobro vkopana štrk alica, štrc aljk a (nim a tem elja) š t rukelj, k lja tempelj, eljna, lja ; tem p elj ska († te m p ljeva) straža temveč, tem uč T. tepežkati, tepežkanje terača, o terač (b risa ljka) ta b e la; ra zp redelnica † teren (f r .) ; ozemlje, okoliš tabernakelj, eljna, k lja † tabló (fr. tableau ) s li ka, teril j a = te rica, terišče (razobraz, pregled kot v z k lik : bojeno mesto, k je r se vrši tableau! = tu im aš! ta kako delo), Tum m elplatz, kole je! to rišče tabor, ora terjati koga za kaj; ne: t. tàk prisl.; tàk ta k ó ; t a k od koga kaj tiho govori, t ak n ik a r ne te rm in o lo g ija; i menstvo; vpij! (Cank.) T ak kaj sta te rm in u s technicus = vid e la ? s trokovni izraz † taksa; pristojbina, ta k si tesla rati, ceniti tešč, a, e; tudi nesklonljivo, tal, la, lo; ta lo je, k a d ar n. pr. m ati je še tešč začne po odm éki sneg tetična (tetin a hči) kopneti težek, težka, te žk o ; težji, tàlen, ln a ; ta ln a v o d a; t a 1n i prisl. te ž je; težkoumje, n a č r t († tlo ris) c hw erm ut S ta le n tira n ; darovit, u m ovit til, tilek. tiln ik tam kajšnji tir, tirn ic a (tračnica) tančica in tenčica tirati, ovce tira ti, lju d i t. tanek, tenek, tan jši, prisl. tlak († tisek) ta n je ; prisl. natanko, od tod prid. natančen († na- tjulènj, enjà, d er Seehund tanek); napačno: P a saj tkalec, tkalka, tk a ln ic a nism o tako n a t a n k i tnalo sr. († tn a la ž.) (C ankar); prav: n atanko tobak, to b a č en , to b ačn a u p ra v a ali natančni † tantiem a (fr. ta n tième = tohel, hla, o ; tohneti, m rt veci tohnijo, g lej zatohel tolikšen [del]),delež(ni na) 97 to le ra n te n ; strp ljiv , sam. tróska 1. gošča, drožje; 2. die strpljivost Schlacke, tro sk av tolik, tolikšen. — Pisavec † tro to ar (fr.); (stranski) tlak, hodnik j e želel, da bi bil p rič u joči snopič vsaj d v a k ra t trska in tre sk a tolik, kakor je (Škrabec); trst, trsto v , trs tik a prisl. to lik o ; pom ni: to trš m. (parobek, † štor, nem.) trša v (k ar slabo raste) liko, koliko se ne sklanja, trša st, trš a sta živina n. pr. voz s toliko k o le si; s koliko ljudm i si prišel ? † tru d a p o ln (po nem.); tru den, (u)trodljiv; poln tru Napačno: Po tolik ih letih da, naporen m u je šele zdaj p rišla †tucat (fr.-nem.);dvanajstica zavest (prav: po toliko le tih); voz s t o l i k i m i tuj († ptuj) tukaj, tu k a jšn ji kolesi pom eni: voz s t o t ul; 1. d er Köcher, 2. der l i k š n i m i kolesi Schlauch, vino p retak ati topol, a in topol, i skozi tu le ; tulec, tuljava torej († toraj) (kratk a cev, o d p rtin a) torek, rk a tu rb in a ; mótva tovariš, iš a ; to varišica † tu rn u s ; vrsta; glag. na tra n s fo rm ira ti; pretvoriti, vrsto p riti, vrstiti se p re tv a rja ti; tra n sfo rm a turščica, tu rš č ičen tor, pretvornik tvesti, tvezem , natvesti, tra n sm isija ; prenos; p re († tve ziti, im) nosno v ra tilo T ransm isaionsw elle U. transverzalen; prečen; tra n s u, predl.; kot predpon verzala, prečnic a m eni 1. odmikanje, odstra † tra sira ti (fr.); obeležiti nitev, umanjšanje, n. pr. tre m u lira ti; z glasom poubežati, u krasti, u šteti s e ; tresati ; tresoč glas, treso2. dovršitev kakega de g lasen janja, n. pr. učlovečiti se, trenutek, tre n u te n upokojiti, u č istiti se itd .; tresk († tresek) predponi u- in v- se v p i trgóvnica die M arkthalle savi razločujeta po stari trib u n a ; (govorniški) oder cerkv. s lovanščini in po tripetrn, trip e trn a ladja, der drugih slovanskih je z ik ih ; D reidecker (besede, katerih ni najti triu m f; zmagoslavje, zma pod u-, išči pod v-) goslavni pohod ubadati (zbadati, ujedati), † triv ia le n ; pren. pro s taš k i toda vbadati (šivati) trn, trn o v , trn o v venec, ubeg, ubežen, ubegniti trn o v a krona († trnjev) ubeliti, platno u., lase u, Slov. pravopis. 7 98 ubiti, u b ijati, uboj, u b o jn i k; voda je v m lin v d rla; — vbiti, vbijati n. p r. kom u m o st , zem lja se vdre, v d rte oči, v d rt obraz kaj v glavo udrihati po čem u blažiti, u. um, srce ubog, ubožec, ubo žček ; (u)- udržati , n i ga m oči u.; u d rž a ti si, reserv ieren boren, (u)born o s t;pom ni: ubog s časnim blagom ; udušiti, z ad u šiti ubog z besedam i, ubog uediniti pri pšenici, penezih, pri uganiti, uganka, u g ib ati pam eti (ne: ubog n a čem) ugasniti, ugasel † ubog ati (iz nem. folgen), ugladiti slušati ; † ubogljiv, po- uglajenost d er Schliff ugled, ugleden, u g led ati slušen; p o slušn o st uglobiti, u. se, u g lo b iti se ubraniti, u. se sk u šn jav i n. pr. v m isli, v pesem ubrati, u b ira ti, u b ra n i zvonovi, ubranost, dte Stim - ugnati 1. odgnati, 2. prem a m ung g a ti; u tru d iti, — vgnati, ubrisati, vino se u briše, n. pr. živino v hlev u b risa n e glave biti ugoden, u g o d iti, u g ajati uceniti, žito se j e ucenilo ugonobiti ugotoviti, u g o ta v lja ti učakati kaj a li česa ugovor, u g o v a rja ti učiniti, u činek ugrabiti učistiti, u. kaj ugrezniti, pogreza iti se učlovečiti se ugriz, u g r isti kaj, u g rizem, učvrstiti u g rizek ; — v g rizn iti n. udar, udarec, u d a riti pr. v jabolko udelati, u. njivo iz puščave, ud elan sv e t; vrem e se uima († ujm a) uiti, uidem , u bajam ud e la ; — vdelati, n. pr. ujasniti, u . se kam en vdelati v zlato ujed, ujeda, u je d a ti udeležit i se † u d in ja ti (iz nem. d in g e n ); ujeti, ujam em , ujemati, u. se najeti, -jamem, pogoditi ukaniti se (za kako delo, službo); ukaz, ukazati, ukazovati zadati se, zadala sem se ukleti, u k lin ja ti za deklo, zadal sem se ukloniti, u k la n ja ti (se) za h la p c a; usložiti se ukoreniniti udoben (zložen, lagoden) ukrasti udolžiti, u. se, zadolžiti se ukratiti udomačiti ukreniti, u k rep ati, uk rep udomiti ukrotiti udreti, u d re ti jo kam , za ukuhati, u. se (nasp r.: n a k om ; solze se udero po k u h ati s e ) ; — vk u b ati n. lic u ; — vdreti, v d o r; n. pr. p r. sadje, einkochen 99 ukvarjati se upodobiti uleči, uležem, uleči se upogniti, u p ogibati u leteti, čakaj, da se beseda upokojiti u le ti uporaba uležati se, uležano sadje upoštevati uliti, zvon u .; dež se je upotrebiti ulil, k ri se m u je u lila ; uprava, u p rav itelj — v liti n. pr. vodo v sotì upravičiti b e rech tig en ; — ulom , ulom ek (odlomek), o p ra v ič iti (se) n. pr. p red u lo m iti (vejo, kos k ru h a ); — vlom iti n. pr. v hišo uloviti, u jeti umanjšati umazan, um azati se umeriti, u m erjeno st umesiti te sto , m oko; — Bogom upreti, u. se, u por, u p o rn ik urad, uradovati uravnati urediti, u rejati, u rejev ati uresničiti urezati, u. se, u. palico (od rezati); — vrezati ime v vm esiti v testo d revesno skorjo nje. u sto lič en je ; um esten u rg ira ti; naganjati, priti skati ; u rgenca, pogon umeti, um ém in um éjem ; usad, v sad iti se, u sajati se; um eten, umétnik m e lina n ad cesto se je umiriti u s a d i la; — v sad iti n. pr. umisliti, iz m isliti k ru h v p e č ; drevo vsaditi umiti, u m it, um iv aln ik usehniti in u sahniti, usehel um olkniti in u s a h e l; u sih ati umoriti, u m o r usekati, o d sek ati; — vse umreti, u m rlec kati, n. pr. znam enje v unesti (odnesti); u. se, m lad drevo človek se unese usesti se, usedem se trni verzalen; občen, splošen, un iv erzu m , vesoljnost, uskok, u sk o čiti, ubežati usl i a š ti vesoljni svet upasti, voda upada, lica uslóčiti, u. palico (skriviti) m u upadajo, pogum u p a usluga, uslužen, uslužiti de, u p ad ; — v p asti v kako usmiliti se, usm iljenje usmrtiti, usm rčen reč, vpadel, vpadišče usnje, usnjar, u sn jarn ic a upehati upepeliti usoda († osoda); usoditi, upihniti, u. luč; — v p ihn iti u so ja ti se (ne; s i !), usoden (vdihniti), v p ih n iti iskro, v erh ä ngnisvoll ogenj (iz: vzpibniti) usopsti se, u sopiti upijaniti usovršiti, izp o p o ln iti uplemeniti uspati, uspavalen upleniti uspeti, uspeh, uspešen 7* umestiti, um eščati, um ešča 100 uvrstiti († v v rstiti) usposobiti, u sposobljen užiti, uživati, u ž ite k ; (†uži ustaviti, u stav ljati v ati n. pr. velik ugled, usten († ustm en) ustnik Zič a s t; slo v,: imeti u g le d ...) g a rre n s p itz ; M undstuck; ustničnik L ip p en lau t ustrašiti V. ustreliti ustreči, u s tre z a ti; ustreči v, predl.; kot predpona po želji (ne: zadostiti); ustroj m eni prestavljanje iz kraja ustvariti, u stv a rja ti v kraj, zlasti v njegov usušiti notranji del (nem . e in, u sati, u s p e m ; dež se je u s u l; hinein), n. pr. vdeti n it v to ča se u s p e ; — v su ti šivanko. Kadar z a p red pono v- stoji tudi v, p i u šteti, u. se (zm otiti se p ri šem o predpono u, n. pr. š te tju ); — všteti, vš tevši, uvesti, u v o d ... nam . vvesti, do vš tetega 1920. le ta v vod; (besede, katerih ni u ta jiti najti pod v-, išči pod u-) uteči, utečem v a d ij; j amščina, varščina utegniti, utegnem valj d e r Zylinder, valja st uteha, u te šiti varav, p rid.; varav sklep, utelesiti, u te le šen T ru g sc h lu ß utemeljiti utepati se; u. se u tru d iti varian ta, inačica se; u te p a se mi (pokorim várovati, varuh, varu h in ja, v á ru štv o se za k a j); — vtepsti n. vbeležiti, v p isati pr. kom u kaj v glavo vbogajme p ro siti, d ati utesniti, o m ejiti vbrizgniti utež, i ž. vcepiti, v. sekiro v parobek utihniti včasi, v č asih ; časi, časih utoliti, uto la ž iti včeraj, včeranji, v čerašn ji utopiti, u. se j po m n i: u to včrtati, v. k ro g u m nogop iti se v m is li; v ra d o sti k o tn ik u to p lje n (oblike v to p iti vdati se, v. se v eselju, le ni!) n obi, v voljo božjo; vdan utrditi, u tr j a ti k o m u ; deska se je vdala utripati, u trip vdahniti in v d eh n iti, vdih utrpeti; to lahko u trp im vdelati, vdeti, vdenem n it utruditi, u tru d ljiv vdelati, v. kaj v zlato utržiti, u trg o v a ti vdolbsti uveniti, uv en em ; u vel vdova, vdovec, vdovski uveriti uvesti, uvod vdreti, voda je v m lin v d r la ; uvoz, uvozen, uvoziti v d rte oči, v d rt obraz n. pr. žito v vrečo 101 več, pom ni: več se ne skla virtuoz, um etnik; v irtuoz nja, n. pr. od več gospo nost, i zvrstnost dov se je zvedelo, o več visok, v išji, p risl. više gospodih se je govorilo, viš ( = vidiš) ; viš jo, viš z več gospodi smo govo g a († viž ga) rili (ne: od večih gospo višek,zviška p a s ti; na višku dov, o večih g o sp o d ih ...) večji, večja, večje in veči, veča, veče védomec, m ca vedro, vedrce, ved rn † v e g etira ti; životariti † vehem enten; silen, stra sten b iti, auf dem L aufeoden sein, être au co u ran t vitez, v iteški, v iteštvo vkleniti († ukleniti), vkle p a ti vkljub = kljub, (na)vzlic vknjižiti vkopati; stoji, k a k o r bi m u b ile n oge vkopane v êlik, velíka, velík o ; do ločna oblik a : véliki, vé- vkovati, v. kaj v sreb ro vkreber = n av k reb er lika, véliko velnica ven vendar venomer, zmeraj, zm erom v en til; zaklopnik vereja († vareja) verjeti, verjam em , v erjeten veslati vesoljni, ljna, ljno v estib u l; veža vetrc, vetrn, v e trn i m lin; vetrnica, v e trn ik vezilk a (potica, v vezilo podarjena) vgnezditi se (po i m n.-nem .); slo v .: žaleči se, črv i so se zalegli; zarediti se (črvi, m iši), zakotiti se (kobi lice): pren. kuga se je zakotila; tako se v jezik zakote besede tu jeg a lica; zasejati se, kug a se je zaseja la k nam vgozdíti, im vbod († uhod), vhod im eti v mesto, vhajati, v n iti † vibrirati, trepetati,tresti se vkup vlača die Schleife vladoželjen Vlah, vlašk i d er W alache vlesti vlezem, sm ola se v n it vleze vliti, v. vodo v vino vljuden († uljuden) vloga; † ig ra ti vlogo (fr. jo u er u n r ô le) slov. imeti pom en ; n. pr. P tice igrajo veliko vlogo v stv arstv u , s lov.:im ajo velik pomen, so velikega pom ena vmes, vm esen vmešati, v m ešavati se vmeti, vmanem, vm eti ma zilo v kožo vnanji vnapred, vnaprej vném ar, vném aren, v n e m arnost, vném ar puš čati vneti, vnam em , vnem a vnuk, vnuka, vnu k in ja vobče vogel, gla, vogál, v o g lariti vojašnica 102 vojka, povodec vojska = vojna ; prid. vojni, jna, vojni sv et († vojskin) vojvoda, vójvodin ja (oseba); vojvodina, n. p r. bivša K ranjska volčič (vnetje n a vim enu) vos (brada), nav. množ. vosi († usi, k ito v i usi) vot e l tla, v o tlin a vozel, zla, za-, razv o zlati vpičiti, sek iro v čok vsekati znam enje v drevo vsekdar vsiliti, v siljiv , vsiljenec † v sled ; zaradi, radi; u tru jen v s l e d hoje od hoje vsota vstati, vstaja, vstaš, vstanek vsoti, vspem m oko v vrečo všeč, všečen, n evšečen vštric vtisniti vuné, vun), vnè = zunaj vzad, vzadi, zadaj na vnraš. : vpisati vpiti, vpijem k je ? vplesti kaj v koga vz, predpona. Polna oblika vpliv, v p liv a ti te predpone s e j e navadno vpogled, n a vpogled b iti obrusila in sè rabi zdaj vprašati s- ali z-. Ohranila pa sc je vprav († uprav), v p ra v zato vpreči, vprežem , v p re zi! polna oblika vz- v novih tvorbah in pa v besedah, vprek, vse vprek, d ela k a k o r v p r e k (splo h ) p ijan ci v ra ta , v ra tc a vreči, vržem, v rz i! († v obraz vreči — v o b ra z povedati) vretenica, die S p a le vrezati, črko v kam en vib in v rh u p r e d i vrhnji, v rh n ja su k n ja vriniti, pom ota se je v rin ila iz drugih slovanskih jv,z ik o v izposojenih vzbibati, vzblbano m orje vzbočiti se, vzbokel vzbuditi in zb u d iti vzburiti vzdati, vzdam dobro ju tro vzdet i , v zd ém , vzdenem k om u p riim ek vzdihovati in zdihovati vrtavka vsaj, w enig s te n s ; vsaj ti vzdramiti in zd ram iti pojdi, če že d ru g i nečejo vzdržati se česa in zdržati se vzgajati vsak, vsak d a n ; vsakteri vsebina, obsežek (ne: zapo- vzglavja in zglavje vzhajati, vzhod padek) vziti, vzidem ; vzšel, vzšla, o vsebovati, v sebi im eti vseeno († vseeno vendar, vzkipeti in sk ip eti le), p rim . „Na n ašeg a ne vzklik, vzklicen p rid e v rsta ,“ tako s e je vzkliti to lažila žena. In v en d ar vzmét, i, die S pringfeder, vzmetnica F ed erm atratze si je b ris a la solze: če bi pa v s e e n o (s lo v .: le) vzmnožiti potenzieren m oral iti (Finžgar) vznak in znak 103 vznemiriti letu 1860. p r i č e n j a p ri vznožje Levu Tolstem doba m ir vzor, vzoren, vzo rn ik ; vzo nega dela (slov.: se p ri re c ; († vzor-mož) = vzor čenja . ..) moža ali vzornik, vzoren zad, zadi, zadaj mož zadehel, zadehla soba, zavzpeti, vzpnem dehla m oka = zatóhel, vzplamteti zatohla koča; zagaten vzpored in spored zadnji, zadnjič vztrajati zagozda († zagvozda) za vzvišen gozditi vzvód zaiti, zaidem in zajti, zajdem v z v ra te n , vzv ratn o delo zajéd, i, ž. (fjord) vanje, die Rü ck w irkung zajedati, zajédav, zajédavec vžgati, vžgem, vžigati (der P arasit), zajedavka zajutrek, rk a in zajtrk , za- Z. z, predl. ; glede pomena p rim . s ; (besede , katerih ni najti pod z-, išči pod iz -, vz-) za, predl.; predlog za se ne sm e vezati z nedoločnikom; prim. Im am m nogo pove dati, ali m nogo m i je po v edati (ne: im am m nogo za p o v e d a ti!). — A li im ate kaj je sti? (Tako j e p rev e l Trubar nem ško besedilo: H abet Ih r w as zu essen?) Voda za pitje, ali p itn a voda (ne: voda za piti!), slam a za klajo (ne; za poklasti!) zablodnice (skale), e rra tische B löcke začeti, začnem ; po fran.nem. načinu se rabi na pačno, n. pr. Z Vukom je z a č e lo š ele prav o srb sk o slovstvo (slov.: se je za čelo). Severno od Idrije p r i č e n j a krašk a zem lja (s lov. : se pričenja). — Po ju trk o v a ti in zajtrk o v a ti; mesni zajtrk, G abelfrü hs tück, d éjeu n er à la fourchette zakaj = k a jti = k e r zakóvica, die Niete, zakovati, zakujem n ieten zakrknjen, zakrknjeno jajce, das Ochsenauge zali (se rabi le v določni obliki); piše se zali in zal, zdaj si pa že zali ( = zdaj si pa že zal) zaljšati zanka zapónec, zaponka, die Heftel zapóga, der B u g an Kleidern zaradi, zarad, radi; zbog zarébrnica , zarebrna pe čenka († krem enateljc, die K arbonade) zarezaljka in zarezavka zategadelj † za teg a voljo (po nem.); zaradi, radi, zbog zátič, i ča d e r S töpsel, zatičn ik d e r Stö pselzieh er zaup, kredit 104 zavetnik († patron) znotraj, zn o tra n ji zavdati kom u † zo p ersta v iti se (po nem.); ustaviti se, u sta v lja ti se, zdajci = takoj zdavnaj upreti se, u p ira ti se; po zdolaj, z dolenji robu se postaviti, zoprvati zdoma, zdom u zrasti, stem , zrasel, zra sla zdraha, e, m nož. zd rah i m. zrno, zrno soli; z rn je (sk upn o zdrzniti se, zdrizati se ime) zediniti, u e d in iti zunaj, zu n an ji zehati, am, zeha se m i ; ze zveličali, am, zveličaven in h avica, zéhavec i n dre- zv eličalen m avec († zdehati, am) zvoniti, zvonjenje (zel), zla, zlo; po zlu iti, zvrniti, voz († iz v rn iti) zugrunde gehen zelje, zéljar, zelják ; zel, i, zeln at, z eln ata glava, zel nik, zelnica zgaga zgled zgodaj, zgodnji, godnjlk zgolj zgoraj, zgor, zgornji zigravati , z. se, b lisk i se zigravajo po ne bu zjutraj, zju tra n j i zlasti zlodej, zlodeja (v p esm i tudi zlodi, dja) zmeraj, zm erom († zm iraj) ž. žal, žala, žalo; ž a l a beseda, tudi žal b esed a; († žalibog) = žal, na žalost že želeti, zaželen, zaželena, o † ž en ira ti se (f r . se g êner) v zadregi biti, motiti se dati žerjav žerjavica žeti, žan jem ; ne: slavo žeti (po nem.), slov.: slav o s i steči, doseči, dobiti zmerjati, am koga zmésoma in B ausch un d žila, žilav, ž ilavec, otekla B ogen žila die K ram pfader živalca zmrzniti, zm rzel, zla znati, am (v pom enu moči, † žongler (f r.); glumač m orem j e n e m šk i); † zna- † ž u rn a lis t (fr.); novinar, b iti = morebiti časnikar žužnja, žužnjav, žužnjavec znémar, z. sp u stiti