docOGLAR_dec-2013-2
download 
Report Transcription
OGLAR_dec-2013-2
KAZALO UVODNIK 1 ........................................................................ UVODNIK 2 ..................................................................... AKTUALNO 2 ....................................... DELAVNO LETO MLADIH GASILCEV 3 ........................... UPNIJSKI PASTORALNI SVET V LETU 2013 5 ...................SREÈANJE S SVETIM MIKLAVEM IN SOKRAJANI 5 ..................................................................... GEOPARK IDRIJA 6 ...................................... POT GEOPARKA OKROG ZAVRATCA 7 ..... KAKO POVEDATI ZGODBE, KI NAM JIH GOVORI ZEMLJA? 9 ......................... MUZEJSKO DRUTVO IDRIJA SE PREDSTAVI IN VAS VABI, DA SE JIM PRIDRUITE 9 ......................................... MUZEJSKO DRUTVO NA OBISKU 10 ........................................... GRÈIJA »PO PAVLOVIH POTEH« 13 ................................................... EKOLOGIJA IN OKOLJE AJDA KORISTNA ZA KMETA, ODLIÈNA ZA ÈEBELE, 13 ........................................................ ZDRAVA ZA VSAKOGAR 14 ...................................................................... KULTURA 14 ....... 90 LET CERKVENEGA PEVSKEGA ZBORA V ZAVRATCU 16 ....................................................... URHOVA NEDELJA 2013 16 .............................. USTVARJALNA DELAVNICA »PORTRET« 17 ................. LIKOVNA DELAVNICA IZDELOVANJA VOÈILNIC 18 ................................................................... OSEBNOSTI 18 ...................... »TUDI, ÈE SO TEAVE, JE TREBA BITI VESEL.« 19 .................................................................. ÈEZ PLANKE 19 ............................................................ SPREHOD PO GOZDU 20 ................................................................. INTERVJU 20 .......................................................... TANJA IN TADEJ TUMA 21 ................... JANEZ KOTAR FOTOGRAFIRANJE ZAVRATCA 27 ........................................................... NAA DEDIÈINA 27 ........................................ STARI BESEDNJAK NAIH KRAJEV 31 ............................................................... IZ ZGODOVINE 31 ................................................................................... KOVAÈI 36 ....................................................... JEZIKOVNI KOTIÈEK 36 ............................................................ NAPOTKI ZA PISANJE 36 ........................................................................ POEZIJA 36 ......................................................................... UBOGE PTICE 37 ............................................................. OLSKE STRANI 37 ............................ ZAÈETNI POAR BI ZNALI POGASITI SAMI 38 .................................. DOMAÈI KRAJ, ODTISNJEN V SPOMIN 39 ................................... TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 40 ....................................................... MOIÈEK KOPITLJAJÈEK 40 .......................................... RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS 40 ................................. S KOLESOM OD MALAVIC DO MLJETA 42 ...................................................Z GASILCI V DEELI CVIÈKA 43 ...................................... PEVSKI PIKNIK V STAREM ZEWNKU AJDOVE PALAÈINKE Z OREHOVIM NADEVOM 44 ............................................ IN SLADOLEDOM (ZA 10 OSEB) 45 .................................................................... ZBOR TOMOTOV 46 ............................................................... OKTOBERFEST 2013 47 ............................................................................ ALI VESTE ? 47 ....................................................................................... ALE 48 .............................................................................. KRIANKA Èeprav me verjetno veèina bolj pozna kot zborovodjo, torej glasbenika, bi v tem uvodu elel spregovoriti nekaj besed o portu. Natanèneje o nogometu. Morda bi bilo v tem èasu bolj primerno govoriti o smuèanju, a vmislih imam prav posebno tekmo, ki sem jo doivel letos na Urhovo nedeljo. Verjetno se jo bo spomnil e kateri izmed bralcev, saj so bile vrste tako na strani oenjenih kot tistih, ki se v ta ivljenjski izziv (e) niso podali, dovolj dolge, da z menjavami na igrièu ni bilo teav. Ko pa je kdo potreboval spodbudo, je tudi tribuna pridala svoje. Kot sem bil pouèen, je tekma med oenjenimi in neoenjenimi v Zavratcu na novo prebujen obièaj. Spomnim se tudi sam, da smo v èasu, ko sem se ponosno boril e v nasprotni ekipi, tovrstne tekme e igrali tudi na Medvedjem Brdu in verjetno v vseh okolikih vaseh. Vsaj rezultat ob koncu tekme v Zavratcu kar klièe, da bo potrebno obièaj ohraniti in tekmo kmalu ponoviti. Razlogov, da sploh obujam tale spomin, je veliko. Prvi je zagotovo ta, da sem bil kot »nedomaèin« sploh povabljen v ekipo. Vedel sem v naprej in to se je tudi na igrièu in ob njem izkazalo, da je to bolj zavraki derbi. Ker sem sam vnet zagovornik, da moramo Urhovo nedeljo praznovati skupaj vsi upljani, sem bil tega vabila res vesel. Drug razlog je v tem, da tekma nevede govori, da nas tako pomembna ivljenjska odloèitev, kot je poroka, tako zaznamuje, da nas lahko s ponosom zdruuje tudi na nogometnem igrièu. Upam si sanjati, da vsem mladim kljub prevelikemu porazu poroèenih daje pozitiven zgled, da tudi sami naredijo tako pomembno ivljenjsko odloèitev. V nadaljevanju Oglarja bo mogoèe brati tudi o kulturni dedièini, ki jo je dobro ohranjati in jo ne prepustiti pozabi. Tretji razlog je torej tudi v tem, da je dobro zapisati, da je omenjena tekma ena izmed prilonosti, da tisto, kar je bogatilo nae predhodnike, drui in poivlja danes tudi nas. In kot zadnji razlog, da se ob boiènih praznikih in ob koncu leta spomnimo te tekme in vseh drugih prijateljskih druenj, je tisti notranji obèutek, da smo le v pristni skupnosti lahko zadovoljni in sreèni. Upam, da nam bo tudi v novem letu pri tem pripronjik sv. Urh ter blagoslov otroki nasmeh, ki ga prinaa dete iz betlehemskih jasli. Marko Krinik Uredniki odbor: Toma Mivek (odgovorni in glavni urednik), Darja Kogovek, Kristina Bogataj, Maja Mivek, Andrej Mivek Z. 10a, Joe Lazar Z. 16, Joe Lazar Z. 25, Robert Rijavec Ovitek: Andrej Mivek Lektoriranje: Nataa Felc, Andreja Kogovek Letnik: 14, t. 27 Naklada: 130 izvodov Priprava za tisk: Cirila Gajek Tisk: A-media d.o.o. Oglar 1 AKTUALNO DELAVNO LETO MLADIH GASILCEV Mateja Lazar Po zelo delavni pomladi smo si tudi z mladimi gasilci privoèili malo poletnega oddiha. Simon in David sta izkoristila monost in z mladimi gasilci iz cele Gasilske zveze Idrija odla na morje v Puntielo. Ker je bila letos lokacija druga kot pretekla leta, so bili vsi, ki so se gasilskega tabora udeleili, zelo navdueni in zadovoljni. Tako upam, da se bo tabora naslednje leto tudi iz naega drutva udeleilo veè otrok, saj poleg plavanja v morju, potekajo tudi razne aktivnosti, povezane z gasilstvom in tako si pridobijo znanja, katera jim ob pomankanju mentorjev v drutvu ne moremo posredovati. e preden pa so zakorakali v novo olsko leto, smo se konec avgusta odpravili v Dolenjo Trebuo, kjer so se Dekleta v akciji na dravni orientaciji. Foto: Mateja Lazar ekipe, ki so na obèinski gasilski orientaciji dosegle 1. in 2. mesto, udeleile regijskega tekmovanja. Tako so nae drutvo zastopale tri ekipe. Ekipo mladink so sestavljale Larisa, Karmen in Hana, ekipo mladincev Alja, Gaper in Miha, ekipo gasilcev pripravnikov pa Bla, Damjan in Metka. Vsi so se zelo potrudili in dosegli odliène rezultate. Mladinci so osvojili 5. mesto, mladinke in pripravniki pa vsak v svoji kategoriji 2. mesto in s tem uvrstitev na dravno tekmovanje, ki se je na lepo sonèno soboto v septembru odvijalo v Sv. Juriju ob èavnici. Po dolgi in naporni vonji je sledila e naporna tekma po ravnicah gostitelja, saj je tekmovalna proga potekala med trtami in drevesi ravninskega sveta, med katerimi si se z lahkoto tudi izgubil. Kljub temu so osvojili odlièen rezultat, saj so mladinke osvojile 14. mesto, pripravniki pa 19. mesto. V mesecu septembru so v Idriji organizirali osnovi teèaj za gasilca, katerega so se udeleili tudi nai pripravniki, Metka, Anamarija, Damjan in Miha. Pridruil se jim je e Iztok, kot na novi èlan. V dokaj obsenem programu so pridobivali znanja za gasilca, ki e lahko pomaga tudi pri poarih, saj so se preizkusili pri poaru avtomobila, 2 gaenju v zadimljeni h prostori h z masko e so sledile priprave na gasilski kviz, ki so ga letos organizirali v Èrnem Vrhu nad Idrijo. Kot e velikokrat, ko smo odli v Èrni Vrh, je tudi tokrat sobota postregla z denimi kapljami. Kljub temu so nae ekipe pionirjev in mladincev pokazale veliko svojega znanja in nas razveselile z odliènimi rezultati. Ekipa pionirjev v sestavi Manca, Ana in David so osvojili 4. mesto, ekipa v sestavi Karla, Jakob in Simon 2. mesto, ekipa mladincev v sestavi Hana, Karmen in Mojca pa 1. mesto. Tako sta ekipi, ki sta osvojili 1. in 2. mesto izpolnili pogoj za udelebo na regijskem tekmovanju, ki se je odvijalo v zaèetku novembra v Dornberku. Tako smo se e bolj temeljito pripravljali na tekmovanje, kar se je izkazalo za zelo pozitivno, saj sta obe ekipi na obmoèju Severnoprimorske regije osvojili najbolje rezultate in si s tem prisluili nastop na dravnem tekmovanju. Tako smo se zopet odpravili na drug konec nae male, a za nas velike Slovenije, saj je bila tudi vonja do Kidrièevega zelo dolga. V veliki konkurenci so nai pionirji pokazali veliko svojega znanja, a vèasih tudi trema naredi svoje. Kljub temu so si prisluili èestitke za osvojeno 30. mesto. Tudi mladinke so si prisluile odlièno 22. mesto, za kar jim gredo vse èestitke. Smo pa za ves trud, ki ga mladi gasilci prostovoljno vlagajo v gasilstvo, le te nagradili s pohodom iz Zavratca, skozi Potok in po potoki dolini, èez Koène do Gantarja, kjer so se v Gostilni in piceriji Pr' Gantari okrepèali s pico in sokom. Med potjo so jim bile zastavljene razne uganke, ki so jih uspeno razvozlali, med sabo so se pogovarjali in predvsem druili. Po okrepèilu pa so se nekateri podali na igrièe in igrali nogomet, drugi pa so se zabavali na igralih. Ker pa se nekateri e niso peljali z naim novim kamionom, smo jim to prihranili za konec napornega Dravno tekmovanje v kvizu, kjer so morali pionirji pokazati svoje znanje. Foto: Mateja Lazar Oglar AKTUALNO Udeleenci obèinskega kviza v Èrnem Vrhu. Foto: Mateja Lazar Regijsko tekmovanje v orientaciji v Dolenji Trebui. Foto: Mateja Lazar Pionirji in mladinci z mentorjem Julijanom na regijskem kvizu v Dornberku. Foto: Mateja Lazar dne. Domov jih je Luka namreè odpeljal s kamionom. Za vtise pa lahko vpraate otroke, saj so bili predvsem mlaji zelo navdueni. Tako smo zakljuèili za nae mlade gasilce zelo uspeno leto, katerega si bodo nekateri zapomnili po odlièni izkunji, ki jo doivi samo tisti, ki se kdaj udelei dravnega tekmovanja pri gasilci h. Na zaèetku je veliko prièakovanja, nato sledi polno treme, ki jo popestrijo kamere, ki jih snemajo na tekmovanju in na koncu zadovoljstvo, da je vsega konec. Dragi mladi gasilci! Èestitke vsem za znanje, ki ga osvajate in delite z drugimi z eljo, da bi to znanje ohranili za vedno. NA POMOÈ! Mladinke pri vozlih na dravnem kvizu. Foto: Mateja Lazar UPNIJSKI PASTORALNI SVET V LETU 2013 Samo Èuk V nedeljo, 24. novembra 2013, se je uradno konèalo leto vere. Osrednji namen leta vere je bil, da bi se v vsakem verniku vzbudilo hrepenenje po izpovedovanju vere v polnosti s prenovljenim preprièanjem, zaupanjem in upanjem. To bo prilonost tudi za poglobitev praznovanja vere v bogosluju, okrepiti ivljenjsko prièevanje vernikov, da bi znova odkrili vsebino vere, ki jo izpovedujemo. To je zapisal pape Benedikt XVI v apostolskem pismu »Vrata vere« ob razglasitvi leta vere 11. oktobra 2012. Èlani upnijskega sveta smo v okviru leta vere poskuali na svojih sreèanjih analizirati stanje v upniji in si odgovoriti na vpraanje »Kako poglobiti vero v nai upniji?« Na podlagi priroènika Pridite in poglejte, Slovenski pastoralni naèrt, smo skupaj odkrivali zanimiva spoznanja: upnija ne bo napredovala, èe bo ostala pri vzorcu servisiranja. Opravljanje zakramentov postaja tradicija. Nekatere zakramente zelo radi obhajamo: krst, obhajilo, birma. Spoved je vedno manj priljubljena. Sveto pismo je uèbenik vere in duhovnega poglabljanja. Zato po domovih poskrbimo za branje Svetega pisma. Preberimo vsaj kratek odlomek. Otrokom pripeljati domaènost v cerkvi. Redna molitev pred in po jedi kot zahvala za prejete darove. S tem bomo dosegli, da bomo to navado prenaali tudi na mlaje rodove. V upniji poglobiti molitev za duhovne poklice. Zagotoviti pogoje za delovanje ivih obèestev v upniji (zakonska skupina, mladinska skupina, pevski zbor ). ivo obèestvo je obèestvo, ki deluje in hkrati spodbuja posameznike k dejavnostim skupine. Kljub nekaterim spoznanjem z nekoliko grenkim priokusom, smo vendarle ugotovili, da je naa upnija Oglar 3 AKTUALNO ivo obèestvo, v kateri upljani ivimo v medsebojnem razumevanju in spotovanju ter v povezanosti z duhovnikom. Obstaja solidarnost in soèutje med ljudmi in za ljudi v stiski. Prav tako je v upniji èutiti moèno skrb za duhovnika in skrb za cerkveno premoenje ter preudarno gospodarjenje z njim. V jesenskem èasu se je zaèela ola verskega poglabljanja v Godovièu. Tudi iz nae upnije se je skupini pridruilo kar zavidljivo tevilo zainteresiranih upljanov, ki elijo svojo vero poglobiti. ola temelji na branju katekizma in poglabljanju osebne vere ter poteka enkrat meseèno. Na Medvedjem Brdu se e dlje èasa kae potreba po katehistu ali katehistinji. Zaradi priprave otrok na birmo, prvo sv. obhajilo, redni verouk in priprave na sv. mae, duhovnik v enem popoldnevu preprosto teko zmore opraviti vse obveznosti. Ker trenutno ni katehista oz. katehistinje, sta se ponudili prostovoljki, ki bosta poskrbeli za otroke v èasu, ko konèajo svoje obveznosti pri verouku in èakajo na mao. Na upnijo je bila naslovljena pronja za odkup dela zemljièa s kozolcem, ki se nahaja za stavbo menije v Zavratcu. upnijski svet je pronjo obravnaval in predlog tudi potrdil. Skupna povrina zemljièa obsega cca 1100 m2. Podan je bil predlog za ustanovitev mladinske skupine in svetopisemske skupine. Za mladinsko skupino je bilo ugotovljeno, da je veèina mladih e vkljuèenih po skupinah v Godovièu. Na podlagi poizvedovanj zainteresiranih smo ugotovili, da je premalo kandidatov za ustanovitev mladinske skupine v Zavratcu in da so se mladi zelo dobro vkljuèili med vrstnike v Godovièu. Glede ustanovitve svetopisemske skupine pa je potrebno pridobiti skupino, ki teje od 1012 èlanov. Skupina mora biti zakljuèena, da lahko delo poteka po predvidenem naèrtu. Vsako leto obhajamo »okrogle« obletnice porok. Glede na statistiko udeleencev se je izkazalo, da tevilo iz leta v leto zelo niha. Ugotovljeno je bilo, da je nesmiselno obhajati zakonske obletnice, èe se prijavijo manj kot tirje pari. Prav tako pa nastaja teava pri obveèanju, ker nimamo toènega seznama zakonskih jubilantov. Potrebno bi bilo natanèno pregledati podatke v knjigah vpisov, in sicer v Krstni knjigi ter Druinski in Poroèni knjigi. Veliko je bilo pohval na letonje èeèenje Sv. Renjega telesa, ki je bilo v nedeljo, 16. 6. 2013. Slavje se je prièelo z dopoldansko sveto mao, nadaljevalo z dnevnim èeèenjem in zakljuèilo z litanijami, zahvalno pesmijo in blagoslovom. Veèina èlanov je predlagala, da bi se tak naèin èeèenja Sv. Renjega telesa obdral tudi za vnaprej. Verouèna uèilnica v Zavratcu je temeljito obnovljena. Obnovljene so talne in stenske obloge, vrata in okna. Razveselila nas je nova razporeditev v uèilnici in tudi prostor za uèila se bo nael. 4 V cerkvi v Zavratcu se nadaljujejo dela za obnovo notranjosti klopi, kleèalniki, stenske obloge. Premestili bomo platno za projiciranje pesmi. Platno ne bo veè zastiralo Marijinega oltarja, ampak se bo nalo bolj primerno mesto v cerkvi. S skupnimi moèmi se vedno najde taka reitev, ki je po godu veèini. V cerkvi na Medvedjem Brdu je potrebno reiti problem namestitve krievega pota, vendar je potrebno spotovati navodila in priporoèila spomenikega varstva. Tudi za letonje leto je obèina Logatec objavila razpis za dodeljevanje sredstev za obnovo kulturnih spomenikov. Namenskih sredstev je sicer nekoliko manj, vendar v teh krizni h èasi h je vsak prispevek dobrodoel. V novembru, na zahvalno nedeljo, smo v upniji obhajali 90-letnico cerkvenega pevskega zbora. Pevci so nam pripravili kratek kulturni program in s tem poèastili spomin na dolgoletnega organista in vodjo pevskega zbora v Zavratcu, ki je obèasno prihajal (ob veèjih praznikih) tudi na Medvedje Brdo. Za konec e povabilo vsem upljanom. Vse vae ideje, predloge in spodbude, ki jih imate in bi eleli, da se stvari v upniji spremenijo, posredujte duhovniku ali enemu od èlanov upnijskega sveta, ki jih bo nato posredoval na skupnih sreèanjih. Ne samo pohvale, tudi vae graje in nezadovoljstvo, bodo koristen nasvet za reevanje problemov. Sem slial, da igra klavir Foto: Andrej Mivek Oglar AKTUALNO SREÈANJE S SVETIM MIKLAVEM IN SOKRAJANI GEOPARK IDRIJA (Center za idrijsko dedièino Geopark Idrija) Darja Kogovek Samo malenkosti, kot so nasmeh, prijazen pogled, prisrèen pozdrav, prijazna pronja ali zahvala, so drobci, ki gradijo velièino dneva. Najbolj veseli smo, ko se sreèamo, zato je bila sobota, 7. 12. 2013, vesel dan. Polna je bila malenkosti. V Gasilskem domu Zavratec okrog 17. ure se je to dogajalo. Miklavevanje. Otroci (Ana, iga, Karla, Klara, Simon, Manca, Matic in Petra) so se z uèiteljico Majo sreèevali e mesec dni prej, da so nas lahko na ta dan razveselili z igrico Sneno drevo. Odlièni so bili. Napravljeni v ivali so zimskemu gozdu prièarali barve. Potem je na oder stopil sveti Miklav, ob njem so bili trije angelèki in dva hudièka. Videlo se je, da ima (e vedno) dobrota »komando« nad slabim. Otroci do vkljuèno s 4. razredom so bili obdarovani. Majhen paketek so dobili tudi nai najmodreji krajani, vsi ostali pa smo se lahko posladkali z bombonom in bili s strani svetega Miklava deleni spodbudne besede. Kar pa je najvaneje, sreèali smo se, se pozdravili, drug drugemu nasmehnili termed seboj poklepetali. Zapis uèiteljice: glavni cilj prireditve je bil doseen. Upam, da je bila sobota zaradi malenkosti velik dan. ZAHVALA Zahvaljujemo se Krajevni skupnosti Zavratec, da je finanèno omogoèila Miklavevanje z obdarovanjem otrok in starejih. Igrica Sneno drevo. Foto: Andrej Mivek V tokratni tevilki Oglarja bi vam radi predstavili Geopark Idrija, predvsem, kaj na splono je geopark in kaj je njegov namen. Geopark je geografsko toèno doloèeno obmoèje z izjemnimi naravnimi posebnostmi, katerega osnovni namen je predvsem povezava med naravo in lokalnim prebivalstvom ter skrb za trajnostni razvoj podeelja. Posebna pozornost je namenjena geolokim pojavom, v smislu njihovih znanstvenih, estetskih in izobraevalnih vrednosti oz. izjemnosti. V geopark so vkljuèene tudi zanimive arheoloke, kulturne ali zgodovinske vrednote, tako da Geopark Idrija vkljuèuje tudi bogato tehniko dedièino veèstoletnega rudarjenja, ki je vpisana na Unescov seznam svetovne dedièine. Pri geoparku so pomembne predvsem aktivnosti, ki potekajo na treh podroèjih, in sicer ohranjanje narave, izobraevanje ter razvoj podeelja preko geoturizma. Geopark lahko pomembno prispeva k neformalnemu in formalnemu izobraevanju s prenaanjem znanja, spretnosti in vrednot na obiskovalce. Za geopark bi lahko rekli, da je center za neformalno izobraevanje, ki obiskovalcem ponuja pouèna in prijetna doivetja in izboljuje njihovo razumevanje pokrajine in kulture. Poleg tega pripomore k nadzorovanemu dostopu do naravnih znamenitosti in tako zmanjuje kodljive vplive na okolje in ohranja naravno in geoloko dedièino za prihodnje generacije. Geopark slui tudi kot uèilnica na prostem za formalno izobraevanje in raziskovanje, pri katerem so ciljne skupine uèenci in tudentje. Cilj izobraevanja je predvsem, da se v miselnost ljudi vcepi pomen ohranjanja narave, kako lahko uivamo v njeni lepoti, ne da bi jo s svojimi dejanji kakorkoli unièevali. To pa lahko doseemo s tem, da izboljamo znanje in razumevanje geologije in geomorfologije obmoèja. Geopark aktivno spodbuja turizem kot gonilo gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest. Ker je geopark obmoèje, ki vkljuèuje posebno geoloko dedièino in strategijo trajnostnega lokalnega razvoja, sta geoturizem* in geoloko varstvo glavni sestavini strategije razvoja v geoparku. Geoloka Oglar 5 AKTUALNO zgodovina obmoèja, narava in pokrajina v povezavi s kulturnimi in lokalnimi tradicijami zagotavljajo sestavine za razvoj geoturizma. Vse to odpira vrata zanimivim novim produktom, kot so npr. ekskurzije, ki vkljuèujejo pokuino lokalnih izdelkov, razliène delavnice, itd. Poudariti je treba, da se geopark razlikuje od narodnih, regijskih, krajinskih in ostalih parkov, ki jih imamo v Sloveniji, po tem, da ni nova kategorija zavarovanega obmoèja in ne prinaa nikakrnih novih oz. dodatnih omejitev na podroèju varovanja okolja, ki bi kakorkoli vplivala na vsakdanjik domaèinov. Geopark je predvsem dobra blagovna znamka, pod katero se promovirajo in skupaj nastopajo partnerji geoparka, ki so z upravljalcem geoparka, Centrom za idrijsko dedièino, podpisali partnerski sporazum. T i partnerji so predvsem ponudniki razliènih storitev in produktov, kot so npr. gostinska ponudba, muzeji, izleti, domaèi izdelki itd. Kaj od vsega natetega smo v Geoparku Idrija dejansko e naredili? V Geoparku Idrija, natanèneje v njegovem upravljalcu Centru za idrijsko dedièino, smo veliko naredili na promociji Geoparka in njegovih partnerjev. Poskuamo se èimbolj pojavljati v tiskanih in elektronskih medijih ter drugi h publikacijah in tako poveèati svojo prepoznavnost v Sloveniji in tujini. Veliko delamo predvsem na izobraevanju in aktivnostih z otroki. Pripravljamo celostno ponudbo olskih programov, prilagojenih uènim naèrtom po posameznih razredih. Nai uèni programi z naravoslovno ali kulturno vsebino so sestavljeni iz vodenega ogleda nekega obmoèja geoparka ter ogleda objekta po izboru. Izvajamo tudi praktiène delavnice razliènih zahtevnosti in tematik, ki jih prav tako po elji ol vkljuèimo v tematski naravoslovni ali kulturni dan. V Geoparku Idrija smo vzpostavili mreo ol, v katero so vkljuèene vse okolike ole. Mrea je zasnovana tako, da letno ena ola organizira tematski dan za vse vkljuèene ole in ga izvede z nao pomoèjo in sodelovanjem. V letonjem letu smo izdelali tematsko karto Geoparka Idrija, v kateri je 22 tematskih poti, ki so razporejene po celotnem obmoèju geoparka in na katerih smo poskuali èim bolje povezati naravne in kulturne znamenitosti posameznega dela geoparka. Ena izmed poti poteka tudi v Zavratcu in njegovi okolici. Imenuje se Pot po zavraki planoti. Dokaz temu, da smo prièeli praktièno izvajati aktivnosti v Zavratcu je, da smo letos v Zavratec peljali udeleence mednarodne delavnice interpretacije geoloke dedièine s priznanim strokovnjakom za interpretacijo narave Johnom Macadamom iz Anglije. Na podlagi ogleda in dela na tej delavnici smo prièeli pripravljati idejni naèrt, kako bi lahko predstavili zavrake naravne in kulturne znamenitosti Tomaevo mizo, ivosrebrne izvire v Podstudencu in Matjaeve kamre. Èe za konec e enkrat povzamemo bistvene zadeve glede geoparka. Njegov namen je predvsem, da se preko 6 izobraevanja in geoturizma ozaveèa ljudi o varovanju geoloke dedièine obmoèja in se na ta naèin pripomore k ohranjanju naravnih vrednot. Prednost geoparka je, da k oivitvi obmoèja aktivno pripomorejo tudi zainteresirani prebivalci, ki v razvoju storitev geoparka vidijo svoj razvoj v obliki dopolnilnih ali glavnih dejavnosti. Pri tem je seveda zelo pomembna inovativnost pri ohranjanju in predstavitvi naravne ter geoloke dedièine, saj se le na ta naèin lahko obiskovalcem ponudi nekaj sveega in novega. Edino z vkljuèevanjem lokalnega prebivalstva se lahko dosee konèni cilj, da o nai enkratni in neponovljivi geoloki in ostali naravni dedièini odloèajo in zanjo skrbijo predvsem tisti, ki na tem obmoèju prebivajo in delujejo. *Geoturizem je trajnostni turizem, osredotoèen na spoznavanje geolokih znaèilnosti obmoèja. Pri tem mora zagotavljati najboljo uporabo naravnega okolja, tako da pomaga varovati naravne vire in biotsko raznovrstnost in tako pomaga vzdrevati ekoloke procese. POT GEOPARKA OKROG ZAVRATCA Toma Mivek V poletnih mesecih se je na obèinski meji med obèinama Idrija in Logatec pojavila tabla, ki oznaèuje obmoèje Geoparka Idrija. Med vaèani Zavratca so se tako pojavila ugibanja, kaj je to sedaj za ena reè. Temu smo so odzvali v KD Zavratec. Tako decembrska tevilka Oglarja v rubriki Aktualno predstavlja Geopark Idrija in pomen Zavratca v njem. V letonjem letu je izla tematska karta Geoparka Idrija, kjer so na kratko opisane tudi glavne kulturne in naravne znamenitosti. Karta predstavlja 22 kronih poti in obmoèij, ki jih ne gre spregledati ter podaja glavne informacije o znamenitostih obèine, ki usmerjajo obiskovalca na eleno mesto. Na tej karti se je znael tudi Zavratec s svojo krono potjo in znamenitostmi. Pot je mogoèe opraviti s kolesom ali pe. V ta namen sta predlagani tudi dve pepoti, ki preèkata predlagano krono pot. Krono pot lahko zaènemo kjerkoli v krogu. Tematska karta izpostavlja Zavratec kot staro vas, ki jo krasijo stare kmeèke hie s kamnitimi portali, baroèna cerkev sv. Urha, Kaèa pri Moinatu ter suilnica sadja. Seveda pa tu ne gre spregledati e lepo vzdrevanih tirih kapelic in Joetovega èebelnjaka s poslikanimi panjskimi konènicami. Naslednja znamenitost na poti okrog Zavratca so Matjaeve kamre. Kraki jamski sistem ob Sovri. Arheoloko najdièe neandertalca in novodobnega èloveka, ki je dobro vidno z regionalne ceste Logatec Oglar AKTUALNO iri. Obmoèje Matjaevi h kamr predstavlja tudi najvzhodnejo toèko Obèine Idrija. ivosrebrni izviri pri Strojarju v Podklancu so zanimivi z idrijske perspektive, saj ob ugodnih vodostajih ob izviru privrejo na dan majhne kolièine ivega srebra. V Podklancu se pohodnik lahko usmeri po dolini Èrne do Bezjaka in si ogleda slap. Od tu pa nadaljuje pot e na vrh Kovka z italijanskim bunkerjem. Kolesarji pa jo mahnejo direktno na Ravne proti Tomaevi mizi. Tomaeva miza je èudovit primerek selektivne erozije ter raztapljanja minerala apnenca, ki oblikujeta kamnito skulpturo v obliki mize. Pot nadaljujemo proti Preskam in Zakovku. Hitro zapustimo podnoje Kovka in se zagrizemo e v eno naravno znamenitost. Hreèevc navduuje s svojo prepadno steno, èudovitim razgledom in umeèim izvirom Èrne v globini. Utrujenega obiskovalca ob koncu poti prièaka e Potarèkova jama pri Bevku. Streljaj proè pa se lahko okrepèa e v gostilni Pr' Gantari. Sledi e povratek èez Mravlie v Zavratec. Omenjena pot predstavi le glavne znamenitosti obmoèja, kar pa ne pomeni, da obiskovalec ne sme zaviti z zaèrtane poti in jo mahniti malo po svoje in si ogledati e kako stvar, ki je izven zaèrtane poti. Potrebno je poudariti, da je s krono potjo storjen ele prvi korak. Po zgledu nekaterih obmoèij, npr. Kanomlje, Vojskega in Èrnovrke planote je smiselno omenjeno pot primerno oznaèiti in izdati krajo brouro z vsemi znamenitostmi. Pomemben korak naprej je tudi pripravljenost Moinatovih, ki z veseljem sprejmejo obiskovalce v kaèo. Svojo prilonost lahko najde pri predstavljanju Zavratca navzven tudi ira skupnost KS in Kulturno drutvo. Vstopna tabla Geoparka Idrija na obèinski meji med Lomarjem in Matjaem. Foto: Mojca Gorjup Kavèiè KAKO POVEDATI ZGODBE, KI NAM JIH GOVORI ZEMLJA? Center za idrijsko dedièino geopark Idrija To je bilo izhodièe in glavno vodilo dvodnevne delavnice, ki je od 9. do 13. septembra potekala v Idriji v organizaciji Geoparka Idrija (Centra za idrijsko dedièino). Kako predstaviti dedièino obiskovalcem razliènih starosti, interesov, predznanja, skratka nestrokovni javnosti s tem vpraanjem se zadnje èase veliko ukvarjamo. Da bi nam in vsem, ki delajo na tem podroèju, razjasnili nekatere dileme, smo v Idrijo povabili strokovnjaka in predavatelja s podroèja interpretacije iz Velike Britanije, gospoda Johna Macadama. Delavnica je v slovenskem prostoru poela precejnje zanimanje, tako smo imeli prvi dan veè kot 40 poslualcev. Navzoèe sta pozdravila tudi idrijski upan Bojan Sever in ter generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Marjutka Hafner. Dvodnevna delavnica je bila sicer odprtega tipa za vsakogar, ki ga to podroèje zanima, ali se s tem ukvarja. Tako smo v Idrijo privabili udeleence iz cele Slovenije iz Zavoda RS za varstvo narave, Prirodoslovnega muzeja, Geografskega intituta Antona Melika SAZU, Javnega zavoda Kozjanski park, Javnega zavoda Park kocjanske jame ter druge posameznike in nevladne organizacije. Prvi dan je potekal v uèilnici v obliki predavanja, praktiènih vaj ter diskusije. Tako je predavatelj e v uvodu udeleencem pripravil preseneèenje (narediti so morali knjini zaznamek), s katerim je elel preveriti predznanje in tudi zainteresiranost posameznikov. Navkljub vsesplonemu zaèudenju so se nekateri udeleenci kar potrudili in pripravili zanimive predloge knjinih zaznamkov, o katerih smo se lahko pogovorili tudi med odmorom, saj so bili vsi povabljeni, da svoj izdelek pokaejo prisotnim. Po kosilu je sledilo teoretièno predavanje s predstavitvijo primerov bolj ali manj kvalitetne interpretacije. Nekateri izmed primerov so bili tudi z naega obmoèja, saj smo si pred samo sredino delavnico e dva dni prej ogledali vse toèke na idrijskem obmoèju, ki so tako ali drugaèe opremljene z elementi predstavitve dedièine obiskovalcem. Tako smo si ogledali informacijske table, didaktiène pripomoèke pri stari osnovni oli v Srednji Kanomlji in table pri Divjem jezeru. Drugi dan delavnice je bil terenski z ogledom toèk v Geoparku Idrija na obmoèju Zavratca. Vsi skupaj smo si ogledali Matjaeve kamre, ivosrebrne izvire v Podklancu, Tomaevo mizo ter Moinatovo kaèo, kjer je bil tudi zakljuèek delavnice. Dan je sicer potekal e bolj intenzivno kot prvi, tudi v smislu same interpretacije, saj smo se udeleenci razdelili v skupine in vsaka skupina je za nalogo morala pripraviti interpretacije enega mesta ogleda. Ob Oglar 7 AKTUALNO Organizatorji mednarodne delavnice Geopark razumeti zgodbe, ki nam jih govori Zemlja so Center za idrijsko dedièino Geopark Idrija, Obèina Idrija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Rudnik ivega srebra Idrija v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave. Delo v skupini pred Moinatovo kaèo. Foto: Janko Rupnik Fascinantna Tomaeva miza je vredna obèudovanja. Foto: Mojca Gorjup Kavèiè ivosrebrni izvir pri Strojarju v Podklancu. Foto: Mojca Gorjup Kavèiè zakljuèku smo svoje ideje prelili tudi na papir in to predstavili vsem udeleenim. Kakor smo predvidevali, smo za vse tri geo-toèke dobili zanimive ideje predstavitve kraja in dedièine. Seveda jih je potrebno e malce predelati, dodelati; osnova, na kateri lahko nadaljujemo svoje delo, pa je veè kot odlièna. To prilonost smo izkoristili tudi za pregled in komentiranje e nekaterih drugih geo-toèk v Geoparku Idrija. Tako smo si za zakljuèek ogledali Antonijev rov, pregledali naèrte za interpretacijo dinozavrovih stopinj na Medvedjem Brdu, oznaèevalne kolièke, ki smo jih postavili na Èrnovrki planoti ter nekatere lokacije v Krajinskem parku Zg. Idrijca. Prejeli smo nekaj pohval, pa tudi nekaj graj, vse z namenom, da e tako lepo in edinstveno dedièino èim bolje predstavimo tudi naim obiskovalcem, da jim bo ostala v spominu in se bodo radi v èim veèjem tevilu vraèali k nam in nas tudi priporoèali svojim prijateljem in znancem. Po izredno napornem tednu smo bili z udelebo in rezultati zadovoljni, seveda pa je na nas samih, da sliano in nauèeno izkoristimo v èim veèji meri tudi pri naem delu. 8 Oglar John Macadam. Foto: Janko Rupnik AKTUALNO MUZEJSKO DRUTVO IDRIJA SE PREDSTAVI IN VAS VABI, DA SE JIM PRIDRUITE Tinka Gantar Muzejsko drutvo Idrija je bilo ustanovljeno 12. marca 1986 na pobudo in v organizaciji Mestnega muzeja in je imelo ob ustanovitvi 36 èlanov. V naslednjih letih se je èlanstvo stalno poveèevalo, letos je v njem okoli 200 èlanov. V Cerknem pa deluje Muzejski klub Cerkno. Namen: zbiranje in povezovanje prebivalcev idrijske in cerkljanske obèine ter rojakov, iveèih izven obèin v prouèevanju, spoznavanju in predstavljanju kulturne, tehniène, naravne in naravoslovne dedièine v raznih oblikah, kot so: - razstave MD: Podobe liajev, Priprava na razcvet pomladi, Ko kukovca zakuka, Poletni gorski travniki ... - video predstavitve èlanov MD z njihovih potovanj, - ekskurzije: botaniène in geoloke, ob kulturnem prazniku, spoznavanje okoliki h krajev, ogledi pomembnejih razstav (npr. Impresionisti, Leonardo da Vinci, Armenska kultura ...), - posveti in predavanja: o F. Hladniku, A. Scopoliju, idrijskih protestantih 16. stoletja, idrijski tehnièni dedièini, posvet o Rakah, galnici RS, o galnikih postopkih RS, Krajinskem parku Zgornja Idrijca, evropskem pomenu idrijske naravoslovne dedièine - pobude za spominske ploèe za Idrijo pomembne moe na Magazinu, Scopolijevem trgu ... - izdajanje publikacij: zgibanka Scopolijev spominski vrt, zgoèenka tirje letni èasi v Scopolijevem vrtu, vodnièek Ugriznma u kalina ... - pisni prispevki v Idrijskih razgledih, Idrijskih novicah in Komunikatorju, - osnovanje in urejanje Scopolijevega spominskega vrta na zaèetku Rak ter - urejanje stalne zbirke v Zakladnici naravoslovja (Botaniène Atene v bivi reevalni postaji). Kako delujemo? Upravni odbor ima 9 èlanov, ki se sestaja po potrebi. Na obènem zboru podamo poroèila o delu in zbiramo predloge èlanstva za nae delovanje v naslednjem obdobju. Z vsako prireditvijo z naega programa seznanimo èlane po elektronski ali obièajni poti, prijave zbiramo nekaj dni pred dogodkom v prostorih Mestnega muzeja, kjer je tudi sede drutva. Udeleba je zelo razlièna. Kot primer: na geoloki ekskurziji na Koralnih grebenih Kojce je bilo 10 udeleencev, na ekskurziji na Babno polje 18, jesenski (martinov) izlet v Vitanje je privabil 27 èlanov, nekaj izletov pa je zaradi premajhne udelebe odpadlo. Obiska Zavratca septembra letos se nas je udeleilo 25 èlanov. Bili smo prav prijetno preseneèeni nad urejenostjo in razvojem kraja. Seveda nam je zmanjkovalo èasa, saj sta nam domaèina Janko Rupnik in Toma Mivek pokazala in povedala veliko o ivljenju kraja nekoè in danes, tudi okolico smo videli in dan zakljuèili v domaèem okolju Moinatove kaèe. Da bi vam bili praznièni dnevi napolnjeni z zadovoljstvom in veseljem! Èlanice in èlani Muzejskega drutva Idrija in Muzejskega kluba Cerkno vam voèimo prijazno in mirno prihajajoèe leto. MUZEJSKO DRUTVO NA OBISKU Toma Mivek e dalj èasa je zorela ideja, da bi Idrijèanom razkazali lepote Zavratca. Pa je naneslo, da smo v Zavratcu meseca septembra gostili kar dve idrijski delegaciji. O delavnici Geoparka ste izvedeli e v predhodnem èlanku. V drugi polovici septembra pa je bilo v Zavratcu na obisku tudi Muzejsko drutvo Idrija. Z Jankom Rupnikom sva se nanje temeljito pripravila. Janko je imel èez zgodovino, jaz pa geografske znaèilnosti. Ker nama obema primanjkuje geolokega znanja, je pomoè Joeta Èarja o kamninski zgradbi ire okolice prila e kako prav. Zaèeli smo s sprehodom iz gasilskega doma do zavrake cerkve. Na obzidju smo se razgledali po panorami Zavratca in prisluhnili zanimivostim iz preteklosti in nastanku Zavratca. Sledil je e ogled cerkve. Nato je sledil e sprehod mimo mnogih kamnitih portalov do èebelnjaka in pozdrav s kakim Zavraèanom. Z avtobusom smo se pripeljali do Rapalske meje in si od daleè pogledali konfin iz tistih èasov. Iznad Lomarja nas je Vrh Sveth Treh Kraljev vabil, da smo se zapeljali e tja. V planinski koèi smo dobili prepotrebno porcijo kofeina in sladkih dobrot muzejskih ena. Z vrha smo premerili e razdalje med Medvedjim Brdom, Zavratcem, pa vse tja do Ledin in e èez, preko kofjelokih in cerkljanskih vrhov do Triglava. Pot nas je zvabila ob Raèevi navzdol do irov, potem pa nazaj proti Podklancu. Pri ivosrebrnih studencih je Joe Èar razloil pojav ivega srebra v izviru, katerega na kratko razloimo takole. Vzrok redkega pojava se najverjetneje skriva v ostankih rudonosnih plasti v zaledju Oglar 9 AKTUALNO zavrake planote, ki so kljub triasni tektoniki obstale na tem obmoèju (veèina rudonosnih plasti se danes nahaja na obmoèju idrijskega rudièa). Te plasti se izpirajo in pridejo na povrje v Podklancu, katerega dno je nasuto z jezersko kredo, finim nepropustnim materialom, ki prisili vode, da pridejo na povrje v izviri h. Matjaeve kamre so se pred nami obvarovale z visokimi vodami Sovre. Tako smo si jih ogledali s ceste. Zanimivo pri nastanku Matjaevih kamr je to, da jih ni oblikovala voda Sovre, ki sedaj teèe skoznje, temveè je jamski sistem nastal globoko pod povrjem v preteklosti. Z znievanjem povrja se je Sovra vrezala v e oblikovani jamski sistem, ki ga vidimo danes. Pot nas je potem vodila samo e navzgor. Nazaj v Zavratec, v Moinatovo kaèo. Utrujeni èlani Muzejskega drutva z vodièema vred smo naredili e nekaj gasilskih fotografij in zasedli tople klopi notranjosti kaèe. Mize pa so bile polne domaèih dobrot, ki so vsem teknile. Hvala Vanji in Jani za gostoljubje. Èlanom Muzejskega drutva pa elimo, da e kdaj obièejo Zavratec. Èlani Muzejskega drutva z gostitelji pred Moinatovo kaèo. Foto: Tinka Gantar Muzejsko drutvo v Moinatovi kaèi. Foto: Tinka Gantar GRÈIJA »PO PAVLOVIH POTEH« Riko Bogataj Tako se je imenovalo romanje v organizaciji agencije Aritours in dekanije Idrija-Cerkno. Napolnili smo veèji avtobus, iz zavrake upnije nas je bilo osem, ostali so bili iz Godovièa, Idrije in Èrnega Vrha. Vodièka na poti je bila Alenka, zelo dobra poznavalka zgodovine antiène Grèije. V dnevih romanja smo sliali marsikaj o zibelki evropske in svetovne kulture. Toda o tem malo pozneje, kakor tudi o potovanju preko Zagreba do Gevgelije na grki meji. Duhovni vodje, upnika Bogdan in Sreèko ter kaplan Marko, so preskrbeli, da smo imeli vsak dan sv. mao po razliènih cerkvah in kapelah, pa tudi na prostem, v avtobusu pa petje in izmenièno molitve, kot je za romanje navadno. Sliali smo tudi nekaj zanimivih pripovedi in dogodivèin. Mnogi smo bili pri vojakih po mestih na nai poti do Grèije. Kar nekaj nas je sluilo vojsko v Makedoniji, med njimi tudi upnik Bogdan. Res, bilo je zanimivo spet obiskati te kraje. Pravo romanje pa se je zaèelo ele v Grèiji. Sv. Pavel pravi grkim filozofom v Atenah: »Moje Atenci, po vsem kar vidim, ste zelo poboni.« Vestno so ga posluali ves govor, ko pa so sliali o vstajenju od mrtvih, 10 so se nekateri zaèeli norèevati, drugi pa so dejali: »Ali ne bi o tem kdaj drugiè?« Nekam znano se nam slii ta stavek, tudi dandanes ga je zaslediti ob raznih prilonostih, saj imamo èas bomo o tem kdaj drugiè. Obiskali smo kraje, kjer je apostol Pavel pridigal in pisal Pisma. Solun, Atene in Korint. Sprehajali smo se po istih vzpetinah, gledali isto nebo, iste morske zalive kakor nekdaj sv. Pavel. Pisma, ki smo jih sliali pri mai v evangeliju pa smo dojeli malce drugaèe kakor v domaèi cerkvi. Prvi postanek v Grèiji smo imeli v Solunu. To je drugo najveèje grko mesto. Veliko pristanièe, znano e iz obdobja Aleksandra Velikega. Ogledali smo si mestne znamenitosti ter videli kaos v prometu, kjer se mora znajti vsak po svoje. Obiskali smo trdnjavo Rotunda in Galerijev slavolok. Z ustanovitvijo prve krèanske skupnosti v tem mestu je bil sv. Pavel obdolen, da je postavil svet na glavo. Postavil ga je seveda z vero v enega Boga, ki je kot edini pravi Bog nadomestil vse bogove grkega Olimpa, kjer so domovali. Grki so veèinoma pravoslavni, tolerantni pa so tudi do drugih verstev, tako tudi do katolièanov, ki pa jih je v Oglar AKTUALNO Grèiji komaj pol odstotka. Mesta imajo veliko svetiè, cerkva in samostanov. Kdo e ni slial za goro Atos ali viseèe samostane Meteore? smo imeli tudi sv. mao. Pod vodstvom vodièke smo si ogledali mestne znamenitosti, ki jih pogosto vidimo tudi na televiziji: trg, kjer so v zadnjem èasu potekale demonstracije, menjavo strae, arheoloki muzej in mestno trnico. Od tu pa smo se lahko odpravili na samostojen potep. Samostan Meteore. Foto: Riko Bogataj Meteore smo obiskali tudi mi. Samostani na nedostopnih skalah, zgrajeni med 11. in 16. stoletjem, e danes zbujajo obèudovanje. Ohranjenih je e est samostanov, v petih pa e ivijo menihi in redovnice. Samostani kakor orlova gnezda so dobesedno prilepljeni k vrhovom gora. Nekoè so bili dostopni le po lestvah in vrveh, èe so jih menihi spustili obiskovalcem. Tu so delali razni umetniki, predvsem slikarji, katerih dela so na ogled. Seveda je danes na vrh speljana cesta. Do enega od samostanov se pride po tevilnih stopnicah najprej navzdol, nato pa po raznih ovinkih do vhoda. Tu pa je preseneèenje. Vse enske in dekleta so morala obleèi skoraj do tal dolga debela krila, menih pa jim je v univerzalnem jeziku povedal, da morajo biti od tu naprej tiho. Nisem opazil, da bi to rekel tudi mokim. V notranjosti je kaj videti. Bogosluni prostor, poln ikon po stenah in stropu. Predvsem Marija z Jezusom, razni svetniki pri molitvi in postu. Oltarji, molilniki in klopi so izrezljani iz lesa in imajo danes neprecenljivo vrednost. Po vsem videnem smo se vsi vrnili molèe. Meteore so med najpomembnejimi znamenitostmi med tevilnimi v Grèiji. Atene. Prestolnica Grèije. Ogromno veèmilijonsko mesto z znamenito Akropolo na hribu na sredini ogromnega mesta. Vsa mestna poslopja so v belem, stareje stavbe, pa tudi noveje stolpnice. Z Akropole se vidijo celotne Atene, na eni strani morski zaliv, na drugi strani venec gora, v daljavi pa mestno letalièe, zelo prometno, saj so letala pristajala dobesedno eden za drugim. Sreèevali smo obiskovalce iz celega sveta, saj je mesto poleg Rima eno najbolj obiskanih prestolnic sveta. Zmanjka besed ob misli, kako so mogli postaviti takno svetièe, kakor je Akropola ali Partenon pred veè kot dva tisoè leti. Stavbe na ogromnih stebrih, narejene brez betona in eleza ter postavljene brez dvigal, so res vredna obèudovanja. Obiskali smo Aeropag, kjer je imel apostol Pavel svoj znamenit govor Atencem in na tem mestu na prostem Velièasten pogled na Atene. Foto: Riko Bogataj Veèinoma le do prvega lokala, da smo lahko opazovali ulièni utrip ob dobri hrani, kavi, kozarcu vina ali piva. Gostinski lokali so postavljeni dobesedno eden ob drugega. Lastnik ali najeto osebje so vabili v lokale, kljub navidezni zasedenosti pa poskrbijo, da vsak najde prazno mizo. Ulièni prodajalci nudijo vse mogoèe, predvsem igraèe in razliène spominke. Prodajalci, veèinoma priseljenci iz Afrike, pa dajejo vtis, da je Grèija zelo gostoljubna do tujcev. Odmor smo izkoristili tako, da smo si odpoèili utrujene noge in se dobro okrepèali, saj ko je Alenka dvignila svoj denik, je pomenilo: »Naprej, nismo e videli vsega.« Pozno popoldne smo si ogledali e olimpijski stadion Panetinajkos, kjer so potekale zadnje olimpijske igre v Grèiji. Videli smo muzej vseh olimpijskih iger moderne dobe in na tekaki stezi so nekateri pretekli èastni krog. Ni moj namen opisovanje hotelov ob poti, vseeno pa moram omeniti hotel Akropoli v Atenah. Stoji v mestu, natanèno pod znamenito Akropolo. Iz terase na vrhu stavbe, kjer smo imeli dvakrat veèerjo, se ob sonènem zahodu ali pozneje v mraku vidi velièastna silhueta impozantne zgradbe. Hrana je bila dobra, normalno grka, z dovolj izbire. e beseda o vinu. Izvrstno, za devet evrov v plastenki za liter in pol. Mogoèe sta bili Akropola in mesto pod nami zato e velièastneji po nekaj kozarcih. Zadnji dan smo obiskali e Peloponez. Nekoè celinski del Grèije, danes otok, saj so skopali v skalo globok prekop, ki omogoèa ladjam prehod z ene na drugo stran. Obiskali smo Korint, mesto, kjer je apostol Pavel napisal dve pismi Korintèanom. V podaljku mae, ko je vodièka razlagala zgodovino Korinta, se je okrog smukala uniformirana lokalna vodièka ali varnostnica. Nikakor ni mogla Oglar 11 AKTUALNO razumeti, ali je to verski obred ali se kri pravilo, saj smejo po zakonodaji turiste tu voditi samo za to pooblaèene osebe. Na Peloponezu so najveèji oljèni nasadi v Grèiji. Gozdovi oljk na obeh staneh ceste, med njimi so speljane veèje in manje poti po nasadih, ki omogoèajo strojno obiranje. Poleg vina je oljèno olje med glavnimi kmetijskimi pridelki. V stari Grèiji se je zaèela razvijati demokracija, ki je omogoèala razvoj in tekmovalnost v politiki, kulturi in portu. Na vodstvena mesta so bili izvoljeni najbolji ljudje, ki so delali za skupno dobro. V takih razmerah so potem delovali politiki, znanstveniki, filozofi in zdravniki, ki so se znali sporazumeti, da je med olimpijskimi igrami na grkih tleh vladal mir. V noveji zgodovini pa to ni bilo vedno tako samoumevno. V pristanièu Patras smo zakljuèili nae romarsko popotovanje po Grèiji. V tem opisu nisem mogel zajel vsega, saj smo videli e Termopile, Delfe in Mikene, velike antiène stadione in e kaj. Vsak od teh krajev ima svojo zgodbo v zgodovini antike. Omeniti moram e pot skozi Srbijo in Makedonijo. Postanek v Niu je bil namenjen ogledu Æele kule z lobanjami padlih srbskih vojakov v bitki s Turki leta 1809. Te dogodke iz neprestanih bojev s Turki je vodièka opisovala z velikim arom, kakor tudi pozneje o nastanku rimske naselbine pri Niu. V tem mestu, takrat imenovanem Naissus, je bil rojen Konstantin Veliki, znan po tem, da je leta 313 izdal Milanski delikt, s katerim je razglasil versko svobodo po vsem cesarstvu. V arheolokem kompleksu Mediana so vidni ostanki rimskih rezidenc, ki so bili e takrat ogrevani s toplo vodo od nekaj kilometrov oddaljene Nike banje. Celo bogastvo ostankov Rimljanov je e skrito pod zemljo, pa èas v katerem ivimo ni naklonjen izkopavanju, »pa tudi bolj varni so zakopani«, pove vodièka. Skopje, glavno mesto Makedonije, po potresu povsem obnovljeno mesto, je sedaj moderna metropola. iroke ceste, parki in tevilni spomeniki, ki spominjajo predvsem na bogato zgodovino Aleksandra Velikega. Obiskali smo katoliko cerkev in spominsko kapelo Matere Terezije. Po petih litanijah sta redovnici, ki sta nam pokazali celotno stavbo, zaprosili, da bi zapeli e Marija skoz ivljenje, kar pomeni, da pesem poznajo, saj je oèitno precej obiska iz Slovenije. Na splono je postalo Skopje po letu 1963 spremenjeno, skorajda neprepoznavno. Na katastrofo spominja le eleznika postaja, ki kae uro potresa 5,17 minut. Da je deela krèanska (tolerantna pa tudi do muslimanske vere) na gori Vodno opozarja ogromen kri, viden skoraj iz vseh predelov Skopja. Milenijski kri, postavljen leta 2002, je visok 86 metrov. Na splono pa makedonska pravoslavna cerkev ièe svojo pot med srbsko cerkvijo na severu in grko na jugu. Po postajalièih na poti Ni, Skopje, Solun in Atene se v pristanièu Patras vkrcamo na ladjo. Najprej tovornjaki 12 Spominska kapela Matere Terezije. Foto: Duica Gantar in avtobusi v trebuh ladje, nato pa e mi v vije nadstropje. Na recepciji so podobno kakor v velikem hotelu razdelili kljuèe kabin in nato smo se porazgubili po nadstropjih ter tako prièeli 35-urno vonjo do Benetk. Ladja drube Anek Lines je odpeljala malo èez polnoè, zjutraj pristala e v luki Igoumemita in nato ravno po Jadranu do Benetk. Vonja je bila prijetna, notranjost ladje pa udobna. V samopostreni restavraciji so nudili razlièno prehrano in napitke po zmernih cenah, zajtrk ali malica se je dobila za izpod deset, kosilo pa za kaken evro veè. V Atenah smo »izropali« eno pekarno, kajti nekdo je raziril novico, da si na ladji ne bomo mogli nièesar privoèiti, ker so cene astronomske. Seveda so bile cene tudi vije, kjer je bila klasièna postreba. Po ladji smo se gibali svobodno z ene stani na drugo, na palubo ali posedali v naslonjaèih in pili kavo po 2,50 in pivo po 4 evre in opazovali morje. Tudi mobiteli so odpovedali, tako da smo se potem veèinoma posvetili raziskovanju ladje. Ko smo naslednji dan zagledali zvonik Cerkve sv. Marka v Benetkah, pa je bil znak, da smo e skoraj doma. Zapis je namenjen temu, da udeleenci romanja dogodkov ne pozabimo, za bralce Oglarja pa, da to ni bil potep, ampak 9-dnevno romanje v dobri organizaciji ter v prijetni drubi. Romarji po Grèiji. Foto: Duica Gantar Oglar EKOLOGIJA IN OKOLJE AJDA KORISTNA ZA KMETA, ODLIÈNA ZA ÈEBELE, ZDRAVA ZA VSAKOGAR Toma Mivek Ajda je enoletna rastlina, visoka 1560 cm, steblo je navadno rdeèe obarvano, cvetovi so ronatordeèi ali beli. Ime ajda je prevzeto iz staronemke besede Heiden, ki je v zvezi z nem. Heide (ajd, pogan). Rastlina je bila tako poimenovana zato, ker so jo v 12. stoletju v Evropo prinesli kriarji iz poganskih krajev. Latinsko ime Fagopyrum in angleko ime buckwheat pomenita bukovo ito, to pa pove, da so njeni trikotni plodovi podobni bukovim. Ajdo pogosto uvrèamo med ita, èeprav to ni. Spada med dresnovke, tako kot kislica, rabarbara, dresen Izvira iz Kitajske, v Sloveniji je prviè omenjena leta 1426. Obstaja veliko vrst ajde, vendar v svetu najpogosteje uporabljajo navadno ajdo (Fagopyrum esculentum) in tatarsko ajdo (Fagopyrum tataricum). Slednja raste predvsem na goratih obmoèjih. Tatarska ajda ni primerna za pao èebel, ima pa v zrnju veliko veè antioksidantov kot navadna ajda. e pred pol stoletja smo v Sloveniji pridelali precejnje kolièine ajde, potem pa se je zaèela umikati rodovitnejim poljèinam, zlasti koruzi in strniènim krmnim posevkom. Ajda je bila nekoè hrana kmetov, revnih ljudi. Teak ajdov kruh ni bil tako rahel kot iz moke penice, je pa ajdov kruh nasitil ljudi ter jim zagotovil kakovostne beljakovine in nekatere druge nujno potrebne snovi, tudi èe si niso mogli privoèiti mesa. Danes ajda znova stopa na nae jedilnike. Kalèek in klièni listi ajde vsebujejo beljakovine ter nekaj vlaknin in maèob. Beljakovine po aminokislinski sestavi zelo ustrezajo naim potrebam po aminokislinah. Plodovi so bogat vir B-vitaminov. V semenu je tudi veliko kroba. Primerjaje z iti ima ajda veè kroba v nerazvejani obliki, del katerega se pri pripravi ajdove kae funkcionalno spremeni v vlaknine. V zunanjih plasteh ajdovega zrnja je veèina mineralnih snovi in naravnih antioksidantov (rutin). Ajda je znana po cinku, ki ga na organizem nujno potrebuje v manjih kolièinah. Ob uivanju ajde vnaamo v telo minerale bakra, magnezija in selena. V zelenih delih rastline najdemo tudi fagopirin, ki ob sonèenju lahko povzroèa preobèutljivost koe in oèi na svetlobo. Zaradi tega priporoèajo le zmerno in obèasno pitje èaja iz ajdovega listja ali cvetov. Na ozemlju Slovenije pridelujemo ajdo e veè kot tiri stoletja, zato so cvetoèa in dieèa ajdova polja sestavni del znaèilne podobe slovenske krajine. Pa ne samo to. Ajda je izjemno pomembna tudi za kranjsko èebelo. Posebej zato, ker cveti v obdobju, ko v naravi ni obilnih virov medièine in cvetnega prahu. Avgusta in septembra spodbuja matice k zaleganju, hkrati pa si èebele na ajdi naberejo del svoje zimske zaloge hrane in poveèajo monost prezimitve celotne èebelje druine. S sejanjem ajde prispevamo k ohranjanju èebel, posredno pa tudi k ohranjanju okolja. Skromnost ajde glede potreb po hranilih je eden izmed razlogov, da je rastlina primerna za tiste pridelovalce, ki elijo svoje pridelke pridelati brez uporabe mineralnih gnojil in kropiv. Ajda je zelo obèutljiva na sredstva za zatiranje plevelov. Ker za posevke ne uporabljamo sredstev za varstvo rastlin, velja ajda za bioivilo. Zaradi hitre rasti rastline in razvoja listov pomaga zatirati semenske plevele. Ko se dobro razraste, zasenèi in s tem zatira veèino plevelov. Literatura: Ajda koristna za kmeta, odlièna za èebele, zdrava za vsakogar. Èebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna sluba v èebelarstvu, 2013. Ajda med cvetenjem. Foto: Internet V prehrani uporabljamo tako ajdovo kao kot ajdovo moko. Iz moke lahko speèemo kruh, pripravimo ajdove gance, cmoke, palaèinke, ajdove rezine z borovnicami. Ajdovo kao lahko uivamo skupaj s sadjem, s praenimi jurèki ali zelenjavo, uporabna je tudi za solate. Oglar Zrna ajde. Foto: Internet 13 KULTURA 90 LET CERKVENEGA PEVSKEGA ZBORA V ZAVRATCU Marjeta Rijavec, Bernarda Kogovek Na zahvalno nedeljo, 3. novembra 2013, smo v Zavratcu praznovali 90-letnico obstoja Cerkvenega meanega pevskega zbora Zavratec. Ker se pevci zavedamo, da to ni samo na praznik, ampak praznik vseh, ki so kdaj peli v tem zboru, smo se odloèili, da na praznovanje povabimo vse nekdanje pevce. Ob 10.30 smo se zbrali pri sveti mai, po njej pa smo pripravili e kraji koncert, na katerem smo se predstavili s programom, ki je zaobjel pesmi iz razlièni h obdobij delovanja naega zbora: Knut Nystedt: Laudate, Anton Foerster, prir. Janez Moènik: Veèerni ave, Peter Jereb: e pada mrak v dolino, Franz X. Engelhart: Dajte mi zlatih strun, Spiritual, arr. Norman Luboff: All my trials ter Anamarija Jakob, Maja Bobnar: ivljenje v tebi. Viek koncerta je bil ob zakljuèku, ko se nam je v prezbiteriju cerkve pridruilo e 39 bivih pevcev in skupaj smo zapeli Marija skoz' ivljenje. Bilo je zelo èustveno, nostalgièno, nepozabno. Kot bi se preteklost in sedanjost za trenutek zdruili in bi se èas, ki tako hitro drvi, za trenutek ustavil. Po koncertu smo se e nekaj èasa zadrali v gasilskem domu, kjer smo se okrepèali z odlièno obaro in ajdovimi ganci, dvorano je zajel prijateljski klepet, obèasno se je oglasila tudi pesem. Bilo je èutiti nevidno povezanost med navzoèimi. Èeprav se v pogovoru nismo mogli sreèati z vsemi, smo se sreèevali s pogledi, ki so delili nasmehe. Ta, sicer pust, deeven dan, se je spremenil v pravi praznièen dan, ki nas je pustil polne lepih vtisov. Na tem mestu bi omenila, da je bilo sestavljanje seznama nekdanjih pevcev precej zahtevna naloga, saj se doslej ta evidenca ni vodila. Tako smo se tega lotili samo s spomini sedanjih pevcev in naa najveèja skrb je bila, da ne bi koga pozabili. Upamo, da se to ni zgodilo, èe pa se je, prosimo, da nam napako opravièite in se nam oglasite, da seznam dopolnimo. Hvala! Da bi na kratko obnovili nao zgodovino, v nadaljevanju objavljamo e vezni tekst koncerta: 512 let uradno beleimo kraj Zavratec. 366 let stoji na poboèju hriba Cerkev svetega Urha. Okroglih 300 let je od poslikave fresk v prezbiteriju cerkve in ob stranskih oltarjih. 90 let Cerkvenega pevskega zbora Zavratec. »Èigar kruh jem, tistega pesem prepevam«, pravi latinski pregovor. Bog nam daje vsakdanji kruh, njemu v èast in zahvalo prepevamo pevci v zavraki cerkvi e 90 let! Najbr tudi veè. Vendar nai ustni in pisni viri postavljajo ta mejnik. Predstavljamo si skromne zaèetke, v njih pa neizmerno eljo, moèno voljo, brezpogojno predanost in zvestobo. Vse za Bojo èast! 14 Ko se je leta 1914 zaèela prva svetovna vojna, je zavrako obèestvo dobilo novega duhovnika, g. Ivana Miklavèièa: dunega pastirja, olskega uèitelja, umnega kmetovalca, èebelarja, gospodarja ... Na njegovo pobudo se je zaèel zbirati denar za nov harmonij. Za praznik sv tefana, 26. decembra 1915, je bilo oznanjeno, da se bo darovanje, namesto za upnika, dalo za nabavo harmonija. Vendar je odhajanje mo in oèetov v vojno celotno akcijo nekoliko ustavilo. S strani dunega pastirja pa ni pojenjalo navduevanje mladcev za uèenje igranja na harmoniju. Pripravljenost za to je pokazal Jakob Kogovek, po domaèe Brnikov Jokel. Doma so mu omogoèili nabavo majhnega, starega harmonija za vadbo, na intrukcije pa je hodil k organistu v Rovte. Za e boljo izpopolnitev so ga poslali za par mesecev tudi k organistki v Gorenjo vas v Poljanski dolini. In na veliko noè, 1. aprila 1923, je pevski zbor ob spremljavi 19-letnega Jakoba na harmoniju zapel veselo ALELUJO. Poleg meanega cerkvenega zbora je Jakob po odsluenem vojakem roku postavil e moki pevski zbor leta 1927, ki je pel tudi pri svetih maah. Zapiski sporoèajo, da je cerkveni zbor ob novem letu koledoval, da ga je g. Miklavèiè na silvestrovo vabil v upnièe; fotografije pa sporoèajo, da se je zbor sreèeval tudi s cerkvenimi pevci iz drugih far, najveè s pevci iz Gor. Ker smo po postavitvi rapalske meje leta 1920 spadali pod Italijo, se je zgodilo, da je bilo leta 1935 slovensko petje pri procesiji na velikonoèno jutro prepovedano. Prepovedano pa je bilo marsikaj tudi v svobodi, na primer pevsko koledovanje od 1946. leta naprej, zato se je ukinilo. Vendar pevcem ni zmanjkalo dobre volje in zveste pripadnosti cerkvenemu petju. 14. aprila 1940 je bil oznanjen predlog glede nabave novih orgel, predraèun zanje ter monosti glede na vrednost lesa. Pred tem sta Matjaev in Brnikov gospodar domenila: ta veliki kmetje naj bi dali po en voz hlodov, manji pa po svoji h moèeh. In zgodilo se je! Leto kasneje, na binkoti, 1. junija 1941, je bilo oznanjeno postavljanje orgel in èez 14 dni, na Vidovo, blagoslov novih orgel ter ofer zanje. Navduenje med pevci in farani je bilo veliko. Zbor z organistom je s e veèjo vnemo prihajal na kor in s petjem lepal cerkvene slovesnosti. Pevski stebri, ki jih ivljenjska pot ni zanesla v svet, so ostajali, drugi so se menjavali, zbor se je pomlajeval. Najdlje med vsemi pa je vztrajal organist Jakob Kogovek. Polnih 67 let! Nedeljsko in praznièno orglanje pri dveh maah in popoldanskih veèernicah ter vodenje ljudskega petja pri vsakodnevnih maah je bila zanj sveta dolnost. Vse ostale obveznosti so se morale temu podrejati. Poleg orglanja je opravljal tudi delo cerkovnika in 3 x na dan se je povzpel na hrib in izvabljal iz zvonov Ave Marijo Oglar KULTURA Ko je organist Jakob v mladi pevki Poloni Gantar, ki se je po opravljeni niji glasbeni oli e uèila orgel v Ljubljani, zaèel opaati smisel za glasbo in talent, si je sam pri sebi oddahnil, vedel je imam naslednico. Poèasi ji je predajal mesto za orglami in tako je leta 1990 tudi prevzela vodenje zbora in postala naa nova organistka. Z leti se je e izobraevala, najprej v Ljubljani, kjer je diplomirala na Akademiji za glasbo, soèasno e v Celovcu in kasneje na Dunaju, kjer je zakljuèila magistrski tudij orgel. Njena tudioznost in elja po èim viji kakovosti glasbe je tudi od zbora zahtevala vedno veè posegali smo po tejih skladbah, za katere smo vèasih mislili, da jim ne bomo kos. Pa vendar, saj veste pevci, bolj ko so vaje naporne, bolji je potem obèutek, ko na nastopu dobro odpojemo Zbor se je po letu 2000, ko je bilo ustanovljeno tudi Kulturno drutvo Zavratec, prièel ob sakralni glasbi ukvarjati tudi s posvetnim programom. Poleg revije cerkvenih zborov Idrijsko-Cerkljanske dekanije, smo se redno zaèeli udeleevati tudi obèinske revije pevskih zborov v Idriji in Cerknem in revije Primorska poje. Kar 3 x smo bili uvrèeni med izbrane zbore Primorske, kar je bilo za nas veliko priznanje. Nemalo kdaj smo popestrili kulturno dogajanje v kraju, radi pa smo se odzvali tudi raznim povabilom v sosednje fare, pa tudi drugam. Vsako leto smo pripravili veèji koncert ob prazniku sv. Urha, na katerem smo sodelovali z raznimi glasbeniki. V tem obdobju smo uvedli tudi pevski piknik in to tradicijo skrbno ohranjamo tudi sedaj. Polona Gantar je zbor vodila vse do leta 2008. Ob tej prilonosti bi radi pevci izrekli dolno HVALO Poloni Gantar, ki je na zbor vodila polnih 18 let. Hvala za ves trud, energijo, portvovalnost, vztrajnost in ne nazadnje, za vse znanje, ki si nam ga podarila v teh letih. Vsi se zavedamo, da smo imeli veliko sreèo imeti organistko tvojega kova. Hvala ti! V letu 2008 se je za na zbor prièelo 3. obdobje. Zelo smo bili veseli odloèitve Marka Krinika, da prevzame odgovorno nalogo vodenja zbora. V delovanje zbora je zavel sve veter. Vodenje je prevzel z vso odgovornostjo in veliko zagnanostjo, pri svojem delu pa mu je e pomagala, takrat e dekle, danes pa njegova ena, Andreja, s katero si delita mesto za orglami. Tandem Krinik je poskrbel za kar nekaj novosti. Veèji poudarek namenjamo duhovnosti in sami sveti mai nauèili smo se kar nekaj novih petih ma in manih vzklikov, za kar je v preteklosti zmanjkovalo èasa. Skrbno se pripravljamo na vse prilonosti v cerkvenem letu, e posebej za veèje praznike, birme, èe se le da, se udeleujemo tudi revij v Idriji in Primorska poje, e vedno radi nastopamo v domaèem kraju in gostujemo, kamorkoli nas povabijo. Vsako leto organiziramo pevski vikend, kjer potekajo intenzivne vaje in vzporedno tudi zabavno druenje, ki nas povezuje med seboj. V zboru vlada prijateljsko vzduje, tudi pevske vaje so zasnovane kot preplet resnega dela in tiste obvezne pavze, v kateri praznujemo, komentiramo, se nasmejimo In se imamo lepo! Dragi pevci! 90 let imamo (pa tako dobro izgledamo )! In kaj nas ohranja in ene naprej? Prav gotovo Boja previdnost, ki je vedno poskrbela, da so se stvari uredile na najbolji moen naèin! Bogu èast in hvala! Veliko vzpodbud in pomoèi smo bili deleni od vseh dunih pastirjev, ki so nas vodili in usmerjali v teh letih: Ivan Miklavèiè, Franc Govekar, Mirko akelj, Anton Lazar, Ivan Kobal, Danilo Kobal in Bogdan Berce. Hvala vsem! Velikega pomena je dedièina, ki jo pevci prejemamo od vas, nai dragi predhodniki, pa tudi va zgled in vzgoja! In zdaj smo mi tisti, ki to prenaamo na nae otroke. Hvala vam! Bogu smo hvaleni za vse voditelje, ki so delovali v zboru: Jakob Kogovek, Polona Gantar, Marko Krinik. In ne nazadnje, ker smo tudi pevci samo ljudje, nam v veliko vzpodbudo pomeni tudi, ko po mai sreèa èloveka in reèe: »KOJK STE PA DOUNS LEP PEL!« Hvala vam, dragi poslualci, tudi za potrpeljivost, kadar nam ne uspe ravno, kot bi radi Tudi vi ste pripomogli k tej lepi obletnici. Razirjena sestava zbora z nekdanjimi pevci. Foto: Hana Rijavec Veselo druenje v domu gasilcev. Foto: Robert Rijavec Oglar 15 KULTURA URHOVA NEDELJA 2013 Mojca Lazar Vsaka cerkev ima svojega zavetnika in v nai fari je to sveti Urh. Èeprav sveti Urh goduje 4. julija, smo njegov god proslavili v nedeljo, 7. julija. V ta namen se je odvilo kar nekaj dogodkov. Otroci in mladina, pa tudi nekateri odrasli, smo si v petek zveèer ogledali sinhronizirano risanko Hotel Transilvanija. Glavno sporoèilo zgodbe govori predvsem o preveè zaèitnikih starih. V sobotnem dopoldnevu je na dan prila otroka ustvarjalnost. Potekala je namreè likovna delavnica, pod naslovom Portret. Poprijeli smo za tempera barvice ter tudi za glino. Najmlaji pa le za navadne barvice. V nedeljo po mai so si lahko vsi umetnine ogledali na razstavi v farovu. Sveta maa je potekala v sveèanem vzduju, po mai pa je sledila pogostitev, tudi pevci so zapeli nekaj pesmi. e res, da velja, da na mladih svet stoji, a tudi na odrasle ne smemo pozabiti. Zato je na vakem igrièu potekala prava nogometna tekma. Pomerili so se poroèeni proti prostim. Izid je bil kar prièakovan: 9 proti 3 za proste. Zmaga ali poraz, pomembna je zabava! Pa se mogoèe vidimo e drugo leto! Zmagovalni ekipi Ledik in Oenjeni. Foto: Joe Lazar 16 Zbrani na ogledu animiranega filma. Ustvarjalna delavnica »PORTRET« Maja Mivek Likovna sekcija Kulturnega drutva Zavratec vsako poletje v okviru praznovanja Urhove nedelje organizira ustvarjalne delavnice za otroke. Letonja tema delavnic je bila »Portret«. Otroci so se tudi tokrat udeleili v velikem tevilu. Izbirali so lahko med slikanjem s temperami v kombinaciji s tiskom (tampiljke) in modeliranjem figure v glini. Veèina se jih je odloèila za obe monosti, saj so imeli na razpolago dovolj èasa in materiala.Viveli so se v svoje namiljene ali resniène modele in nastali so raznoliki izdelki. Uivali so ob eksperimentiranju, v smislu, kaj bo, èe mu/ji nariem e (brke, oèala, klobuk ). Tako so pred njihovimi oèmi nastajali razlièni portreti, za katere si zlahka razbral razlièno starost, spol, razpoloenje, status Za nekatere portrete smo uganili, koga predstavljajo in to nas je spravilo v dobro voljo. Ta dopoldan je vsem hitro minil, ustvarjanje je potekalo v sproèenem vzduju, otroci so si med seboj pomagali, e posebej stareji so prevzeli skrb za mlaje. Zelo vesela sem bila tudi njihove pomoèi pri pospravljanju, saj smo vse pospravili sproti, nekateri so na koncu pomagali nositi in dokonèno pospraviti tudi mize in klopi. V tako prijetnem vzduju je delo z otroki (kljub velikemu tevilu udeleencev) prijetno in veselim se naslednjih delavnic, ki bodo v predboiènem èasu. Nastali izdelki so bili na ogled od Urhove nedelje do konca oktobra v galeriji Farov v Zavratcu. Otroci so jih nato lahko odnesli domov. Oglar KULTURA LIKOVNA DELAVNICA IZDELOVANJA VOÈILNIC Andrej Mivek Kulturno drutvo Zavratec je tudi letos izvedlo likovno delavnico za otroke na temo pri hajajoèi h praznikov. Delavnica je potekala v prostorih nae ole v soboto, 7. decembra od 9. do 12. ure, pod vodstvom Maje in Andreja Mivka. Otroci iz Zavratca in Potoka so izdelovali voèilnice, s katerimi bodo ob boiènih in novoletnih praznikih zaeleli vse dobro svojim sorodnikom in prijateljem. Za uvod v ustvarjalno delo smo posluali zgodbo o kofu Nikolaju, Miklavu, ki nas vsako leto obdaruje in razveseljuje s svojo brezkonèno dobroto. Tako je tudi nae ustvarjanje potekalo v zavesti, da bomo z voèilnicami razveselili tiste, ki jih imamo radi. Rezultat naega truda so bile iskrene in lepe podobe, nastale v razliènih risarskih in kolanih tehnikah. Nastali motivi so bili uglaeni s tipiènimi decembrskimi liki: jelka, jelenèki, sneinke, darila, zvezdice itd. Za izvedbo naih idej pa smo uporabili razlièen barvni papir in svetlikajoèe se folije, luknjaèe (z izrezi jelenèkov, zvezdic in sneink), zlato nit za vezenje, flomastre in barvice ter najbr e kaj drugega. Èe pa bodo otroci posnemali Miklava, ki obdari tako veliko tevilo ljudi, bodo morali doma v teh dolgih in hladnih veèerih narediti in zlepiti e kar nekaj voèilnic. Ne glede na to, s Kulturnim drutvom jim elimo e veliko ustvarjalnih idej. Mladi ustvarjalci s svojimi izdelki. Foto: Renata Tuek Izdelovanje voèilnic. Foto: Maja Mivek Ustvarjanje pred gasilskim domom. Foto: Maja Mivek Oglar 17 OSEBNOSTI »Tudi, èe so teave, je treba biti vesel.« PEDRO OPEKA Darja Kogovek Le kdo ne pozna Pedra Opeke?! To je izredno bogat èlovek, ki ga svet obèuduje vendar njegovo bogastvo ni v lastnitvu nepremiènin, tuje banke nimajo njegovega denarja, ni poslovne, ampak je bogat, ker ima veliko veselja in upanja in ker se bori za osnovne pravice, ki bi morale biti samoumevne za vse ljudi na svetu. Konec novembra je Opeka obiskal domovino svoje matere, Slovenijo. Priel je tudi v Logatec. In prili smo tudi ljudje, ki smo bili ejni njegovih besed. Cerkev v Dolnjem Logatcu, ki ni majhna, je bila nabito polna. Èutiti je bilo prièakovanje. Le kaj mi bo povedal? Me bo ohrabril, potolail, zbudil? Naredil je vse to in e veè. Z vami elim deliti nekaj Pedrovih misli, ki sem si jih e posebej zapomnila.Danes po njegovi zaslugi veè kot 23 tisoè smetièarjev ivi v urejenih domovih, v vaseh z ulicami, vrtovi, parki in olami. Vse to je dosegel s srènim bojem proti pravici. Vse to je dosegel tudi z lastnimi rokami. Sam je zidal in tako uèil tudi druge. Ko je priel na smetièe, so ga ljudje prosili za denar, danes ga prosijo za delo. In prav to spremembo miselnosti si teje za najveèji uspeh, ki ga je dosegel. Da pa so lahko vse to naredili in seveda e delajo, potrebujejo tudi finanèno pomoè. Veliko dobijo od Slovencev. Bravo mi! Pronjo za finanèno pomoè je poslal tudi na institucijo evropske unije. Nazaj je dobil debelo kuverto. O, tu pa bo nekaj denarja, se je razveselil Pedro. Odprl je kuverto. V njej je bilo est listov samih vpraanj o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Za kaj konkretno bo porabil sredstva? Kdaj bodo jedli? Zakaj bodo jedli?! En list je prebral, potem se mu je v glavi zavrtelo. »Osnovna èlovekova potreba za preivetje je hrana,« pravi in to vemo vsi, »tu se ne da èakati in se o tem pogovarjati.« In prav tu vidim problem tudi v nai domovini. Pomembni so papirji, pomembne so besede, premajhno teo imajo dejanja in zdrava kmeèka pamet. Ko je bil nekaj èasa nazaj bolan, je odel v kamnolom. Tam je videl ene, kako so nosile teke skale in zraven e pele. Pravi, da je dobil tako moè. Ko pridejo otroci iz ole, gredo pomagat starem delat v kamnolom. Zavedajo se, da stari delajo tudi zanje, zato jim na ta naèin elijo izraziti hvalenost. Lahko pa bi se li igrat Zgodilo se je, da jim je nekega dne v skupnosti zmanjkalo ria. Pedro je svojim sodelavcem povedal, da ne morejo veè sprejemati ljudi, ker jim nimajo dati kaj jesti. Ko se je nekega veèera vraèal v skupnost, je zagledal alostno druino, ki je iz skupnosti ravno odhajala. Mama je k sebi tesno stiskala nekaj dni starega sinèka. Druina mu je 18 povedala, da so jih v skupnosti zavrnili in da sedaj zopet odhajajo na cesto. Pedro je odel do sodelavke, ki je sprejemala revee. Vpraal jo je, zakaj ni sprejela druine, èe je videla v kakni stiski je. Sodelavka se je zaèudila in mu razloila, da je le izpolnila njegov ukaz. Pedro je odloèno rekel, da kadar gre za reevanje stisk, je njena dolnost, da ne spotuje zakonov in dogovorov. Od takrat naprej sprejmejo èisto vsakega èloveka, ki pride. Uvidel pa je tudi, kdo pravzaprav sprejema zakone. Tisti, ki ni neposredno udeleen v stvar, v tem primeru je bil to on. Lahko je nekaj rekel, ni pa mu bilo treba tega dogovora izpeljati in odsloviti revno druino. ivljenje je boj, ne glede na to na katerem koncu sveta ivimo. Problem dananje »modrene drube« je, da ne znamo deliti. Na Madagaskarju se ljudje najejo enkrat na dan. Ko mlad fant poje obrok ria z omako (brez mesa!), se mu vidi, da bi pojedel e enkrat toliko. Ko ga je Pedro vpraal, ali eli e jesti, mu je mladeniè odgovoril, da je bilo dovolj. Fant se zaveda, da za njim v vrsti èaka e veliko njegovih prijateljev, ki morajo tudi jesti. Kaj pa pri nas? Kakor sliim, bi si nekateri e v epe nabasali ria (beri: denarja), samo da ne bi dobil naslednji v vrsti za njim. e dobro, da je takih ljudi malo. »Zbudite se!« pravi Pedro. Naa dolnost je, da se potrudimo, da smo sreèni. Ne smemo èakati kriem rok. Biti moramo pogumni, optimistièni, moramo si upat tvegati. Zavihat moramo rokave in zaèeti delat. Tokrat dobesedno.Vse, kar delamo, moramo delat z veseljem, tudi k sveti mai moramo z veseljem. V skupnosti, ki jo je ustanovil Pedro, pride vsako nedeljo k mai 7 000 ljudi. Maa pa traja 3 ure! Pedro Opeka ivi tisto, kar govori. Govori preprosto in zares, zato mu verjamem. Pedro opeka. Foto: Internet Oglar ÈEZ PLANKE SPREHOD PO GOZDU Olga Vehar Kako lepo se je sprehajati po gozdu in opazovati te drobne ivali, kako se vsaka na svoj naèin trudi za svoj obstoj. Èe se pa malo ozre po vseh teh razliènih drevesih, pa kar zaèuti epet vsakega drevesa posebej. Najprvo zaumi smreka s svojimi mogoènimi in koatimi vejami: »Poglejte mene, kako imam moèno in visoko deblo. Poleti nudim veliko sence, pozimi pa se uboge ptice skrijejo v moje veje pred snegom. Tudi druge manje gozdne ivali se skrijejo pod manje smrekice, saj mi iglice nikoli ne odpadejo v celoti. Samo tiste malo stareje odpadejo. Te iglice prav pridejo mravljam in drugim drobnim uelkam, da si jih nanesejo skupaj in si napravijo z njimi svoje domovanje. Pa kako lep les imam. Iz njega naagajo lepe deske in nato napravijo raznovrstno pohitvo. Pa tudi mnoge lesene posode naredijo, kot so kafi, èebri, brente. Moji stori, ki so polni semen, so velika poslastica za majhne uelke in ptice.« Nato se oglasi jelka: »Ve kaj, smreka, draga moja polsestra. Jaz sem ti skoraj v vsem podobna. Samo jaz imam lepe in veèje iglice, ki se lepe svetijo kot tvoje. Koliko vencev se splete iz mojih vejic za razne praznike in druge prireditve!« V prepir se vmea bukev: »Ja, kaj pa imata vidve, ali se mislita e prepirati? Poglejta mene, kako imam debelo deblo in koliko se moje veje raztezajo. Najbolje deblo uporabijo v mizarstvu, pa tudi papir izdelujejo iz njega. Ostal, slabi les uporabijo za drva, da si ljudje pozimi ogrejejo stanovanja, da jih ne zebe. Pa moj slasten ir. Kako se z njim mastijo polhi in veverice! Nato imajo e polharji svoje veselje, ko lovijo polhe in se mastijo z njimi.« »Joj, kaj sliim prav?« se oglasi jesen. »Tukaj se pa nekaj dogaja. Kaj se hvalite, kdo je bolji? Poglejte mene, kako lepo postavo imam. Iz mojega lepega lesa bodo napravili lepe stopnice, pa parket. Ta bo krasil veliko sob v hiah in raznih dvoranah. Koliko plesnih korakov se napravi po teh dvoranah. Seveda se parket pri vsakem plesu malo obrabi, pa ga oèistijo in na novo polakirajo, da je zopet nared za nove plesne korake.« Ob potoku kraj gozda vrba kima s svojo glavo, kaj se dogaja tam v gozdu. Malo pokima s svojimi vejami in pravi: »Mene poglejte, kako lepe tanke veje imam. Iz njih spletejo zelo lepe koare in koe, ki sluijo za razne namene. Pa kakne butare spletejo za cvetno nedeljo. To je pravo tekmovanje, kdo bo napravil veèjo.« »Oh, kako se irokoustite! Moje lepe vejice kar same klièejo, naj jih ljudje naberejo, kadar krasijo cerkev ali pripravljajo razne opke,« skromno modruje macesen. »Kaj pa jaz?« se mogoèno oglasi javor. »Tudi jaz sem visok in lepe postave. Moj najlepi les uporabijo za razno pohitvo, drugega pa tudi jaz nudim za drva, da se lahko dobro kuha in greje pozimi. Pa moje avionèke poglejte, kako se otroci z njimi igrajo. Za ivino dajem veliko stelje, saj imam zelo velike liste in je zato voz takoj poln stelje.« »Prenehajte s tem prerekanjem,« se oglasi hrast. »Povem vam vsem skupaj, da ima vsako drevo svoje dobre in slabe lastnosti. Jaz imam, na primer zelo dober elod, ki so ga vesele razne ivali. Lipa ima zelo dobre cvetove za èaj, kadar cveti, pa imajo èebele izvrstno pao. Njen les je zelo mehak in je odlièen za rezljanje in oblikovanje raznih figur. Lipa je tudi simbol Slovenije! O draga èenja, kako dobre sadove ima in les pisani h barv. Oh, pa trepetlika, poglejte jo, kako lepo miglja s temi svojimi listièi. Je tudi nagajiva, rada bi se razirila po celem hribu. Joj, pa na dobro lesko, ki raste ob robu gozda, bi kmalu pozabil. Kako ima ona dobre lenike, pa so za pobiranje velikokrat bolj pridne oje in veverice, èlovek skoraj ne pride na vrsto, da bi jih kaj nabral. e bi se nala drevesa, vem, da sem e star, pa sem katerega pozabil. Naj na koncu omenim e to vitko in dolgolaso brezo, ki je znana po belem lubju. Ona ima zelo dolge in tanke veje, iz njih napravijo brezove metle, ki lepo sluijo za pometanje, nekatere pa zajahajo èarovnice, da irijo prepir in zlo med ljudmi. Upajmo, da bodo èarovnice tudi kaj dobrega napravile s temi metlami in naredile red na tej ubogi Zemlji. Saj ljudje velikokrat grdo ravnajo z naim lesom. Ne upotevajo zakonov in ne pospravijo v gozdu za seboj pustijo vse razmetano. Tudi drobne veje je treba lepo na kup zloiti, da tam segnijejo in se napravi gnojilo za rast drugega drevja. Dosti nerganja naj bo, ti èlovek se pa poboljaj, pa bo lepe urejen ta na gozd. Lep zelen gozdni pozdrav!« Sprehod po gozdu. Foto: Internet Oglar 19 INTERVJU TANJA IN TADEJ TUMA Mojca Lazar dneh! Tako smo e julija naslednje leto lahko preivljali vikende v novi brunarici. V tokratni tevilki vam predstavljamo Tanjo in Tadeja Tuma. Nekaj èasa sta v Zavratcu le preivljala vikende. A je elja po vakem ivljenju postala prevelika in se ji zato nista mogla upreti. Veè pa preberite v nadaljevanju . Kdo sta? Kako bi se na kratko predstavila? TANJA: Sem zalonica in pisateljica. Knjige so celo moje ivljenje, moja najveèja strast. Dotudirala sem francoèino, angleèino ter nemèino. Rada imam naravo, èeprav je bilo moje rojstno okolje beton po rodu sem iz Ljubljane. TADEJ: Tudi jaz sem po rodu iz Ljubljane. Sicer sem osnovno olo opravil v vici, saj smo se tja z druino za nekaj èasa preselili. Ko smo se vrnili v Slovenijo, sem dotudiral elektrotehniko, ki jo sedaj prouèujem na elektrotehniki fakulteti v Ljubljani. TANJA in TADEJ: Imava dva otroka, 24-letnega Sama in 22-letno Katjo. Vsi tirje imamo zelo radi Zavratec. Kako sta se sploh znala v Zavratcu? TADEJ: Ko smo se z druino vraèali v Slovenijo, je imel oèe eljo, da bi nekje kupili kmetijo, ki bi jo obiskovali èez vikend, da bi se malo odpoèili od mestnega ivljenja. Potem smo preko oglasov zasledili to »Njivarjevo« kmetijo. Kupili smo jo ter jo poèasi in postopno obnavljali. Ko sem spoznal Tanjo, kar je bilo e v gimnaziji in ko sva se poroèila, sva midva prevzela skrbnitvo za hio. Hia je decembra 2006 pogorela; poar se je zaèel v dimniku in raziril po tramovih v stanovanjski del. Pol leta smo morali stalno iveti v Ljubljani. Otroka sta z njo »gor rasla«, kot radi reèemo. Lahko bi rekel, da smo hio pogreali. TANJA: Nato smo preko svetovnega spleta naroèili sestavljivo brunarico. Ko so jo pripeljali ter jo sestavljali, so nama ob strani stali sovaèani. Res so nama veliko pomagali pri betoniranju stebrov, napeljavi elektrike, vodovoda Vse je lo zelo hitro. Postavili smo jo v 33 20 Pred èasom sta se sem tudi preselila. Kako sta se za to odloèila? TANJA: Brunarica je moj stalni dom e nekaj let. Podjetje sem zmanjala in poèasi opustila redno pisarniko delo in stres vodenja ekipe. Sem e aktivna zalonica, a vse lahko opravim od doma. Ko sem se lotila pisanja, sem imela v Zavratcu veè miru in ni mi bilo treba delati v Ljubljani. Tadej je tu prijavljen od decembra 2012. Èe bi lahko, bi se seveda e prej preselila. A dokler sva morala skrbeti tudi za najina otroka, to ni bilo mogoèe. Sedaj sta e odrasla, tako da sva jima s tem, da sva zapustila stanovanje v Ljubljani, tudi omogoèila, da se postavita na lastne noge ter tako samostojno zaivita. Èe bi se sluèajno zgodilo, da bi, na primer hia ponovno pogorela, bi bila pripravljena iti nazaj v Ljubljano? TANJA: Èe bi bilo potrebno iti, bi paè la ivet, kamor bi morala, tudi v Ljubljano. Seveda bi se za vikend e vraèala, èe bi le bilo mogoèe. Vsekakor pa nimava te elje. TADEJ: Hia je zgorela zaradi nepravilno zgrajenega dimnika. Zato nama niti na misel ni prilo, da bi tudi v tej hii imela peè na drva. Èeprav v brunarico spada kamin, sva se mu midva odpovedala. Manj je monosti za poar. Hia je res natanèno ter varno narejena, tako da naj ne bi lo niè narobe. Kako pa ste se ujeli z vaèani? So bili kakni problemi? TANJA: Pred poarom smo imeli z vaèani manj stika. Druili smo se predvsem s prejnjimi lastniki hie in sosedi. Po poaru pa so domaèini pokazali toplino, èustvenost, pripravljenost pomagati. Od takrat smo res bolj povezani. Domaèini so zelo odprti, dobro so naju sprejeli. TADEJ: Sedaj, ko sva tu veè èasa, se veè druimo, tudi midva na razliène naèine sodelujeva z vaèani. Katere so po vajinem mnenju glavne razlike med mestom in vasjo? Katera znaèilnost ja za vaju najbolj pomembna? TADEJ: Mesto je res drugaèno od vasi. Lahko je zelo uspeno. Dokler se tvoji otroci olajo, si prisiljen biti tam. Na vasi mi je najbolje to, da ima ljudi ob sebi le takrat, kadar to eli in ne vedno kot v mestu. TANJA: Velik pomen ima tudi hrana. Imava svoj vrt, domaèo zelenjavo e od meseca maja dalje. Pletje na vrtu pa je tudi dobra telovadba. Sta imela ob prihodu kakne probleme? TANJA in TADEJ: Res sva preseneèena, kako hitro sva se navadila iveti tu. V Ljubljani, pa tudi drugih mestih, Oglar INTERVJU je vedno veliko hrupa, prometa, ljudji, glasbe tu pa kar na enkrat tiina. Vèasih se oglasi kakna ival, to pa je tudi vse. Tvoj oèe si je zamislil nakup kmetije Verjetno zaradi slube ni mogel imeti ivali. Bi vidva oivela kmetijo? TANJA: Èe bi e imela kmetijo, bi skrbela le za nekaj drobnice ali pa èredo koz. A treba se je spoznati na ivali. Sva le meèana. Imava samo 15 let staro maèko, ki je preivela tudi poar. Mogoèe pa bo nekoè priel na vrsto pes. TADEJ: Z ivalmi je tudi veliko dela. e zdaj potujeva, sicer ne veliko, a je e to dovolj, èe eliva imeti ivali. Na stara leta si eliva e veè potovati. Èe te ni vedno doma, je teko skrbeti za kmetijo. Hvala lepa za ta pogovor ter veliko sreèe v ivljenju in uresnièevanju vajinih naèrtov! JANEZ KOTAR FOTOGRAFIRANJE ZAVRATCA Alenka Kotar Janez Kotar se s fotografijo profesionalno ukvarja e vrsto let. Letonje poletje je fotograf Janez Kotar ob obisku svojih neèakov v Zavratcu naredil kar nekaj fotografij. Ker so lepe, jih je nekaj prispeval tudi za Oglarja. Ob tej priliki je z njim nastal tudi ta pogovor. Kako to, da si se zaèel ukvarjati s fotografijo in kdaj? Tega je pa e nekaj desetletij, kar sem prviè dral fotoaparat v rokah. Ljubiteljsko se je s fotografijo ukvarjal e oèe in seveda si je teko zamisliti, kako ne bi doma e kot otroci z zanimanjem pregledovali katel s fotografijami. Seveda pa je bilo tistih nekaj trenutkov, ko si smel drati fotoaparat v roki ali pa celo pritisniti na sproilec, nekaj posebnega. Vse skupaj ti tako zelo hitro zleze pod koo. Takrat v èasu filma smo seveda fotografirali neprimerno manj kot danes in tako je bil tudi sam proces uèenja mnogo dalji. S kakno vrsto fotografije se ukvarja, kje vse si e fotografiral? Vsak fotograf ima seveda svoje priljubljene anre. Dejansko danes najveè èasa in energije posveèam poroèni fotografiji. To podroèje mi pomeni poseben izziv, saj se prav tu prepleta izjemno poznavanje fotografije (dogajanje na poroki je zelo hitro in neponovljivo) z delom z ljudmi. Gre namreè za to, da smo skoraj vsi pred objektivom v zadregi, in tukaj je kljuèni izziv fotografa, da svojim »modelom« pomaga do tega, da so èim bolj naravni. Sproèeni namreè izgledamo najbolje, takne nas pa tudi najraje vidijo nai blinji in nenazadnje tudi mi sami. Kar nekaj delam tudi portretne fotografije, kjer so izzivi podobni kot pri poroèni fotografiji, s tem, da je pritisk èasa neprimerno manji. Posebno pri srcu so mi razliène fotozgodbe pa naj bodo to popotnike reportae ali pa èisto vsakdanje zgodbe, ki nas obkroajo, pa jih navadno niti ne vidimo. Zadnje èasa pa je moja strast tudi fotografiranje iz zraka. Tu naenkrat pridem do pogledov, ki so bili do danes veè ali manj zgolj v domeni ptic. Z izjemo June Amerike in Avstralije sem fotografiral e na vseh celinah. Fotografska oprema je namreè nekaj, kar imam praktièno vedno s seboj in tako vedno nastajajo zgodbe o krajih, ljudeh Kakna je bila tvoja fotografska oprema na zaèetku in kakna je danes, koliko fotoaparatov si e zamenjal? Èe odmislim tisto opremo, ki sem jo imel v rokah èisto na zaèetku, lahko reèem, da sem bil vedno tehnièno zelo dobro opremljen. Seveda so bile monosti pred dvema desetletjema neprimerno drugaène, kot so danes. Po drugi strani pa si tudi nikoli ne bi mislil, da je fotografija lahko tako zelo draga dejavnost. Ko gre namreè v profesionalni razred, meje navzgor veè ni. Res je, da sama fotografska oprema ne naredi dobre fotografije za to je namreè vedno odgovoren fotograf ti pa profesionalna oprema vsekakor pomaga, da laje izkoristi monosti, ki ti jih ponuja posamezen motiv. Nikoli pa nisem pretel, koliko fotoaparatov sem e imel, tako kot tudi sedaj ne znam odgovoriti na vpraanje, koliko objektivov imam. Seveda pa vedno znam iz torbe potegniti ravno tistega pravega, ki ga potrebujem v tistem trenutku. Fotografiranje iz zraka s pomoèjo multikopterja je torej najnoveje. Kako sploh zgleda in za kakne potrebe ti to uporablja? To je res najnoveje, kar delam. Vsa logika za tem anrom se skriva v vpraanju, zakaj letati po zraku s fotografsko opremo okoli vratu, èe pa lahko ostane varno na tleh in v zrak polje zgolj fotoaparat. To podroèje je zelo novo v svetu, pri nas pa e èisto v povojih. Vsaj v kratkem pa ni prièakovati, da bi doseglo taknega razcveta, kot ga je dosegla digitalna fotografija, saj je zahtevnost neprimerno veèja. Veèinoma si namreè prisiljen multikopter narediti sam in ga sam tudi vzdrevati. To pa zahteva iroko znanje na razliènih tehniènih podroèjih ter zvrhano mero natanènosti in vztrajnosti. Kljuèna teava je namreè v tem, da èe npr. doma popravlja svoj motor in naredi napako, bo zelo verjetno ostal nekje na cesti oz. ob njej. Vsaka napaka pri letenju pa se konèa na tleh. Stroki, ki so povezani s takno nesreèo, nikakor niso majhni. Oglar 21 INTERVJU V Zavratcu si fotografiral zgodaj zjutraj. Zakaj? Pri fotografiranju krajin iz zraka veljajo iste zakonitosti kot pri fotografiranju iz tal vedno ièe posebne vremenske pogoje. Te ti pomagajo, da pokrajina postane bolj zanimiva, da dolge sence grièev, hi, dreves na svoj naèin izoblikujejo fotografijo. Èe vstane dovolj zgodaj in ima zraven e sreèo, ujame ostanke jutranjih meglic, ki se èarobno valijo po dolinah in grièih ... Sredi dneva, ko je sonce najvije, je pogled na pokrajine neprimerno manj veèen. S fotografijo se ukvarja ogromno ljudi, saj ima zdaj e vsak mobilni telefon tudi fotoaparat. Vendar ni vseeno, kdo fotografira in kako. Kvaliteta izdelka je odvisna od marsièesa. Kakna je razlika med ljubiteljskim, amaterskim in profesionalnim fotograf iranjem? Kljub razvoju tehnike in izjemne razirjenosti fotografske opreme je e vedno prav fotograf kljuèen za nastanek fotografije. Danes, ko nam pri digitalni fotografiji ni veè potrebno teti prostih posnetkov na filmu, marsikdo misli, da bo priel do dobre fotografije zgolj z veliko kolièino posnetih fotografij. Zraven pa povsem pozablja na to, da sta za dobro fotografijo potrebna tako glava kot tudi srce in ne zgolj prst na sproilcu. Kljuèna razlika med amaterskim in profesionalnim fotografom pa je v tem, da za profesionalnega fotografa to pomeni naèin preivljanja, za amaterskega pa zgolj hobi. Seveda je navadno obseg dela profesionalnega fotografa neprimerno veèji od amaterja, ampak to nujno ne pomeni, da bodo konèni izdelki profesionalca tudi bolji. Dostikrat me vpraajo, v èem je razlika med mojim fotografiranjem poroke in fotografiranjem nekoga z manj fotografskimi izkunjami. Vedno rad povem, da lahko danes èisto vsak z dovolj volje in znanja naredi 15 dobrih fotografij, èe pa bi jih eleli imeti 100, 200, 300 so pa razlike med dobrim in povpreènim poroènim fotografom kljuène. Podobno je tudi pri fotografiranja iz zraka. Tam si namreè zelo omejen s trajanjem leta in se mora v zraku izjemno hitro znajti. Poseben dejavnik preseneèenja je tudi ta, da si, dokler se ne dvigne v zrak, zelo teko predstavlja, kako zgleda vse skupaj od zgoraj vseeno celo ivljenje hodimo po tleh. Vem, da si imel e kar nekaj svojih samostojnih razstav. Kdaj in kje je to bilo? Kar nekaj se jih je nabralo skoraj vsako leto pripravim kakno. Zadnje èase sem se nekoliko bolj angairal tudi na mednarodni sceni in ravno pred kratkim med mnoico odliènih poroènih fotografov (Fearless Photographers) dobil nagrado za prav poseben poroèni portret, posnet iz zraka. To je eden tistih motivov, ki ne nastane nakljuèno in si ga e prej ustvari v glavi, pa te potem vseeno 22 izjemno preseneti, ker iz zraka izgleda na svet res tako zelo drugaèen. Morda bi se ustavil e pri letonji razstavi na eni osrednjih razstavnih lokacij v Ljubljani. Glavni poudarek je bil prav za fotografiji iz zraka. lo je za motive Ljubljane v veliki meri iz perspektiv, ki e niso bile vidne. Razstava je bila zunaj ob Ljubljanici na Krakovskem nasipu, tako da jo je videlo res veliko ljudi. Sem in tja, ko me je pot zanesla v tisti konec, je bilo prav zanimivo opazovati, kako so se ljudje ustavljali tam in se pogovarjali tudi o tem, kako so fotografije nastale idej jim vsekakor ni primanjkovalo. Tudi v blinji prihodnosti kaj pripravlja? S èim se trenutno najveè ukvarja? Sedaj v kratkem bo pripravljena nova razstava. Material za to sem zbiral praktièno po celi Sloveniji. Celotne teme pa zaenkrat e ne bi razkril je e kar malo skrivnost. Drugaèe sem pa trenutno najbolj okupiran s tehniko. Delam namreè v nekaj smereh nadgradnje sistemov za fotografiranje in snemanje iz zraka in vse skupaj zahteva zares veliko èasa in vztrajnosti. Po drugi strani pa zraven za sprostitev ièem vedno nove izrazne monosti fotografiranja iz zraka. To podroèje mi namreè pomeni poseben izziv, ker vnaa v svet fotografije nekaj povsem novega in ne e ne vem kolikokrat preveèenega. Nam za konec e zaupa, kako te najdemo, pridemo v stik s teboj, èe npr. rabimo dobro poroèno fotografijo, portret, kako sliko pokrajine s multikopterjem... Vsi podatki so na moji spletni strani , seveda je pa vsak dobrodoel, da se oglasi tudi po telefonu na 040 292909 ali pa mailu . Najlepa hvala za pogovor. Multikopter. Foto: Anja Kovaèiè Oglar NAA DEDIÈINA STARI BESEDNJAK NAIH KRAJEV Janko Rupnik Zavraki bralec Oglarja me je ob nekem pogovoru opomnil, da je bila ena od dobrih vsebin Oglarja v preteklih tevilkah tudi slovar zavrakih nareènih besed, ki je bil objavljen v eni od prvih tevilk Oglarja, in da ne bi bilo slabo, èe bi to temo v tem èasopisu spet obdelali. Predlog se mi ni zdel slab, saj bi zapis teh starih izrazov obogatil nao kulturno dedièino, napisano tudi na papirju. Poskusil bom ta na stari besedni zaklad po svojih sposobnosti obdelati malo bolj na iroko. Upam, da mi bo vsaj malo uspelo. Treba pa je zapisati, da na nareèni jezik vsebuje veliko besed nemkega izvora. Ta samoglasnik bom v besednjaku oznaèeval z narekovajem ', na primer: k'rt, sm'rt, p'rt itd. Besedo ''bik'' v naem nareèju izgovarjamo ''b'k'', ali ''priel'' ''p'ru'' in podobno. Te polglasnike izgovarjamo nekako razvleèeno ali èudno ozko. To sem opisal, ker bo v nadaljevanju veliko besed s tem nareènim polglasnikom in ga bom oznaèeval z narekovajem vejico zgoraj. Bo pa zapis - prevod teh besed pokazal, da imamo ogromno popaèenih nemkih besed in lahko bi ta zapis namesto ''stari besednjak'' poimenovali kar ''nemko-slovenski slovar''. Nareèni izrazi, ki jih bom poskusil opisati, obsegajo podroèje naih vasi z okolico in so tu udomaèeni. Zanimivo je opaanje, da na irovskem ne poznajo mnogih nareènih izrazov, ki jih poznamo na zavrakem koncu. Nae nareèje spada v rovtarsko nareèno skupino in obsega kar iroko podroèje zahodno od Logatca pa vse do Idrijskega in irovskega. Na pogovorni jezik moèno popaèi tudi nekatere slovenske besede, vendar se v njih e vedno ohrani koren prave slovenske besede. Veliko je tudi prirejenih besed iz ''metafor'' prebivalstva, ki si je na ta naèin popestrilo in razveselilo svoj vsakdan ob delu. Na splono v nareèju popaèimo tudi veèino slovenskih besed: videl ''vidu'', kozolec ''kozuc'' in e bi lahko natevali. Ko sem sluil vojsko, mi je neki Makedonec rekel, zakaj govorim zelo drugaèe kot ostali Slovenci, zakaj èrko E izgovarjam vedno v iroki obliki. V vsakodnevni uporabi imamo tudi neteto besed iz drugih jezikov, najveè nemkega in italijanskega. Èas je naredil svoje, v besednjaku je ostala globoka sled nemkega jezika, saj smo iveli petsto let pod jarmom nemko govoreèih oblastnikov. Vse uradne listine so bile do leta 1900 napisane v nemkem jeziku. V teh petsto letih se je na Slovenskem in tudi po naih krajih zvrstilo veliko nemkega prebivalstva. Nemke besede so prinaali v domaèe kraje tudi domaèi fantje, ki so sluili v avstro-ogrski vojski. Potem je sledila e italijanska okupacija. Pod Italijo smo iveli skoraj 25 let, v oli smo se pogovarjali in uèili samo v italijanskem jeziku. Mnogo tistih besed, ki so slovenske in jih v naem pogovornem jeziku izgovarjamo popaèeno povrno, niti nisem napisal. Nekaj izrazov, ki jih bom opisal, morda kdo ni e nikdar slial. Doma sta jih uporabljala moja stara, predvsem mati, ki je bila gostilnièarjeva hèi. V gostilni so se zvrèali ljudje z raznovrstnih krajev in nekaj tega je gotovo ostalo tudi v besednjaku druine, iz katere izhaja moja mati. Nae nareèje vsebuje tudi nekaken èuden samoglasnik polglasnik, ki ga v pogovornem jeziku stalno uporabljamo. Tak polglasnik je uporabljen na primer namesto èrke ''A'',bodisi da ga nepravilno oziroma povrno izgovorimo. Uporabimo pa drug glas, ki se v slovenskem jeziku uporablja pri besedah krt, smrt, prt. btaht uporabljen izraz za nekoga, ki ima lepo, pokonèno dro. Reèemo, da stoji abtaht; vojaka dra; izraz verjetno prinesli vojaki iz avstrijske vojske tam brez volje, izraz za nekoga, da je ''atam'', nekdo, ki izraa maloduje, ljudska beseda gatno - vlano; èestokrat se je izraz, da je agatna, uporabljal za otavo, ki ni bila dobro suha, beseda je verjetno ljudska jd furmanski izraz za priganjanje vprene ivine. To besedo imajo tudi Hrvatje ajde, ki ima isti pomen htati se paziti se; beseda ima nemki izvor iz besede achtung pazi uf vstati ali pri vpreni ivali za dvig noge uglmas - ne uporablja se èestokrat v naem pogovornem jeziku, je pa nemka in pomeni oèesno mero auglmesse ftra je povodec, priveza za konja, spletena iz tankih vrvi fna èe reèemo za nekoga, da je afna, pomeni neresnega, domiljavega èloveka, ki ima obnaanje klovna; najbr bo to nekaj v zvezi z nemko besedo ''affe'' opica ks v nemèini strojniki izraz za os; izraz za os pri vprenem vozu snik osnik zatiè, ki varuje, da se kolo pri vprenem vozu ne sname z osi. Beseda verjetno izvira iz besede os utrga star izraz za manja vrata pri ivinskih hlevih ali svinjakih in niso obièajne oblike loputa nad koritom za krmljenje praièev, lopute v lesenih opaih hlevov. Beseda je bolj podobna angleki besedi out, ki pomeni ''zunaj, izhod'' andohtjo z razumom. Pri nekem tekem fiziènem delu, ko se je treba posluiti neke fiziène zvijaèe, n pr. nekaj tekega dvigniti, se reèe, da je treba narediti z andohtjo. Beseda je sicer nemka, vendar ima v nemèini drug pomen utrnce naramnice blodva ima povsem svojstven pomen. Vèasih so goveji ivini kot priboljek narezali pese in jo potresli z ovseno moko ali otrobi. To ''potreso'' so imenovali oblodvo. Izraz je neznanega izvora blegirat, ablegirati se obvezati se za izdelavo neèesa, prevzeti neko delo. Beseda ima verjetno koren v besedi abligacija obveza jfrat, ajfrat na nekoga beseda ima irok pomen: iskati nekoga v mnoici, paziti na nekoga v mnoici, da bi prili z njim v stik, Oglar 27 NAA DEDIÈINA ga kontrolirati, èakati na nekoga v mnoici jnmaht iz nemèine ''einmichen'' vmeati, primeati pajta trafika, trgovina s tobakom in drobnimi potrebèinami. Beseda je italijanska. V Potoku pri Apaltarju je vèasih bila taka trgovinica, zato se je prijelo hino ime Pri Apajtarju tlih pomen za nekaj natanènega; nekdo je natanèen atlih. Beseda verjetno izvira iz nemèine. Slial sem tudi e, da je nekaj ''haklih''. Nemka beseda Hackchen Kljukica; za kvaèkanje se uporablja kljukica na roèaju, ki so ji rekli ''hakel''. Èe bi malo pomodrovali, bi za nekoga rekli, da je haklih ima kljukico, je treba z njim lepo ravnati, da se kaj ne zatakne nkle izraz za brisaèo. Beseda je neznanega izvora rest zapor * bala imetje, ki ga je nevesta pripeljala s sabo, ko je prila ivet na eninov dom. Balo so obièajno pripeljali na bodoèi dom neveste e v dnevih pred poroko, vèasih je bil to zelo sveèan dogodek, spremljan z veseljaèenjem. Po ljudskem izroèilu je menda v Zavratcu nek enin ponoèi znesel dele postelje k nevesti, da je bilo potem videti veè bale. Seveda ima beseda bala tudi drug pomen ovoj sena ali èesa drugega bervejn - povren. Beseda je verjetno kar izpeljanka iz besede povren ali brezbrien befel ukaz. Beseda je nemkega izvora: ''befehlen'' ukazati bezgern kvas; star izraz za kvas brihtati se, nekdo je brihten bister, uèljiv: kar sam se ''brihtaj'' kar sam reuj nek problem. V nemèini pomeni ''berichten'' poroèati. Vsekakor so besedo ljudje povezali z nekom, ki veliko ve brisle brisaèa preprosta izpeljanka besede brisati bret obrok hrane brejnglèki nekaj, kar visi; v pogovornem jeziku obeski britof pokopalièe; iz nemke besede ''Friedhof'' b'è vodnjak bejn velikokrat uporablja v pogovornem jeziku in pomeni besedo torej bisaga cula. Vèasih so jo revni ljudje uporabljali namesto nahrbtnika. Obièajno so uporabili kaken prt ali kakno drugo tirioglato tkanino, vogale zavezali skupaj in tako je nastala nekakna vreèa, v katero se je obièajno zloila obleka. Culo se je lahko obesilo preko rame in tako nosilo bles menda burkle za ta predmet ni slovniènega slovenskega izraza. Uporabljajo se pri kurjenju v kruni peèi za premikanje kuriva v njej. Vèasih so s pomoèjo burkelj porivali litoelezne lonce v kruno peè. S tem izrazom so oznaèevali tudi èloveka, ki je bil pri delu hiter, nepremiljen ali neuèakan in so rekli, da je burklast bukve star izraz za knjige. Beseda ima enak koren kot v nemèini ''Buch'' knjiga butnt nekoga udariti ali zadeti ob neki predmet, primer: ''butnu'' sem ob vogal mize brluzga brozga; oznaèuje umazano tekoèino, zmeano iz raznih sestavin brlivka slaba svetilka, petrolejka ali sveèa, ki gori z majhnim plamenom. Tudi arnici z nizko svetilnostjo reèemo brlivka b'rtk krotak. To je beseda, ki oznaèuje nekega dostopnega èloveka, obièajno otroka 28 birtah predpasnik barufa pomeni neko nezgodo pri obirnejem delu, ko se nekaj podre ali prevrne, skratka oznaèuje nezgodo * cujne beseda je e vedno v vsakdanji uporabi, pomeni pa krpo ali oblaèilo cincati obotavljati se. Nekomu, ki se ne more pri neèem odloèiti, pravimo, da ''cinca'' cagav bojeè èlovek. Ko nekdo nad èim obupa, reèemo, da ''ucaga'' cagar urni kazalec ali kazalec pri kaknem intrumentu, manometru. Beseda je popaèenka nemke besede ''Zeiger'', beri caiger, ki pomeni kazalo cahn pomeni kakno oznaèbo na nekem predmetu, ris ali piko. Beseda ''cahn'' pomeni tudi znak. Uporablja se tudi, da reèejo za nekoga, da ne da nobenega ''cahna'' znaka od sebe. Izvira iz nemke besede ''Zeichnung'', beri cai hnung. cajh v naem pogovornem jeziku doloèena vrsta trpenega blaga. Beseda je nemka ''Zeug'', izgovori se cojg, in pomeni blago, tekstil cimprati, cimpr ostreje. ''Cimprati'' pomeni tudi kakno delo, ko se nekoga, ki se ukvarja z nekim delom, vpraa, kaj bo ''scimpral'' cimr soba. Beseda je nemkega izvora ciza nekaken zanièljiv izraz za dvokolesno vozilo, ki ga vozijo ljudje. V njem se lahko prevaa laji tovor cvek ''cvek'' v pogovornem jeziku reèemo eblju. Bolj doloèno je v starejem èasu pomenil lesen okrogel klin, ki so ga tesaèi uporabljali za zbijanje povezovanje gred pri ostrejih. Manje ''cveke'' so uporabljali tudi mizarji. V novejem èasu ga je nadomestil jeklen ebelj, sedaj lesni vijak cvirn sukanec beseda je nemkega izvora, uporablja se tudi v drugaènem pomenu. Za nekoga, ki stalno hodi sem in tja po prostorih, se reèe, da ''zvirna'' cajna pletena koara z roèajem za noenje cegu opeka, najsi bo strena ali zidak cruk, cruke - ukaz vpreni ivini, predvsem konjem, za vzvratno vonjo, izvira iz nemke besede ''curik'' nazaj cajtati se - pomeni zdraviti se: Aali si se ''pocajtal'' ozdravil? Beseda ima verjetno pomensko povezavo z nemko besedo ''Zeit'', beri cajt, ki pomeni èas, ker se za ozdravljenje tudi vedno potrebuje nekaj èasa c'bnt brcniti. Beseda verjetno izhaja iz vsakdanjega ljudskega besednjaka cajtnge èasopis, èasnik. Beseda je e vedno v uporabi, je nekakna popaèenka iz nemèine, sestavljena spet iz besede ''Zeit'' èas cvinga stega; strojniki ali mizarski pripomoèek. Beseda je nemka ''Zwinge'', beri cvinge, in pomeni prisiliti cvebe rozine. Beseda je poznana in e vedno pogosto v vsakdanji rabi cukr sladkor. Beseda je poznana in e vedno pogosto v vsakdanji rabi cugati pomeni si podajati nekaj pri nekem delu, npr. podajati opeko na streho pri pokrivanju strehe cirkle, cirkl estilo. Beseda je nemkega izvora, rabi se tudi drugaèe. Uporablja se, kadar reèemo nekomu, ki ima dolge noge, da ima dolge ''cirkle''. Kako zanimiva je ljudska domiljija v primerljivosti neèesa. Èloveki nogi, ki se zdruita v trupu, sta podobni estilu Oglar NAA DEDIÈINA cerat prenaati. Èe nekoga teko ''ceram'', ga teko prenaam, teko sem z njim v drubi cekurje cikorija oziroma kavni nadomestek, obièajno narejen iz prepeèenega jeèmena in drugih primesi ceglc listek papirja cifra tevilo, tevilka. Beseda je nemka cifrplac ciferplac tevilènica pri uri. Beseda je sestavljena iz besed ''cifr'' in ''plac'' beseda je popaèenka nemke besede ''Zifferblatt'' * èimi èevlji. Ima lepe èime èevlje èelen'k stojalo za trske. Uporabljali so ga v starih èasih, ko so prostore osvetljevali e s priganimi trskami in so to stajalo uporabljali za dranje goreèe trske. Beseda ima n a j b r povezavo z nemko besedo ''Feierlösher'' beri fajerleer gasilec. Besedi imata isti koren èv'rl ljudski izraz za ptico, predvsem majhne ptièke v gnezdu èeb'r lesena posoda, izdelana na enka naèin kot kaf, samo da zgoraj nima roèajev za noenje in je malo veèji od kafa èrt'l èrtalo. Beseda je slovenska popaèenka, predstavlja pa masiven, kovan no, ki pri vprenem plugu za oranje zemlje dela navpièni rez, da se brazda zemlje lepo sloji od podlage èok krlj * drov plug, prvenstveno plug za oranje zemlje, sicer tudi sneni plug. Beseda ima verjetno stareji izvor e iz davnih èasov, ko so zemljo orali e s pomoèjo drevesnega debla. Beseda je izpeljana iz besede drevo drev drov. drajt ica. Beseda je nemkega izvora: ''Draht'' ica drejn popaèenka slovenske besede drenj, ki pomeni veliko dela drajsat drsati se po snegu ali ledu ali tudi drgniti z nekim predmetom ob drugega drajkati se igrati, igrati se z gibanjem ali tekanjem. Reèemo, da se otrok ''drajka'' drik'lc del volovske ali konjske vprege duhati, poduhati v slovenèini povonjati. Beseda ''duhati'' je v sorodu z besedo diati. Besedi imata podoben koren ducat pomeni tevilo dvanajst. V naem pogovornem jeziku pometi tudi mnogo, npr. bilo jih je cel ducat izgovorjeno s poudarkom na u durh skozi; beseda je nemka ''durch''. V vsakdanji rabi reèemo ''durh hodi mimo'', skozi hodi mimo ali pravilneje stalno hodi mimo durcuh prepih. To je spet nemka beseda sestavljenka iz nemke besede ''durch'' in ''Zug'', kar v nemèini res pomeni potegniti skozi durl'k, durlak - nemka sestavljenka iz besede ''durch'' in ''Shlag'' udariti skozi. V naem pogovornem jeziku je to poganjaè, jekleni trn, s katerim nekaj izbijemo iz izvrtine. Izraz se uporablja v strojnitvu * esenc ljudska oznaèba za zelo moèan kis. Pred èasom sem nekje zasledil, da so tako hud kis pridobivali na poseben naèin etrng v pogovornem jeziku je to beseda za tlak v nekem prostoru. Tak tlak je narejen po starem naèinu samo iz peska in ivega apna. Tako izdelavo tlaka so poznali v èasu, ko e ni bilo cementa. Beseda izhaja iz besede ''Estrich''. Najdemo jo v nemèini in pomeni gladek pod, vsebuje jo pa tudi sploni leksikon, kjer pomeni tudi tlak. ehtarca kvaèka, pripomoèek kljukica na roèaju, ki se uporablja pri kvaèkanju za pretikanje niti in spenjanje. Beseda verjetno spet izhaja iz nemèine; ''Heft'' pomeni z v e z e k , ''Hefter'' spenjaè * faler nekaj napaènega. Beseda izhaja iz nemke besede ''Feller'' napaka fehtati prosjaèiti. Beseda verjetno izhaja iz ljudskega besednjaka fentati unièiti. Tudi za to besedo ni najdeno kaj podobnega v drugih jezikih fliknt iz nemke besede ''fliegend'' leteè, v pogovornem jeziku reèemo ''fliknu'' ga je s ibo ali ''fliknu'' je mimo vrat. V vsakem primeru pomeni nekaj leteèega fingrad naprstnik. Uporablja se pri roènem ivanju. Nastavek, ki si ga ivilja natakne na prst za pomoè pri potiskanju igle skozi tkanino. Beseda je nemkega izvora in ima povezavo s prstom v nemèini prst ''Finger'' fajfa pipa za kajenje tobaka, v nemèini ''Pfeife'' fragerati v pogovornem jeziku pomeni spraevati, izhaja iz nemke besede ''Frage'' vpraanje frgati klestiti, sekati, agati veje od debla frutk zajtrk, iz nemke besede »Frühstück«, ki tudi v nemèini pomeni zajtrk fouè srpu podoben zakrivljen no, raznih velikosti, ki se uporablja v lesni obrti ali za èièenje podrasti v gozdu. Morda bi beseda imela povezavo v nemèini z besedo ''faschieren'' zmleti, zrezati fajerèki vigalice, gotovo povezava z nemko besedo ''Feuer'' ogenj fajercajh vigalnik, v nemèini ''Feuerzeug'' fajleer gasilec, iz nemkega jezika ''Feurlösher'' gasilec, gasilni aparat fajht vlaga iz nemèine ''Feuchte'' fajn za nekoga reèemo da je ''fajn'' v tej besedi se zdrui veè dobrih lastnosti nekoga, beseda pa ima nemki izvor ''fein'' in pomeni fin faliti, faliti ga - beseda ima dva pomena. Faliti ga pomeni zgreiti ga, npr. ''fali jih toliko'' manjka jih toliko. Beseda je v povezavi z nemko besedo ''Feller'' napaka faler napaka, pomanjkljivost. Nekomu reèemo, da ima tak in tak ''faler'', e prej opisano iz besede ''Feller'' falot zvijaèen èlovek, zmoen nelepih dejanj fasnga elektrièni okov, kamor privijemo arnico ali nakupljeno blago v ivilski trgovini. Za okov je beseda nemka ''Fassung'' okov, za trgovinski nakup pa verjetno izhaja iz ljudske zbirke besed. fasati, nekdo ji h je fasal ji h je dobil je bil tepen faulest muhast, zmoen narediti nekaj slabega. Izhaja iz nemke besede ''Faul'' pomeni nekaj slabega, sumljivega frclja - kos lesa, nekaken zatiè na kolovratu, preko katerega teèe nit, ki se navija na vreteno na kolovratu. Beseda verjetno izvira iz pogovornega jezika frolnga opa za betoniranje sten v gradbenitvu. Izhaja iz nemèine, iz besede ''Vershalung'' - opa frlus zadrga, iz nemèine ''Verschlus'' frajle razigrano dekle, sproèeno. Verjetno spet povezano z Oglar 29 NAA DEDIÈINA nemèino, in sicer z besedo ''Freulen'' gospodièna frej prost, nekdo je frej prost frakl zelo majhna steklenièka 1 dcl. Ima obliko gostilnikih steklenic litrov, ki imajo oznaèbo volumna liter, pol litra itd. frderban pokvarjen, nemko ''verderben'' pokvariti fris nelep izraz za obraz frmagat se besedo je teko tolmaèiti v pogovornem jeziku bi prevedli, da se nekomu zdi ''zamalo'' toèneje, da je ualjen frnihtat nekaj unièiti. Beseda je iz nemèine: ''vernichten'' unièiti fertik konèan. Tudi ta je iz nemke besede ''fertig'' gotov, konèan fentat unièiti: Nekaj smo fentali unièili fiènk ime za denarni drobi. Imam samo e nekaj ''fiènkov'' malovrednih kovancev firbec radovedne. Nekdo je ''firbèen'' radoveden flika pomeni majhen del, koèek zemlje, npr. flika zemlje, ali ko so vèasih zakrpali hlaèe, tako da so nanje priil kos blaga, so priili ''fliko'' fuglov ptièja kletka. Izhaja iz nemke besede ''Vogel'', beri fogel, kar pomeni ptiè furout - viek, npr. imam nekaj v foroutu - imam nekaj vnaprej. Izhaja iz nemke besede ''voraus'', beri ''foraus'', kar pomenivnaprej futr krma za ivali ali tudi podloga v èevljih iz mehkega materiala. Izhaja iz nemèine: ''Futter'' krma furnga vodenje vprene ivine v vpregi ivine. Verjetno gre za povezavo z nemko besedo ''vor'', beri ''for'', ki pomeni naprej fura vonja, prav tako povezava s prejnjo besedo furman voznik, ki vodi vprego. Koren besede se prav tako nanaa na prejnji besedi forajtat pomagati vpreenemu paru ivine z dodatno priprego ivine za laji prevoz tovora èez nek hud klanec. Beseda je nadaljevanka besed furman, furnga. V èasih prevoznitva z ivinsko vprego, je bilo ''forajtanje pripreganje tudi zasluek za nekoga, ki je imel domaèijo ob klancu pomembne prometne ceste. Gospodar take domaèije je obièajno imel v hlevu en par ali veè vprene ivine in je mimoidoèim voznikom s svojo vpreno ivino za doloèen denar pomagal prevoziti breme èez klanecfroht prevoz. Izhaja iz nemke besede ''Frächter'' prevoznik frahtljiv vpraljiv. Lahko bi povezali z e omenjeno nemko besedo ''Frage'' vpraanje. furjast ima enak pomen kot burklast vetrnjaki fuè unièen. Ko neka stvar ni veè uporabna, reèemo, da je ''fuè''. Beseda je najbr iz domaèega besednjaka fjaker lahek vpreni luksuzni vozièek, opremljen s sedei za prevoz ljudi fijakati se voziti se s takim luksuznim vozièkom fou, fouljiv nevoèljiv. Reèemo, da si nekomu ''fou'' nevoèljiv. Beseda ima tudi drug pomen. Reèemo tudi, da je ''fou'' pel, zapel. V primeru ''fouirati, fou zapeti'' beseda izhaja iz nemèine. Beseda ''falsch'' pomeni napaèen. firnk zavesa. Izhaja iz nemke besede ''Führung'' vodilo. Verjetno je povezava v tem, da se zavesa pomika na nekem vodilu frahtljiv vpraljiv, rizièen, tvegan. Gre za popaèenko iz nemke besede ''fragen'' vpraati frdehtig ponosen, èlovek, teko dostopen za pogovor. Popaèenka iz nemke besede ''vordichtih'' zatesnjen, zaprt vase 30 frlanka sekira. Morda bi besedo lahko povezali z imenovanjem kakne sekire, ki bi izhajala iz Furlanije frzetelj nogavica feca krpa tirioglate oblike, ki so jo vèasih uporabljali namesto nogavic. Z njo so omotali stopalo noge in vse skupaj obuli v èevelj flae flaa steklenica. Beseda je iz nemèine: ''Flasche'' steklenica * gare je tudi ime za nekakno roèno vozilo na dveh kolesih gank balkon. Izvira pa verjetno iz nemke besede ''Gang'', ki pomeni hodnik gajtrou gauge nekakno stojalo, ker imamo navado reèi, da nekaj obesimo na ''gauge'' gavnar pogumen, ivahen èlovek guncvat enak pomen kot ''gavnar'', samo da tak èlovek rad e kakno upièi, je e bolj ivahen glihati nekaj ravnati ali pogajati se za ceno. Izhaja iz nemke besede ''gleich'', ki pomeni ''enako'' ali nekaj ''naravnanega'' glid èlen verige ali sklep pri èlovekem okostju. Izhaja iz nemke besede ''Glied'', ki pomeni okonèina, èlen glajz tir. Beseda je nemka: ''gleis'' tir gla steklen kozarec za pijaèo ali kozarec za konzerviranje. Izhaja iz nemke besede ''Glas'' - steklo gankati se pregovarjati se, prav natanèneje pogovarjati se o neèem, kaj je pravilno guncati se majati se. Reèemo, da se nekaj gunca maje gujkati se gugati se, npr. na gugalnici gajsnati se drgniti se ob nekaj gurbati pridno delati, garati. Beseda je podobna nemki besedi ''Arbeit'' delo golida, gulida majhna lesena posoda z enim roèajem. Vèasih se je pogosto uporabljala za napajanje telet grempe peèena zemlja ali teren, kjer je zgoraj malo zemlje, globlje pa je kamenje in pesek gajla usnjen biè, ki ga uporabljajo vozniki vpreg za priganjanje vozne ivine gajtre ograja, gajtrèek stajica za otroke; gajtr gater aga aga, ki ree veè desk istoèasno. Beseda ima verjetno nemki izvor: ''Gatter'' mrea gulbaks kraja navadna veriga, ki ima na enem koncu obroè, na drugem pa kljuko gout ukaz voznika za vodenje vprene ivine v desno smer gvin najbr, zagotoviti nekaj potrditi. Besedo bi lahko povezali z nemèino ''Gewissen'' èista vest gravajne gnusenje. Izhaja iz nemke besede ''grausen'' obèutiti grozo gepl posebna mehanska naprava, s katero je bilo mogoèe s pomoèjo krone vleke z vpreno ivino dobiti vrtenje za transmisijski pogon predvsem mlatilnic glejtat oskrbovati nekoga, urejati. Tudi ta beseda je verjetno popaèenka od nemke besede ''gleich'', ki pomeni nekoga dajati v red gmah, dej gmah daj mir. Mogoèe bi jo spet lahko povezali z nemèino: ''gemach'' poèasi, torej izraz za umiritev neèesa gmajna pomeni meani gozd. Beseda je nemka in ima zgodovinski pomen. Izhaja iz zaèetkov poselitve naih krajev, ko so kmetje imeli skupne panike, ''Gemeineingentum'' skupna lastnina Oglar NAA DEDIÈINA IZ ZGODOVINE KOVAÈI gr'nt, grunt ime za veliko kmetijo. Oznaèba izhaja e iz dobe prvih organiziranih poselitev pri nas in je bila osnovna enota v naravi, ki je obsegala okrog sto ha zemljikih povrin. ''Grunt'' ima tudi drug pomen. Pri gradbenitvu je del stavbe temelj. Beseda je nemka in pomeni ''osnovo, zemljièe ali podlago'' gift strup. V vsakdanjem pogovoru smo vèasih rekli, da se je ''zagiftal'' zastrupil. Beseda je nemka golcat delati v gozdu, sekati les. Beseda izhaja iz nemke besede ''Holz'' les gojne beseda je stara slovenska in je verjetno izpeljana iz besede ''goniti'', goniti ivino. ''Gojne'' so bili poti v starejih èasih, ki so vodile od hlevov ''gruntov'' na pane povrine ali k studencem, kamor so gonili napajat ivino gurtna reèemo jermenu, najsi bo usnjen, gumijast ploèat ali tkan iz konoplje, npr. naramnice pri koih. Beseda je nemka, ''Gurtriemen'' pomeni ploèati jermen grampa usedlina, ki se sesede v sodu ob vrenju sadnega mota. Beseda je verjetno izvirno ljudska gredl osnovni del vprenega pluga za oranje zemlje, ki se je uporabljal, preden smo zaèeli uporabljati traktorske pluge. Ta del pluga je izdelan iz lesa in okovan z jeklenimi trakovi. Nanj sta pritrjena lemea, ''èrtala'' in roèaji pluga. V pogovornem jeziku so besedo gredl uporabljali tudi za oznaèbo kake podhranjene ivali. Imeli so navado reèi, ''da je kot »gredl«'' grule ljudska oznaka za zemljate kepe na njivi gruntati, nekaj pogruntati - beseda je gotovo v zvezi z e opisano nemko besedo ''grunt'', sicer pa v pogovornem jeziku pomeni ''nekaj ugotoviti'' ali najti reitev neke teave, n p r. k a j s i ''pogruntal'' kaj si ugotovil gvant obleka, npr. ima nov ''gvant'' ima novo obleko. Beseda je najbr ljudska gvirati trajati ali izdrati. Reèemo, da nekaj dolgo èasa izdri ''gvira''. Beseda je najbr nemka popaèenka, vendar je ni mogoèe najti v slovarju * hanodl veèja zaponka, zatikalka za lase, zakrivljena iz ice hakelc vzrok, npr. v tem grmu tièi zajec. Beseda je popaèenka iz nemèine: ''Haken'' kljuka ali tudi skrita teava hak, ak gasilska kljuka. Vèasih so jo uporabljali gasilci za vlaèenje predmetov iz ognja ob poarih. Nasajena je bila na lesen draj, dolg priblino 5 m. Imela je dva kraka, enega ravnega in enega upognjenega v kljuko, tako da so predmete lahko povlekli ali porinili hozntregrji naramnice. Beseda je iz nemèine ''Hossenträger'', kar dobesedno pomeni nosilec hlaè h'b'nt udariti nekaj ali udariti se on neki predmet, npr. ''h'bnu sem se ob stol hkrat hkrati istoèasno. Beseda je popaèenka hv'du hudo. Beseda je popaèenka h nogam beseda ima veè pomenov. Dobesedno, da si nekaj postavil ''k nogam'', ali drug pomen: èe nekdo gre pe, reèemo, da gre ''h nogam'' hrecat ljudski izraz za kaljati Nadaljevanje prihodnjiè Janko Rupnik Èe se malo oddaljimo v zgodovino èlovetva, poglobimo v razne zgodovinske knjige in raziskave sodobnih zgodovinarjev, ki za ugotavljanje preteklosti uporabljajo sodobne tehnike in na osnovi le-te in raznih najdb iz preteklega èasa dopolnjujejo sliko tudi o tehniènem razvoju èloveka, elji in iznajdljivosti, da bi si z raznimi pripomoèki olajal in zagotovil svoj obstoj, naletimo na zanimive izsledke o izdelavi in uporabi raznih preprostih orodij, ki jih je uporabljal v svojem vsakdanjem ivljenju. Vrstile so se dobe, na vrsto je prila tudi elezna doba, ki je gotovo naredila revolucijo v zgodovini razvoja èloveka, kajti elezo kot kovina, obdelano na razliène toplotne in kemiène naèine ter z raznimi dodatki daje neteto monosti njegove uporabe. Naim prednikom je treba priznati, da so bili pravi mojstri uporabe naravnih danosti tudi v preteklosti, v naem primeru predelave, topljenja elezove rude in naprej uporabe eleza, kajti videli bomo, da je od zaèetne oblike kovinarstva, taljenja elezove rude, livarstva in predvsem kovatva bilo odvisno delo in ivljenje kmetov, kakor tudi ostalega prebivalstva. Zgodovinar Pavel Blaznik na osnovi zapisov v urbarjih Lokega gospostva poda kar veliko podatkov o kovinarstvu na podroèju gospostva, predvsem v Selki dolini, kjer je bilo fuinarstvo elezarstvo na podroèju Lokega gospostva najmoèneje zastopano. Iz tega izvira tudi ime kraja v Selki dolini - elezniki. Na sredi kraja e danes stoji spomenik takratnemu elezarstvu zidan plav za taljenje elezove rude. Po Blaznikovih zapisih so bili takrat v rabi le dnevni kopi elezove rude, predvsem na podroèju Selke doline in nekaj na Poljanskem. Kot zanimivost omenja tudi kopanje rude pod Veharami. Pie, da je bila ruda na Poljanskem in v Veharah slabe kvalitete. e dlje nazaj v zgodovino je s svojimi raziskavami posegel Ivo Janez Cundriè, metalurg, prebivalec Bohinjske Bistrice, ki je raziskal elezarstvo v okolici svojega rojstnega kraja in na osnovi svojih raziskav ugotovil, da so se s taljenjem rude in kovatvom ukvarjali e staroselci, ki so iveli na tem obmoèju. e iz prazgodovine je znano tako imenovano ''noriko jeklo'', ki je dobilo ime po pokrajini, takrat imenovani »Norik«, ki je obsegala obmoèje sedanje Avstrijske Koroke, Karavank in Bohinjske doline. elezarstvo na sedanjem Bohinjskem sega e v sedmo stoletje pred naim tetjem. Bohinjski elezarji so kovali orodje, oroje in okrasne predmete. Predvsem z orojem so trgovali z Rimskim imperijem. Posluevali so se trgovskih poti, ki so vodile iz Bohinjske doline èez gorske prelaze v Soko dolino in naprej k morju. Oglar 31 IZ ZGODOVINE sedanje Slovenije. Eno takih najdiè je tudi Gradièe pri mihelu pod Nanosom v Postojnski kotlini. Ne smemo pozabiti tudi na fuino talilnico elezove rude v Podklancu, vendar je ta mlaja, delovala je od leta 1500 naprej. O njej je zapisano v urbarjih Lokega gospostva, toda to bomo natanèneje obdelali enkrat prihodnjiè. Poleg obdelovanja zemlje, ki je bilo gotovo najveèjega pomena za prebivalstvo, se je vzporedno razvijalo tudi elezarstvo, kot zelo pomembna panoga tudi za obstoj in razvoj kmetijstva. Obenem je dajala delo tudi tistemu sloju prebivalstva, ki ni bil lastnik zemlje. Rimski novci Rimski novci, najdeni pri izkopavanjih na Ajdovskem gradcu pri Bohinjski Bistrici. Spadajo v obdobje pred naim tetjem. Fotografija je iz knjige »Pozabljeno Bohinjsko zlato«, avtorja Iva Janeza Cundrièa. Sredièe elezarstva talilnih peèi in kovaèij je bil tako imenovani ''Ajdovski gradec'', to je bila utrdba na skalni peèini, ki lei na spodnjem koncu Bohinjske doline. Ti elezarji so rudo kopali po okolikih hribih, to je bil predvsem dnevni kop. Ivo Janez Cundriè je na osnovi svojih ugotovitev ob raziskavah na Ajdovskem gradcu tudi sam ponovil postopek taljenja rude v preprosti iz kamna zloeni peèi, zatesnjeni z glino. Poskus mu je popolnoma uspel. Po konèanem taljenju je na dnu peèi ostala kepa eleza jekla, pomeanega z lindro. Tako pridobljeno jeklo vsebuje visok odstotek ogljika, ker se je topilo s pomoèjo izgorevanja oglja in se je ogljika navzelo iz oglja. Tako pridobljeno jekleno maso je potem segreval na kovakem ognjièu in jo s kovanjem zgostil v homogen kos jekla. Razni drugi raziskovalci elezarstva so nali ostanke talilnic elezove rude in kovaènic tudi drugod na obmoèju Kovani eblji, Bled Fotografija je iz muzejske zbirke z Blejskega gradu in prikazuje kovane izdelke staroselcev iz okolice Bleda. Foto: Janko Rupnik 32 Kovaèija Fotografija prikazuje starejo klasièno kovaèijo. Kovaka delavnica je kot osnovno orodje imela masivno jekleno nakovalo, ki je oblikovano tako, da se je na njem dalo grobo oblikovati kos jekla na ravni ploèi. Nakovalo ima na eni strani okrogel konièast rog za oblikovanje obroèastih izdelkov, na drugi pa podaljek v obliki zagozde. Na njej se da upogibati razne izdelke. Na tej strani je tudi navpièna kvadratna izvrtina, v katero je mono vstaviti razne pripomoèke za precizna oblikovanja izdelkov. Kovaèija mora imeti tudi razlièno teka kladiva in celo serijo razliènih kleè za dranje obdelovanca. Fotografija: medmreje. Kovaèa Oglar IZ ZGODOVINE Kovaèa pri postopku grobega oblikovanja izdelka. Pri takem postopku kovanja vodilni kovaè z udarci manjega kladiva nakazuje, kam naj udari drugi kovaè s tekim kladivom. Vodilni kovaè je pri takem kovanju so kovaèu konec udarcev oznaèil s potegom svojega kladiva po ploskvi nakovala. Fotografija: medmreje Sedaj bi pa rad podrobneje prikazal drugo plat takratnega elezarstva kovatvo in kovaèe. Èeprav imamo danes navado reèi, da je tehnika v zadnjih sto petdesetih letih naredila velik razvoj, so bili v starejih èasih poleg fuinarjev, ki so talili rudo in pridobivali elezo, kovaèi tisti prvi mojstri, ki so s tehniko kovanja imeli velik pomen v ivljenju podeelskega in meèanskega èloveka. Lahko bi rekli, da so bili zaèetniki v stroki obdelovanja kovin. Bili so nepogreljivi pri izdelavi kmeèkega, mizarskega orodja, v gradbenitvu, izdelavi takratnih transportnih sredstev: vprenih vozov, sani, seveda tudi podkovstva konj in volov. Izdelovali so tudi kuhinjske pripomoèke in orodja. Transporta v stareji zgodovini si brez kovaèev ne moremo zamisliti. Tu je najprej pomembna vprena oprema konjska, volovska, seveda tudi tovorna. Glavno transportno sredstvo do èasa uporabe eleznic je bil vpreni voz; tudi na dolgih relacijah TrstDunaj. Dobro okovana lesena konstrukcija vprenega voza je prava kovaka mojstrovina. Vsi nosilni leseni deli voza so ojaèani s kovinskimi letvami in vezmi. Posebno znanje pa je moral imeti kovaè, da je dobro okoval lesena kolesa vprenega voza. Moral je skovati malo manji obroè, kot je bila dejanska mera obsega platièa kolesa. Pri tem je moral upotevati raztezek vroèega jekla. Primerno vroè obroè je nabil na platièe. Ko se je le-ta ohladil, se je skrèil in trdno stisnil skupaj lesene dele kolesa. Za to opravilo sta bila po navadi potrebna dva. Stareji ljudje so povedali, da je kovaè pri tem opravilu kaj rad izrekel tudi kakno grdo besedo, ker je bilo to opravilo zahtevno in pri postopku ni lo zmeraj vse gladko. Èe je bilo tako kolo res dobro okovano, je imelo prav poseben zven, èe si nanj udaril s trdim predmetom. Vsaka vrata so imela kovinske teèaje in zapahe. Posebno okovana so bila vrata po gradovih, okna so imela vgrajene kovinske reetke, potem je tu e okrasno kovanje okraskov pri stavbah. Zanimiv kovani element sreèamo tudi v zavraki cerkvi. To so jeklene vezi kvadratnega profila, ki veejo boèni steni cerkvene stavbe, da ju obokan strop ne more razmakniti. Na teh vezeh se lepo vidi, da so za ustrezno dolino zvarjene skupaj s postopkom kovakega varjenja, ki ga bom opisal pozneje. Ko cerkev e ni imela novega zunanjega ometa, so na zunanji strani zidu bile vidne zagozde, preèno vtaknjene skozi uesa teh vezi, tako da je opora nalegala na veèjo povrino zidu. To je bil kratek opis uporabe kovatva na stavbah kar v domaèem kraju. Moinatova hia, krii Vèasih so bile vse stanovanjske hie opremljene z jeklenimi reetkami v oknih, ki so dodatno varovale hie pred vlomi roparjev. Tudi take reetke je izdelal kovaè. Foto: Janko Rupnik Kovan podaljek Fotografija prikazuje kovani naèin podaljanja jeklene palice vezi. Tak naèin podaljanja se je uporabljal v stavbenitvu na mestih, kjer je bilo potrebno vez pri njeni namestitvi upogniti. Zaradi primerjave velikosti je poleg evrski kovanec. Izdelek hrani Janko Rupnik. Foto: Janko Rupnik Pomembna smer kovatva je bilo tudi podkovsko kovatvo, ki se je v podkovanju konjev ohranilo e do danes, èeprav imajo konji danes v veèini primerov le portni ali ljubiteljski pomen. So pa v prejnjih èasih poleg konjskih veliko uporabljali volovske vprege in so vole prav tako podkovali kakor konje, le da so bile volovske podkve zaradi drugaènosti stopal parkljev drugaène oblike. Èe je vol veliko vozil hodil po trdih poteh, posutih z ostrim gramozom, so se mu parklji obrabili in treba ga je bilo podkovati. Volovska podkev je bila popolnoma drugaène oblike in tudi bolj zahtevna za izdelavo. Seveda je bila kovana. Oglar 33 IZ ZGODOVINE Tudi Zavratec ni bil brez kovaèev. Iz arhivskih zapisov, e veè pa iz pripovedovanja krajanov Zavratca, se da sklepati, da je vsaka kmetija v Zavratcu imela tudi svojo kovaèijo. V Moinatovi kovaèiji, na mestu, kjer danes stoji domaèija ''Pri Poldetu'', naj bi kovali tudi eblje. Pri starem ostreju zavrake cerkve in zvonika so uporabljali eblje roène izdelave. Zadnji e iveèi kovaè, ki se ga malo stareji e dobro spomnimo, je bil Jakob Gantar, po domaèe Rupnkov Jokl. Bil je mojster v splonem kovanju, izdeloval je vprene vozove, razne kmeèke pripomoèke in orodja, podkoval je tudi konje. Kot otrok sem imel priliko opazovati vse te njegove veèine. Bil je zelo izkuen v kovanju. Takoj ko je s kladivom udaril po razarjenem elezu na nakovalu, je vedel, ali je jeklo kvalitetno ali pa je slabe kvalitete. Volovska podkev Kovana volovska podkev. Ploèati del je bil debel priblino od 3 do 4 milimetre in je zaèitil volovski parkelj pred obrabo. Kljuka spredaj se je prilegla zgoraj okrog parklja in poleg ebljev e dodatno utrdila lego podkve. Spredaj na podkvi pa je bila navzdol upognjena konica ''grif'', ki je omogoèal volu, da je imel trden oprijem na razliènih podlagah. Ker je ploskev podkve branila tudi obrabo parklja, je bilo potrebno vsake toliko èasa podkev odtrgati, roevino na parklju spodrezati in vola na novo podkovati. Zgodilo se je tudi, da je vol podkev izgubil, snela se mu je zaradi obrabe ebljev. Podkev hrani Stanko Leskovec. Foto: Janko Rupnik Eden od nekdaj nepogreljivih kovakih izdelkov, ki je v uporabi e danes, ko ga izdelujejo strojno, je navadna veriga. V starih èasih so jih kovali roèno in èlene varili s postopkom kovakega varjenja. Tudi vsa kovinska kmeèka orodja in pripomoèki za gospodinje, ki so jih uporabljale predvsem pri kurjenju in kuhanju v kmeèkih peèeh, so bila kovaki izdelki. e eno podroèje, ki je odraalo vse mojstrstvo kovaèev iz stareje zgodovine, so age in mlini. Prvotne agine liste za razrez hlodov so prav tako kovali. Da je list pravilno rezal, so na sprednji strani pri zobeh skovali debelejega, na hrbtni strani pa tanjega, da se med aganjem ni gozdil v rezu. Vidimo, da so to znali reiti na zelo enostaven naèin. Danes to teavo reujemo z naperitvijo aginega lista. V pogovornem jeziku reèemo, da ga ''retamo''. Veliko zahtevnega kovakega dela je bilo pri izdelavi vodnih mlinov. Tu je bilo kar nekaj vrteèih delov podvrenih velikim obremenitvam. Ogledal sem si e tak mlin in videl, na kaken naèin je kovinska os vdelana v leseno vrteèo se gredo tekega vodnega mlinskega kolesa. Treba je reèi, da so znali delo in tehnièno reitev odlièno izvesti. Druga zahtevna reitev je spodnji leaj pokonène osi, ki nosi mlinski kamen. Kovinski nastavek pokonène osi mlina se vrti v fiksni jekleni skodelici, ki je izpostavljena velikim pritiskom. Tudi to je izdelal kovaè. 34 ebelj iz zavrake cerkve Eden izmed kovanih ebljev, ki je bil najden ob prenovi zvonika zavrake cerkve leta 1996. Izdelek je gotovo iz let, ko je bila grajena zavraka cerkev, in je izdelek kovaèa. ebelj hrani Lojze Kogovek. Foto: Janko Rupnik Da bom malo prenehal z natevanjem, bom opisal kovanje in postopek kovakega varjenja. Kovako delo stareji verjetno kar v veèini poznamo, ga bom pa vseeno opisal. Kovaè jeklo segreje do temperature nekje 13000C. Tako segreto jeklo postane zelo mehko in ga je mogoèe z udarci kladiva na trdi teki podlagi nakovalu oblikovati v elene oblike. Sta pa e dva postopka, kljuènega pomena pri izdelavi raznih orodij, pri èemer se ne spreminja oblika odkovka, ampak njegova trdota, ki je zelo pomembna, da se orodje prehitro ne obrabi sekire, noi, konice krampov. To je postopek toplotne obdelave jekla, ki ga imenujemo ''kaljenje'' in ''napuèanje''. e oblikovano rezilo, npr. sekire, kovaè segreje na priblino 1000 0C, nakar ga hitro ohladi v vodi. Tako ohlajeno jeklo ima zelo visoko stopnjo trdote, skoraj trdoto stekla, je krhko in bi bilo za uporabo pretrdo, zato mora ''v naem primeru konico sekire'' e enkrat ogreti na 600 0C in ponovno hitro ohladiti. Strokovno reèemo, da je trdoto ''popustil''. S postopkom popuèanja kovaè z viino temperature lahko povsem dosee eleno stopnjo trdote, kar je zelo pomembno za kvaliteto orodja, predvsem orodij z ostrimi rezili. Mesar bo takoj povedal, ali je no dober in ali dobro dri ostrino. To je vse odvisno od napuèanja po kaljenju. Kako kovaè èita temperaturo Oglar IZ ZGODOVINE segretega jekla, ki je bistvenega pomena pri teh postopkih? Jeklo, segreto na 1000 0C, potrebnih za kaljenje, ima ar èenjeve rdeèe barve. Ko je izdelek e kaljen, mu oèisti del kaljene povrine s pilo ali z brusom, da je vidna svetla povrina jekla, in kaljeni del ponovno ogreje, da se na povrini pokae odtenek penièno rumene do svetlo rjave barve. To je vrednost med 600 in 700 0C. S takim postopkom je doseena trdota, pri kateri se jeklo ne ''krui'' in orodje obièajno dobro dri ostrino. Treba je pripisati, da mora imeti jeklo za kaljenje primerne doloèene lastnosti. Osnovni pogoj je, da vsebuje nekje od 1 do 1,5 % ogljika. Jekla, ki ne vsebuje dovolj ogljika, se ne da kaliti. Mlin Sopovt Tudi mlin ni mogel brez kovaèa. Fotografija prikazuje leseno gred vodnega kolesa pri mlinu, ki je bila izpostavljena zelo velikim obremenitvam. Jeklena os je bila zabita v leseno gredo mlina. Ta os je imela preèno pravokotno odprtino, skozi katero je bila vtaknjena jeklena ploèa, ki je tudi bila zabita v leseno gred. Ta je branila kovinski osi, da bi se zavrtela v leseni gredi. Vse skupaj pa je bilo okovano z jeklenimi obroèi. Foto: Janko Rupnik iz bakra, od raznih nujno potrebnih posod, okraskov do denarja. Baker se zaradi majhne trdote obdeluje v mrzlem stanju. Ko pod udarci kladiva preveè otrdi, ga kovaè segreje in na hitro ohladi. Pri tem postopku se baker obnaa ravno nasprotno jeklu. Ko ogretega ohladimo, postane mehek in spet sposoben nadaljnje obdelave. Kovatvo je danes v dobi elektronike e vedno pomembna veja v kovinski industriji. Neredko so prav nekateri strojni deli, pri katerih je potrebna visoka trdnost, kovani, kajti pri kovanju se struktura jekla zgosti in s tem poveèa njegova ilavost. Resnici na ljubo pa dri, da so v sedanjosti e vedno v uporabi razna roèna orodja, ki jih je najlaje kvalitetno izdelati s kovakim postopkom, pa tudi kolièina odpada materiala je pri kovanju minimalna. Le tehnika te obrti se je bistveno spremenila. Vèasih so za grobo preoblikovanje uporabljali le teka roèna kladiva. Tako grobo preoblikovanje kovanje sta v prejnjih èasih izvajala dva ali tudi trije kovaèi. Vodilni kovaè je z udarci lahkega kladiva nakazoval mesto udarcev enega ali dveh pomonih kovaèev s tekim kladivom. Taka kovaka trojka je morala biti dobro uigrana, podobno kot za ubrano roèno zvonjenje s tremi zvonovi. V blinji zgodovini pa so kovaèi za tako grobo kovanje uporabljali kladiva, ki so jih s pomoèjo transmisij poganjala vodna kolesa. Danes ta teka fizièna dela nadomeèajo strojna elektromotorna kladiva, pnevmatska kladiva in hidravliène stiskalnice. Odkovke zahtevnih oblik tudi stiskajo v jeklenih kalupih, to je tako imenovano kovanje v utopih. Sedaj v modernih kovaèijah surovce namesto z ogljem segrevajo na kovakih ognjièih v elektriènih peèeh. V elezarnah in v veèjih kovaèijah uporabljajo e elektronsko vodene stiskalnice in kladiva, vendar bistvo kovatva je ostalo e zmeraj isto. Opisal bom e postopek kovakega varjenja. Jeklena odkovka, ki ju je kovaè elel zvariti v celoto, je na kovakem ognjièu segrel do temperature tik pod talièem jekla oziroma toliko, da se je zaèela povrina odkovka e skoraj taliti in se je pojavilo iskrenje. Tako segreta kosa je posul po tistem delu povrine, ki naj bi se med sabo sprijela s suho prstjo, in èim hitreje z udarci kladiva oba dela zakoval skupaj. Seveda je ta postopek od kovaèa terjal veliko mero spretnosti in gotovo kar nekaj izkuenj. Èe so bili vsi postopki pri takem varjenju pravilni, potem je bil tak kovaki var trden kot celota. Kot sem e prej napisal, vsi èleni pri verigah in razni obroèi so bili spojeni na ta naèin. Vse te natete postopke so kovaèi poznali in uporabljali e v preteklosti. V starejih èasih in tudi pozneje so veliko kovali izdelke Oglar Srecno 2014! 35 JEZIKOVNI KOTIÈEK NAPOTKI ZA PISANJE Andreja Kogovek 1. Ne piite preveè pogovorno, k' j'3f to èist mim' in ni kulsko. 2. Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic. 3. Velike Zaèetnice uporabljajte po slovenskem Pravopisu. 4. Uporabljajte veznike, kateri so pravilni. Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino. 7. Popaèenke iz drugih jezikov sigurno ne paejo v lepo slovenèino. 8. Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se piejo narazen ali na sprotno. 9. 20. Ali res ne gre brez pretirane rabe vpraajev in klicajev???!!??!!!!??! 21. Èe ne veste, kako tvoriti mestnk, poglejte, kaj pie o njemu v pravopisu. 5. Ne pozabite obèasno obnoviti pravilno uporabo rodilnika. 6. 19. Èe boste uporabljali za prihodnjik pomoni glagol, bo bila vaa tovariica iz prvega razreda zelo razoèarana. 22. Pazite na uporabo povratno svojilnega zaimka v vaih pisnih izdelkih. 23. Kar se tièe mail, pravzaprav priporoèamo, da se jih ubistvu izogibate. 24. Èe ne elite biti nejasno razumljeni, boste obvezno mogli paziti na razlike med glagoloma hoteti in eleti, pa tudi med moèi in morati. Malo za alo, malo zares. Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili. 10. Èe uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno. 11. In ne prepogosto zaèenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo. 12. Pri pisanju vedno piite tako, da bo to, kar piete, zapisano za tiste, ki bodo brali, tako, kot oni prièakujejo; naj jim ne bo nerazumljivo, in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti eleli. Piite zato jasno. 13. Starinske besede so brèas zanimive in kakopak popestrijo besedilo, vendar v preveliki meri zbog njih besedilo ne zveni dobro nego malo nejasno. 14. Besedilo bo bolj razgibano, èe v besedilu uporabljate sopomenke. Tako besedilo je tudi pestreje. 15. Ne menjavajte èasov po nepotrebnem, saj ste s tem, ko boste tako pisali, naredili veliko slogovno napako. 16. Pridevnike stopnjujemo na dva naèina: uporabimo pravilnejega. 17. Pomnite:zaloèilom je vedno presledek , razen èe je desnostièno. 18. Pred odajo tekst se enkrat pregledamo, da izloèimo tikparke napake. 36 Oglar POEZIJA UBOGE PTICE Olga Vehar Mokra jesen se poslavlja, v deelo mrzla zima prihaja, uboge ivalce trepetajo, ker jih zeblo bo. O ptice selivke, kako vam dobro je, ker v tople kraje podale ste se, me pa bomo zmrzovale in hrane nam manjkalo bo. Na okna bomo s kljunèkom potrkale, dobrega èloveka spomnile, da na police zrna nam nasuje, da ne bomo umrle od gladu. Èas hitro teèe, zima minila bo, v deelo bo spet prila pomlad in me veselo spet prepevale. OLSKE STRANI Maja Mivek, uèenci P Zavratec ZAÈETNI POAR BI ZNALI POGASITI SAMI Vsako leto se v mesecu oktobru posvetimo poarni varnosti. Otroke predstave gaenja ognja se veèinoma navezujejo na gaenje z vodo, kar pa ni najbolj uèinkovito v vseh primerih (npr. pri gorenju olja na kuhinjskem tedilniku), zato je nji hove predstave potrebno nadgrajevati in otroke izobraevati v smeri varnega in odgovornega ravnanja. Teoretièno znanje v trenutku panike zlahka izpuhti, zato je zelo pomembno, da uèenci dobijo èim veè praktiènih izkuenj, ki si jih bolje in trajneje zapomnijo. Podrobno smo si ogledali tudi gasilski avto in razliène pripomoèke ter orodja, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu. Gasilska èelada mi je ravno prav! Foto: Maja Mivek V letonjem oktobru sta uèence P Zavratec obiskala poveljnik gasilcev PGD Zavratec Primo Leskovec in gasilec Iztok Levac. »Kje gori?« sta vstopila v razred v popolni gasilski opremi, z gasilnimi aparati v rokah. V uvodnem delu sta nam pokazala razliène gasilne aparate in razloila, kako jih uporabljamo. Na vsakem gasilnem aparatu je napisan naèin uporabe. Opozorila sta na to, da zaèetne poare lahko pogasimo sami, èe znamo gasilni aparat pravilno uporabljati. Gasilec iga v boju z ognjem. Foto: Maja Mivek Razdeljevanje letakov in osnovnih informacij. Foto: Maja Mivek Nato je sledil praktièni del, za katerega si niti uèiteljica, niti uèenci nismo mislili, da bo tako razburljiv. Na olskem dvorièu je (sicer v omejenem in zavarovanem obmoèju) zagorel pravi ogenj, mi pa smo dobili na glavo èelade in gasilni aparat v roke. Nihèe ni odlaal, vsak je takoj prijel za cev in gasil. Vsi uèenci (in uèiteljica) smo se lahko preizkusili v gaenju ognja z razliènimi gasilnimi aparati (na prah in plin). Na koncu smo preizkusili svoje moèi tudi v gaenju s cevjo (z vodo iz rezervoarja). Èe je poln gasilni aparat teak za nosit, je cev, iz katere brizga voda, teko nadzorovati. Potrebovali smo oporo, da nas ni odneslo. e mavrico smo naredili! Foto: Maja Mivek Oglar 37 OLSKE STRANI DOMAÈI KRAJ, ODTISNJEN V SPOMIN Zavratec je manji kraj, vendar bogat s kulturno dedièino po zaslugi ljudi, ki imajo obèutek za skrb in ohranjanje starih obrti, objektov, predmetov in obièajev. Letonji prvi kulturni dan smo posvetili spoznavanju domaèega kraja. Obiskali smo èebelarja Joeta Lazarja, ki nam je razloil vse o èebelarstvu in razkazal svoj roèno poslikani èebelnjak. Dan smo nadaljevali z ogledom suilnice sadja in kaèe na Moinatovi domaèiji. Uèenci so si lahko ogledali, kako se sui sadje in kakno bogastvo skriva s slamo krita kaèa. Tu so si ogledali prostore (sobo, èrno kuhinjo) in Pred èebelnjakom. Foto: stare predmete v njih (ponk, babo, skrinjo, zibelko ...). Natalija Pintar (Imeli smo veliko sreèo, da je v èasu naega kulturnega dne v Zavratcu tudi tradicionalno gorela oglarska kopa. Le-to je postavil Lojze Kogovek. Pokazal in razloil nam je, kako deluje oglarska kopa. Ogledali smo si tudi oglarsko uto in pripomoèke, ki se uporabljajo pri oglarjenju. Dedièina domaèega kraja je e dolgo odmevala v otroki domiljiji. Nateèaj z naslovom Domaèi kraj, odtisnjen v spomin, ki ga je letos razpisala O Ajdovèina, je priel kot naroèen. Z uèenci smo izdelali matrice za kolani tisk (iz kartona, valovite lepenke, penaste gume, raznih mreastih trakov in vrvi) in v naslednjih urah likovne vzgoje tiskali grafike. Da bi jih popestrili, smo za del ozadja izstrigli stare koledarje, ki prikazujejo kulturno dedièino Pred Moinatovi kaèo. Zavratca. Foto: Natalija Pintar Oglar pri svojem delu. Karla Pintar, 4. r Gremo v talo! Jot Pintar, 1. r 38 Kosci. Nea Bogataj, 1. r Oglar Pri oglarski kopi. Foto: Natalija Pintar Oranje na polju. Vid Menegatti, 1. r OLSKE STRANI TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Tradicionalni slovenski zajtrk je vseslovenski projekt, ki ga izvajamo z namenom, da bi izboljali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domaèo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naroèanja spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Tako poudarjamo pomen kmetijstva in èebelarstva ter spodbujamo k pravilni in zdravi prehrani. Za zajtrk smo v oli ta dan jedli domaè kruh, maslo in med. Popili smo skodelico toplega domaèega mleka, nato pa e pojedli domaèe jabolko za posladek. To nam je dalo dovolj energije za uèenje! Hrana, ki je pridelana doma ali v nai okolici je bolj zdrava od tiste hrane, ki prepotuje na stotine kilometrov, preden pride v trgovine in v nae hladilnike. Uèenci so o domaèi hrani razmiljali takole: "Rada jem domaèa jabolka. So manja kot v trgovini, ampak bolja." (Petra, 2.r) "Meni je bolji med kot nutela." (Jot, 1.r) "Rad pijem domaèe mleko. Rad ga jem skupaj s kroglicami." (Vid, 1.r) "Mi v trgovini kupimo emlje, sami pa speèemo kruh. Rada ga jem." (Nea, 1.r) "Pri nas doma delamo domaèe maslo. Mleko nalijemo v pinjo in tolèemo gor in dol. Maslo damo v skrinjo in tako ga lahko imamo za dolgo èasa." (Manca, 3.r) Veè na: www.tradicionalni-zajtrk.si. Zbrani za mizo ob samih domaèih dobrotah. Foto: Maja Mivek Sejalec. Petra Kavèiè, 2. r. Med je zelo okusen! Foto: Maja Mivek Oglar. iga Menegati, 4. r. Oglar 39 OLSKE STRANI MOIÈEK KOPITLJAJÈEK MOIÈEK VESELJAÈEK Moièek kopitljaèek, to bister je junaèek. Nikdar se ne upeha, kopitati ne neha. Kopita skoz in skoz, kopitne Anko v nos. Moièek veseljaèek res bister je junaèek, rad je tudi igraèek. (O. upanèiè) Otroke rad zabava, kjerkoli se nahaja. Kjerkoli se igra, tam veselje je doma. Otroci vsi veseli, za prijatelja bi ga imeli. Domov so ga prinesli, Na omaro ga obesli. (iga Menegatti, 4. r) Nai Moièki kopitljaèki rezultat tehnikega dne. Foto: Maja Mivek MOIÈEK REZGETAVÈEK MOIÈEK SKAKALÈEK Moièek rezgetavèek je pravi migetavèek. Moièek miga, miga, k meni se primiga. Moièek skaèe in pri tem si strga hlaèe. Vso noè spi in zraven smrèi. Plee, plee in se ne upee. Slii ga veverica, Spet in spet, ki blizu svoj domek ima. v sreèo ujet. Pa zajèek priskaklja, ker ne rad se sam igra. Moièek rezgetavèek, e medvedek iz gozda je res pravi migetavèek, pricaplja, saj plee vsaki dan, in s svojim medom je zmeraj razigran. se sladka. (Karla Pintar, 4. r) Moièek se zbudi in ivali vidi tri. (Manca Kavèiè, 3. r) 40 RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS S KOLESOM OD MALAVIC DO MLJETA Samo Kuèer Poèitnice si veèina predstavlja kot èas za lenarjenje in »razvajanje«, èe uporabim ta, zadnje èase tako priljubljen izraz. Sam sem vedno raje poèel kaj intenzivnega, napornega, a hkrati zanimivega. Kaj takega, èesar ni mogoèe poèeti vsak dan. Leanje na plai mi ne pomeni niè. e od nekdaj zelo rad potujem, v oddaljene kraje ali pa tudi kam blie. Ni mi toliko pomemben cilj èeprav je tudi ta lahko seveda zanimiv kakor pot do tja. e kot najstnik sem zaèel z avtotopom, najprej po Evropi, potem v Azijo. Potoval sem tudi z avtobusom in vlakom, le malo z letalom. Letalo se mi zdi kot slaba vrsta leteèega avtobusa, kjer le redkokdaj vidi kaj zanimivega. Hrupno je, nagneteno, temperatura nikoli ni pravnja. Skratka, letalsko potovanje mi je resnièno zadnja monost, èe res ne gre drugaèe. Najraje pa potujem s kolesom. Potovalno kolesarjenje Tistim, ki prekolesarijo kak kilometer ali dva do slube ali pa se gredo za vikend malo rekreirat, se morda zdi, da je kolo prepoèasno, da bi resnièno lahko z njim potovali, sploh pa ne kam daleè. Ko sem zaèel resneje kolesariti, sem tudi sam na razdaljo veè kot 100 kilometrov gledal s precejnjim spotovanjem, malo tudi s strahom. Potem pa so sledili kilometri in kilometri, dnevi in dnevi na kolesu in sèasoma se mi tudi razdalja nad 1000 kilometrov ni veè zdela niè posebnega. Z malo vaje in veliko vztrajnosti povsem zlahka prevozimo povpreèno èez 100 kilometrov na dan, v najboljih letih sem jih prevozil tudi po veè kot 200. S kolesom seveda ne gre tako hitro kot z avtomobilom, kaj ele z letalom, èe pa se ti preveè ne mudi, pa lahko vendarle pride tudi zelo daleè. V mlajih letih sem veèkrat prevozil bivo Jugoslavijo, obiskal marsikatero evropsko dravo, Turèijo, Izrael Kolesarska tura, ki sem jo nekaj èasa naèrtoval, pa je potem nikoli nisem uspel uresnièiti, je bila pot po èim veè jadranskih otokih do skrajnega juga Dalmacije. Naèrt mi je ostal v glavi in letos sem ga po dolgih letih brez resnega kolesarjenja konèno izpeljal. Kolo in oprema Za dolga potovanja mora biti kolo seveda posebej prirejeno in opremljeno. Tako kot pri kateremkoli kolesu je pomembno, da vse resnièno dobro in varno deluje, posebej pomembne so zavore. Pomembno je udobje, ne toliko najveèja hitrost, zato naj bo sede irok, po monosti vzmeten, ne pa ozek kot pri dirkalnih kolesih. Vzmetenih vilic ne priporoèam, saj bomo praviloma vozili po asfaltu, vzmeti pa le jemljejo energijo, prav tako pa je to e en del, ki se lahko pokvari. Krmilo naj bo takno, da ga drimo èim bolj sproèeno, saj nam sicer roke hitro zaènejo dreveneti. Sprednja svetilka naj bo èim moèneja, saj nam vsaj tu in tam ne uide vonja po temi. Do neke mere je stvar okusa, koliko prtljage tovorimo na kolesu. Lae je seveda voziti z manj prtljage, vendar sam prisegam na èim veèjo neodvisnost, kar pomeni, da vozim s seboj tudi spalno vreèo in podlogo za spanje, prav tako pa tudi nekaj rezervnih delov in vsaj najnujneje Oglar RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS orodje. S seboj je dobro imeti tudi nepremoèljivo obleko. Vso to prtljago je treba nekam spraviti. Na svojem potovalnem kolesu imam prtljanike spredaj in zadaj, pa e na krmilu. Prtljaniki morajo biti kar se da moèni, navadni ne zdrijo velike obremenitve. Tudi torbe morajo biti moène, èe elimo z njimi prevoziti veè kot le nekaj sto kilometrov, dobro je, èe so tudi nepremoèljive. Priporoèam torbe, ki jih je preprosto snemati in spet pripeti, saj jih ne moremo vedno puèati na kolesu. Na mostu med Ugljanom in Paímanom. Kolo sem si pred leti po svojih zamislih sestavil za turo èez alpske prelaze do vice in nazaj. Foto: Samo Kuèer Po kopnem in po morju Pot do junih dalmatinskih otokov sem si zamislil tako, da bi èim veèji del poti dejansko prekolesaril in se po morju peljal s trajekti le toliko, kot bi bilo nujno potrebno. Celino sem nameraval zapustiti e pri prvem otoku in se nanjo vrniti ele na povratku. Naèrti seveda nikoli ne potekajo tako, kot si jih zamislimo, kar me sploh ne vznemirja prilagajanje naèrtov je ena od zanimivosti vsakega potovanja. Vsaj zaèetek pa je bil povsem po naèrtih in nadvse uspeen. Èeprav sem na kolo sedel ele sredi dopoldneva, sem bil zveèer e na cesti od Opatije proti Brestovi, od koder sem nameraval s trajektom preèiti na Cres. Hitro se je temnilo, prigal sem svetilke in kolesaril naprej. Ko sem se e spuèal po klancu proti luki, sem zagledal trajekt, oèitno pripravljen na odhod. K sreèi je prodajalka vozovnic v kiosku opazila moje bliajoèe se luèi in sporoèila na trajekt, da so me poèakali. Tako sem (po 150 kilometrih) kot zadnji potnik pridrvel na zadnji trajekt tisti veèer in se mi je uresnièila namera, da prvo noè prespim e na otokih. Naprej èez Cres in potem Loinj je lo kot po maslu. Precej vroèe je bilo, nekateri klanci kar naporni, a èlovek ne gre kolesarit, èe se boji napora. Zapletati pa se je zaèelo v Malem Loinju in tu sem zaslutil, da sem bil veliko preveè naiven, ko sem predpostavljal, da so med otoki vzpostavljene dobre povezave. Upal sem namreè, da bom z Loinja priel na Dugi otok, po monosti pa e na katerega od manjih otokov pred njim. To se je izkazalo za nemogoèe razen èe bi najel prevoz le zase, kar pa je absolutno predrago, poleg tega ne ustreza povsem moji predstavi potovanja. Zato sem se vkrcal na turistièno barko, ki dopustnike prevaa po blinjih otokih, in se z njo zapeljal do Raba, od tam pa z malim turistiènim taksijem na Pag. Po Pagu spet s kolesom in na koncu malo po celini do Zadra, od tod pa s trajektom na Ugljan, potem po Ugljanu in po mostu prek oine na Paman. Ta del celotne poti je bil vsekakor najlepi. Tako Ugljan kot Paman sta lepa otoèka, redko poseljena, tudi prometa je na cesti zelo malo. Sonce je moèno galo, tako kot e ves èas na poti, in sredi dneva je bilo tako vroèe, da sem nekaj ur bolj ali manj vsak dan preleal v kakni senci in si nabiral moèi za popoldansko in veèerno kolesarjenje. Na jugu Pamana me je èakalo precejnje razoèaranje, saj sem trèil ob nekakno nevidno, a nepremostljivo morsko mejo med srednjo in juno Dalmacijo. Res si ne bi nikoli mislil, da imajo Hrvatje morje razdeljeno na takne »paaluke«, med katerimi le carine ni, sicer pa so povsem loèeni in ni med njimi nobene redne zveze. Kakorkoli, od Biograda na Moru do Splita sem moral po celini in tako je èudovitemu kolesarjenju po Ugljanu in Pamanu sledila najmanj prijetna vonja po prometni cesti do Splita. Cesta je razmeroma ozka, motorizirani vozniki so na Hrvakem bolj ali manj neuvidevni do nemotoriziranih, tako da je kolesarjenje skrajno naporno za ivce, precej bolj kot za miice. Iz Splita sem se s trajektom zapeljal na Braè in ga s kolesom preèkal. Braè je hribovit otok, vzpon èez vrh je kar naporen, za povrh pa je tam prviè na vsej poti zaèelo deevati. Zato sem na drugi strani, v Bolu, najel sobico ter prviè (in zadnjiè) na poti spal v hii. Spotoma sem se stuiral in si opral nekaj obleke. Naslednje jutro sem se s trajektom peljal na Hvar in ga potem po vsej dolini prekolesaril do Suèuraja. Prvotno sem nameraval s Hvara s trajektom na Korèulo, a sem spet naletel na neprièakovano in nepremostljivo oviro: med Hvarom in Korèulo pelje le katamaran, ta pa koles S taksijem proti Pagu. Foto: Samo Kuèer Oglar 41 RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS ne jemlje. Grozljivo, a al resnièno! Tako sem iz Suèuraja spet preèkal na celino, v Drvenik, se od tam po cesti peljal do Ploè in iz Ploè spet s trajektom na Peljeac. Peljeac sicer ni otok, je pa zelo razpotegnjen polotok, ki se komaj dri celine, tako da je v resnici bolj podoben otoku kot celini. Z june strani Peljeca sem se s trajektom peljal na Mljet, zadnji veliki junodalmatinski otok. Pot je cilj Prvotno sem sicer upal, da bom na jug kolesaril po bolj zunanjih otokih, nazaj pa po bolj notranjih, tako da bi na severu konèal na Krku. Tako pa predvsem zaradi resnièno teavnih prevozov med otoki sem uspel prekolesariti manj kot polovico otokov, kot sem jih nameraval. Ker si kmetje ne moremo privoèiti ravno dolgih poèitnic, sem se nazaj z Mljeta do Rijeke peljal z ladjo, od tod do doma pa spet s kolesom. Vsega skupaj sem v devetih dneh prekolesaril okoli 900 kilometrov po devetih otokih. Kar lepo tevilo otokov pa e ni videlo mojega kolesa, tako da se kar sama od sebe v blinji prihodnosti ponuja e ena podobna tura. Z GASILCI V DEELI CVIÈKA PGD Zavratec Èeprav e sam naslov namiguje na "rahlo" opojno substanco, vse preveè ljudi e vedno povezuje gasilstvo z "zabijanjem" prostega èasa in popivanjem. Le redkokdaj gasilci sliimo, da nas druba potrebuje in da smo se prav odloèili, ko smo stopili v gasilske vrste z namenom pomagati soèloveku, sokrajanu in domaèemu v kakrnikoli stiski. Ker pa se gasilci zavzeto posveèamo vajam, teèajem, intervencijam in pripravi raznih prireditev, je prav, da se zberemo tudi v namen sprostitve. Vèasih dobro dene kakna urica oz. dan, ki je malce drugaèen od ostalih, ko lahko za kratek èas pozabi na naporen delavnik ter vsakdanje probleme. Ker smo v drutvu e vedno "na tanko" s finanènim stanjem, smo sami zbrali potrebna sredstva in se odloèili za celodnevni izlet, s katerim bi zakljuèili leto 2013. Tako smo se na lepo sobotno jutro 7.12. zbrali v gasilskem domu, spili kavo in se odpravili na ekskurzijo v Zasavje in na Dolenjsko. Prva toèka naega izleta je bila majhna vasica Slivna, ki slovi po toèki GEOSS, kar pomeni, da je na tem mestu geometrijsko sredièe oz. teièe Slovenije. Iz Slivne smo se zapeljali skozi Vaèe do Zagorja in ob Savi do Trbovelj. V Trbovljah smo obiskali Gasilski Zavod Trbovlje in industrijske gasilce Rudnik Trbovlje, kjer smo sliali nekaj besed o organizaciji gasilstva v Zasavju in si ogledali njihovo opremljenost. Pri obeh organizacijah smo bili lepo sprejeti. Nato smo si na poti ogledali HE Blanca-Arto, katera obratuje kratek èas, vendar ima e zelo tragièno zgodovino. V tako imenovanem "zadnjem spustu" po reki Savi je leta 2008 umrlo 13 ljudi, visokih funkcionarjev obèine Sevnica, med njimi upan in poslanec Kristijan Janc, ter predsednik krajevne skupnosti Studenec (v katero spada dolenjska vas Zavratec) Mihael Metelko. Naslednja postaja je bila v vasi Studenec, kjer smo si najprej privoèili gurmansko kosilo v gostièu Janc. Po kosilu pa so nas e èakali studenki gasilci. Pripravili Pred trajektom v Ploèah. Foto: Samo Kuèer Na Mljetu. Foto: Samo Kuèer 42 V kleti cvièka so zavraki gasilci zapeli himno. Foto: Miran Bogataj Oglar RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS so nam odlièen sprejem z vsemi njihovimi funkcionarji in cvièkovo princeso 2012 Tjao Metelko. Poleg super postrebe, smo dobili e darilo za spomin na sreèanje. Kljub temu, da se je e rahlo mraèilo smo si ogledali Studenec z okolico, v katero spada tudi vas Rovièe s cerkvijo sv. Urha in naa ciljna toèka Zavratec. Naj omenim, da je ta vasica ena od treh z istim imenom. Tretja se nahaja vzhodno od Prage, glavnega mesta Èeke. V Zavratcu smo bili spet deleni krasnega sprejema. Ustavili smo se na domaèiji Ruparjevih, kateri so nas povabili v njihovo vinsko klet z odliènim cvièkom in nam postregli e z domaèimi mesninami in kruhom. Ker ob dobri kapljici ne gre brez ubranega petja, smo ob spremljavi Jakove harmonike in "zavrakega" klarinetista zapeli nekaj domaèih. Domaèi so nam za konec zapeli e zavrako himno, nato pa smo se le s teavo poslovili z eljo, da se nekoè ponovno snidemo. Polni dobrih vtisov in e èesa, smo se odpeljali proti 135 km oddaljenemu domaèemu kraju. e enkrat hvala vsem gostiteljem za gostoljuben in prisrèen sprejem. Vsem bralcem pa elimo vesele boiène praznike in vse dobro v novem letu. V slubi ljudstva: Na pomoè! PEVSKI PIKNIK V STAREM ZEWNKU Toma Mivek V letonjem letu smo lokacijo pevskega piknika preselili iz zavrakih Njivic v Stari Zewnk v Rebru. Organizacija piknika je pod taktirko pevk iz Dolov hitro stekla. Na natisnjenem obrazcu smo pevci samo oznaèili svojo udelebo, obkroili sladico ali solato in priteli e tevilo èlanov, ki jih bomo pripeljali s seboj. Za vse ostalo je poskrbela organizacijska ekipa. Vremenska napoved za pozno popoldne ni bila ugodna. A smo pevci poskrbeli, da so se nad nami oblaki suili. Jakne in puloverji pa so bili èisto odveè. Mize so se ibile od kraljevskih dobrot. Sok je tekel v potokih, lahtna kapljica pa po kapljicah. Saj veste, minister za zdravje opozarja, da prekomerno pitje resno koduje zdravju. Urban in Simon sta laène pevce èakala Najprej smo se okrepèali. Foto: Robert Rijavec Zbor zavrakih gasilcev. Foto: Peter Mivek Ko zaigrajo nai pevci. Foto: Hana Rijavec Zbrani pred krajevno tablo »soimenjaka«. Foto: PGD Zavratec Oglar 43 RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS v senci napuèa ob igrièu ter priganjala k jedi. Le ti so po manjem prigovarjanju sedli za mizo in pevska gostija se je prièela. Po jedaèi je sledilo tradicionalno merjenje moèi med sestavljenima meanima ekipama pevcev in simpatizerjev naega zbora. Temu so sledila e dekleta. Organizacijska ekipa pa e ni dala miru. Razdelila je razne barvne trakove, ki so doloèali razvrstitev v skupine. Vsaka od tirih ekip je dobila dve nalogi. Prva je bila izvirna interpretacija znane pesmi, druga je preverila nae znanje s podroèja naega eleznega repertuarja. Na izbrano besedo, npr. ptica, smo morali nateti èim Zmagovalna enska ekipa naih pevk. Foto: Robert Rijavec veè skladb, ki imajo to besedo v besedilu pesmi. Lepo se je bilo sreèati s pevci in njihovimi druinskimi èlani na sproèen naèin v naravnem okolju Starega Zewnka. Tovrstna druenja krepijo nao pevsko skupnost in so dobra spodbuda za pevsko delo, ki je pred nami. Petelinèek je zapel. Foto: Hana Rijavec AJDOVE PALAÈINKE Z OREHOVIM NADEVOM IN SLADOLEDOM Joe Lazar (za 10 oseb) Masa: 0,30 kg ajdove moke 0,10 kg peniène moke 4 jajca 0,5 l mleka èep soli 0,10 l olja za peko Nadev: 0,30 kg mletih orehov 0,1 l mleka 0,15 l sladke smetane 0,10 kg sladkorja ali medu èep cimeta Masa: Polovici moke dodamo jajca, sol in polovico mleka. Z metlico vse skupaj dobro razvrkljamo, da dobimo gladko maso brez grudic, nato pa masi prilijemo e preostalo mleko. Znova razvrkljamo. Pustimo stati vsaj deset minut. Speèemo tanke palaèinke. Namaemo z nadevom in serviramo. Ajdove palaèinke. Foto: Internet Nadev: Orehe prelijemo z vrelim mlekom. Smetano stepemo. Vse sestavine rahlo premeamo. Literatura: Marija Arh Ivanek: Ajda koristna za kmeta, odlièna za èebele, zdrava za vsakogar. Èebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna sluba v èebelarstvu, 2013. 44 Oglar RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS ZBOR TOMOTOV Joe Lazar (Z. 16) Se vam zdi, da je lo leto hitro naokoli? Polovica letonjega poletja je e za nami. Spet je prila misel, da bi tudi letos organizirali zbor Tomotov, da bi to postala tradicija, saj se je prvo sreèanje zelo dobro obneslo. Velika zasluga gre glavnemu organizatorju Andreju (Z. 32), kot dobremu poznavalcu, ljubitelju in serviserju Tomotov. Zbor mora biti, kar je tudi prav. Morda se nam bo letos pridruil kdo, ki ga lani ni bilo, saj dobra organizacija see v deveto vas. e posebej, ker se je lani dobro obneslo in je bila dobra reklama za naslednje leto. Bali smo se, da iz tega ne bo niè, pa se je prav dobro izteklo. Saj je e to veliko, da gre èlovek malo od doma, da se malo sprosti in reèe kako besedo. Posebej, èe te e zanimajo traktorji oziroma Tomoti, pa tudi kaknega novega traktorista spozna. Obenem pa je tudi druabno sreèanje in izmenjava mnenj o tem, kateri je moèneji in stareji. V daljavi se e slii ropotanje, »gas do konca«, pa gremo na zborno mesto. Priel je na èas za zbor Tomotov. Tudi letos je bilo zaeleno, da bi vsak konjièek imel pripet kak prikljuèek, saj je bolj zanimivo in atraktivno. Nekateri so prili bolj od daleè in so najeli kar vleèno slubo, da so prili do èasa na zborno mesto, pa e malo bolj »komot« so se imeli. Nekdo ga je pripeljal kar na traktorju, da ga je malo »poparav«. Na poligonu so se postrojili kot »sovdatje« v vrsto, kot se spodobi za motorizirano enoto. Ozrli so se okrog sebe in se spogledovali, èe je med njimi kak nov obraz oziramo traktorist, ki ga lani ni bilo na zboru. Bilo je nekaj novih obrazov in vsakega je zanimalo, od kod prihaja, pa koliko konj ima, pa kateri letnik je, ali je morda e »old tajmar«. Vsi so hvalili vsak svojega, kar je tudi razumljivo, kdo pa ne hvali svojega »konja«. Po ,,smotri,, so se vsi razstavljalci lepo v koloni podali skozi vas. Zadaj so imeli pripete traktorske prikljuèke, eden je imel celo ar za odojka, èe bi bila sila, da bi med potjo kar pekli, saj je tudi na lakoto treba misliti. Med potjo skozi vas je bilo kar nekaj gledalcev veselega obraza, no pa se spet nekaj dogaja v vasi, pa bo spet ur. Ob prihodu nazaj na zborno mesto si je posebna komisija ogledala vse Tomote in jih ocenila, kateri je najbolj »zrihtan« in opremljen, ne glede na prikljuèek. Vsak je bil po svoje zanimiv. Eni so bili pripravljeni za na njivo, drugi za v gozd, tretji pa za piknik. Po mnenju strokovne komisije je imel najbolj »zrihtanega« in opremljenega Tomota Zdravko Èesnik iz Jeliènega Vrha. Sonce je poèasi zalo za Kovk. Traktoristom se je dvignil ton govorjenja, v mislih so bili e pri naslednjem sreèanju. Ponosni lastniki tomotov. Foto: Joe Lazar Z. 16 Prikljuèek tomota ki pride prav na pikniku. Foto: Joe Lazar Z. 16 Zmagovalec Zdravko Èesnik je bil nagrajen s pokalom. Foto: Joe Lazar Z. 16 Bilo je zelo lepo in zanimivo, saj se spomini vedno vraèajo nazaj. Drugo leto se spet zberemo e v veèjem tevilu. Letos jih je bilo 15, lani pa 12. Oglar 45 RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS OKTOBERFEST 2013 D Zavratec portno drutvo Zavratec je tudi letonje leto organiziralo tradicionalno praznovanje meseca oktobra. Zadnji vikend v oktobru je tako v prostorih portnega drutva potekal dvodnevni rock ur, ker pa je bil le-ta 10. po vrsti, smo se èlani portnega drutva odloèili, da celoten dogodek zaèinimo tudi z veèjimi bandi kot doslej. Tako so v petek festival otvorili èlani domaèe zasedbe AjbaAah, ki so e na zaèetku poskrbeli za zanimiv zaèetek letonjega Oktoberfesta, saj so poeli velik aplavz, marsikdo pa si je ob njihovih pesmih zagotovo tudi zavigal ali zapel. V takem ritmu je sledil celoten veèer, za njimi so namreè nastopili èlani rovtarske zasedbe Phuel, ki so kljub avtorskim komadom, ki jih zagotovo marsikdo ne pozna, vseeno navduili publiko in svoj del veèera odlièno zakljuèili. Za njimi so na oder stopili glavni akterji veèera, band iz Dol in Idrije, TheBillhillies, ki so v Zavratcu v zadnjih letih poigravali zelo veliko, zato nismo niti prièakovali, da bi nas in publiko pustili na cedilu. Veèer so zakljuèili èlani novega banda na slovenski sceni, Razpaljot, ki so se odlièno izkazali in publiko navduevali vse do zadnje pesmi, ki je bila v tem veèeru v ivo zaigrana. Sobotni veèer so v divjih ritmih Soundgardenov, Alice in Chainsov ter podobnih grungerskih bandov na svetovni sceni otvorile punce iz irov in okolice iz banda Jar Of Flies, ki so e pred 22. uro poskrbele, da se je nor ur zaèel tudi na zadnji veèer. Za njimi je nastopila e ena irovska zasedba, D'Zombies, ki so s svojim rockovskofunky stilom ob spremljavi saksofona, pozavne in trobente, svojo listo pesmi odigrali tako, citiram Boruta Mehleta, novinarja èasopisa Dnevnik, »da bi se zavistneu v publiki èeljust povesila kjer koli na tem planetu«. Sobotni nosilci veèera so bili vsem dobro poznani Adijo Kultura, od katerih smo seveda prièakovali to, kar smo dobili. Za njihov nastop ter odziv publike lahko reèemo le, da je bil izvrsten kot vedno! Celotni festival so zakljuèili HardCompany s Petkovca, ki so bili prav tako eni od novincev na sceni in seveda tudi za njih lahko reèemo, da je publika z njimi uivala vse do zadnjega komada na e 10. Oktoberfestu v Zavratcu. Festival je uspel veè kot odlièno, bilo je noro! Ob koncu lahko v imenu kolektiva portnega drutva reèem samo e: HVALA VSEM BANDOM, HVALA VSEM, KI STE KAKORKOLI PRIPOMOGLI K ORGANIZACIJI IN HVALA VSEM, KI STE SE NAEGA DOGODKA UDELEILI IN NAM DALI VOLJO TUDI ZA PRIHODNJA LETA! Dekleta skupine Jar Of Flies. Foto: Metka Lazar 46 Oglar RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS Ali veste ? ale KD Zavratec Olga Vehar, Joe Lazar Z. 16 KS Zavratec se ponaa e z eno pridobitvijo, spletno stranjo, ki pa jo stric google kar teko najde. Obisk spletne strani toplo priporoèamo. Najdete jo na: www.zavratec.si »No, otroci, danes se bomo pogovarjali o veènosti. Ali kdo ve, kdaj se veènost konèa?« vpraa upnik verouèence. Mi hec dvigne roko in pravi: »Okrog polnoèi.« »Zakaj ravno opolnoèi?« vpraa upnik. »Zato ker mamica vsakokrat, ko se oèe okrog polnoèi vrne iz gostilne reèe: »No, konèno. Celo veènost te ni bilo.« Na karti Geoparka Idrija najdemo 22 kronih poti naravne in kulturne dedièine? Krona pot Geoparka Idrija okoli Zavratca meri 13,6 km in predvideva, da jo prekolesarimo v eni uri in pol. Popelje nas tudi preko Podklanca, Raven in Dolov. Karta Geoparka Idrija je izla v slovenskem in anglekem jeziku. Krona kolesarska pot okoli Zavratca vkljuèuje najatraktivneje toèke naravne in kulturne dedièine, kot so Hreèevc, Bezjak, Tomaeva miza, Matjaeve kamre, ivosrebrni studenci, cerkev sv. Urha in Kaèa pri Moinatu. Kamnine nae okolice sodijo veèinoma v triasno obdobje zemeljske zgodovine. Zaradi zelo dejavne takratne tektonike se sedimentne kamnine menjavajo skoraj vsakih nekaj metrov. Nahajajo se v ozkih pasovih v smeri vzhodzahod. Geoloko gledano je nae obmoèje nastalo v enakem obdobju kot idrijsko rudièe. Zakaj v Zavratcu nikoli ni slane? Ker Zavraèani prepozno vstanejo. »Ali veste, da je vinjenim gostom prepovedano toèiti alkohol?« svari policist natakarja. »Vem, vem, a poskusite vi to vino in boste videli, da ga noben trezen ne bi naroèil.« odgovori natakar. Mo doma nestrpno prièakuje svojo eno, ki se vraèa z romanja v Lurd. Nenapovedano na obisk pride upnik in pozvoni na vratih. Mo hiti proti vratom in reèe: »Angelèek, si ti?« Nato se oglasi upnik: »Nisem angelèek, sem pa od iste firme!« Stareji brat je peljal mlajo sestrico z zapravljivèkom (»panjik«) h krstu. Pa ga sreèa radovedne in vpraa: »Za kam krèujete tega otroka?« Boter modro odgovori: »Ta bo pa kar za doma.« Zavratec stopa v tretje tisoèletje. Dobili bomo optiko, in to iz Potoka! Vesela novica za vse pohodnike. Na vrhu Kovka se je v novembru znova napolnila flaka! Lokalne ceste v KS Zavratec so zadnje pol leta zgledno oèièene in odvodnjavane. Zahvala gre prizadevni ekipi iz Potoka. Cerkveni MePZ Zavratec, ki je hkrati tudi zbor KD Zavratca, se bo v idrijski kripti predstavil z uprizoritvijo Slovenskega Boièa. Pri projektu so sodelovali KD Zavratec kot organizator projekta, KUD Jurko, Idrijski oktet, upniji Zavratec in Idrija ter sponzorji in donatorji. Oktoberfest je kot skrajno ugodno doivetje skupaj z mitom o disko Uranu odmeval celo v nacionalnih medijih. Nagradna krianka Toma Mivek Pred vami je krianka, katere gesla so povezana z znamenitostmi Zavratca in njegove okolice. Osenèena polja pomenijo presledek. Oznaèena polja z odebeljenim okvirèkom pa sestavljajo geslo nagradne krianke. Geslo nosi domaèe ledinsko ime naega obmoèja. Èrke v oznaèenih poljih sestavite v besedo od zgoraj navzdol. Geslo poljite na kdzavratec@gmail.com do vkljuèno 5.1.2014. Izrebani nagrajenec bo prejel lepo nagrado iz Joetovega èebelnjaka. Oglar 47 RAZVEDRILO IN PROSTI ÈAS VODORAVNO 1. Stavba, kjer domujejo èebele. 3. Hrib nad Zavratcem. 4. Tip povrja. 7. Vas, skozi katero teèe Jakopnik. 9. Mokra zemljièa sredi Zavratca. 13. Kemijski element. 16. Glasilo Kulturnega drutva Zavratec. 20. Objekt, ki so ga zgradili Italijani. 21. Naravna geomorfoloka znamenitost v Ravnah. 22. Paleolitsko najdièe ob Sovri. 28. Objekt, kjer se sui sadje. 29. Kamnoseki (nareèno). 30. Naselje pod Zavratcem. 32. V Zavratcu imamo tiri 48 NAVPIÈNO 2. Objekt na Kovku. 3. Vodotok, ki izvira pod Hreèevcem. 4. Oglarska 5. Spomeniko zavarovan objekt v Zavratcu. 6. Niz slapov na Brnkovi Èrni. 8. Kraj, kjer besni voda. 10. Vas nad povirjem Poljanske Sore. 11. Italijanska stavba sredi vasi. 12. Ornament ali slika na fasadi. 14. Pogosta drevesna vrsta naih krajev. 15. Zavetnik zavrake fare. 17. Prepadna stena nad Èrno. 18. Objekt, kjer se obdeluje les. 19. Zakrasel svet z vrtaèami (nareèno). 23. Hrib, ki skriva v sebi zajetje vode. 24. Drugo ime gasilskega doma v Zavratcu. 25. Kraj, kjer lahko igramo v Zavratcu odbojko. 26. Vodotok na obèinski meji. 27. Novoustanovljeni park v idrijski obèini. 31. Hrib, ki kuka nad ostalimi hribi. Oglar
