VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BIST`RCI KUL

OŠ POHORSKEGA ODREDA SLOVENSKA BISTRICA
KOPALIŠKA ULICA 1
2310 SLOVENSKA BISTRICA
VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BIST'RCI KUL
Avtorji naloge:
1. Nika Sajko, 6. b
2. Sara Curk, 6. b
3. Neža Tomažič, 6. b
4. Ana Jurič, 6. b
5. Eva Bolko, 6. b
6. Jan Novak, 6. b
7. Eva Berdnik, 6. b
Mentorica: Živa Gabrijelčič, prof.
Somentorica: Natalija Ferčec Halužan, prof.
Slovenska Bistrica, februar 2012
1
POVZETEK
Šola: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Kopališka 1, 2310 Slovenska
Bistrica
Naslov raziskovalne naloge: VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BIST'RCI KUL!
Avtorji:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Nika Sajko
Sara Curk
Neža Tomažič
Ana Jurič
Eva Bolko
Jan Novak
Eva Berdnik
Mentorica:
Živa Gabrijelčič, prof.
Somentorica:
Natalija Ferčec Halužan, prof.
Poznavanje domačega kraja, Slovenije, njenih znamenitosti, zgodovine, kulture, je
zelo pomembno. Zavedamo se, da mladi potrebujemo prosti čas in možnost
druženja. Zavedamo se pa tudi, da mladi večkrat nekakovostno preživljamo prosti
čas, kar nas je pripeljalo do ideje za druženje ob spoznavanju znamenitosti našega
kraja in njegove zgodovine in zabavanju ter sproščanju.
Na mladih svet stoji, na mladih temelji narodna zavest. Z našim srečanjem bi obudili
kanček narodne zavesti, radi bi obudili zanimanje tako za domači kraj kot za
zgodovino in dogodke, ki so pripeljali do tega, da imamo domovino. Odločili smo se,
da se s temo spopademo na vesel, zabaven način in jo poskusimo tako približati tudi
našim vrstnikom. V enem dnevu bi mladi spoznali Slovensko Bistrico, njene
znamenitosti, del zgodovine 20. stoletja in se pomerili v različnih spretnostih.
Ključne besede: druženje, Brinje, rekreacija, turizem
2
BISTRICA RULES 'COS IT'S COOL
Summary
It is very important to be acquainted with our home town, Slovenia, its landmarks. We
realize that young people need leisure and the opportunity to socialize. We are also
aware of the fact that we, the youth, don’t often spend our free time qualitatively,
which brought us to the idea of socializing while learning about the landmarks of our
town and its history along with having fun and relaxing.
The world depends on the youth; national consciousness is based on the youth. With
our meeting we would awaken a bit of national consciousness, we would like to
revive an interest in our home town, as well as in history and in the events that led to
us having a homeland. We decided to deal with the topic in a happy, fun way and try
to bring it closer to our peers. In one day the young people would learn about
Slovenska Bistrica, its landmarks, part of the history of the 20th century and compete
in various skills.
Key words: socialization, Brinje, recreation, tourism
3
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................... 5
2 VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BISTR'CI KUL!.................................................................. 7
2.1 Slovenska Bistrica...................................................................................................... 7
2.2 Brinje.......................................................................................................................... 8
2.3 Kaj pravijo naši sošolci?............................................................................................. 9
2.4 Turistični proizvod: KDO, KOMU, KAJ, KDAJ ........ Napaka! Zaznamek ni definiran.
2.5 Izvedba srečanja ...................................................................................................... 16
2.6 Trženje ..................................................................................................................... 17
2.7 Na tržnici .................................................................................................................. 18
3 SKLEP............................................................................................................................ 19
VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................... 20
4
1 UVOD
Na nekem športnem dnevu smo se ustavili na Brinju, kjer smo si odpočili in si nabrali
novih moči za nadaljevanje pohoda. Učiteljica nam je povedala, da je tu dom
veteranov. Pod domom pa se nahaja skladišče, ki je bilo v uporabi že takoj po 2.
svetovni vojni. Veliko vprašanj se je porajalo v naših glavah in ker nanje ni bilo tako
lahko dobiti odgovorov, smo se pri turističnem krožku dogovorili, da bomo letos
raziskali nekaj tega dela zgodovine našega kraja Slovenska Bistrica.
Ugotavljamo, da se mladi manj zanimajo za zgodovino – bodisi nacionalno kot
krajevno. Naučijo se nujnih podatkov, ki jim jih nudi šolski program, koliko
poglobljeno se bo posameznik česa lotil, je pa seveda odvisno od njega samega.
Mladi danes se zelo razlikujejo od mladih nekoč, od starejše generacije. Želijo si
drugačnih stvari kot njihovi starši. Predvsem želijo pripadati, čutiti pripadnost. Le-to
pa lahko razvijamo na različne načine. Čutiti pripadnost narodu je dandanes že
skoraj mit. Zavedati se pomembnosti lastne zgodovine in kulture tudi. Evropa nas
spodbuja k iskanju in razglašanju svoje identitete, k poudarjanju našega prostora na
svetu. Želimo si biti razpoznavni, ampak ali naredimo za to zadosti?
V domačem kraju je za mlade veliko možnosti za preživljanje prostega časa. Odločili
smo se, da poiščemo možnost za druženje v povezavi z zgodovino. Tudi sami slabo
poznamo zgodovino Slovenske Bistrice, zlasti poglavja novejše zgodovine po 2.
svetovni vojni. Dobra priložnost se je pojavila, da smo lahko združili zabavno z
učenjem in izkoristili smo jo.
Včasih so v šolah dajali velik poudarek na razvijanje občutka pripadnosti,
pomembnosti naše države tudi s tem, da so morali učenci dokaj podrobno poznati
dogajanja, ki so pripeljala do svobodne države. Starši so nam povedali, koliko so se o
tem v šoli pogovarjali in kako je takrat bilo. Poznali so pesmi o domovini, svobodi, bili
so pionirčki in poznali pomembne bitke za svobodo. Danes tega ni več in otroci
nismo več seznanjeni s tem tako pomembnim delom naše nacionalne zgodovine.
Vemo, da živimo v svobodni, neodvisni državi, a kaj je nasprotje tega, tega se ne
zavedamo. Vsaj ne tako podrobno. To smo ugotovili tudi z anketnim vprašalnikom v
5. in 6. razredih naše šole. Vsi so se strinjali, da bi radi spoznavali zgodovino na
5
zanimiv način, z druženjem. Tako smo se lotili iskanja rešitev zabave, druženja in
učenja.
Naslov letošnje turistične naloge je nastal z viharjenjem možganov. Všeč mi je, všeč
mi je … »Ful« mi je všeč! Bistrica nam je vsem všeč, saj je naš domači kraj, kjer
preživljamo večino časa. Bistrica je tudi »kul«, saj v njej živimo mi, torej: VŠEČ MI JE
FUL, KER JE V BISTR'CI KUL.
Zavedamo se, da je del občutka pripadnosti narodu tudi jezik. Naš jezik je zelo lep.
Želimo spodbujati narodno identiteto s tem, da se pravilno slovensko izražamo, a
včasih se z besedami tudi malo poigramo, kar smo storili z našim naslovom.
6
2 VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BISTR'CI KUL!
2.1 Slovenska Bistrica
Trg svobode
Trg svobode je glavni trg Slovenske. Zavzema cerkev Marije sedmih žalosti z
minoritskim samostanom, rotovžem, nekdanjim mestnim dvorcem, nekdanjim
hotelom Beograd. Celoten trg je zavarovan kot primer stare mestne trške arhitekture.
7
Grad
Med znamenitosti v mestu Slovenska Bistrica spada tudi grad z grajskim parkom.
Park je nastal v drugi polovici 16. stoletja. Na gradu kroži tudi stara grajska legenda o
Beli dami, ki jo bodo obiskovalci lahko slišali na našem srečanju.
2.2 Brinje
V Spodnji Novi vasi se nahaja dom veteranov, veteranski center, Brinje. Ime je sicer
dobilo zaradi vetra, ki tam brije, a so veterani v okolici doma vseeno posadili brinje.
Na Brinju je torej dom veteranov, bivša stražarnica, ki so jo obnovili, uredili so gozd
in postavili ograjo. Pod domom je tudi skladišče, ki je povezano z bistriško vojašnico.
Po 2. svetovni vojni je bilo tod shranjeno strelivo, kasneje pa so ga prenesli v nov
kompleks na Zgornji Ložnici. Za domom je tudi nadstrešnica, ki je primerna za
prirejanje piknikov. Tam je krušna peč in velik prostor, namenjen druženju. Desno od
8
doma je spomenik, ki predstavlja negovanje in prenašanje svetlih tradicij slovenskega
naroda na mladi rod.
Ko smo obiskali Brinje, in so nas veterani zelo lepo sprejeli ter nam Brinje predstavili,
smo se začudili, kakšne možnosti za turizem tukaj imajo. Nekatere so že izvedljive,
na primer pikniki in sprehodi v naravi, nekatere so pa še v povojih, v načrtovanju.
V prihodnje bi na Brinju radi razširili ponudbo za osnovne šole, zato želijo z njimi še
bolj okrepiti sodelovanje. Možnosti, ki bi jih lahko šole izkoristile, so:
-
bivanje v naravi,
-
gozdna učna pot z ureditvijo gozdnih jeder,
-
razstava na prostem,
-
multimedjska učilnica.
Poleg tega vidijo uporabnost Brinja tudi še za:
-
avtokamp,
-
prenočišča, ki bi se jih lahko uporabljalo tudi v slučaju nesreč.
2.3 Kaj pravijo naši sošolci?
Med učenci 5. in 6. razreda smo opravili anketo, saj nas je zanimalo, kaj oni menijo o
povezavi mladi - zgodovina kraja. Sodelovalo je 89 učencev. Postavili smo jim štiri
vprašanja z danimi možnostmi. Rezultate ankete smo prikazali s tortnimi diagrami.
1. Ali dobro poznaš zgodovino našega kraja?
9
2. Ali bi rad/a kaj več izvedel/a o zgodovini našega kraja?
Ugotovili smo, da učenci že imajo neko vedenje o zgodovini svojega kraja (v prvem
diagramu lahko vidimo, da je velik del anketirancev menilo, da le delno pozna
zgodovino svojega kraja), a bi jih večina rada izvedela še več o njej, kar lahko
razberemo iz drugega diagrama.
3. Če te zgodovina kraja zanima, na kakšen način bi jo rad spoznal?
Pri 3. vprašanju smo bili nekoliko nerodni, ko smo ga sestavljali, saj bi morali
sošolcem bolj podrobno obrazložiti, da bi zgodovino svojega kraja lahko spoznavali
tudi drugače kot s knjigami ali z internetom. Vseeno so nam nakazali, da pa jih
zanima spoznavanje zgodovine na drugačen način, kar bomo s pridom uporabili v
naši nalogi.
10
4. Ker mladi radi prosti čas preživljamo na zanimive načine, kaj predlagaš,
da bi ponudili mladim iz drugega kraja, ki bi prišli obiskat Slov. Bistrico?
Lahko obkrožiš več odgovorov.
S pomočjo anketnega vprašalnika smo se tudi odločili, kaj bomo našim obiskovalcem
ponudili – športne igre in lov na zaklad, ti možnosti sta tudi dobili največ glasov.
2.4 Turistični proizvod: KDO, KOMU, KAJ, KDAJ
Na podlagi ankete in idej, ki smo jih oblikovali z viharjenjem možganov, smo si
zamislili, da bi mladim
obiskovalcem Slovenske Bistrice ponudili malo drugačno
spoznavanje našega kraja:
1. Sprehod po Slovenski Bistrici do Brinja in ogled znamenitosti
2. Predstavitev Brinja – skladišče, dom veteranov, spomenik
3. Lov na skriti zaklad
4. Šaljive štafetne igre in športne igre
5. Druženje ob tabornem ognju
V letošnjem turističnem krožku smo učenci 6. razreda in zato smo se odločili, da bo
naš turistični proizvod namenjen predvsem obiskovalcem naših let, se pravi
mladostnikom starim 10 ali 11 let. Ponudili jim bomo dan, kjer se bodo lahko družili z
nami in spoznavali naš domač kraj. Našo idejo bi lahko spremenili tudi v dan
dejavnosti in jo ponudili slovenskim šolarjem.
Za izvedbo takšnega dne je nujno potrebno lepo vreme, zato smo se odločili, da bi
ga izvedli v pomladanskih mesecih, ko še ni prevroče, se pravi v aprilu ali maju.
Najlaže bi bilo takšen dan izpeljati v soboto, ko imamo vsi največ časa na razpolago.
11
Se pravi, dan druženja s slovenskimi vrstniki v Slovenski Bistrici in na Brinju bomo
izvedli v soboto, 12. maja 2012. Najprej bomo na druženje povabili okoliške šole.
Najprej smo se obrnili na RIC Slovenska Bistrica, kjer smo se pozanimali o
znamenitostih Slovenske Bistrice, ki jih oni ponujajo. Vsi smo se strinjali, da bomo v
naš sprehod vključili grad s parkom in gabrovim drevoredom, potem bomo vključili
tudi znano cerkev Marije sedem žalosti in Trg svobode s spomenikom. Sprehod se
nadaljuje do Brinja, kjer bo potekalo naše druženje.
Za predstavitev na Brinju smo za pomoč prosili g. Kukoviča, ki bo našim
obiskovalcem predstavil ta del našega domačega kraja in njegovo zgodovino.
LOV NA SKRITI ZAKLAD
Začetek lova bo pred skladiščem. Skupini obiskovalcev bomo predali ovojnico z
navodili in mapo, kamor bodo morali vstavljati vse rešitve nalog.
1. Ovojnica z navodili:
Pred vami je pot, kjer poteka lov na
skriti zaklad. Lov ima 6 nalog, ki jih
morate rešiti, da pridete do skritega
zaklada. Vse skupaj se začne s tole
ovojnico.
Na levi strani skladišča morate poiskati
zastavo Slovenske Bistrice. Pod njo se
nahajajo nadaljnja navodila.
12
2. naloga
Poiščite grb Slovenske
Bistrice in ga
pobarvajte. Prilepite
ga na zastavo ter jo
vzemite s seboj.
Naredite 15 korakov
levo mimo skladišča
in se ustavite pred
najvišjim drevesom.
3. naloga
V dani prostor
natančno narišite
drevesni list. Ko
zaključite, zažvižgajte.
4. naloga
Rešite vislice.
Ko najdete rešitev, zapišite
legendo o tej osebi in zapišite, s
katero bistriško znamenitostjo
je povezana.
___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___
Sredi parka stoji,
na njej človek sedi
in se smeji.
5. naloga
Rešitev te uganke vas popelje
do naslednje naloge.
13
Iz papirja zgubajte vsak svojo
titovko. Sledite navodilom.
Nato jo še pobarvajte.
Najdite drugi del pionirčkove
opreme (obrnite se proti domu
veteranov in glejte navzgor).
6. naloga
Poiščite podatke o
domu veteranov in
zapišite povzetek.
Potem popijte čaj
in rešite nalogo.
7. naloga
Najdite mesto, ki je označeno
na načrtu, tam vas čaka
presenečenje.
Z reševanjem nalog bodo tekmovalci počasi napredovali po sprehajalni poti v Brinju.
Na 4. postaji bo obiskovalce čakal Jan, ki jim bo predstavil nalogo z vislicami ter jo
pomagal reševati. Navodila za delo pri 5. nalogi bodo učenci našli na klopci, ki je tudi
rešitev uganke. Na 6. postaji bo Nika skuhala čaj in pod eno skodelico nastavila
kuverto s sestavljanko načrta Brinja, na kateri bo označeno mesto, kamor se bodo
otroci napotili naprej. Na 7. postaji (pri spomeniku) bo skrito presenečenje – bon za
družinsko pico za obiskovalce.
14
ŠALJIVE ŠTAFETNE IGRE in ŠPORTNE IGRE
Naši obiskovalci se bodo nato zabavali na šaljivih štafetnih igrah, ki jih bosta vodili
Ana in Eva. Razdelili jih bomo v skupine po 6 in vse skupine bodo na koncu dobile
medaljo za sodelovanje. Kdor bo imel po šaljivih štafetnih igrah še energije za
športno udejstvovanje, se bo lahko pomeril v nogometu, odbojki ali igri med dvema
ognjema. Ostali pomagajo pri pripravi tabornega ognja.
1. igra: PLES V PARIH Z BALONOM MED HRBTOMA
Po dva tekmovalca iz skupine morata premagati razdaljo okoli ovire tako, da se
obrneta s hrbtoma eden proti drugemu in si vmes namestita balon. Če balon pade na
tla, se morata tekmovalca vrniti na začetek.
2. igra: PRENESI ŽOGICO ZA NAMIZNI TENIS
Vsak tekmovalec mora prenesti žogico na žlici okoli ovire tako, da le-ta ne pade na
tla. Če žogica pade na tla, se mora vrniti na začetek in začeti znova.
15
3. igra: PLES V PARIH Z ZVEZANIMI NOGAMI
Vsak par mora premagati razdaljo okoli ovire z zvezanimi nogami. Če tekmovalca
padeta, se morata vrniti na začetek.
4. igra: HOKEJ NA TRAVI
S palico za hokej mora tekmovalec porivati balon okoli ovire.
5. igra: SOLO PLES S PLASTENKO
Vsak tekmovalec mora poskakovati do ovire in nazaj s plastenko med nogami. Ko
pride do sotekmovalca, mu mora predati plastenko med noge brez pomoči rok.
6. igra: ZADENI TARČO
Vsak tekmovalec dobi balon napolnjen z vodo. Neža ga trikrat zavrti okoli njegove osi
in nato mora tekmovalec zadeti tarčo.
DRUŽENJE OB TABORNEM OGNJU
Priprava tabornega ognja in peka krompirja. Petje pesmi in igranje taborniških iger
vodi Jan. Če bo možno, nam lahko člani doma prikažejo tudi peko kruha v krušni
peči, ki se nahaja na prostoru, namenjenem druženju.
2.5 Izvedba srečanja
Srečanje bomo vodili učenci turističnega krožka ob pomoči g. Kukoviča za
predstavitev Brinja.
16
2.6 Trženje
Naše srečanje bomo najprej predstavili na šolski spletni strani. Poleg seminarske
naloge bomo naredili tudi povezavo do vabila na druženje.
Vabilo bomo poslali okoliškim šolam in jih povabili na druženje z nami.
Srečanje bomo promovirali tudi na Srečanju turističnih podmladkov, ki se vsako leto
odvija na srednji šoli v Slovenski Bistrici in na Šarhovem pohodu po poteh
Pohorskega bataljona, 28. 4. 2012.
V mesecu marcu bo na Radiu Maribor oddaja, kjer se bomo predstavili z našo idejo.
Intervjuval nas bo novinar Anton Petelinšek.
17
VABILO
Dragi osnovnošolci!
Vabimo vas na srečanje z nami, z učenci OŠ Pohorskega odreda
Slovenska Bistrica.
Odločili smo se, da bomo združili zabavno z učenjem in pripravili
nekaj dejavnosti:
- Sprehod in spoznavanje znamenitosti Slovenske Bistrice,
- Ogled Brinja,
- Lov na skriti zaklad
- Šaljive štafetne igre in športne igre
- Druženje ob tabornem ognju s peko krompirja.
Pridite pred OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica v soboto,
12. 5. 2012, ob 11. uri.
Člani turističnega krožka
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
2.7 Na tržnici
Na predstavitvi naše ideje bomo sodelovali vsi učenci. Ker bomo predstavljali čas, ki
se ga marsikdo še spomni, mladi pa ga ne poznajo več, se bomo oblekli v pionirčke
in vabili obiskovalce na naš prostor. Na stojnici bo tudi Mlada Slovenija, deklica, ki
predstavlja prihodnost.
Stojnico bomo uredili z našim logotipom, okrasili s fotografijami in reklamnim
materialom in simboličnimi darilci. Na stojnici si bodo lahko obiskovalci izdelali titovko
in se preizkusili v zabavnih nalogah. Kdor bo pravilno odgovoril na vprašanja, bo
prejel simbolično nagrado. Če nam bo uspelo, bomo prinesli s seboj tudi kruh iz
krušne peči.
18
3 SKLEP
Z našo nalogo smo želeli mlade spodbuditi predvsem k druženju, zabavanju,
spoznavanju in oživljanju dogodkov iz preteklosti. Ko smo nalogo pripravljali, smo
ugotovili, da bi se še sami z veseljem udeležili našega druženja kot turisti, kljub temu
da smo sami sestavljali naloge, bi se radi preizkusili v njih. To pomeni, da bo tudi
naše vrstnike privabila pestrost dejavnosti, ki smo jih za njih pripravili in nas bodo
želeli obiskati.
Pri pripravi naloge smo za nekaj časa spoznali in se poglobili v delo turističnih
delavcev. Za vsako stvar, tudi za naše šolsko delo, se moramo potruditi, vložiti veliko
energije in časa. Naučili smo se nekaj o zgodovini našega kraja, o žrtvah ljudi in o
pomenu le-teh. Delali smo skupaj in se spoznavali izven šolskih klopi. Pridobili smo si
kar nekaj izkušenj, ki nam bodo v življenju prišle prav: raziskovanje, propagiranje,
razstavljanje. Vsekakor bi s svojo idejo lahko privabili svoje vrstnike k nam v goste,
lahko bi jo tudi razširili. Lahko bi k ponudbi za to srečanje dodali še značilne jedi, ki bi
si jih obiskovalci sami pripravljali. Lahko bi v Brinju organizirali predstavo značilnih
Tomšičevih pravljic, ki jih marsikdo izven našega prostora ne pozna. Pri tem bi lahko
njegovi liki zaživeli na prostem in pripovedovali svoje zgodbe. Idej je veliko, a sami
vsega tega ne bi mogli izvesti, zato bi potrebovali veliko pomoči. Veseli smo, da smo
je tudi veliko dobili.
19
VIRI IN LITERATURA
http://www.anthropos.si/anthropos/2007/3_4/22_petkovic.pdf (januar, 2012)
http://www.anthropos.si/anthropos/2007/3_4/12_kunaver.pdf (januar, 2012)
Bistriški zbornik III.
Curk J., (1968) Ozemlje slovenjebistriške občine. Ljubljana
Gradišnik, S. (2006). Slovenska Bistrica: moje mesto. Slovenska Bistrica: Zavod za
kulturo Slovenska Bistrica
20