Letno poročilo 2010 - Zavod za šport Republike Slovenije Planica

ZAVOD ZA ŠPORT REPUBLIKE SLOVENIJE
PLANICA
POROČILO O DELU
in
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
ZA LETO 2010
Svet javnega zavoda ZŠRS Planica je obravnaval in potrdil Poročilo o delu in pojasnila k
računovodskim izkazom za leto 2010 na 5. redni seji dne 18. 2. 2011.
1 UVOD
1.1
Osnovni podatki javnega zavoda:
Polni naziv javnega zavoda: ZAVOD ZA ŠPORT REPUBLIKE SLOVENIJE PLANICA
Skrajšani naziv javnega zavoda: ZŠRS Planica
Sedež javnega zavoda: Dunajska cesta 22, LJUBLJANA
Telefon: 01 434 23 90
Telefaks: 01 434 23 92
Elektronski naslov: info@sport.si
Spletna stran: http://www.zsrs-planica.si/
Davčna številka: SI85753823
Matična številka: 3577970000
Podračun pri UJP Ljubljana št.: 01100 – 6000028444
Ustanovitveni sklep: Sklep vlade RS št 01403-75/2009/9 z dne 24. 6. 2009 - Sklep o
ustanovitvi Zavoda za šport Republike Slovenija Planica.
1.2
Delovno področje javnega zavoda
Osnovne naloge ZŠRS Planica so opredeljene v Zakonu o športu, Nacionalnem programu
športa, Zakonu o nordijskem centru Planica in Odloku o ustanovitvi. Poslanstvo ZŠRS
Planica je podpora uresničevanju nalog nacionalnega in lokalnega pomena, ki so
opredeljene v Nacionalnem programu športa, zlasti na področjih športne vzgoje, športne
rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa, športa invalidov, na področju strokovnih
in razvojnih nalog ter športnih objektov.
ZŠRS Planica katerega osnovno poslanstvo je podpora športa, bo deloval na naslednjih
štirih temeljnih področjih: športu otrok in mladine (v nadaljevanju ŠOM), informatiki v športu,
založništvu in upravljanju NC Planica.
2 DOSEGANJE ZASTAVLJENIH CILJEV
Podlaga za poročilo je Letni delovni načrt in Finančni načrt javnega zavoda za šport
Republike Slovenija Planica za leto 2010.
V nadaljevanju prikazujemo realizacijo ciljev po štirih temeljnih področjih.
2.1
Šport otrok in mladine
2.1.1 Interesni programi športa otrok in mladine
Skupno vsem interesnim programom športa otrok in mladine je, da so se postopoma uvajali
v naš prostor in da so postopoma prevzemali vlogo povezovalca med šolskim in društvenim
športom. Če imajo šolska športna tekmovanja več kot tridesetletno tradicijo in učenje
plavanja več kot dvajsetletno, za ostale programe lahko ugotovimo, da so se začeli uvajati v
sredini in ob koncu devetdesetih let. S sprejetjem Zakona o športu in Nacionalnega
programa športa v RS je področje športa otrok in mladine in s tem tudi interesni programi
športa otrok in mladine dobil svoje mesto tako na vsebinski kot tudi na organizacijski ter
finančni ravni. Na državni ravni je programe kot javno službo do leta 2006 koordiniral Zavod
za šport Slovenije, ki se je povezoval s koordinatorji, organizatorji in izvajalci na lokalni ravni.
Največji razcvet so interesni programi športa otrok in mladine doživljali ob koncu
devetdesetih in na začetku novega tisočletja.
1
Zaradi različnih razlogov so programi športa otrok in mladine v naslednjih letih pričeli
nazadovati, tako organizacijsko kot finančno. V zadnjem obdobju se je finančno stanje zelo
izboljšalo in programi so dobili več sredstev. Z načrtnim strokovnim delom na ZŠRS Planica
upamo, da bomo navzgor obrnili tudi trend sodelujočih šol in udeležencev v programih.
Število vključenih po posameznih programih v zadnjem obdobju ter primerjava z
lanskoletnimi pričakovanimi dosežki sta prikazana v nadaljevanju.
2.1.1.1 Programa Zlati sonček in Krpan
V šolskem letu 2009/10 smo na sedeže področnih centrov razdelili skupaj 86.540 medalj, od
tega 54.868 medalj za Zlati sonček in 31.672 medalj Krpan. Prav tako smo razposlali 30.000
diplom Zlati sonček, Krpan in Morski konjiček.
Zaključno prireditev programa Zlati sonček so pripravili in uspešno izvedli na PC Gorenjska
in PC Pomurje.
V sklopu razpisanih nagradnih natečajev za najbolj športno osnovno šolo in najbolj športni
vrtec je aktivno s programoma sodelovalo 42 osnovnih šol in vrtcev, ki so v obeh programih
povečini dosegli visoko število točk.
Pričakovanih vrednosti nismo dosegli zato, ker so imeli izvajalci programov zalogo knjižic in
medalj še iz preteklega leta, saj so jih zaradi slabih izkušenj naročili več kot pa so imeli
sodelujočih otrok. V nadaljevanju sledi še številčna predstavitev realizacije tega programa.
Graf 1: Število razdeljenih priznanj v programih Zlati sonček in Krpan
2
Graf 2: Število razdeljenih priznanj glede na populacijo (število vseh otrok v populaciji)
Vključenost v programa se meri po količinah naročenih medalj na šolsko leto s strani
izvajalcev. Do šolskega leta 2006/07 so se medalje naročale in kupovale na Zavodu za šport
Slovenije, od tega leta naprej pa so, s prenosom obeh programov na Ministrstvo za šolstvo in
šport, izvajalci prejemali medalje brezplačno na sedežih področnih centrov, ki so za izvajalce
v skupnih količinah celotnega področnega centra medalje tudi naročali. Medalje so bile v
šolskem letu 2006/07 brezplačne, zato se je naročilo bistveno povečalo. Prav tako je zaznati
porast naročenih medalj čez dve leti. V vmesnem letu se porabijo nepodeljene, vendar
naročene medalje iz preteklega leta. Vključenost v programa v odstotkih na celotno
populacijo, ki sta ji programa namenjena, se giblje pri Zlatem sončku med 65 % in 84 %, pri
programu Krpan pa med 51 % in 65 %.
Težave pa nam povzroča tudi vodenje evidenc udeležencev v za ta namen pripravljeni
aplikaciji, saj nekateri izvajalci ne vnašajo podatkov vanjo v skladu z dogovorjenimi pravili.
Zato smo v jeseni leta 2010 na sestankih s šolami po področnih centrih predstavljali uporabo
aplikacije in iskali vzroke za trenutno stanje.
2.1.1.2 Program Naučimo se plavati
Napredek v znanju plavanja (graf 3) kaže na večletno sistematično učenje plavanja, ki se
začne dovolj zgodaj ter se časovno in vsebinsko smiselno nadgrajuje. V šolskih letih 2007/08
in 2008/09 je znanje plavanja šestošolcev ostalo nespremenjeno. V letošnjem šolskem letu
se je znanje plavanja močno izboljšalo. To je lahko posledica slabše udeležbe otrok na
preverjanjih ali pa šole preverjanj sploh niso izvedle in nam zato niso poslale podatkov.
Lahko se predvideva, da preverjanja niso izvedle tiste šole, kjer je znanje plavanja slabše,
kljub temu je razveseljujoč odstotek plavalcev, ki je najboljši od leta 1994.
Za učence šestega razreda in zadnjega triletja osnovne šole, ki na preverjanju znanja
plavanja niso izpolnili merila za plavalca, in za neplavalce v srednjih šolah, šole lahko
organizirajo petnajsturne plavalne tečaje.
Na petnajsturnih plavalnih tečajih za neplavalce so se naučili plavati še 203 učenci, kar
pomeni, da se je po koncu plavalnih tečajev odstotek znanja plavanja povečal na 93 %.
3
Od 450 slovenskih osnovnih šol je popolne podatke (vnos podatkov v spletno aplikacijo NSP)
o preverjanju znanja plavanja poslalo 332 šol, kar pomeni, da smo analizirali podatke 73,78
% slovenskih osnovnih šol.
Znanje plavanja v šolskem letu 2009/10, po preverjanju, je 91,49 %. Na koncu šolskega leta,
po izvedenih plavalnih tečajih, 93 %.
Graf 3: Znanje plavanja od šolskega leta 2004/05 do 2009/10
V šolskem letu 2009/10 je bilo v šesti razred vpisanih 17.440 otrok. Skupaj smo zbrali
podatke za 13.416 otrok, kar predstavlja 72,94 % vseh slovenskih šestošolcev.
Graf 4: Število preverjenih šestošolcev
4
Graf 5: Število šol, ki so opravile preverjanje znanja plavanja v šestem razredu
Kot je razvidno z grafa 5, je v letošnjem letu udeležba šol, ki so izvedle preverjanje znanja
plavanja oziroma so poslale rezultate o preverjenih šestošolcih, v primerjavi s prejšnjimi leti
manjša. Dejanska izvedba je verjetno večja, vendar podatkov niso vnesli v aplikacijo NSP in
jih nismo mogli zajeti v analizo. S spremembo sporočanja za bodoče šolsko leto
pričakujemo, da bodo podatki bolj natančni.
Znanje plavanja je boljše od pričakovanih dosežkov, medtem ko je vključenost šol, ki so
opravila preverjanje znanja, nižja od načrtovane. Prav tako je pričakovano število
udeležencev v 15-urnih tečajih za neplavalce manjše od pričakovanih.
2.1.1.3 Program Šolska športna tekmovanja in prireditve
Šolska športna tekmovanja so že vrsto let nepogrešljiv del dodatne ponudbe športnih
dejavnosti in dejavnosti na šolah nasploh. Po nekaj letih je bila v šolskem letu 2009/10
izpeljava šolskih športnih tekmovanj zaupana Zavodu za šport RS Planica. V nadaljevanju
prikazujemo analizo tega programa.
Graf 6: Število udeležencev v šolskih športnih tekmovanjih po letih
5
Graf 6 prikazuje število udeležencev v šolskih športnih tekmovanjih od šolskega leta 2001/02
do 2009/10. Upad števila udeležencev je še vedno pri osnovnih šolah, kar je posledica
manjšega števila učencev v teh šolah. V srednjih šolah je bilo lani vključenih več dijakov, v
osnovnih šolah s prilagojenim programom pa je prav tako malenkosten upad sodelujočih.
Zaradi večjega števila razpisanih množičnih prireditev je tudi udeležba precej večja kot v
predhodnem letu.
Graf 7: Skupno število otrok, vključenih v šolska športna tekmovanja po letih
Na grafu 7 vidimo skupno število udeležencev v šolskih športnih tekmovanjih od šolskega
leta 2001/02 do šolskega leta 2009/10.
V šolskem letu 2009/2010 je skupno število udeležencev na tekmovanjih in prireditvah
67.082 in je precej večje od pričakovanj.
2.1.1.4 Program Hura, prosti čas
Graf 8: Število udeležencev v programu Hura, prosti čas
6
V šolskem letu 2009/10 (do maja 2010) je program v celoti sofinanciralo Ministrstvo za
šolstvo in šport.
Poletne in jesenske počitnice pa je sofinanciral ZŠRS Planica (dva programa). Doseženo
število izvajalcev in število izvedenih programov je boljše od pričakovanih vrednosti.
2.1.1.5 Program Zdrav življenjski slog
V prvi polovici leta 2010 smo pripravili nov projekt – Zdrav življenjski slog, ki je sofinanciran s
sredstvi ESS, in objavili razpis, ki se je zaključil z 8. 9. 2010.
V projekt se je vključilo 86 prijaviteljev, od tega 76 osnovnih šol, 4 športna društva, 2 športni
zvezi, 1 agencija za šport in 3 zavodi s področja športa.
V mesecu septembru je s projektom pričelo 41 strokovnih delavcev, ki so v projekt vključili
7.461 otrok in z njimi opravili 1.394 ur vadbe.
V mesecu oktobru je projekt pričelo izvajati še 55 strokovnih delavcev, ki so v projekt vključili
še 8.758 otrok. Skupna številka vključenih otrok v projekt je zrasla na 16.219. Vadbo izvaja
96 strokovnih delavcev, od katerih ima 1 VI stopnjo izobrazbe športne smeri, 1 VII/1 stopnjo
izobrazbo športne smeri, 94 strokovnih delavcev pa ima VII/2 stopnjo izobrazbe. Če
pogledamo še spol strokovnih delavcev, ugotovimo, da se je v projekt vključilo 43 strokovnih
delavk in 53 strokovnih delavcev.
V mesecu oktobru je bilo s strani 96 strokovnih delavcev izvedenih 6.691 ur
Statistični podatki projekta Zdrav življenjski slog
Mesec
Število strokovnih Število
delavcev
vključenih otrok
september
oktober
november
december
skupaj
41
96
98
97
98
7.461
16.219
16.305
16.305
16.305
Število
opravljenih ur
1.304
6.691
7.218
6.564
21.777
V mesecu maju smo pripravili javno predstavitev projekta za vse zainteresirane izvajalce.
Prisotnih je bilo preko 200 udeležencev.
V mesecu novembru pa smo izpeljali posvet za vse izvajalce in strokovne delavce programa
Zdrav življenjski slog. Predstavili smo finančno vodenje projekta, spletno aplikacijo za
vodenje dokumentacije programa, predstavili ugotovitve o zaključenem razpisu in delu v
programu ter odgovorili na številna vprašanja. Udeležilo se ga je 145 oseb.
2.1.1.6 Program za otroke od 2 do 5 let
Za pripravo programa smo oblikovali projektno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki s
Pedagoške fakultete, Fakultete za šport, predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport,
predstavnica ravnateljev vrtcev, predstavnica vzgojiteljic vrtcev in predstavnika ZŠRS
Planica.
V dosedanjem delu smo pregledali stanje športnih programov na področju vrtcev. Ugotovili
smo, da program Zlati sonček posega samo v zadnje leto bivanja otrok v vrtcu, zato je treba
pripraviti tudi program za mlajše otroke, ki ga lahko umestimo tako v obogatitveni program
vrtca kot tudi v dodatni program.
Pripravili smo anketo, ki jo bodo izpolnjevale vzgojiteljice v vrtcih. Z njo želimo narediti
analizo stanja izvajanja programa Zlati sonček v vrtcih, ki nam bo služila za pripravo novega
programa.
7
2.2
Analitika in informatika v športu
Glavna naloga na področju analitike in informatike v letu 2010 je bila postaviti močne temelje
za uspešno nadaljnje delo tem področju. Tako je bila prioritetna naloga v letu 2010
vzpostaviti in postaviti informacijsko ogrodje e-Športa – tako programsko kot strojno,
pripraviti načrt za čim bolj učinkovito izvajanje informacijskih rešitev ter storitev analitike
glede na dane finančne možnosti ter izvesti nekaj osnovnih informacijskih rešitev.
Prva prioriteta je tako bila zagotovitev ustrezne strojne infrastrukture ter storitev sistemske in
DBA administracije. Izhodišče za to je bila infrastruktura oz. vpeljane storitve Ministrstva za
šolstvo in šport (MŠŠ). Zaradi tega je bila izbrana osnovna tehnologija Oracle, za katero je
licence že imelo MŠŠ. Na voljo so bili tudi strežniki, ki jih je MŠŠ zagotovilo v letu 2009, prav
tako se je računalo na storitve sistemske in DBA administracije zaposlenih na MŠŠ.
Vendar se je ob poskusu inštalacije programskega ogrodja e-Šport konec avgusta ugotovilo
in v začetku oktobra dokončno potrdilo, da MŠŠ okolje, podatkovna baza in njihovi kadri niso
dovolj zmogljivi, da bi lahko gostovali e-Šport. Zato se je moralo za e-Šport pripraviti lastno
strojno infrastrukturo. Težava pa je, da je zdaj strošek vzpostavitve in strošek sistemske ter
DBA administracija padel na rame projekta e-Šport. Obenem je to povzročilo štirimesečno
zamudo (od datuma ugotovitve nezmožnosti gostovanja v MŠŠ bazni infrastrukturi do
dokončne ugotovitve, načrta lastne infrastrukture, nabave in dobave dodatne, a nujno
potrebne strojne opreme do končne vzpostavitve). Kljub kratkoročni zamudi to ne bo vplivalo
na dolgoročno časovno izvajanje nalog analitike in informatike, ocenjujemo, da bo to prineslo
še kakšno prednost, saj smo zdaj pri nastavitvah, nadgradnjah in ostalih ukrepih bolj
samostojni kot sicer. Bo pa to vplivajo na finančne vidike projekta, saj bo treba zdaj iz lastnih
sredstev zagotavljati nemoteno delovanje strojne opreme.
Naslednja naloga je bila postaviti programsko ogrodje e-Športa po danih konceptih, ki so bili
pripravljeni v letu 2009 (koncept razvoja informatike, tehnični standardi, enotna
dokumentacija). Tako se je v prvi polovici leta pripravila podrobna specifikacija celotnega
programskega ogrodja. Programsko ogrodje bo poskrbelo, da bodo lahko različne aplikacije
povezane v enoten sistem, ki bo uporabljal enotno podatkovno bazo, enotno vstopno točko
in enotno grafično podlago. Glavni namen takega sistema je, da so lahko posamezne
aplikacije tehnološko neodvisne, neodvisne tudi od izvajalcev, obenem vse aplikacije delujejo
enotno. To programsko ogrodje je bilo izvedeno do konca avgusta, vendar se žal ni moglo
namestiti, ker ni bilo ustrezne strojne in programske opreme (glej prejšnje odstavke).
Zadnja glavna naloga je bila priprava strateškega načrta za razvoj analitike in informatike za
obdobje 2011–2015, v katerem so se opredelili temeljni postopki za področju športa, iz
katerih bodo potem izhajali sklopi aplikacij, znotraj teh področij pa so se opredelile še vse
funkcionalnosti, ki se bodo do leta 2015 izvedle. Strateški načrt prinaša tudi definicijo
Centralnega športnega registra in vseh zbirk podatkov, ki jih bo vseboval. V strateškem
načrtu so tudi označene prioritete delovanja.
Strateški načrt je bil s strani Zavoda pripravljen do sredine novembra in kasneje poslan
Projektnemu svetu za e-Šport, ki ga bo obravnaval in na koncu potrdil.
Poleg omenjenih nalog smo na področju informatike ves čas zagotavljali delovanje
obstoječih aplikacij, nekatere smo nekoliko nadgradili. Pripravili pa smo tudi 4 nove
aplikacije, 2 obstoječi aplikaciji pa smo integrirali v infrastrukturo e-Šport, in sicer:
aplikacijo za administriranje Centralnega športnega registra,
aplikacijo za podporo programu Zdrav življenjski slog,
aplikacijo za vodenje podatkov o športni infrastrukturi, urnikih in razvidu športnih objektov,
aplikacijo za vodenje in pregledovanje Razpisov LPŠ,
8
integracijo aplikacije Moj šport v infrastrukturo e-Šport, ki jo je Zavod prejel v upravljanje s
strani Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez,
integracijo aplikacije ŠPAK v infrastrukturo e-Šport.
Projekti so bili bolj ali manj uspešno zaključeni. Potrjeni so bili na razvojnih okoljih izvajalcev.
Ker ni bilo strojne infrastrukture in posledično inštalacije programskega ogrodja e-Šport, pa
se je zelo zavleklo oz. se ni povsem dokončalo preverjanje skladnosti s standardi e-Športa s
skladnostjo programskega ogrodja in migracije podatkov. Vse te naloge so zaradi
predhodnih zamud padle v zadnji mesec, ko je bila obremenitev na strani Zavoda zaradi tega
tudi največja.
V letu 2010 se je kot težava izkazala tudi vključenost poznavalcev oz. skrbnikov vsebin, ki v
informatiki še niso uvideli vseh možnosti, ki jih ta prinaša. Zaradi tega je bilo treba nekoliko
več energije vložiti v to, da se je na posameznih vsebinah prikazalo vse možnosti. Seveda je
tudi to naloga oddelka analitike in informatike, vendar se je s tem v nekaterih primerih
zavlekla priprava specifikacije zahtev posamezne informacijske rešitve.
To področje pa je še dodatno otežila situacija, da je oddelek analitike in informatike skoraj
pol leta deloval samo z dvema zaposlenima, oz. je bilo treba v letu 2010 dvakrat opraviti
uvajanje tretjega zaposlenega, kar je delno vplivalo na delo na področju analitike in
informatike.
Obseg del, ki je bil definiran v letnem delovnem načrtu za leto 2010, smo skupno dosegli.
Zaradi naknadnih in nepričakovanih situacij (težave s strojno opremo, manko tretjega
sodelavca za pol leta in podobno …) so se nekatere zadeve zakasnile ali izvedle v nekoliko
manjšem obsegu. Smo pa zato v istem letu uredili praktično vso strojno opremo, ki ni bila
načrtovana, kar je zavzelo – tudi zaradi povsem novih potrebnih znanj – kar nekaj časa,
namenjenega drugim aktivnostim. Prav tako smo poleg vseh aplikacija v letu 2010 izvedli
tudi integracijo dveh obstoječih aplikacij v e-Šport.
2.3
Založništvo
Do konca avgusta 2011 smo tiskali revijo Šport mladih v nakladi 2300 izvodov, od 1. 9. 2010
pa je naklada 2.600 izvodov, zaradi večjega števila naročnikov.
Pripravili in izdali smo tudi Informator I v nakladi 2.300 izvodov. Poslali smo ga vsem
poslovnim partnerjem.
2.4
NC Planica
Za leto 2010 smo načrtovali aktivnosti v zvezi z investicijami v NC Planica:
• investicijska dokumentacija,
• potrditev projekta na SVLR,
• projektiranje,
• izbor izvajalcev,
• gradnja skakalnic – zagotovitev skokov na Bloudkovi velikanki v zimskem času,
• nadaljevanje gradnje se bo odvilo v letih 2011–2013.
Izvedli smo pripravo investicijske dokumentacije, izbor projektantov, z občino Kranjska Gora
smo začeli s postopkom spremembe Ureditvenega načrta (nagrajene rešitve arhitekturnega
natečaja niso skladne z ureditvenim načrtom in prijavo projekta). Sama prijava se je precej
zavlekla, saj smo potrebovali precej več časa za pridobitev okoljskega soglasja kot smo
načrtovali (presoja vplivov na okolje je bila v procesu obravnave in dopolnitev 16 mesecev).
9
Arhitekturni natečaj je izvedla ZAPS po naročilu Ministrstva za šolstvo in šport. Vse naloge
izvajanja projekta NC Planica je Ministrstvo s pogodbo št. 3311-10-064001 in aneksom k tej
pogodbi preneslo na Zavod za šport RS Planica. Izbor projektantov smo izvedli s
pogajanjem. Projektiranje PGD je bilo dokončano v juliju 2010, projekt PZR – delni PZI in IDZ
- II. faza NC Planica so bili dokončani v novembru 2010. Glede na to, da smo pridobili
okoljsko soglasje v novembru, načrtujemo, da bomo za gradbeno dovoljenje vložili januarja
2011.
Postopki Izbor izvajalcev in gradnja se bo začela po potrditvi projekta s strani SVLR.
3 DELO ORGANOV ZAVODA
3.1
Poročilo o delu Sveta zavoda
Svet zavoda je imel v letu 2010 8 sej in sicer 3 redne in 6 korespondenčnih sej.
Na sejah je obravnaval zadeve, ki sodijo v pristojnost sveta ZŠRS Planica (obravnava in
sprejem letnega delovnega načrta, finančnega načrta, zaključnega računa, poslovnega
poročila, imenovanje direktorja, dopolnitve sistemizacije delovnih mest ter druge naloge v
skladu z zakonom, sklepom o ustanovitvi in statutom).
Posamezne vsebine in sklepi so razvidni iz zapisnikov sej sveta zavoda v I. mandatnem
obdobju.
3.2
Poročilo o delu odbora za izgradnjo NC Planica
Odbor se je sestal na 4 sejah in obravnaval problematiko izgradnje NC Planica (terminski
plan izgradnje, analiza stroškov in koristi izgradnje, investicijski program, obravnava grafike
za spremembo ureditvenega načrta, obravnava idejne zasnove objekta Čaplja, obravnava
vsebinskih rešitev objekta in prog za smučarske teke) .
3.3
Poročilo o delu odbora za razvoj informatike in analitike v športu
Odbor se je sestal na dveh sejah. Najprej se je konstituiral, nato obravnaval glavne naloge
programskega sveta, potrdil navodila in predloge za enotno dokumentacijo zavoda, sprejel
odločitev katere aplikacije se integrira v eŠport, potrdil cilje projektov in investicijskih
projektov.
3.4
Poročilo delu odbora za šport otrok in mladine
in eni korespondenčni. Obravnaval je problematiko šolskih športnih tekmovanja (razpisi,
pravilniki), program zdrav življenjski slog, program za otroke od dveh do 5 let, predlog
letnega delovnega načrta za ŠOM, medijsko pokritost ŠOM s spletnim portalom.
3.5
Poročilo o delu uredniškega odbora
Odbor se je sestal na eni redni seji in eni korespondenčni. Najprej se je odbor konstituiral,
nato obravnaval kratkoročne in dolgoročne vsebinske usmeritve revije, obravnaval
problematiko internetnega portala Šport mladih.
10
4 DELOVANJE ZAVODA
4.1
Kadrovsko področje
V ZŠRS Planica je bilo v letu 2010 zaposlenih 12 delavcev. Od tega so, poleg direktorja,
zaposlene še tri in pol osebe za področje ŠOM, tri in pol osebe za področje informatike, ena
oseba za področje založništva, dve osebi za splošne zadeve, ki vključuje poslovanje,
računovodstvo in kadrovske zadeve, ena oseba za vodenje programa, sofinanciranega iz
evropskega socialnega sklada.
V.
2
VI.
1
Tarifne skupine
VII.
9
VIII.
1
IX.
Skupaj 31. 12. 2010
12
V letu 2010 nismo zaposlili višjega svetovalca I za potrebe NC Planica. Organ upravljanja je
sredstva za omenjen projekt potrdil šele v februarju 2011, zato zaposlitve ni bilo možno
realizirati.
4.2
Izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih
Dva zaposlena sta se udeležila seminarja Javna naročila v okviru projektov ESSR in ESS na
Ministrstvu za šolstvo in šport.
En zaposleni se je udeležil Posveta ravnateljev vrtcev in osnovnih šol v Portorožu.
Dva zaposlena sta se udeležila Posveta športnih pedagogov v Murski Soboti.
En zaposleni se je udeležil seminarja s področja računalništva (analize in dizajn) v Radovljici.
En zaposlen se je udeležil Mednarodnega posveta Youth Sport 2010 v Ljubljani.
11
5 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ZAVODA ZA ŠPORT
REPUBLIKE SLOVENIJE PLANICA
5.1
RAČUNOVODSKE USMERITVE
Računovodski izkazi Zavoda za šport Republike Slovenije Planica so pripravljeni v skladu z:
1. Zakonom o računovodstvu ter pripadajočimi podzakonskimi akti:
- Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike
in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS 54/02)
- Odredbo o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb
javnega prava (Ur.l. RS 54/02)
- Pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike
in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS 115/02)
- Navodilom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev
in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur.l. RS 54/02)
2. Slovenskimi računovodskimi standardi.
NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA
Izkazana so po nabavnih vrednostih in se amortizirajo skladno z Navodilom o načinu in
stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev. Sredstva
se redno odpisujejo z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja. Rok odpisa
je določen s stopnjami rednega odpisa, ki izhajajo iz priloge že omenjenega navodila.
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
Vključujejo opremo ter drobni inventar. Izkazana so po nabavnih vrednostih in se amortizirajo
skladno z Navodilom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih in
opredmetenih osnovnih sredstev.
Sredstva se redno odpisujejo z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja.
Rok odpisa je določen s stopnjami rednega odpisa, ki izhajajo iz priloge že omenjenega
navodila. Sredstva katerih nabavna vrednost je na dan nakupa manjša od 500 evrov se
izkazujejo posamično kot drobni inventar in se odpišejo enkratno v celoti ob nakupu. Drobni
inventar, katerega nakupna vrednost na dan nakupa ne presega 100 evrov se vodi
skupinsko in se odpiše enkratno v celoti ob nakupu.
TERJATVE IZ POSLOVANJA
Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin. Popravek vrednosti terjatev za katere
obstaja dvom, da bodo poplačane je oblikovan v breme prevrednotovalnih poslovnih
odhodkov. Oblikuje se za posamezne terjatve v njihovi celotni višini, odvisno od informacij o
finančnem položaju dolžnika (prisilne poravnave, stečaji).
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
Prikazane so v vrednostih, ki izhajajo iz ustreznih listin.
12
OBVEZNOSTI ZA SREDSTVA PREJETA V UPRAVLJANJE
Kažejo na vir financiranja sredstev s katerimi upravlja zavod in na njegovo obveznost do
lastnikov (države). Te obveznosti se povečujejo z vlaganji lastnikov v zavod in z uspešnim
poslovanjem zavoda (presežek prihodkov nad odhodki).
5.2
POJASNILA K BILANCI STANJA
NEOPREDMETENA DOLGOROČNA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
Neodpisana vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev na dan 31.12.2010 znaša 787.629,15 EUR. Zavod za šport Republike Slovenije
Planica je v letu 2010 prejeta sredstva namenil za naslednje investicije:
- izdelava programske opreme (programsko ogrodje e-športa, aplikacija razpis LPŠ,
aplikacija Športni objekti, izdelava spletnih strani nc-planica in zšrs-planica)
- nakup licenc za uporabo programske opreme (aplikacija Moj šport, Oracle licence,
Enterprise Architect, Secure site, Microsoft Windows Server, MWare),
- nakup pisarniške, računalniške, telekomunikacijske opreme ter drobnega inventarja.
Prikaz sprememb neopredmetenih dolgoročnih ter opredmetenih osnovnih sredstev leto 2010:
(v EUR)
DOLGOROČNE
PREMOŽENJSKE
INVESTICIJE
OPREMA
V
SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
PRAVICE
Stanje 31.12.2009
31.065
23.825
0
54.890
Povečanja
175.105
52.535
548.308
775.948
Zmanjšanja
0
0
0
0
206.170
76.360
548.308
830.838
Stanje 31.12.2009
75
10.135
0
10.209
Povečanja
0
15.368
0
15.368
Zmanjšanja
0
0
0
0
Amortizacija
4.574
13.058
0
17.632
Stanje 31.12.2010
4.648
38.561
0
43.209
Stanje 31.12.2009
30.991
13.690
0
44.681
Stanje 31.12.2010
201.522
37.799
548.308
787.629
Stanje 31.12.2010
TEKU
POPRAVEK VREDNOSTI
NEODPISANA VREDNOST
13
Struktura osnovnih sredstev 2010
Dolg. premož.
pravice
25,6%
Oprema
4,8%
Investicije v
teku
69,6%
KRATKOROČNE TERJATVE
Kratkoročne terjatve na zadnji dan leta 2010 znašajo 1.172.911,91 EUR. Zavod je imel v
poslovnih knjigah evidentirane terjatve do Ministrstva iz naslova plač in materialnih stroškov
za mesec december 2010 v višini 41.000,00 EUR in do zakladnice iz naslova vezanih
sredstev v višini 732.000,00 EUR in obresti na ta sredstva. V okviru drugih kratkoročnih
terjatev so zajete terjatve do Zavoda za zdravstveno zavarovanje iz naslova refundacij ter
aktivne časovne razmejitve – vnaprej vračunani prihodki iz naslova izvajanja projekta Zdrav
življenjski slog (ESS) v višini 397.342,32 EUR in odloženi stroški telefonskih storitev.
(v EUR)
NA DAN
STRUKTURA
NA DAN
STRUKTURA
PORAST
31.12.2010
2010
31.12.2009
2009
2010 / 2009
(v %)
Indeks
774.464
66,0
19.561
100,0
3.959,2
398.448
1.172.912
34,0
100,0
0
19.561
0,0
100,0
/
5.996,1
(v %)
Kratkoročne terjatve do nepos. upor. EKN - države
Druge kratkoročne terjatve
SKUPAJ
DENARNA SREDSTVA
Stanje denarnih sredstev zavoda je na zadnji dan leta 2010 znašalo 26.782,83 EUR. Gre za
sredstva na transakcijskem računu odprtem pri Banki Slovenije.
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Zavod je imel na zadnji dan leta 2010 za 1.166.088,14 EUR dolga. Obveznosti predstavljajo:
- kratkoročne obveznosti iz naslova prejetega predujma na projektu Zdrav življenjski
slog financiranega iz ESS v višini 997.548,78 EUR,
- kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN v višini 104.405,87 EUR, večina (97%
obveznosti) se nanaša na decembrske zahtevke izvajalcev programa Zdrav življenjski
slog,
- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v višini 25.129,50 EUR, večina (58%
obveznosti) se nanaša na decembrske zahtevke izvajalcev programa zdrav Življenjski
slog,
- kratkoročne obveznosti do zaposlenih v višini 19.699,79 EUR (decembrske plače)
- kratkoročne obveznosti za prispevke in davke v višini 14.924,62 EUR (decembrske
plače) ter
- druge kratkoročne obveznosti v višini 4.379,58 EUR (za DDV in davek od dohodka
pravnih oseb).
14
Struktura obveznosti v letu 2010
Obveznosti do
dobaviteljev
2,2%
Obveznosti do
uporabnikov EKN
9,0%
Obveznosti do zaposlenih
3,0%
Druge kratkoročne
obveznosti
0,4%
Kratkoročne obveznosti
predujem ESS
85,5%
Prikaz strukture kratkoročnih obveznosti za leto 2010:
(v EUR)
NA DAN STRUKTURA
NA DAN
31.12.2010
2010
31.12.2009
(v %)
STRUKTURA PORAST
2009
2010 / 2009
(v %)
Indeks
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih
19.700
1,7
7.409
30,4
265,9
Kratkoročne obveznosti za prispevke iz in na plače
10.604
0,9
3.738
15,4
283,7
Kratkoročne obveznosti za davke iz in na plače
4.320
0,4
1.220
5,0
354,0
Kratkoročne obveznosti za DDV
1.493
0,1
0
0,0
/
Kratkoročne obveznosti za davek od dohodka pr. oseb
2.887
0,2
0
0,0
/
Kratkoročne obveznosti predujem ESS
997.549
85,5
0
0,0
/
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
25.130
2,2
11.939
49,1
210,5
Kratkoročne obveznosti do upor. EKN
104.406
9,0
30
0,1
342.989,1
1.166.088
100,0
24.336
100,0
4.791,6
SKUPAJ
OBVEZNOSTI ZA SREDSTVA PREJETA V UPRAVLJANJE
Na zadnji dan leta 2010 je stanje obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje znašalo
788.844,46 EUR. Lastnik celotnih sredstev je država. Na zmanjšanje sredstev v upravljanju
višini 15.353,93 EUR je vplival odpis amortizacije sredstev v breme sredstev ustanovitelja.
Povečanja se nanašajo na sredstva, ki jih je zavod prejel iz proračuna RS in so bili na
pristojno ministrstvo že izdani ustrezni zahtevki. Sredstva so namenjena za nakup opreme
pisarniške, računalniške, telekomunikacijske, za nakup licenc za uporabo računalniških
programov ter izdelavo računalniških aplikacij.
Prikaz obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje za leto 2010:
15
(v EUR)
OBVEZNOSTI ZA
SREDSTVA PREJETA
SKUPAJ
V UPRAVLJANJE
DRŽAVA
Stanje 31.12.2009
53.391
53.391
Povečanja
750.807
750.807
Zmanjšanja
15.354
15.354
Stanje 31.12.2010
788.844
788.844
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
Presežek prihodkov nad odhodki po obdavčitvi za leto 2010 znaša 41.265€. Presežek
prihodkov nad odhodki se namenja za investicije.
5.3
POJASNILA K
UPORABNIKOV
IZKAZU
PRIHODKOV
IN
ODHODKOV
DOLOČENIH
PRIHODKI
Zavod za šport Republike Slovenije Planica je javni zavod, ki se bo med drugim financiral
tudi s sredstvi pridobljenimi na trgu. Zato sodi skladno s 4. odstavkom 15. člena Zakona o
računovodstvu (Ur.l. RS 23/99 in 30/02) ter 2. členom Pravilnika o enotnem kontnem načrtu
za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS 54/02) med t.i.
določene uporabnike enotnega kontnega načrta. Za te je v 16. členu Odredbe o
razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov uporabnikov enotnega kontnega načrta
(Ur.l. RS 54/02) predpisano, da morajo prihodke in odhodke razčlenjevati skladno s
Slovenskimi računovodskimi standardi, ki veljajo za nepridobitne organizacije, kar pomeni,
da te osebe javnega prava odhodke in prihodke ugotavljajo in razčlenjujejo po načelu
nastanka dogodka. Zaradi spremljanja gibanja javno-finančnih prihodkov in odhodkov pa je v
istem členu odredbe določeno tudi, da morajo te pravne osebe prihodke in odhodke
ugotavljati in razčlenjevati tudi po načelu denarnega toka.
16
Struktura prihodkov javne službe 2010
Finančni prihodki
0,1%
Prihodki od prodaje proizvodov in
storitev
1,2%
Prihodki ESS
20,3%
Prihodki - transfer sredstev (MŠŠ)
78,4%
Prikaz prihodkov (javnih) Zavoda za šport Republike Slovenije Planica za leto 2010:
(v EUR)
ZNESEK
leto 2010
STRUKTURA
leto 2010
ZNESEK
leto 2009
(v % )
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Transfer sredstev (MŠŠ)
Prihodki ESS
Finančni prihodki
Izredni prihodki
SKUPAJ
STRUKTURA
leto 2009
SPREMEMBA
2010/ 2009
(v % )
Indeks
23.000
1,2
0
0,0
/
1.529.531
78,4
327.811
100,0
466,6
395.432
20,3
0
0,0
/
2.371
0,1
31
0,0
7.691,8
268
1.950.603
0,0
100,0
0
327.842
0,0
100,0
/
595,0
Zavod za šport Republike Slovenije Planica je v letu 2010 realiziral za 1.950.602,60 EUR
prihodkov.
Prihodke predstavljajo proračunska sredstva v višini 455.791,47 EUR s katerimi zavod
pokriva stroške dela ter materialne stroške delovanja, sredstva v višini 1.073.740,00 EUR s
katerimi se pokriva stroške za izvajanje programov športa otrok in mladine, sredstva za
izvajanje programa Zdrav življenjski slog v višini 395.431,77 EUR, prihodki od oddaje NC
Planica v uporabo, za čas organizacije tekme svetovnega pokala v višini 23.000,00 EUR,
prihodki od obresti za sredstva na TRR in za sredstva vezanih depozitov (predplačilo na
projektu Zdrav življenjski slog) v višini 2.371,39 EUR ter izredni prihodki v višini 267,97 EUR.
ODHODKI
Struktura stroškov 2010
Amortizacija
0,9%
Stroški dela
17,7%
Stroški storitev
63,5%
Stroški materiala
17,9%
Drugi stroški
0,0%
17
Prikaz strukture odhodkov za leto 2010:
(v EUR)
ZNESEK
leto 2010
STRUKTURA
leto 2010
ZNESEK
leto 2009
(v % )
Stroški materiala
STRUKTURA
leto 2009
SPREMEMBA
2010 / 2009
(v % )
Indeks
344.494
17,9
74.116
22,8
464,8
Stroški storitev
1.222.017
63,5
204.512
63,0
597,5
Amortizacija*
17.632
0,9
10.209
3,1
172,7
Stroški dela
339.735
17,7
35.947
11,1
945,1
Drugi stroški
18
0,0
0
0,0
/
Finančni odhodki
9
0,0
1
0,0
1.401,6
Izredni odhodki
2
0,0
1
0,0
153,8
1.923.907
100,0
324.786
100,0
592,4
SKUPAJ
V poslovnem letu 2010 je zavod ustvaril za 1.923.906,89 EUR odhodkov. Daleč največji
delež odpade na stroške storitev, sledijo stroški materiala in plač ter stroški amortizacije.
V odhodkih so vključeni tudi obračunani stroški amortizacije, ki pa so bili skladno s določilom
statuta zavoda v celoti odpisani v breme sredstev ustanovitelja.
STROŠKI MATERIALA
V poslovnem letu 2010 je zavod ustvaril za 344.493,82 EUR stroškov materiala in
predstavljajo 17,9% celotnih stroškov.
Prikaz strukture stroškov materiala za leto 2010:
(v EUR)
ZNESEK
leto 2010
STRUKTURA
leto 2010
ZNESEK
leto 2009
(v % )
Stroški materiala za izvedbo ŠŠT
STRUKTURA
leto 2009
SPREMEMBA
2010 / 2009
(v % )
Indeks
297.628
86,4
69.455
93,7
428,5
Stroški pisarniškega materiala
2.889
0,8
2.559
3,5
112,9
Stroški tiskovin
37.709
10,9
1.800
2,4
2.095,0
Stroški odpisa drobnega inventarja
2.278
0,7
0
0,0
/
Drugi stroški
3.989
1,2
302
0,4
1.321,7
344.494
100,0
74.116
100,0
464,8
SKUPAJ
Daleč največji strošek materiala predstavljajo stroški medalj, pokalov, nagrad ipd, ki
jih prejmejo najuspešnejši udeleženci šolskih športnih tekmovanj pa tudi organizatorji
18
teh tekmovanj. V 2010 je omenjen strošek znašal 297.628,03 EUR. Sledijo stroški
tiskovin. Pretežno se nanašajo na izdaje revij Šport mladih in Informator. Šport
mladih izhaja mesečno (10 številk letno). V okvir navedenega stroška sodi tudi tisk
knjižic in diplom za programa Zlati sonček in Krpan. Strošek tiskovin je v letu 2010
znašal 37.709,36 EUR.
Struktura stroškov materiala za leto 2010
Stroški pisarniškega
materiala
Stroški tiskovin
0,8%
10,9%
Stroški odpisa
drobnega inventarja
0,7%
Drugi stroški
1,2%
Stroški materiala
za izvedbo ŠŠT
86,4%
STROŠKI STORITEV
Prikaz strukture stroškov storitev za leto 2010:
(v EUR)
ZNESEK
leto 2010
STRUKTURA
leto 2010
ZNESEK
leto 2009
(v % )
STRUKTURA
leto 2009
SPREMEMBA
2010 / 2009
(v % )
Indeks
Stroški tekočega vzdrževanja rač. in programske opreme
79.713
6,5
6.951
3,4
1.146,7
Stroški najemnin
44.492
3,6
7.916
3,9
562,1
Stroški povezani s službenimi potovanji
8.065
0,7
1.222
0,6
660,2
Stroški pogodb o delu in avtorskih pogodb
21.334
1,7
5.315
2,6
401,4
Stroški sodnih, odvet., notar., rač., reviz. in pod. strok. storitev
84.555
6,9
63.672
31,1
132,8
Stroški PPT prometa
15.572
1,3
1.391
0,7
1.119,4
Stroški ŠOM
538.644
44,1
105.695
51,7
509,6
Stroški ZŽS (ESS)
378.857
31,0
0
0,0
/
Drugi stroški
50.786
4,2
12.349
6,0
411,2
1.222.017
100,0
204.512
100,0
597,5
SKUPAJ
V poslovnem letu 2010 je Zavod ustvaril za 1.222.017,20 EUR stroškov storitev, kar
predstavlja 63,5% celotnih stroškov. Stroški za izvedbo programov Športa otrok in mladine
predstavljajo 44,1% stroškov storitev in znašajo 538.644,31 EUR. Stroški izvajanja programa
Zdrav življenjski, ki se financira iz ESS predstavljajo 31% stroškov storitev in znašajo
378.857,00 EUR. Stroški sodnih, notarskih in odvetniških storitev znašajo 21.244,40 EUR in
se nanašajo na stroške storitev zastopanja v postopku sporazumevanja za odkup
nepremičnin skladno s 14. členom Zakona o NC Planica, 63.310,76 EUR pa se nanaša na
računovodske, revizijske in druge strokovne storitve in sicer cenitve ocene tržne najemnine
za NC Planica ter dobe gospodarnosti in preostanka vrednosti za skakalnice, revizijo
19
projektov za NC Planica, pripravo strateškega načrta razvoja e-Športa, študije učinkovite
rabe energije, presoje vplivov na okolje, storitve svetovanja in pomoč pri analizi in
načrtovanju spletnih aplikacij, računovodske storitve za meseca januar in februar. Stroški
tekočega vzdrževanja računalniške in programske opreme se nanaša na vzdrževanje licenc
Oracle, stroške migracije strežnikov, indeksiranje, optimiziranje, preverjanje konsistentnosti
podatkov v e-Športu, integracijo aplikacij Špak in Moj šport v novo programsko ogrodje eŠporta, sistemska administracija, vzdrževanje obstoječih računovodskih programov in
programov športa (LPŠ občine, Naučimo se plavati, ŠOM), enoletne licence antivirus in Web
help desk in vzdrževanje programov MWare. Stroški najemnin se nanašajo na najemnino za
poslovne prostore in opremo. Stroški pogodb o delu in avtorskih pogodb se nanašajo
izključno na avtorske pogodbe in sicer za pripravo športno gibalnih strokovnih vsebin za
nacionalni program za otroke stare od 2 – 5 let ter za avtorje člankov v reviji Šport mladih. V
okviru drugih stroškov največji delež zavzemajo stroški oblikovanja revije Šport mladih in
Informatorja, ter digitalizacija revij Šport mladih zaradi ureditve arhiva.
Struktura stroškov storitev za leto 2010
Stroški tekočega
vzdrževanja rač. in
programske opreme
6%
Drugi stroški
4%
Stroški pogodb o delu
in avtorskih pogodb
Stroški povezani s
2%
službenimi potovanji
Stroški sodnih, reviz. in pod.
1% Stroški
strok. storitev
najemnin
7%
4%
Stroški PPT prometa
1%
Stroški ZŽS (ESS)
31%
Stroški ŠOM
44%
STROŠEK AMORTIZACIJE
Celotna amortizacija je v letu 2010 znašala 17.631,97 EUR in je bila v celoti odpisana v
breme sredstev ustanovitelja. V celotnih stroških amortizacija predstavlja 0,9%.
STROŠEK DELA
V letu 2010 je zavod ustvaril za 339.735,34 EUR stroškov dela, kar predstavlja 17,7%
celotnih stroškov.
20
Prikaz strukture stroškov dela za leto 2010:
(v EUR)
ZNESEK
STRUKTURA
ZNESK
leto 2010
leto 2010
leto 2009
(v %)
Plače zaposlenih
STRUKTURA SPREMEMBA
leto 2009
2010 / 2009
(v %)
Indeks
265.579
78,2
28.758
69,5
923,5
Nadomestila plač zaposlenih
1.608
0,5
0
0,0
/
Prispevki in davki na plače
43.018
12,7
4.630
12,9
929,1
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje
3.652
1,1
237
0,7
1.542,9
Ostali stroški plač
25.878
7,6
2.322
6,5
1.114,3
SKUPAJ
339.735
100,0
35.947
100,0
945,1
Konec leta 2010 je bilo v zavodu zaposlenih 12 oseb, od tega eden zaposlen konec meseca
novembra, ki se financira iz sredstev ESS. Ena oseba je z delom začela v mesecu februarju
2010, ena oseba v mesecu marcu 2010 in ena oseba v mesecu juliju 2010. V mesecu
februarju je v zavodu delovno mesto prekinil eden od informatikov, ki je bil nadomeščen šele
sredi meseca junija 2010. V letu 2009 je bil v zavodu do sredine meseca decembra zaposlen
zgolj direktor.
Največji delež v stroških dela predstavljajo plače zaposlenih in sicer 267.186,88 EUR. Stroški
prispevkov in davkov znašajo 43.018,10 EUR. Ostali stroški plač zajemajo stroške prevoza
na delo in z dela, stroške prehrane in stroške regresa za letni dopust.
Struktura stroškov dela za leto 2010
Plače zaposlenih
78,2%
Nadomestila
plač
zaposlenih
0,5%
Prispevki in davki na plače
12,7%
KDPZ
1,1% Ostali stroški
plač
7,6%
POSLOVNI IZID
V letu 2010 je Zavod realiziral za 41.441,10 EUR presežka prihodkov nad odhodki po
obdavčitvi. Presežek se nameni za investicije.
Ljubljana, 14. februar 2011
Gabrijel Gros
direktor
21