Untitled - LIV Kolesa, doo

Transcription

.
Letno poročilo 2011
KAZALO
I
UVODNI DEL
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
1.6
FINANČNI POUDARKI O POSLOVANJU V LETU 2011
POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2011
POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI, KI SO NASTALI PO KONCU LETA 2011
PISMO DIREKTORJA
OSEBNA IZKAZNICA DRUŽBE
MEZO ORGANIZACIJSKA SHEMA DRUŽBE
II POSLOVNO POROČILO
2.1
2.2
2.3
2.4
2.5
2.6
2.7
2.8
2.9
2.10
2.11
2.12
2.13
2.14
POSLANSTVO IN VIZIJA DRUŽBE
ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA
PRODAJA IN TRŽNI POLOŽAJ DRUŽBE
NABAVA
PROIZVODNJA IN NALOŽBE
DOSEGANJE CILJEV NA PODROČJU KAKOVOSTI
RAZISKAVE IN RAZVOJ NOVIH IZDELKOV
INFORMATIKA
FINANČNO UPRAVLJANJE
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
PRIČAKOVAN RAZVOJ DRUŽBE V LETU 2011
OKOLJSKA POLITIKA
ZAPOSLENI IN IZOBRAŽEVANJE
ORGANIZACIJSKA KLIMA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST
III LETNO RAČUNOVODSKO POROČILO
3.1
3.2
TEMELJNE RAČUNOVODSKE USMERITVE IN METODE VREDNOTENJA POSTAVK
V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI DRUŽBE LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA,
D.O.O
3.2.1 RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE
3.2.1.1 Bilanca stanja
3.2.1.2 Izkaz poslovnega izida
3.2.1.3 Izkaz denarnih tokov
3.2.1.4 Izkaz gibanja kapitala
3.2.2 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
3.3
3.4
3.5
3.6
RAČUNOVODSKI KAZALNIKI
POROČILO REVIZORJA
KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE
POROČILO REVIZORJA
2
.
I.
UVODNI DEL
1.1 FINANČNI POUDARKI O POSLOVANJU V LETU 2011 ZA DRUŽBO
POSTAVKE v EUR, oziroma kot je navedeno
Čisti prihodki iz prodaje
Prihodki iz poslovanja
Poslovni izid iz posl. pred amortizacijo (EBITDA)
% v prihodkih iz poslovanja
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
% v prihodkih iz poslovanja
Čisti poslovni izid:
- znesek v EUR
- % v prihodkih iz poslovanja
Bilančna vsota
Kapital 31.12.
% v virih sredstev
Število zaposlenih:
- na dan 31.12.
- iz ur
Investicije
1.2
2007
26.146.811
26.536.675
1.683.018
6,3
807.174
3,0
2008
27.639.859
28.616.273
2.249.304
7,9
1.072.407
3,7
2009
13.048.504
13.518.170
-184.992
-1,4
-1.260.330
-9,3
2010
15.348.941
16.120.499
1.738.129
10,8
718.161
4,5
2011
IND 11/10
16.854.920
110
17.248.416
107
1.195.394
69
6,9
64
112.212
16
0,7
15
387.369
1,5
20.160.974
2.910.747
14,4
392.953
1,4
21.595.754
3.303.700
15,3
-1.906.831
-14,1
20.999.853
1.396.870
6,7
74.492
0,5
20.696.120
1.471.362
7,1
-563.755
-3,3
19.291.265
827.360
4,3
-757
-707
93
56
60
312
298
1.849.706
309
312
2.584.350
268
259
4.432.284
206
41
371.671
212
159
473.403
103
389
127
POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI V LETU 2011
•
Dolgotrajna pogajanja s potencialnim kupcem programa hidravličnih dvigal so neuspešno zaključena.
Dokončno smo se razšli s potencialnim kupcem.
•
Skupščina družbe je dne 24.6.2011 na delovno mesto direktorja družbe imenovala Jožeta
Hrovata. Novi direktor je prevzel dolžnost s 1.7.2011.
Lastniki družbe so sprejeli sklep o pripojitvi družbe LIV Nova k obvladujoči družbi. Presečni dan
je 31.12.2011.
Prodaja Mlekarne v Hruševju z ustvarjenim dobičkom v višini 49,925 EUR.
•
•
1.3 POMEMBNEJŠI POSLOVNI DOGODKI, KI SO NASTALI PO KONCU LETA 2011
•
•
Odvisna družba LIV NOVA, d.o.o. je pripojena matični družbi.
Skupščina družbe je dne 08.06.2012 na delovno mesto direktorja družbe imenovala
dr. Borisa Jelena.
3
.
1.4 PISMO DIREKTORJA
V letu 2011 se niso uresničile vse želje in napovedi, ki smo ji
smo jih zastavili v poslovnem načrtu. Tako leta 2011 kot
preteklega 2010 smo si prizadevali izboljšali finančno stabilnost
družbe, žal pa nam ni uspelo realizirati dokapitalizacijo družbe,
prav tako nismo bili uspešni na področju dezinvestiranja. Uspelo
pa se nam je dogovoriti z bankami o reprogramiranju dela
finančnih obveznost (moratorij s 1.9.2011 za dobo šestih
mesecev). Tako smo načrtovano dezinvestiranje in
dokapitalizacijo prenesli na naslednje leto.
Čisti prihodki iz prodaje izdelkov in storitev družbe so znašali 16,9 mio EUR, kar je sicer za 10% več kot
leta 2010, vendar je bilo to premalo, glede na višino fiksnih stroškov družbe, za pozitivno poslovanje.
Družba je ustvarila 1,2 mio dobička pred amortizacijo (EBITDA), 112,2 tisoč EUR dobička iz poslovanja
in 563,7 tisoč EUR čiste izgube.
Za velik del končne izgube lahko pripišemo krivdo izrednim dogodkom: dvigu cen osnovnih materialov in
energentov, ki ga nismo uspeli nadomestiti s povečanjem cen naših izdelkov, niti zmanjšanjem stroškov,
predvsem stroškov dela. Rast prodaja je bila precej manjša od načrtovane predvsem zaradi težke
likvidnostne situacije, kar je postopoma dvigovalo nezaupanje poslovnih partnerjev, ki so dobavo
materiala in storitev pogojevali z avansnimi plačili.
Na drugi strani pa smo na nekaterih trgih zaznali krepitev povpraševanja, ki se je odražalo v
povečanem obsegu naročil. Zaradi likvidnostne situacije vseh naročil nismo mogli sprejeti in smo
selekcionirali naročila oziroma izbirali naročila glede na dobičkonosnost izdelkov in zanesljivost kupcev.
Žal pa tako dosežen obseg proizvodnje in posledično prodaje ni bil zadosten za pozitivno poslovanje.
Na kratko lahko rečemo, da v letu nismo bili uspešni pri zagotavljanju obratnih sredstev za financiranje
povečanega obsega poslovanja in pridobivanja novih poslov. Slednje bomo poskušali zagotoviti v
naslednjem letu, tudi s pomočjo dezinvestiranja poslovno nepotrebnih sredstev in fokusiranja na ciljne
programe, produkte in kupce.
Uprava je v letu 2011 navkljub težkimi gospodarskimi pogoji uspešno obvladovala finančne razmere ter
skrbela za likvidnost družbe. Redno je poravnavala obresti iz naslova financiranja, obveznosti do
delavcev in države.
V letu 2012 načrtujemo nadaljnjo rast prodaje, predvsem na tujih trgih in pozitivno poslovanje. Glavna
naloga bo sanacija družbe, ki žal ne bo mogoča brez odprodaje dela premoženja. Vse kaže, da bomo
tokrat pri tem uspešni.
Trdo verjamem, da bo družbi, navkljub negotovim gospodarskim razmeram, uspelo odprodati del
premoženja in poplačati nakopičene obveznosti. Z nadaljnjimi racionalizacijami poslovanja,
optimizacijami stroškov, obvladovanjem finančnih in drugih tveganj, pa uresničiti cilje poslovnega načrta
2012 ter doseči dolgoročno finančno stabilnost družbe.
4
.
Zahvaljujem se vsem deležnikom v procesu (sodelavcem, dobaviteljem, bankam in kupcem) za pomoč
pri obstoju perspektivne družbe LIV Hidravlika in Kolesa., d.o.o..
1.5
OSEBNA IZKAZNICA DRUŽBE
Ime družbe
LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o.
Skrajšano ime družbe
Naslov
Direktor družbe
Telefon
Telefax
Elektronska pošta
Spletna stran
Šifra dejavnosti
Davčna številka
Matična številka
Osnovni kapital
Število zaposlenih 31.12.2011
LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o.
Industrijska cesta 2, 6230 Postojna
Jože HROVAT ob zaključku leta, dr. Boris Jelen ob sprejemanju LP
05 728 38 89
05 728 38 60
info@livkolesa.si
www.livhk.si
30.920
SI35194405
1317270
2.786.062
214
1.6 MEZO ORGANIZACIJSKA SHEMA DRUŽBE
DIREKTOR
Pooblaščenec vodstva za kakovost
Pooblaščenec vodstva ka okolje
Svetovalec direktorju družbe
PC HIDRAVLIKA
PC KOLESA
Prodaja in trženje
Prodaja in trženje
Proizvodnja
Proizvodnja
Kontrola
Kontrola
Razvoj
Razvoj in tehnologija
Tehnologija
Nabava
FRS in KADROVSKA
Operativna kontrola PC Kolesa
Kakovost
Operativna kontrola PC Hidravlika
Nabava
5
.
II.
2.1
POSLOVNO POROČILO
POSLANSTVO IN VIZIJA DRUŽBE
Najpomembnejše točke strateškega delovanja podjetja LIV Hidravlika in Kolesa so naslednje:
poslanstvo: lajšamo transport manjših bremen in povečujemo udobje uporabnikom (PC Kolesa ) ter lajšamo
dvigovanje večjih bremen (PC Hidravlika )
vizija : postati eden pomembnejših ponudnikov transportnih koles v Evropi (PC Kolesa) ter postati eden vodilnih
evropskih ponudnikov hidravličnih dvigal in naprav za manipulacijo s tovori. (PC Hidravlika )
vodilna ideja : avtomatizirati proizvodnjo, dopolniti izdelčni splet s produkti zahtevnejših konstrukcij in tehnologij
ter se približati kupcu .
2.2
ANALIZA POSLOVANJA
Zaradi realnega prikaza uspešnosti poslovanja družbe so za izračune in komentarje v analizi poslovanja
večinoma uporabljeni podatki za skupino LIV Hidravlika in kolesa ( v nadaljevanju Skupina).
Leto 2011 je bilo za družbo še zahtevnejše od l. 2010. Obseg in struktura prodaje ter dobičkonosnost
poslovanja so bili pod pritiskom visokih cen surovin in materiala ter plačilnih tveganj. Skupina je, glede
na dane zunanje okoliščine, dosegla solidno rast in je v primerjavi z l. 2010 povečala čiste prihodke od
prodaje za 11% oziroma za 1.669 tisoč EUR. Čisti prihodki od prodaje izdelkov in storitev Skupine so
znašali 16.780,5 tisoč EUR.
Leta 2009, ko so se nam naročila zmanjšala za več kot polovico, je bilo za družbo težko, zahtevno
leto. Prihodki iz poslovanja Skupine so padli od 28.616 tisoč EUR ( leto 2008) na 13.480 tisoč EUR
(leto 2009). Ustvarili smo izgubo v višini 1,9 mio EUR, vendar smo preživeli, kar velikem številu družb to
ni uspelo. Pustilo je pa posledice na poslovanje družbe, predvsem likvidnost. Leta 2010 so prihodki iz
poslovanja Skupine znašali 15.893 tisoč EUR, leta 2011 pa 17.188 tisoč EUR. Ustvarili bi več
prihodkov kot smo, če bi imeli več sredstev za financiranje povečanega obsega poslovanja. Velika
razlika med letom 2009 in letom 2011 je, da smo imeli v letu 2011 veliko več naročil kot smo jih lahko
financirali.
Čisti prodaji iz prodaje Skupine so v l. 2011 znašali 16.780,6 tisoč EU/R, kar je za 11% več kot leto prej
6
.
Graf 1 : Čisti prihodki od prodaje
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
94.000
19.000.000
17.000.000
16.780.548
89.000
87.267
84.000
15.111.370
15.000.000
79.000
v EUR
13.000.000
11.000.000
74.000
74.646
69.000
9.000.000
64.000
7.000.000
59.000
5.000.000
54.000
3.000.000
49.000
1.000.000
44.000
leto 2010
leto 2011
Čisti prihodki na zaposlenega
Povprečno število delavcev iz ur Skupine je znašalo v l. 2011 202, kar je za 5% več kot leta 2010. S
5% povečanjem števila zaposlenih smo povečali čiste prihodke iz prodaje za 11%. Čisti prihodki iz
prodaje na zaposlenega so bili v letu 2011 za 17% večji kot leta 2010; znašali so 87.267 EUR.
Graf 2: Stroški dela
STROŠKI DELA
4.500.000
4.311.042
4.113.159
24.000
4.000.000
22.000
v EUR
3.500.000
21.390
21.295
20.000
3.000.000
18.000
2.500.000
16.000
2.000.000
14.000
1.500.000
12.000
1.000.000
10.000
leto 2010
Stroški dela
leto 2011
stroški dela na zaposlenega
7
.
Stroški dela so bili v letu 2011 večji kot leta 2010 in sicer za 5 %, kar je posledica večjega števila
zaposlenih. Stroški dela na zaposlenega so znašali 21.295 EUR, leta 2010 pa 21.390 EUR.
Stroški amortizacije so bili v primerjavi z letom 2010 večji za 6%, kar je posledica aktiviranja investicij.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih so znašali 99.725 EUR in so za 77 % večji kot
leta 2010. Kar 86% teh odhodkov se nanaša na evidenčni odpis terjatev. Povečanje odpisov terjatev
je posledica stečajev in prisilnih poravnav objavljenih v l.2011. Družba je evidenčno odpisala vse
terjatve, ki so zapadle in je od zapadlosti na dan 31.12.2011 poteklo več kot 180 dni. Med letom smo
oblikovali popravke vrednosti za družbe, ki so šle v stečaj (LTH, Alpos) ali je bil uveden postopek
prisilne poravnave (Merkur). V letu 2011 smo dokončno odpisali ali oblikovali popravek vrednosti
terjatev v skupnem znesku 85.937 EUR, kar je za 102% večje kot leto prej.
Graf: 3:Dobiček iz poslovanja
DOBIČEK IZ POSLOVANJA
800.000
4.000
719.358
700.000
3.500
v EUR
3.553
600.000
3.000
500.000
2.500
400.000
2.000
300.000
1.500
200.000
1.000
93.634
100.000
500
487
0
0
leto 2010
Dobiček iz poslovanja
leto 2011
Dobiček iz poslovanja na zaposlenega
Skupina je v letu 2011 ustvarila dobiček iz poslovanja v višini 93.634 EUR. Skromen dobiček iz
poslovanja je v največji meri posledica rasti cen vhodnih materialov; stroški porabljenega materiala
skupaj z nabavno vrednostjo prodanega blaga so bili v l. 2011 večji za 20% kot leta 2010, čisti prihodki
iz poslovanja pa so bili večji le za 11%.
V Skupini smo ustvarili 1.103145 EUR poslovnega izida pred obrestmi in amortizacijo (EBITDA), kar je
za 158 % manj kot leta 2010. Zmanjšanje je posledica manjšega ustvarjenega dobička iz poslovanja
kot leta 2010, amortizacija je bila večja za 6%.
8
.
Graf 4: EBITDA
DOBIČEK IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO (EBITDA)
2.000.000
10.000
9.045
1.800.000
1.600.000
9.000
1.739.326
8.000
1.400.000
7.000
1.103.145
v EUR
1.200.000
1.000.000
5.449
6.000
5.000
800.000
4.000
600.000
3.000
400.000
2.000
200.000
1.000
0
0
leto 2010
leto 2011
EBITDA
EBITDA na zaposlenega
Graf 5: Čisti poslovni izid
ČISTI POSLOVNI IZID
v EUR
800.000
3.000
300.000
74.492
2.785
563.755
2.500
-200.000
leto 2010
leto 2011
2.000
-700.000
1.500
-1.200.000
1.000
-1.700.000
500
-2.200.000
387
Čisti poslovni izid
0
Čisti poslovni izid na zaposlenega
Skupina je leto 2011 zaključila z izgubo v višini 583,605 EUR; izguba na delavca znaša 2.883 EUR.
Glavni vzroki za doseženo izgubo:
• Povečanje cen vhodnih materialov nam v veliki meri ni uspelo vkalkulirati v cene naših izdelkov.
To kar nam je uspelo, je bilo narejeno s časovnim zamikom. Zaradi pomanjkanja denarnih
sredstev , so bile tudi nabave razdrobljene, kar je povečevalo cene vhodnih materialov. Višje
9
.
•
•
cene so bile tudi posledica slabše pogajalske pozicije družbe, zaradi zamud pri poravnavi
dolgov. Delež materiala v čistih prihodkih od prodaje je bil leta 2011 za 4% večji kot leta 2010;
znašal je 55,7%, leta 2010 pa 51,7%. Če bi bil delež materiala enak kot leta 2010, bi bil
dosežen rezultat poslovanja boljši za 671 tisoč EUR.
Prevelik nivo fiksnih stroškov družbe izhaja iz prevelikih strojnih, prostorskih in kadrovskih
kapacitet glede na obseg poslovanja
Kljub zmanjšanju finančnih obveznosti so bili odhodki za posojila prejeta od bank v letu 2011
za 17%,večji kot l. 2010; znašali so 669.346 EUR, kar predstavlja 3,9% prihodkov iz
poslovanja Skupine.
Tekom leta 2011 smo sprejeli in realizirali niz ukrepov za izboljšanje stanja, učinki so, vendar njihov
vpliv je viden s časovnim zamikom – njihov bistven učinek pričakujemo v letu 2012. Na področju
dezinvestiranja, oziroma odprodaje poslovno nepotrebnih sredstev, je družbi uspelo odprodati tri
avtomobile in mlekarno v Hruševju. V letu 2012 je predvideno nadaljevanje aktivnosti na tem področju,
vendar so časi zelo ne naklonjeni odprodaji odvečnih nepremičnin
Graf 6: Dodana vrednost
DODANA VREDNOST
31.000
6.500.000
5.907.503
30.722
6.000.000
30.500
30.000
5.500.000
5.577.750
29.500
v EUR
5.000.000
29.000
4.500.000
4.000.000
28.500
28.000
27.553
27.500
3.500.000
27.000
3.000.000
26.500
2.500.000
26.000
2.000.000
25.500
leto 2011
Dodana vrednost
leto 2010
Dodana vrednost na zaposlenega
Ustvarjena dodana vrednost je v letu 2011 znašala 5.577.750 EUR in je v primerjavi z ustvarjeno v
letu 2010 manjša za 8%. Zmanjšanje je posledica večje rasti materialnih stroškov kot prihodkov;
stroški storitev so imele manjšo rast ( 5%). Posledično je tudi dodana vrednost na zaposlenega manjša
kot leto prej, in sicer za 10%; znašala je 27.553 EUR .
Bilančna vsota Skupine je na zadnji dan leta 2011 znašala 19,291,044 tisoč EUR, kar je 6 % manj kot
konec leta 2010. Manjšo vrednost so imela dolgoročna ( za 3%) in kratkoročna sredstva (za 12%).
Zmanjšanje dolgoročnih sredstev je posledica skromnih investicij v letu 2011, ki so bile manjše od
obračunane amortizacije.
10
.
Na zmanjšanje kratkoročnih sredstev je najbolj vplivalo zmanjšanje zalog; konec leta so bile manjše za
12% kot leta 2010. Kljub povečanem obsegu poslovanja so bile zaloge tekom vsega leta 2011 manjše
kot leto prej, posledično je bil čas vezave sredstev v zalogah krajši za 28 dni.
Konec leta 2011 so bile tudi kratkoročne poslovne terjatve manjše kot konec l. 2010, in sicer za 7%.
Naši kupci so bili boljši plačniki kot leto prej. Čas vezave sredstev v terjatvah je bil krajši za 9 dni;
povprečno je znašal 73 dni.
Najpomembnejšo postavko med sredstvi tudi konec leta 2011 predstavljajo opredmetena osnovna
sredstva, kljub zmanjšanju njihove absolutne vrednosti; predstavljajo 63,2 % vseh sredstev družbe
(povečanje deleža v strukturi sredstev za 2,4 %).
Obvladovanju kratkoročnih sredstev, ki predstavljajo 35,9 % v strukturi sredstev Skupine, posvečamo
posebno pozornost. Kljub povečanju obsega poslovanja so bila kratkoročna sredstva na dan
31.12.2011 manjša kot eno leto prej in sicer za 12 % zaradi učinkovitejšega obvladovanja terjatev in
zalog. Delež zalog v strukturi sredstev na dan 31.12.2011 je znašal 18,2 % ( konec leta 2010 19,4
%), delež terjatev iz poslovanja pa 17,1 % (konec leta 2011 17,3 %). Čas vezave sredstev v zalogah
in terjatvah je bil v letu 2011 krajši kot v letu 2010.
Graf 7: Sredstva Skupine
SREDSTEVA na dan 31.12.
150.747
Ostalo
359.487
3.303.991
3.558.898
Krat. poslovne terjatve
3.513.731
4.008.003
Zaloge
Naložbene nepremičnine
31.12.2010
-
12.195.701
12.540.049
Opredmetena OS
Neopred.OS
-
31.12.2011
126.873
144.835
1.500.000 3.000.000 4.500.000 6.000.000 7.500.000 9.000.000 10.500.00 12.000.00 13.500.00 15.000.00
0
0
0
0
v EUR
11
.
Graf 8: Struktura sredstev Skupine
STRUKTURA SREDSTEV NA DAN 31.12
Kratkoročna sr.;
6.927.987
Dolgoročna sr.;
12.356.563
Kratkoročna sr.;
7.897.330
Dolgoročna sr.;
12.713.942
2011
2010
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Kratkoročna sredstva so na dan 31.12.2011 imela za 2,4 % manjši delež v strukturi sredstev kot konec
leta 2010. Delež je znašal 35,9 %, konec leta 2010 pa 38,3 %. Delež dolgoročnih sredstev v strukturi
sredstev se je povečal za enak odstotek kot so se zmanjšal pri kratkoročnih sredstvih. Konec leta 2011
je znašal 64,1 %.
Graf 9: Viri sredstev Skupine
VIRI SREDSTEV na dan 31.12.
Ostalo
50.193
44.252
Kratkoročne pos.obveznosti
4.464.553
4.498.901
Kratkoročne fin.obveznosti
4.256.511
4.685.510
9.301.509
Dolgoročne obveznosti
9.477.823
Rezervacije in dol.PČR
Kapital
-
412.942
515.846
31.12.2010
805.335
1.388.940
2.000.000
4.000.000
6.000.000
8.000.000
10.000.000
31.12.2011
12.000.000
v EUR
12
.
Kapital Skupine je nominalno manjši kot na koncu leta 2010 za ustvarjen izgubo v letu 2011 v višini
583,6 tisoč EUR, kar je imelo za posledico zmanjšanje deleža kapitala v strukturi virov za 2,5 %. Delež
kapitala v strukturi virov znaša 4,2 %.
Delež dolgoročnih obveznosti v virih sredstev je na dan 31.12.2011 je za 2,2% večji kot na začetku
leta kljub nominalnem zmanjšanju za 2%, ker je nominalno zmanjšanje drugih postavk v strukturi virov
večje, in sicer kapitala za 6% in kratkoročnih obveznosti za 5%.
Graf 10: Struktura virov
Struktura virov - 31.12.2010
Struktura virov - 31.12.2011
Kapital
4%
Kapital
7%
Dolg.obveznosti
50%
Dolg.obveznosti
47%
Krat.obveznosti
46%
Kratk.obveznosti
46%
Finančne obveznosti družbe ( dolgoročne in kratkoročne ) so na dan 31.12.2011 znašale 13.558
tisoč EUR, kar je za 4 %, oziroma 605 tisoč EUR manj kot konec leta 2010. Zmanjšanje je posledica
plačanih anuitet za dolgoročne kredite. Banke v l. 2011 niso bile ravno radodarne z odobritvami novih
kreditov, odobrile pa so nam moratorij na odplačevanje večine dolgoročnih kreditov za 6 mesecev.
Dolgoročne in kratkoročne obveznosti družbe oz. Skupine
ELEMENTI
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Druge dolgoročne finančne obveznosti
Skupaj dolgoročne obveznosti
Kratzkoročne finančne obveznosti do bank
Druge kratkoročne finančne obveznosti
Skupaj kratkoročne obveznosti
leto 2011
4.070.498
186.013
4.256.511
9.100.178
201.331
9.301.509
leto 2012
4.566.517
118.993
4.685.510
9.149.503
328.320
9.477.823
Skupaj kratk. in dolgoroćne finančne obveznosti
13.558.020
14.163.333
v EUR
IND
89
156
91
99
61
98
96
Ker odvisna družba nima finančnih obveznosti do bank ali drugih finančnih inštitucijah so finančne
obveznosti Skupine (dolgoročne in kratkoročne) enake finančnim obveznostim družbe.
Kratkoročne poslovne obveznosti so na dan 31.12.2011 znašale 4,465 tisoč EUR in so za 1 % oziroma
34 tisoč EUR manjše kot na začetku leta.
13
.
2.3 PRODAJA IN TRŽNI POLOŽAJ DRUŽBE
Prodaja izdelkov in storitev družbe je bila v letu 2011 za 11 % večja kot leta 2010. rast prodaje bi bila
večja, če bi družba imela več razpoložljivih sredstev za financiranje povečanega obsega poslovanja.
Tekom vsega leta je značilno, da je družba imela, za razliko od zadnjih dveh letih, več naročil kot smo
jih lahko sprejeli, glede na omejeno razpoloživa finančna sredstva s katerimi je družba razpolagala.
Prodaja profitnega centra Hidravlika je bila višja za 29 %, prodaja na PC kolesa pa višja za 2 % v
primerjavi z letom 2010. Največjo rast prodaje smo zabeležili na programu hidravličnih dvigal,
posledično se je povečal delež tega programa v strukturi prodaje družbe - večji je kot leta 2010 za 6%;
znaša 35%.
DELEŽ POSAMEZNIH PROGRAMOV V SKUPNI PRODAJI DRUŽBE
l. 2011
Tehnični izdelki iz
kovin
7%
Tehnični izdelki iz
kovin
6%
Hidravlični žerjavi
35%
Samokolnice
6%
DELEŽ POSAMEZNIH PROGRAMOV V SKUPNI PRODAJI DRUŽBE
l. 2010
Hidravlični žerjavi
29%
Kolesa
55%
Kolesa
53%
Samokolnice
9%
0
-6
Kljub manjši rasti program koles ostaja vodilni program družbe, delež v strukturi prodaje tega programa
znaša 53 %.
Prodajo družbe po trgih in primerjavo s preteklim letom ponazarjata naslednja dva grafikona:
14
.
+
Prodaja po področjih - leto 2011
Prodaja po področjih - leto 2010
Ostala tujina
21%
Ostala tujina
22%
EU
57%
Slovenija
21%
2.3.1
EU
60%
Slovenija
19%
PC Kolesa
Strategija produktnega razvoj v PC Kolesa
V letu 2011 smo analizirali potrebe po trgih in začeli s sistematično pripravo razvoja produktov za
posamezna področja organizacijskih enot. Cilj je bil in bo tudi v prihodnosti razširiti širino programa in
poskušati tudi z dobavo končnih proizvodov ali rešitev.
Kratek oris stanja po organizacijskih enotah:
Samokolnice: program samokolnic je bil tradicionalno omejen na potrebe slovenskega trga in trga JV
Evrope. Naše cilje smo si zastavili na zahodnih trgih in posledično razvili samokolnice, ki so tem
tržiščem prilagojeni.
Kolesa: zastavili smo si za cilj dopolnitev programa s kolesi, ki jih nimamo v asortimanu in za katera
obstaja povpraševanje na trgu.
TPK: program je do določene mere omejen zaradi svojih tehnoloških kapacitet. Usmerili smo se v
analizo možnosti pri storitvah in dodelavah.
Strategija razvoja nosilcev trženja v državah
V letu 2011 smo analizirali trg. Skozi znane podatke, poglobljeno analizo pri obstoječih in pa vsem novi
kontaktih smo določili tipe kupcev, ki jih bomo pridobili in obdelali po trgih. Postavili smo tako prioritetno
lestvico kupcev:
•
Proizvajalci končnih proizvodov, ki imajo stalne potrebe in kjer gre za množično
proizvodnjo
•
Postavitev enega ali več distribucijskih kanalov po državah, glede na potrebe,
velikosti in specifiko države
•
Podjetja, ki se ukvarjajo z obnavljanjem in popravilom vozičkov, kontejnerjev ipd.
Področje je zanimivo posebno tam , kjer smo z našimi proizvodi prisotni v
poprodajnih kanalih proizvodov, ki jih dobavljamo tudi OE.
•
Posebna usmeritev je tudi prodaja preko prodajnih mrež s katerimi dosežemo
končne uporabnike
15
.
•
Strateške povezave s kupci in dobavitelji na različnih trgih, kar nam občutno
znižuje stroške vstopa na trg
Tržna situacija in aktivnosti v l 2011 v PC Kolesa.
Naše proizvode prodajamo v več kot 38 državah, raztresenih po celem svetu. To dejstvo pomeni, da
nudimo proizvode globalno in s tem tekmujemo z vsemi našimi tekmeci, ki prihajajo iz Evrope in pa
predvsem iz daljnega Vzhoda. Naši konkurenti iz Azije so zelo nevarni saj so delavni, dosledni, imajo
prednost v nizki ceni delavne sile in pa v subvencijah na končne izdelke, ki jih Kitajska daje svojim
izvoznim firmam. To ima za posledico, da imajo kitajske firme tudi v manjše stroške v trženju, saj veliko
število kupcev zaradi stroškovne zanimivosti obiskuje te firme.
2.3.2 PC Hidravlika
Strategija trženja hidravličnih dvigal LH je zasnovana na dejstvu, da so to dvigala višjega kakovostnega
razreda in posledično tudi višjega cenovnega razreda.
Glede na količino letno proizvedenih tovrstnih dvigal ocenjujemo, da smo med svetovno priznanimi
blagovnimi znamkami v letošnjem letu zasedali četrto mesto, naša ambicija pa je postati tretji
proizvajalec gozdarsko/odpadaških dvigal na svetovnem trgu.
Prvo polovico leta 2011 je zaznamovala zelo dobra prodaja predvsem na tržišču EU, ki se je v drugi
polovici postopoma poslabševala. Drugo polovico leta zaznamuje precejšnje povečanje prodaje v
Sloveniji, predvsem pa na Izvoznih trgih, kot so Japonska, Indonezija, Belorusija in J. Afrika, kar je le
nekoliko nadomestilo izpad v državah EU. Leto smo tako zaključili s 5.644.189 EUR prodaje, kar je 2%
nad planom in 29% nad doseženo lanskoletno prodajo
.
Prodaj a PC Hidrav lika 2010
Prodaja PC hidravlika 2011
IZVOZ
12%
IZVOZ
30%
SLO
15%
SLO
16%
EU
54%
EU
73%
Spremenjeno dogajanje na trgih nazorno prikazujta zgornja dva grafa iz katerih je razvidno, da se je
struktura prodaje po trgih v letu 2011 v primerjavi z letom poprej bistveno spremenila.
Povečanje prodaje je bilo moč beležiti predvsem na izvoznih trgih in v Sloveniji kamor je bilo, glede na
zmanjšanje povpraševanja v poznanih trgih EU, vloženega največ dela. Medtem, ko prodaja na trgih EU
ni dosegala lanskoletnih rezultatov smo v Sloveniji le te presegli za 39%, na izvoznih trgih pa povečali
za več kot trikratno lanskoletno količino.
Hiter odziv in sprememba strategije v prodaji se je v letošnjem letu izkazala kot zelo učinkovita prodajna
poteza, saj nam je le ta omogočila celo preseganje zastavljenih ciljev. Glede na ne preveč optimistične
gospodarske napovedi za države EU, bo taka prodajna strategija vpeljana tudi v letu 2012.
16
.
Velik poudarek bo dan na širjenje prodajne mreže na trgih izven EU. Med te dežele štejemo Rusijo,
ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo. Zelo pomembno pa je zadržati delež na vseh deželah kjer smo že
prisotni predvsem pa nadaljevati z aktivnostmi vezanimi na italijanskem in francoskem trgu, kjer se za
zdaj, navkjub slabi gospodarski napovedi za leto 2012, kažejo dobre možnosti za izboljšanje prodajnega
rezultata predvsem na segmentu reciklaže.
Leto 2011 lahko tako ocenimo za težavno, vendar glede na prodajni rezultat tudi relativno zelo uspešno
poslovno obdobje, saj nam je uspelo izpolniti plan in obdržati trend rasti še iz leta 2010.
2.4
NABAVA
Kar 53% prilivov iz naslova prodaje izdelkov in storitev družbe porabimo za nakup
vhodnih materialov, ki jih vgradimo v naše izdelke.
2.4.1 PC Kolesa
V letu 2011 smo v profitnem centru kolesa nabavili za 5,8 mio materiala.
Material smo v glavnem kupovali na domačem trgu ter na trgu EU.
Največji delež nabave predstavljajo pločevine – predvsem toplo valjane debelin 1,8 – 5mm ,
sledijo gumi obroči premera 50 do 250mm ter plastične mase – polipropilen in poliamid .
Leto 2011 so zaznamovali predvsem naslednji dejavniki :
• nihanja cen pločevine – predvsem kot posledica negotovih razmer v gospodarstvu
so cene pločevin nihale do 15% . Nihanje cen smo uspešno kompenzirali saj smo
nihanja pričakovali .
• dvig cene poliamida PA6 za več kot 30% - dvig cene poliamida je bil v celoti
nepričakovan zaradi tega le tega nismo uspeli kompenzirati v celoti
• konstanten nivo cen gumi obročev - deloma tudi zaradi letnih nabavnih pogodb s
fiksnimi cenami
Kakovost nabavljenega materiala
V letu 2010 sprejeta odločitev o opustitvi večine dobaviteljev iz vzhoda je ugodno vplivala na
kakovost dobavljenega materiala in število reklamacij zaradi tega. V letu 2011 smo tako v
glavnem sodelovali z evropskimi proizvajalci, deloma pa tudi s specializiranimi večjimi uvozniki
iz vzhoda.
Napoved gibanja cen za leto 2012
Napovedi glede gibanja cen materialov v letu 2012 so nepredvidljive . Glede na gospodarske
razmere in nekostanten obseg povpraševanja je zelo težko napovedati gibanje cen materialov ,
predvsem pločevin in plastičnih mas .
17
.
Kljub temu pričakujemo da bomo v letu 2012 uspeli zagotoviti dokaj konstanten nivo cen
vhodnih materialov – v kolikor to ne bo mogoče bo seveda služba prodaje morala prevaliti
dvig cen na naše kupce preko zvišanja cen naših izdelkov .
Glede na negotove razmere naši dobavitelji namreč niso pripravljeni
na sklepanje
dolgoročnih pogodb s fiksnimi cenami.
2.4.2 PC Hidravlika
Nabava, kot ena strateških funkcij naše družbe, pri deležu materiala v letu 2011 v
povprečju 42% od prodajne cene proizvodov, pomembno vpliva na uspešnost
poslovanja.
Profitni center Hidravlika (PCH) je v letu 2011 nabavil za 2,327mio € materiala. Nekaj manj kot
polovico materiala smo nabavili na slovenskem trgu, ostalo pa na trgu EU.
Vrednostno smo največ nabavili pločevine – predvsem visoko trdne iz drobnozrnatega jekla,
hidravličnih potnih ventilov, jeklenih cevi in ulitkov iz jeklene litine. Nabavljamo okrog 1800
različnih materialov.
Dobavljivost materiala je bila boljša kot leto poprej in s tem tudi zanesljivost dobav.Tudi dobavni
roki so se skrajšali, posebej še v drugi polovici leta zaradi povečanih proizvodnih kapacitet pri
dobaviteljih in zaradi manjšega povpraševanja na tržišču od predvidenega.
Skladno z našimi napovedmi so se cene materiala višale do konca polletja. Najpomembnejša je
bila podražitev ulitkov in pločevine ter nekoliko manj hidravličnih potnih ventilov v začetku
marca. Najbolj se je cena zvišala (bolj kot smo predvideli) polizdelkom in izdelkom iz tehnične
plastike, manj pa gibkim gumijastim cevem, mazivom ter barvam in lakom iz B skupine
materialov. Od začetka jeseni pa do konca leta so cene, predvsem jeklom, drsele spet navzdol.
Material se nam je v tem letu v povprečju podražil za 3%, kar je skoraj 0,5% več, kot smo
predvideli.
Kakovost nabavljenega materiala
V PC Hidravlika je kakovost nabavljenih materialov ostala na zelo solidni ravni. To je rezultat
dela z dobavitelji in njihov izbor iz prejšnjih in tekočega leta.
Ob 7,8% prevzetih več pošiljk in 10,5% prevzetih veš pozicij je število reklamacij ostalo isto kot
leto poprej in dosega 0,42% prevzetih pozicij, kar je manj od planiranega 1%. Enako valja za
stroške reklamacij.
Več kot pol reklamacij zajema puščanje ventilov (smo jih dali v popravilo – dokončno bo
problem rešen v drugi polovici leta 2012 z uvedbo novih tesnil in alternativno tudi popolnoma
novega ventila), tehničnih plinov (smo zamenjali jeklenke) in pokanje blaga na sedežih
(zamenjava – tu je problem do konca rešen z boljšo kvaliteto blaga šele v času pisanja tega
poročila).
Obvladovanje tveganj v nabavi
Tveganju zamude pri dobavah zaradi pomanjkanja materiala na tržišču smo se zoperstavili z
(tudi novimi) alternativnimi dobavitelji, kjer je bilo to potrebno. Tako smo uvedli nove dobavitelje
za kromane cevi in palice. Da smo ublažili porast cen in si zagotovili boljšo pogajalsko pozicijo
smo uvedli nove dobavitelje za tehnično plastiko, za tesnila in plastične čepe. Z istim razlogom
18
.
smo dobili novega dobavitelja za maziva, dodatne pa za jekleno pločevino pa tudi za
rezervoarje.
2.5
PROIZVODNJA IN NALOŽBE
V letu 2011 smo skoraj na vseh programih zaznali rast proizvodnje. Na programu hidravličnih žerjavov
kar za 25%, na programu koles pa nekoliko manj.
Trg dvigal se je umiril in stabiliziral, zato je bila proizvodnja dokaj stabilna. Glavni problem je povzročalo
zamujanje z dobavami materiala, kot posledica slabega likvidnostnega stanja družbe. Dobavni roki so
se zato podaljšali v mnogih primerih iz 45 na 90 koledarskih dni. V celem letu smo tako izdelali 180
dvigal. Na programu koles je bila situacija podobna. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev smo se
osredotočili v večji meri na proizvodnjo izdelkov z večno dodano vrednostjo. Zaradi tržne priložnosti smo
v zadnji tretjini leta ponovno oživili program trdega kroma. Pozitivni rezultati slednjega se bodo pokazali
v letu 2012.
Povečan obseg dela smo reševali predvsem z notranjo razporeditvijo delavcev in neenakomerno
razporeditvijo delavnega časa, v manjši meri pa smo se poslužili začasnega zaposlovanja ter najema
delavcev od koncesionarjev.
Leto ni bilo primerno za realizacijo večjih investicij, zato smo svoje moči usmerili v dokončanje že
začetega, ter v nujno potrebna investicijska in vzdrževalna dela.
Največja investicija v letu 2011 je bila zamenjava zastarele in potratne razsvetljave za sodobno,
računalniško krmiljeno, varčno razsvetljavo. Projekt smo izpeljali tudi delno z nepovratnimi sredstvi
države. Zaključili smo investicijo v novo generacijo kontejnerskih koles, vredno preko 500.000 €,
preuredili linijo za trdo kromanje, ter izpeljali investicijo v zmanjšanje vsebnosti ogljika v izpustih iz
lakirnice.
Potrebno je tudi poudariti , da smo v letu 2011 uspešno odprodali objekt stare mlekarne, ter tri osebne
avtomobie, v skupni vrednosti 140.000 €.
Znesek in struktura investicij je razvidna iz naslednje tabele:
Elementi
Neopredmetena sred.
Nepremičnine
Oprema
Orodja
Drobni inventar
Skupaj
2.6
2011
znesek v EUR
struktura v %
29.290
6
41.377
9
250.868
53
142.913
30
8.955
2
473.403
100
2010
znesek v EUR
struktura v %
7.029
2
22.680
6
140.678
38
201.135
54
149
0
371.671
100
IND
417
182
178
71
6.010
127
DOSEGANJE CILJEV NA PODROČJU KAKOVOSTI
Tudi v letu 2011 smo nadaljevali s politiko kakovosti, ki je usmerjena k izboljšanju kakovosti
izgotavljanja naročil kupcem, k izboljšanju kakovosti izdelkov in k optimalnemu izkoristku proizvodnih in
človeških virov.
19
.
Kakovost obvladujemo celovito in v skladu s sodobnimi metodami in mednarodnimi sistemskimi
standardi. Od leta 1995 imamo v družbi / profitnih centrih vpeljan sistem vodenja kakovosti, ki izpolnjuje
zahteve standarda ISO 9001 in s pomočjo katerega dosegamo optimalne cilje poslovanja.
V letu 2011 smo v družbi izvedli organizacijske spremembe, nova Mikroorganizacijska shema družbe
velja z dnem 19.09.2011. Ponovno se je vzpostavila SKUPINA ZA KAKOVOST IN OKOLJE, kratko
SKO, ki predstavlja najvišji organ v družbi LIV Hidravlika in Kolesa, d.o.o..
SKO skrbi za celovito vodenje kakovosti in ravnanje z okoljem in na tem področju opravlja naslednje
naloge:
• določa politiko in cilje kakovosti in ravnanja z okoljem,
• planira kakovost in ravnanje z okoljem,
• spremlja programe za izboljšanje kakovosti in realizacijo okoljskih ciljev,
• ocenjuje dosežene rezultate,
• pregleduje ugotovitve notranjih in zunanjih presoj sistema kakovosti in ravnanja z okoljem,
• spremlja stroške kakovosti in varstva okolja,
• planira usposabljanje za kakovost in okolje,
• obravnava kritične probleme kakovosti in varstva okolja,
• skrbi za stalno izboljševanje kakovosti poslovanja in ravnanja z okoljem,
• spremlja problematiko kakovosti in varstva okolja.
SKO sestavljajo direktor družbe = vodja SKO, vodja podpornih dejavnosti, vodja investicij in
vzdrževanja, vodja PCH, vodja PCK, vodja sistema kakovosti, vodja operativne kontrole PCH, vodja
operativne kontrole PCK, vodja prodaje in trženja PCH, vodja prodaje in trženja PCK, vodja nabave
PCH, vodja nabave PCK, vodja razvoja in tehnologije PCH, vodja razvoja PCK, vodja tehnologije PCK,
vodja proizvodnje PCH, vodja proizvodnje PCK, predstavnik vodstva za sistem vodenja kakovosti in
predstavnik vodstva za sistem ravnanja z okoljem.
Preverjanje uspešnosti delovanja sistema vodenja kakovosti je stalna naloga SKO (prej Kolegija
družbe). Posebej pa je bila preverjena na treh vodstvenih pregledih. Vodstveni pregled temelji na
vsebinah Poslovnika kakovosti in ravnanja z okoljem, PKO izd. 3 z dne 01.10.2011 in Vodila za izvedbo
vodstvenega pregleda N-052 izd. 2 z dne 01.10.2011.
Stroške slabe kakovosti spremljamo glede na realizirani promet družbe / profitnega centra / programa in
kot vsoto direktnih stroškov notranjega izmeta in stroškov reklamacij kupcev. V letu 2011 so bile še
vedno prisotne sledi kriznih let 2009 in 2010. Kljub temu in hkratnem povečanju zahtev kupcev na trgu
smo uspeli na obeh glavnih programih družbe (hidravlična dvigala in kolesa) povečati obseg prodaje.
Ob tem smo uspeli znižati stroške slabe kakovosti v celotni družbi za 7,9%.
V PC Hidravlika so doseženi stroški slabe kakovosti 1,28% fakturirane realizacije prodaje (plan 1,40%).
Doseženo stanje stroškov slabe kakovosti je v okviru panoge in bistveno boljše kot v predhodnih letih
2009 in 2010. Glede na predhodno leto smo zmanjšali stroške slabe kakovosti za 12,3%, ob
doseženem povečanju prodaje za 31%.
Glavni razlogi za doseženo stanje so uspešna konstrukcijska prenova dvigal, sistem stalnih izboljšav,
uvedba sistema avtokontrole v PC-ju v letu 2010 in pristop PDCA (planiraj – izvedi – preveri – ukrepaj).
Tako se PC Hidravlika kot proizvajalec hidravličnih dvigal za potrebe gozdarstva in zbiralcev odpadnih
surovin v pogledu kakovosti, učinkovitosti, varnosti in prijaznosti do okolja, postavlja ob bok vodilnim
evropskim proizvajalcem.
V PC Kolesa so doseženi stroški slabe kakovosti 0,89% fakturirane realizacije prodaje in v okviru
planiranih (plan 1,00%). Glede na predhodno leto so stroški slabe kakovosti sicer večji za 11,3%.
Doseženi rezultati stroškov kakovosti so zelo različni glede na posamezne proizvodne programe.
20
.
Poudariti velja, da so stroški kakovosti najnjižji na programu Kolesa, ki je osnovni program PC-ja.
Program Kolesa zajema 81% vse realizirane prodaje PC-ja in je imel v letu 2011 povečanje prodaje
glede na predhodno leto za 7%. Stroški kakovosti programa Kolesa dosegajo 0,63% fakturirane
realizacije prodaje (plan 0,75%) in so glede na leto 2010 nižji za 3,1%.
Na programu Samokolnice so doseženi rezultati najslabši, stroški kakovosti dosegajo 2,88% fakturirane
realizirane prodaje in so glede na leto 2010 večji za 26,9%. Vzrok za doseženo stanje je v zmanjšani
prodaji, 16%, in manjših serijah, rezultat tega pa je povečan notranji izmet.
Na programu Tehnični izdelki stroški kakovosti dosegajo 1,48% fakturirane realizirane prodaje. Stroški
so v okviru planiranih in primerljivi s stanjem v prejšnjih letih.
S tem se potrjuje pravilna usmeritev sistema kakovosti v vzpostavitev sistema avtokontrole ter
povečanje odgovornosti zaposlenih in povečanje zavesti o njihovem prispevku k poslovanju družbe
(uvedeno v letu 2008). Skupaj tako dosegamo cilj uvrščanja, tako PC-ja, kot celotne družbe, med
najpomembnejše evropske proizvajalce koles.
V letu 2011 sta bili izpeljani tako notranja kot zunanja presoja sistema vodenja kakovosti.
Zunanjo presojo je izvedel inštitut SIQ. Presoja je bila izvedena dne 26.10.2011 in je predstavljena v
zaključnem poročilu OSV 01061/2011 z dne 08.11.2011. Družba na podlagi poročila o presoji OSV
21
.
01061/2011, izvaja, vzdržuje in razvija sistem vodenja kakovosti ustrezno zahtevam standarda ISO
9001:2008.
2.7
RAZISKAVE IN RAZVOJ NOVIH IZDELKOV
2.7.1
PC Kolesa
2.7.1.1 Program koles
Osnova delovanja razvojne službe je bilo sledenje letnemu planu razvoja 2011. Ker pa je eden od
zaščitnih znakov našega podjetja tudi dobra odzivnost do kupcev, je bil tako kot že v preteklih letih, tudi
v lanskem letu velik del razvoja usmerjen v razvijanje novih različic že obstoječih izdelkov glede na
specifične zahteve kupcev. Pri tem gre za doseganje specifičnih želja kupcev in prehitevanje
konkurence z izdelki, ki jih nimajo v svojem programu. Istočasno pa gre tudi za plasiranje novega
izdelka – trenda za določen namen uporabe, ki je glede na izkušnje zelo pomemben za prisvajanje
tržnega deleža.
Druge aktivnosti razvoja so bile usmerjene v razvoj nadomestnih specifičnih izdelkov konkurenčnih
proizvajalcev z našimi lastnimi rešitvami, ki bi bile cenejše in hkrati konkurenčne.
Z nekaterimi kupci in dobavitelji smo poiskali sinergijske učinke med prodajnimi programi. Dandanes je
trg koles zelo razvejan, zato ne more vsakdo proizvajati celotne palete izdelkov. V povezavi z
določenimi proizvajalci - dobavitelji in kupci smo prišli do nove – prenovljene palete Koles za aparate in
ustanove ter do novega segmenta Transportnih vozičkov in zabojnikov.
Razvojno raziskovalne naloge smo usmerili v smer raziskovanja alternativnih tehnologij in postopkov
izdelave izdelkov in polizdelkov ter cenejšo izdelavo izdelkov ob enaki ali boljši funkcionalnosti:
• Z raziskovanjem tehnologije elektro cinkanja vzmetnih kovinskih elementov (elastična ISO
zavora) in posledic elektro cinkanja (vodikova krhkost) smo prišli do osvojitve postopka
razvodičenja, pri katerem iz galvansko obdelanega elementa izločimo atome vodika, ki se
vežejo v medkristalno rešetko in povzročajo pokanje cinkanih vzmetnih elementov. Z
osvojitvijo tega tehnološkega postopka smo lahko zamenjali dosedanji postopek zaščite
elastičnih zavornih elementov s prevleko iz materiala Dacromet (izvajanje v kooperaciji) s
tehnološkim postopkom elektro cinkanja, ki ga izvajamo v lastni proizvodnji. Pri tem se
močno skrajša čas in strošek izdelave izdelka.
• Zaradi zahtev standarda EN 840-5 po trdnosti koles (točka 4.9.3 Wheel testing) smo morali
kolesa s kovinskimi platišči sestavljati z osmimi aluminijastimi kovicami premera 8mm. To
poleg več materiala predstavlja tudi dvojni postopek kovičenja (4 + 4 kovice). S testiranjem
različnih izvedb in števila kovic smo prišli do izvedbe kolesa s samo štirimi kovinskimi
kovicami premera 5mm. To od nas zahteva samo eno operacijo kovičenja kolesa, kar pri
izdelavi kolesa predstavlja velik delež v ceni. Zaradi visokih zahtev po korozijski odpornosti
smo zaenkrat izbrali kovice iz nerjavnega material. Za prihodnje leto pa nam ostaja
raziskovanje kovic iz navadnega jekla s primerno protikorozijsko zaščito, ki bi po operaciji
kovičenja zagotavljala zahtevano korozijsko odpornost.
• Razvoj skupine koles z enojnim krogličnim uležajenjem, ki se uvrščajo med kolesa z
dvojnim krogličnim uležajenjem in kolesa z valjčnim uležajenjem. S tem smo dobili kolesa,
ki so po natančnosti in lahkotnosti teka enaka oz. celo boljša od koles z dvojnim krogličnim
22
.
•
uležajenjem (problem paralelnosti dveh ležajev) in veliko boljša od koles z valjčnim
uležajenjem ter cenovno primerljiva s slednjimi ter precej cenejša od dvojnega uležajenja
(en ležaj manj). Ta kolesa smo uvedli na kolesa iz poliamidnega materiala,
visokotemperaturna kolesa iz kakovostnega poliamida PA 6.6, kolesa s superelastik
oblogo, kolesa s poliuretansko ali z polietilensko oblogo.
Pri nadaljevanju razvoja koles za visoke temperature (do 280°C, kratkotrajno do 300°C)
smo raziskali primerne masti in kroglične ležaje pri izvedbi koles z enojnim krogličnim
ležajem. Prišli smo do ugotovitve, da potrebujemo kroglične ležaje iz nerjavnega materiala
z visoko temperaturno odporno mastjo (K-NATE), ki jih je na trgu težko dobiti. Zato smo
izdelali tehnološki postopek izdelave takšnih ležajev, kar je sicer dražje a v tem trenutku
edino primerno. V prihodnje ima služba nabave nalogo najti dobavitelja oz. proizvajalca, ki
bi nam takšne ležaje dobavljal serijsko.
2.7.1.2 Program samokolnice
Še vedno se nadaljuje trend horizontalne diverzifikacije programa samokolnic:
• Nadaljeval in zaključil se je razvoj 100l toplo cinkane samokolnice, ki je namenjena
predvsem avstrijskemu in nemškemu trgu. Glede na specifične zahteve glavnega kupca je
bilo potrebno pozornost usmeriti na nekatere dimenzije izdelka ter kakovostno delovanje
(majhen zračnosti kolesa). Z logističnega pogleda je bilo potrebno konstrukcijo prilagoditi
čim boljšemu skladanju izdelka tako v samem medfaznem postopku toplega cinkanja kot pri
končnem zlaganju na paleto ali na tovornjak.
• Za proizvajalca plastičnih posod Roto smo razvili dva izdelka: ogrodje za samokolnice s
plastičnimi posodami volumnov 60, 80, 120 in 180 litrov ter ogrodje dvokolnice za plastične
posode volumnov 240, 300 in 360 litrov. V prihodnje je planiran tudi razvoj dvokolnice s
prekucnim mehanizmom.
2.7.1.3 Program tehničnih izdelkov
Pri programu tehničnih izdelkov gre za storitve zunanjim kupcem kot tudi razvoj izdelkov za zunanje
kupce po njihovih zahtevah:
• Storitve izdelave izdelkov iz pločevine na že obstoječih preoblikovalnih orodjih.
• V letu 2011 oživili tehnologijo trdega kromanja kovinskih izdelkov, ki jo uspešno tržimo
predvsem za enega kupca (Rotis), iščejo pa se tudi novi zainteresirani kupci.
• Za našega dolgoletnega kupca koles (Gebhardt) smo razvijali alternativni artikel
obstoječemu izdelku iz žice. Raziskave in študije so potekale na izdelku iz plastike in
pločevine. Kupcu sta bili predstavljeni obe rešitvi, med katerima je izbral kovinsko
izvedenko. Vendar pa do realizacije ni prišlo, saj je končni kupec celotnega izdelka kljub
očitnim prednostim našega alternativnega izdelka ni bil pripravljen na takšno novost.
• Na podlagi razvoja Nosilca Wrigleys iz leta 2010 se je pričela proizodnja izdelkov v
tehnologiji 2K brizganja.
2.7.2
PC Hidravlika
Razvoj in osvajanje novih izdelkov je potekalo skladno z zastavljenim planom, realizirani so bili vsi
najpomembnejši planirani razvojni projekti, ki rezultirajo v celoviti prenovi proizvodno prodajnega
programa dvigal. Izdelan je bil tudi nov spletni katalog naših izdelkov, ki je dostopen na medmrežju:
www.liv-hidravlika.si, kjer si lahko ogledamo celoten proizvodno prodajni program s 25 osnovnimi
23
.
modeli in več kot sto variantami opreme, ki se za znanega kupca v številnih primerih oblikuje po principu
»taylor-made«.
V marcu 2011 je bila od strani Evropskega urada za standardizacijo izdana prenovljena izdaja
standarda EN 12999:2011. Gre za standard tipa «C«, ki je harmoniziran z zadnjo Direktivo o varnosti
strojev 2006/42/ES in velja za področje nakladalnih žerjavov. Uporaba omenjenega standarda formalno
sicer ni obvezna (obvezna je skladnost z »Direktivo«), vendar izpolnjevanje vseh določil navedenega
standarda ustvarja domnevo o skladnosti z »Direktivo« s čimer se izpolni pogoj za opremo izdelkov z
znakom »CE«, kar omogoča trženje na enotnem tržišču Evropske unije. Omenjeni standard prinaša
številne nove zahteve s področja varnosti in zdravja pri delu. V luči novih zahtev standarda so bili na
vseh dvigalih na novo razviti sistemi za signalizacijo, opozarjanje, preprečevanje nevarnih gibov in
zagotavljanje stabilnosti vozila z dvigalom. Eden pomembnejših podsistemov s tega področja je novo
elektronsko omejevalo zmogljivosti dvigala, ki preprečuje prevrnitev vozila med delom z dvigalom in je
zasnovano tako, da je optimalne parametre mogoče v sistem vnesti preko prenosne tipkovnice –
parametrizatorja, potem, ko je dvigalo že montirano na kamionu. Tako lahko zagotovimo optimalno
izkoriščenost vgrajene opreme ob zagotavljanju ustrezne predpisane varnosti. Rešitev se je v praksi
pokazala kot zelo praktična in na trgu priljubljena.
Poleg omenjenih novosti s področja varnosti so bili v sklopu razvojnih aktivnosti zasledovani in tudi
doseženi zlasti sledeči cilji:
• Funkcionalne lastnosti dvigal so prilagojene novo nastalim potrebam tržišča. Z intenzivnim
razvojem globalnega segmenta transportnih sistemov, katerega del predstavljajo tudi naši
proizvodi, se nenehno porajajo potrebe po dodatnih ali zelo specializiranih funkcijskih
lastnostih izdelkov, kar terja permanentno spremljanje potreb in posledično prilagajanje
proizvodov.
• Razširjena je bila ponudba in s tem odprta možnost za povečanje obsega prodaje. Na
osnovi uvedene modulne strukture gradnje naših izdelkov je mogoče iz obvladljivo
majhnega nabora različnih gradnikov sestaviti zelo velik nabor komercialno zanimivih
kombinacij končnih izdelkov.
Predstavnik družine prečno zložljivih dvigal kapacitete270 kNm
in dosega 9,6 m z novim ročičnim mehanizmom
•
•
Izboljšali smo kakovost naših izdelkov, saj smo pri snovanju novih podsestavov na osnovi
analiz obstoječih konstrukcij in s pomočjo metod FMEA in KVP2 odpravili vse potencialne
pomanjkljivosti.
Dvigala smo dizajnersko dodelali. Pozitivne učinke, ki smo jih dosegli s prenovljenimi
hidravličnimi instalacijami, ki na ročičnih mehanizmih potekajo znotraj votlih nosilcev v
posebnih za ta namen razvitih mehanizmih smo nadgradili še z optimiranjem poteka
instalacij v vseh pregibih. Na ta način smo dosegli zelo ugoden vizualni učinek. Kar je
pomembnejše pa je dejstvo, da so na ta način instalacije popolnoma zaščitene pred
potencialnimi poškodbami, boljša je preglednost operaterja na področje dela, bistveno je
24
.
zmanjšana potreba po servisnih posegih na dvigalih, saj so prav gibke cevi, kot najbolj
izpostavljen element sistema, največkrat generirale potrebo po servisnih posegih,
zmanjšanje števila le teh pa predstavlja pomembno tržno prednost.
Prenovljena prijemalna naprava je opremljena z novim zglobom,
ki omogoča popolno zaščito gibkih cevi tudi pri ekstremnih legah
prijemalne naprave glede na dvigalo. Izvedba zgloba je stroškovno ugodnejša
in funkcionalno učinkovitejša od rešitve, ki jo je švedski proizvajalec
zaščitil s patentom.
•
Razvili smo novo družino podstavkov za dvigala kapacitete 120 kNm .Novi podstavki so
koncipirani tako, da lahko iz najmanjšega števila različnih sestavnih delov sestavimo vse
različne konfiguracija. glede na zahteve trga (leve, desne, prečne, vzdolžne, z enojnim
mostom, z dvojnim mostom) Podstavek odlikujejo odlične funkcionalne lastnosti ter odlično
razmerje med stroški izdelave in funkcionalno vrednostjo .Možnost kombiniranja vseh
omenjenih konfiguracij pa nam odpira nove tržne niše.
Primer desnega prečnega podstavka z enojnim mostom
•
V pričetku 2012 bomo tržišču ponudili tudi na novo oblikovano, klimatizirano kabino za
upravljanje, saj potrebe tržišča po opremljenosti dvigal s sodobno kabino za upravljanje iz leta v
leto naraščajo.
25
.
3D model redesignirane kabine za
upravljanje dvigala
Na področju dvigal za gozdarstvo in predelavo sekundarnih surovin, ki so predmet našega poslovnega
delovanja je zmožnost zelo dinamičnega odzivanja v smislu hitrega razvoja izdelkov - velikokrat tudi
»taylor-made« rešitev - ključnega pomena za obstoj in prosperiranje na tržišču. Kljub zelo vitki
organizacijski strukturi na programu hidravličnih dvigal in posledično tudi zelo racionalnemu številu
tehnično - razvojnega kadra je poslovna funkcija razvoja izdelkov ena močnejših funkcij poslovnega
procesa proizvodnje in prodaje hidravličnih dvigal in srednjeročno in dolgoročno gledano absolutno ena
od ključnih.
2.8
INFORMATIKA
Za uspešno izvajanje poslovnih procesov je zelo pomembno nemoteno delovanje informacijskega
sistema. Zato služba informatike z različnimi ukrepi zmanjšuje možnosti za pojav različnih tveganj. Med
pomembne aktivnosti na tem področju spadajo:
- zagotavljanje nemotenega delovanja informacijskega sistema,
- instalacija posodobitev in popravkov v informacijskem sistemu,
- izdelava varnostnih kopij programske opreme in baze podatkov,
- skrb za kakovost podatkov.
Za zagotavljanje učinkovite informacijske podpore vsem poslovnim procesov v družbi, poleg dveh
zaposlenih informatikov družbe, skrbi tudi zunanji izvajalec, družba S&T, d.o.o..
Rezultat skladnega načrtovanja in uvajanja novih informacijskih rešitev in izboljšavami starih se kaže v
povečanju zadovoljstva uporabnikov informacijske tehnologije, zagotavljanju kakovostnih in pravočasnih
informacij vsem uporabnikom, skrajšanju postopkov, večji učinkovitosti ter večji vrednosti storitev za
naše stranke.
2.9
FINANČNO UPRAVLJANJE
Temeljna funkcija finančnega upravljanja je zagotavljanje plačilne sposobnosti družbe, ki posledično
omogoča nemoteno delovanje ostalih poslovnih aktivnosti. Velik padec naročil, oziroma prihodkov od
prodaje, v letu 2009 in posledično ustvarjena izguba v višini 1,9 mio EUR ter kapitalsko neustreznost
družbe je imela za posledico velik vpliv na plačilno sposobnost družbe v letih 2010 in l.2011.
Pridobitev novih naročil, oziroma povečanje obsega poslovanja, je zahtevalo dodatne vire financiranja.
Bančni sektor je bil bistveno manj likviden in ni bil pripravljen financirati povečanega obsega
poslovanja. Naši dobavitelji so v podobnem položaju kot mi. V letu 2011 smo se dokončno razšli s
potencialnim kupcem programa hidravličnih dvigal in načrtovanih sredstev iz naslova dezinvestiranja ni
26
.
bilo. Prevelika zadolženost družbe, ter poslovanje z izgubo je od nas zahtevalo veliko stopnjo
vzdržljivosti, iznajdljivosti in prilagajanja za vzdrževanje plačilne sposobnosti družbe.
Grafikon; Primerjava prihodkov in finančnih obveznosti družbe
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE IN FINANČNE OBVEZNOSTI DRUŽBE
30.000
27.640
16.000
14.977
26.147
14.000
25.000
14.163
13.558
10.355
12.000
v 000 EUR
20.000
16.855
10.209
10.000
15.349
15.000
8.000
13.049
6.000
10.000
4.000
5.000
2.000
0
0
2007
2008
2009
2010
2011
Finančne obveznosti
V letu 2009 se je zadolženost družbe povečala zaradi intenzivne investicijske aktivnosti ( izgradnja
proizvodno skladiščne stavbe in nakupa transferne preše).
Zaradi nadaljevanja gospodarske in finančne krize in vsega kar so prinesle za družbo, je bilo leto 2022
najbolj zahtevno leto. Kljub temu je družbi uspelo tudi v letu 2011 zmanjšati finančne obveznosti
(dolgoročne in kratkoročne skupaj) za 605 tisoč EUR. Zmanjšanje gre na račun zmanjšanja obveznosti
iz naslova zapadlih anuitet za dolgoročne kredite.
Načrtovanju finančnih tokov smo vedno posvečali veliko pozornosti, zaradi finančne krize smo
načrtovanju in iskanju optimalne alokacije skromnih denarnih sredstev posvečali veliko časa in
energije.
Dolgoročne obveznosti do bank so vezane na variabilno obrestno mero. Nespremenljiva obrestna mera
se pojavlja le pri kratkoročnih obveznostih do bank. Zaradi prevladujočega deleža variabilne obrestne
mere družba načrtuje vzpostavitev zaščite za obvladovanje obrestnega tveganja vsaj za del
dolgoročnih finančnih obveznosti (z obrestno kapico ali spremembo variabilne v fiksno obrestno mero).
27
.
Grafikon: Kratkoročne in dolgoročne obveznosti družbe
1
14.164
15.000
11.000
EUR
9.478
9.302
31.12.2010
31.122.011
13.000
v 000
13.558
Kratkoročne in dolgoročne obvezbosti družbe
9.000
4.686
4.257
7.000
5.000
3.000
Krat.
finan.obveznosti
2.10
Dolgor.
finan.obveznosti
Skupaj fin.obveznosti
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
Skrbi za obvladovanje tveganj v zaostrenih gospodarskih razmerah vse bolj dobiva na pomembnosti.
Učinkovito upravljanje s tveganji ustvarja podlago za varno in donosno poslovanje in je eden od
pomembnejših dejavnikov poslovne uspešnosti. V družbi v okviru redne dejavnosti ocenjujemo
izpostavljenost posameznim vrstam tveganj in sprejemamo ukrepe za varovanje pred njimi na
poslovnem, naložbenem in finančnem področju. Poleg tega se pred določenimi tveganji tudi zavarujemo
in na ta način prenašamo nekatera poslovna tveganja na zavarovalnico.
Obvladovanje različnih tveganj zahteva različne pristope. V nadaljevanju navajamo kratek povzetek
politike upravljanja s posameznimi vrstami tveganj.
2.10.1 Tveganje prodaje
Družba posluje v različnih geopolitičnih in makroekonomskih razmerah, saj svoje izdelke prodaja v več
kot 50 držav po svetu. Zato je izpostavljena različnim prodajnim in trženjskim tveganjem . Hitra
odzivnost na morebitne spremembe vezane na posamezno tržno okolje in gospodarstvo je izredno
pomembna.
Posebno pozornost v prodaji posvečamo tveganju poslovanja s posameznimi kupci, še posebej
tveganju njihove nesolventnosti in stečaja ter tveganju, ki temelji na plačilnih rokih. Za obvladovanje
teh tvegan se pomagamo s bonitetnimi ocenami naših kupcev, omejujemo največje izpostavljenosti do
posameznih kupcev in se aktivno ukvarjamo s upravljanjem terjatev.
Terjatve sistematično spremljamo po profitnih centrih, po starosti in po posameznih kupcih.
28
.
To obliko tveganja obvladujemo tako, da intenzivno spremljamo, nadzorujemo in sistematično
izterjujemo zapadle terjatve. Poleg tega večino terjatev imamo zavarovanih pri Zavarovalnici Triglav,
d.o.o..Izpostavljenost tovrstnemu tveganju omejujemo tudi z določitvijo zneska limita odprtih terjatev do
posameznih kupcev.
Žal, na domačem trgu kljub vsem ukrepom smo imeli v l. 2011 dvakrat več odpisov terjatev kot leto
prej, predvsem zaradi stečajev in prisilnih poravnav na domačem trgu.
Glede na tveganost poslovnega okolja v letu 2011 ocenjujemo, da se je izpostavljenost poslovnim
tveganjem družbe, glede na predhodna obdobja, bistveno spremenila in jim je potrebno posvetiti še
večjo pozornost kot do sedaj.
Ocenjujemo, da je bila v letu 2011 izpostavljenost družbe zaradi te oblike tveganj velika.
2.10.2 Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje (plačilna sposobnost) se kaže kot nevarnost, da družba ne bo zagotovila zadosti
likvidnostnih sredstev za servisiranje poslovnih in finančnih obveznosti.
Oslabljena likvidnost bank je negativno vplivala tudi na likvidnost naših kupcev. Zato smo bili tekom
vsega leta dodatno pozorni na plačilno sposobnost kupcev ter stanje terjatev. V letu 2011 smo
nadaljevali sprejeto politiko v zadnjih dveh letih, da dobave naših proizvodov pogojujemo s predhodnim
plačilom, tudi po ceno zmanjšanja prodaje.
Kljub znakom umirjanja in okrevanja v gospodarskem okolju je bil dostop do finančnih virov za nas in
naše poslovne partnerje težji kot l. 2010, kar je zelo vplivalo na višino naših prihodkov iz poslovanja
(nismo mogli financirati dodatnih naročil, zato smo jih se morali odpovedati).
Likvidnostno tveganje obvladujemo z načrtovanjem letnih, mesečnih in tedenskih denarnih in finančnih
tokov.
Družba ni ravno v dobri finančni kondiciji. Zaradi krča na finančnem trgu, dostop do dodatnih virov
financiranja je zelo omejen. Po neuspeli prodaji programa hidravličnih dvigal lastniki družbe so se
odločili za druge oblike dezinvestiranja. Odrpodali so mlekarno v Hruševju, nekaj avtomobilov, vendar je
obseg sredstev iz tega naslova bil skromen. Aktivnosti na tem področju se nadaljujejo tudi v l.2012.
Tudi poskusi dokapitalizacije družbe s strani strateških partnerjev.
Ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnem tveganju velika.
2.10.3 Obrestno tveganje
Obrestno tveganje se pojavlja zaradi financiranja dela investicijske dejavnosti in tekočega poslovanja s
posojili za katere plačujemo obresti, ki se spreminjajo in vplivajo na naše odhodke financiranja. To
tveganje zajema tudi nevarnost nastanka negativnih učinkov zaradi spremembe pogojev financiranja
Dolgoročna posojila družbe so vezana na spremenljivo obrestno mero EURIBOR. Po velikem znižanju
gibljive obrestne mere EURIBOR v zadnjih dveh letih je začela rasti. V letu 2011 se pred obrestnim
tveganjem nismo zavarovali redno pa smo spremljali dogajanja na denarnem trgu. Zaradi napovedanih
neugodnih gibanj variabilne obrestne mere EURIBOR, ter relativno visoke založenosti družbe
obvladovanju tovrstnih tveganj bomo posvetili veliko več pozornosti v l. 2012 kot v l. 2011.
29
.
2.10.4 Zavarovanje premoženja, odgovornosti in zaposlenih
Gradbeni objekti, oprema, stroji, zaloge in vozila so zavarovani za primer nastopa požarnih, strojelomnih
in drugih nevarnosti glede na vrsto izpostavljenosti. Zavarovanje odgovornosti je sklenjeno za škode,
povzročene tretjim osebam in zaposlenim ter na stvareh.
2.10.5 Valutno tveganje
Valutno tveganje opredeljujemo kot možnost izgube, ki jih povzroči sprememba deviznega tečaja.
Izpostavljenost valutnem tveganju družbe je, zaradi pretežno evropske naravnanosti poslovanja,
majhna.
2.10.6 Komercialna tveganja so tveganja nezadovoljstva kupcev, tveganja virov dobav strateških
surovin, tveganja neučinkovitosti distribucijskih kanalov, …
Pred temi oblikami tveganj se zavarujemo z merjenjem zadovoljstva kupcev in sprejemanjem ukrepov
za odpravljanje neskladnih proizvodov in z nadzorom nad dobavitelji.
2.11
PRIČAKOVAN RAZVOJ DRUŽBE V LETU 2012
Upoštevajoč globalne trende, gibanja na domačem in tujih trgih, strategijo družbe, analizo tveganj,
inovativni potencial, pripadnost družbi in izkušnje sodelavcev smo si za leto 2012 zadali naslednje cilje:
Čisti prihodki od prodaje:
Prodaja idelkov in storitev bo predvidoma dosegla vrednost 18.128 tisoč EUR oziroma 8 % rast.
PC Hidravlika načrtuje prodajo v višini 5.742 tisoč EUR, kar je za 2,2% več kot je znašala prodaja leta
2011, PC Kolesa načrtuje prodajo v višini 12.386 tisoč EUR, kar je za 10 % več kot leto prej.
Poslovni izid iz poslovanja:
767.567 tisoč EUR; v letu 2011 je znašal 0,094 tisoč EUR .
Čisti denarni tok:
1.117 tisoč EUR; v letu 2011 je znašal 499 tisoč EUR.
Naložbe:
1.749 tisoč EUR. Kar 98 % odstotkov tega zneska se nanaša na vlaganja v opremo.
Stanje zaposlenih
Plan kadrov predvideva, da bomo zastavljene cilje realizirali z dvema delavcema več kot jih je družba
imela na začetku leta. Oba profitna centra načrtujeta zaposlitev po enega delavca na področju trženja.
Konec leta bo družba imela predvidoma 214 zaposlenih
Bilančna vsota na dan 31.12.2012:
118.583 tisoč EUR, kar je za 3,7 % manj kot na koncu leta 2011.
30
.
2.12
OKOLJSKA POLITIKA
V podjetju LIV Hidravlika in Kolesa d.o.o. že petnajst let uspešno izvajamo zahteve okoljevarstvenega
standard ISO 14001 in smo bili med prvimi v Sloveniji na tem področju.
Zadnja zunanja presoja v decembru 2011 je samo potrdila uspešno izvajanje zahtev standarda, pri
čemer je bilo izpostavljeno, da je sistem označevanja in ločenega zbiranja odpadkov primer zelo dobre
prakse. Še posebej je bil izpostavljen sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, ki smo ga uvedli
septembra 2010.
Trend in zbrane količine odpadkov za zadnja leta prikazuje naslednja tabela, iz katere je razvidno,da se
količine vseh odpadkov zmanjšujejo.
Komunalni odpadki:
LETO
2004
kilogrami 209.250
trend
13,44
2005
127.920
-38,87
2006
128.011
0,07
2007
131.381
2,63
2008
103.646
-21,11
2009
47.880
-53,80
2010
22.500
-53,01
2011
6910
-69,3
To pomeni da smo z ločenim zbiranjem ostalih uporabnih odpadkov (plastična folija, les ter papir in
karton) zmanjšali količino komunalnih odpadkov in s tem tudi poskrbeli za manjše obremenjevanje
okolja z odlaganjem odpadkov na deponijah.
Trend in zbrane količine za zadnja leta prikazujeta naslednji tabeli:
Odpadna folija:
LETO
2004
kilogrami 5.069
trend
70,10
2005
3.530
-30,36
2006
3.360
-4,82
2007
2.810
-16,37
2008
3.440
22,42
2009
18.720
444,19
2010
26.553
41,84
2011
15180
-42,8
2006
11050
-7
2007
10490
-7
2008
17620
+67
2009
20750
+18
2010
29920
+44
2011
23870
--20
Kartonska embalaža
LETO
2004
kilogrami 10033
trend
2005
11860
+11,8
Posebno skrb namenjamo zbiranju in varnem skladiščenju nevarnih odpadkov, zaradi česar smo v letu
2009 še dodatno uredili skladišče nevarnih odpadkov.
Redno oddajamo vse zahtevane evidence in poročila za ARSO ter izpolnjujemo vse zakonsko
predpisane monitoringe za izpuste v vodo in zrak ter hrup v okolje, pri čemer so vsi izmerjeni parametri
v prepisanih mejah.
Možnosti za izboljšave nikoli ne zmanjka, zato se trudimo tudi v bodoče čim bolj zmanjšati količino
komunalnih in ločeno zbrati čim več odpadkov za predelavo z recikliranjem. Na drugi strani pa želimo
ohraniti skrbno in ločeno zbiranje nevarnih odpadkov in s tem čim bolj zmanjšati vpliv našega podjetja
na okolje.
31
.
2.13
ZAPOSLENI IN IZOBRAŽEVANJE
Na dan 31.12.2011 je bilo v družbi 212 zaposlenih, povprečno število zaposlenih v letu 2011 je bilo
214.
Na novo se je zaposlilo za določen čas 22 delavcev, delovno razmerje je prenehalo 14 delavcem,
dvema delavcema pa se je spremenilo delovno razmerje iz določenega v nedoločen čas.
Glede na število zaposlenih na dan 31.12.2010 (204 zaposlenih) se je število zaposlenih v enem letu
povečalo za 8.
Razlogi prenehanja pogodbe o zaposlitvi (PZ)
Število primerov
1
3
5
5
14
Redna odpoved PZ delodajalca - poslovni razlog
Sporazumno
Starostna upokojitev
Potek zaposlitve za določen čas
Skupaj
Stopnja fluktuacije je v letu 2011 znašala 6,9.
Na dan 31.12.2011 je bilo v družbi zaposlenih 20 invalidov, to predstavlja 9,4% delež vseh zaposlenih.
Skrajšan delovni čas, to je po 4 ure na dan dela 10 delavcev – invalidov, medtem ko dela 10 delavcev –
invalidov polni delovni čas na drugih ustreznih delih.
Za določen čas je bilo na dan 31.12.2011 zaposlenih 20 delavcev, to je 9,4% vseh zaposlenih.
Povprečno je bilo v letu 2011 zaposlenih za določen čas 18 delavcev oziroma 8,4% od povprečnega
števila zaposlenih v letu 2011.
Povprečno število zaposlenih v letu 2011 glede na izobrazbo:
Razlogi prenehanja pogodbe o zaposlitvi (PZ)
Število primerov
%
NK
44
21
PKV
16
7
KV
70
33
SŠ
VŠ
VS
UNI
MAG., DR.
Skupaj povprečno v l. 2011
42
15
9
16
2
214
20
7
4
7
1
100
Zaposleni po starosti in spolu na dan 31.12.2011:
Moški
Elementi
Do 29 let
od 30 do 49 let
več kot 50 let
Skupaj
število
%
12
83
56
151
5,7
39,2
26,4
71,2
Ženske
število
1
39
21
61
%
0,5
18,4
9,9
28,8
Skupaj
število
%
13
6,1
122
57,5
77
36,3
212
100,0
32
.
Zdravstveni absentizem ali odsotnost z dela zaradi bolezni:
Na nivoju obeh družb je bil v letu 2011 delež bolniške odsotnosti 6,4 %. V strukturi bolniške odsotnosti
predstavlja bolniški stalež zaradi bolezni 85 %, bolniški stalež zaradi poškodb izven dela 7% delež
poškodbpri delu in nege pa je znašal 8%..
Izobraževanje
Zaposleni v družbi so se v letu 2011 izobraževali na področju računovodstva, financ, davčne
zakonodaje, nabave ter nemškega jezika. Izpeljana so bila tudi obnovitvena usposabljanja iz varnosti in
zdravja pri delu ter požarne varnosti in s področja ravnanja z odpadki.
V decembru 2011 so potekala interna obnovitvena (na dve leti) usposabljanja za delavce, ki delajo na
oddelkih varjenja in lakiranja (barvanja) - procesi so opredeljeni v internih predpisih kot posebni procesi.
V letu 2011 smo opravili zakonsko obvezne atestacije varilcev, ki se sicer izvajajo na dve leti ter enega
izmed obveznih namenskih izobraževanj in sicer tistega za delavce, ki delajo z nevarnimi snovmi in se
tudi izvajajo na dve leti.
2.14 ORGANIZACIJSKA KLIMA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST
V družbi LIV Hidravlika in Kolesa se zavedamo aktivnega in odgovornega vključevanja v družbeno
okolje. Naše podjetje je že vrsto let pomemben člen v lokalni skupnosti , tako že vrsto let skladno z
našimi finančnimi možnostmi pomagamo pri izvedbi projektov na področju športa, kulture,
izobraževanja, turizma in ekologije .
Pokroviteljstva in donatorstva so pomembno orodje tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi . S
podporo določeni aktivnosti okolju sporočamo, kdo smo, kaj nam je pomembno in kakšne so naše
vrednote.
Tudi v letu 2011 smo kljub bistveno omejenim virom po svojim močeh prispevali v družbeno okolje.
Obseg sponzorstev in donacij smo v letu 2011 zaradi varčevanja skrčili na minimum .
Med pomembnejša pokroviteljstva/sponzorstva v letu 2011 tako spadajo :
•
Lokostrelski klub Postojna
•
Gasilci Postojna
•
Tekaški klub Hitre noge
•
Maraton po poteh Erazma Predjamskega
•
Kolesarski klub Postojna
•
Srednja gozdarska šola Postojna
K sponzorstvom oz. donatorstvom v lokalni skupnosti pristopamo s ciljem izboljšati kakovost življenja
ljudi v okolju, kjer družba deluje in kjer živijo njeni zaposleni. Prizadevamo si za dobro sodelovanje z
lokalno skupnostjo in ji namenjamo posebno skrb .
Vsem zaposlenim omogočamo čim bolj zdravo delovno okolje, skrbimo za zaščito pred nesrečami in
poškodbami na delovnem mestu ter zmanjšujemo in odpravljamo vzroke tveganja prisotne v delovnem
okolju.
33
.
III LETNO RAČUNOVODSKO POROČILO
Kolegij družbe je dne 15.6.2012 obravnaval letno poročilo za leto 2011 in sprejel sklep, da je letno poročilo
primerno za objavo.
UVODNA POJASNILA K PRIPRAVI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Računovodski del letnega poročila sestavljata dve vsebinsko zaokroženi poglavji.
Prvo poglavje obsega računovodske izkaze s pojasnili družbe LIV Hidravlika in Kolesa, d.o.o., drugo
poglavje pa konsolidirane računovodske izkaze skupine LIV Hidravlika in Kolesa (v nadaljevanju
Skupina). Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list
RS, št. 65/09 – UPB3, 33/11, 91/11 in 100/11; odslej ZGD – 1), Slovenskimi standardi računovodskega
poročanja in računovodskimi usmeritvami skupine LIV.
Računovodski izkazi družbe in skupine so sestavljeni v evrih.
Revizijska družba RÖNDL&PARTNER, podjetje za revidiranje, d.o.o., je revidirala izkaze družbe in
Skupine posebej in pripravila dve ločeni poročili, ki sta vključeni vsako v svoje poglavje.
Izjava o odgovornosti uprave, ki je v nadaljevanju, vključuje odgovornost za vse računovodske izkaze
družbe in skupine.
IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE
Uprava družbe LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe
in skupine ter računovodskih izkazov na način, ki daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja
in izidov družbe in njene odvisne družbe LIV Nova, d.o.o..
Uprava družbe izjavlja:
• računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki, da do družba nadaljevala poslovanje tudi v
prihodnosti,
• da dosledno uporablja izbrane računovodske politike,
• računovodske ocene so pripravljene pošteno in v skladu z načeli previdnosti in dobrega
gospodarjenja,
• računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z veljavno zakonodajo in SRS.
Uprava je odgovorna za ohranjanje vrednosti premoženja družbe ter za preprečevanje in odkrivanje
prevar in drugih nepravilnosti.
Uprava družbe
LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA. d.o.o.
34
.
3.1 TEMELJNE RAČUNOVODSKE USMERITVE IN METODE VREDNOTENJA
POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Pri sestavljanju računovodskih izkazov so upoštevane temeljne računovodske predpostavke:
upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovne neomejenosti delovanja ter kakovostne značilnosti
računovodskih izkazov, to so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Pri
računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine
pred obliko in pomembnost.
Metode vrednotenja se v primerjavi s preteklim letom niso spremenile.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez centov. Pri preračunu iz tuje valute v domačo je
uporabljen referenčni tečaj Evropske centralne banke na dan 31.12.2011, ki ga objavlja Banka
Slovenije.
NEOPREDMETENA SREDSTVA
V bilanci stanja so neopredmetena sredstva izkazana po neodpisani vrednosti, ki je enaka razliki med
nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.
Družba pripozna neopredmetena sredstva v svojih poslovnih knjigah po nabavni vrednosti, kamor so
vključeni tudi vsi stroški povezani s pridobitvijo teh sredstev. V nabavno vrednost se ne vštevajo obresti
od prejetih posojil za pridobitev teh sredstev.
Neopredmetena sredstva se časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti. Amortizacija se obračuna
po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.
Neopredmetena sredstva se niso prevrednotovala.
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
V bilanci stanja so opredmetena osnovna sredstva izkazana po neodpisani vrednosti, ki je enaka razliki
med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.
Ob začetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva evidentirajo po nabavni vrednosti.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse stroške, ki se
lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, izdelanega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih
povzroči njegova izdelava in posredni stroški njegove izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva je povečana s stroški, ki povečujejo bodoče
koristi sredstva v primerjavi z ocenjenimi. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti osnovnega
sredstva, se izkazujejo kot zmanjšanje popravka vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva. Kot
35
.
odhodki se pripoznajo stroški popravil in vzdrževanja, ki so namenjeni obnavljanju ali ohranjanju
prihodnjih gospodarskih koristi.
Podjetje je za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva izbralo model nabavne
vrednosti.
Ob odtujitvi opredmetena osnovnega sredstva se razlika med njegovo čisto prodajno vrednostjo in
knjigovodsko vrednostjo prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke oziroma med
prevrednotovalne poslovne odhodke.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in se pripozna kot strošek
oziroma poslovni odhodek obračunskega obdobja. Amortizacija se obračuna posamično. Kot pričetek
obračunavanja amortizacije opredmetenega osnovnega sredstva se upošteva prvi dan naslednjega
meseca potem, ko je opredmeteno osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacijske stopnje
se obračunavajo na podlagi ocenjene ekonomske življenjske dobe sredstev in znašajo:
Gradbeni objekti
Proizvajalna oprema
Računalniška oprema
Transportna oprema
Ostala oprema
Drobni inventar
Neopredmetena sredstva
3 - 10 %
5 - 20 %
25 - 50 %
10 - 20 %
6,7 – 50 %
12,5 – 33,3 %
10 - 50 %
ZALOGE
Zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznavanju
prikazujejo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, zmanjšana za dobljene popuste, uvozne in
druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Za obračun porabe materiala se
uporablja metoda tehtanih povprečnih cen, brez upoštevanja začetnih zalog in začetnih odmikov.
Zaloge nedokončane proizvodnje in negotovih proizvodov so vrednotene po proizvajalnih stroških, ki
vsebujejo neposredne stroške materiala, neposredne stroške dela, neposredne stroške proizvodnih
storitve, neposredne stroške amortizacije in splošne proizvajalne stroške. Splošni proizvajalni stroški so
stroški materiala, storitev, dela, amortizacije, ki so obračunani v okviru proizvajalnega procesa, a jih ni
mogoče neposredno povezovati z nastajajočimi poslovnimi učinki.
Pri izkazovanju zalog nedokončane proizvodnje in proizvodov družba uporablja stalne cene. Mesečno
ugotavlja odmike po skupinah zalog nedokončane proizvodnje in proizvodov. Alokacija odmikov na
stroške prodanih izdelkov se opravlja na osnovi formule, ki najbolje odraža povprečne cene.
Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost presega njihovo iztržljivo
vrednost. Znesek oslabitve knjigovodske vrednosti zalog se knjiži kot povečanje prevrednotovalnih
poslovnih odhodkov obratnih sredstev. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.
36
.
TERJATVE
Poslovne terjatve se izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz verodostojnih listin ob predpostavki, da bodo
poplačane. Za terjatve, za katere je nastal spor z dolžnikom in je bila vložena tožba na sodišče, se
oblikuje popravek vrednosti v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov. Terjatve, ki so zapadle in je
od njihove zapadlosti poteklo več kot 180 dni, se izkazujejo kot dvomljive terjatve. Posamične terjatve,
za katere se predvideva, da ne bodo poravnane v predvidenem roku, se izkazujejo kot dvomljive
terjatve. Zanje se oblikuje popravek vrednosti v breme poslovnih odhodkov.
Za terjatve, ki so zapadle in je od njihove zapadlosti poteklo več kot 180 dni in so zavarovane pri
Zavarovalnici Triglav, oblikujemo popravek vrednosti v višini 15 % izkazane vrednosti (naše kritje pri
nastanku škodnega primera). Za zavarovane terjatve z garancijo ali z akreditivom ne oblikujemo
popravkov terjatev.
Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za
opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva. Dani predujmi za
neopredmetena sredstva so sestavni del neopredmetenih sredstev, dani predujmi za zaloge so sestavni
del zalog.
KAPITAL
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz
prevrednotenja, preneseni čisti poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta.
Presežek iz prevrednotenja se pojavi ob povečanju knjigovodske vrednosti sredstev po modelu
prevrednotenja. Glede na njegov predhodni nastanek se razčlenjuje na presežek iz prevrednotenja v
zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, presežek iz prevrednotenja v zvezi z neopredmetenimi
sredstvi, presežek iz prevrednotenja v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami in presežek iz
prevrednotenja v zvezi s kratkoročnimi finančnimi naložbami.
REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo
po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno in katerih velikost je mogoče
zanesljivo izmeriti. Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati
zneske, ki bodo v prihodnje omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Med takšne
rezervacije spadajo rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi zaposlencev.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo. Na koncu obračunskega
obdobja se pojavijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po
predvidevanjih potrebni za poravnavo bodoče obveze.
Po koncu obračunskega obdobja, za katerega je bila oblikovana rezervacija, se njen celotni neporabljen
del prenese med ustrezne prihodke.
37
.
DOLGOVI
Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni.
Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki
dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga.
Dolgoročni dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne
drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoročnih dolgov
je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačila glavnice in prenose med kratkoročne dolgove,
dokler ne nastane potreba po prevrednotenju dolgoročnih dolgov.
Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova
povečanja ali zmanjšanja skladno s sporazumi z upniki, dokler ne nastane potreba po njihovem
prevrednotenju.
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih
listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Obveznosti se pozneje povečujejo s
pripisanimi donosi (obresti in druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se
zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom.
Dolgovi izraženi v tuji valuti se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto z uporabo srednjega
tečaja Banke Slovenije.
KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter
kratkoročno nezaračunane prihodke.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oz. odhodke
in kratkoročno odložene prihodke.
Kot kratkoročno odloženi stroški so opredeljeni vnaprej plačani zneski, ki ob plačilu še niso pomenili
stroška in niso bremenili poslovnega izida.
Kratkoročno nezaračunani prihodki so dejanski prihodki, ki jih družba še ni mogla nikomur zaračunati.
Kratkoročne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo. Med letom in ob sestavljanju računovodskih
izkazov se preveri realnost in upravičenost njihovega obstoja.
38
.
PRIHODKI
Prihodki so pripoznani, ko je povečanje gospodarskih koristi povezano s povečanjem sredstev ali
zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno
pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Prihodke razčlenjujemo na poslovne, finančne in druge.
Med poslovnimi prihodki se razčlenjujejo:
• prihodki od prodaje, ki jih sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma
trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju;
•
drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, prejete
odškodnine…)
•
prevrednotovalni poslovni prihodki (presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo
odtujenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev).
Finančnimi prihodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi naložbami (obresti, prejete
dividende).
Med drugimi prihodki se izkazujejo neobičajne postavke.
ODHODKI
Odhodki so pripoznani, ko je zmanjšanje gospodarske koristi v obračunskem obdobju povezano z
zmanjšanjem sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Odhodke razčlenjujemo na poslovne, finančne in druge.
Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, popravljenim za
stroške, ki so razlika med stroški v končnih zalogah in stroški v začetnih zalogah proizvodov in
nedokončane proizvodnje. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavijo v zvezi z opredmetenimi
osnovnimi in neopredmetenimi sredstvi ter kratkoročnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Takšno
naravo ima pri osnovnih sredstvih tudi negativna razlika med njihovo prodajno vrednostjo in
knjigovodsko vrednostjo.
Finančni odhodki so odhodki od financiranja (stroški danih obresti in odhodki od naložbenja –
prevrednotovalni finančni odhodki). Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi s
kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve.
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
KODEKS
Družba pri svojem poslovanju ne uporablja nobenega kodeksa.
39
.
METODOLOGIJA IZRAČUNA RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV
Čista dobičkonosnost prihodkov
Čista donosnost sredstev
Čisti poslovni izid / čisti prihodki od prodaje
(čisti poslovni izid + odhodki za obresti) / povprečna
sredstva
Čista dobičkonosnost kapitala
Čisti poslovni izid / (povprečni kapital – čisti poslovni izid
poslovnega leta)
Kosmati denarni tok / čisti prihodki od (poslovni izid iz poslovanja + amortizacija) / čisti prihodki
prodaje
iz prodaje
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala Izplačane dividende v poslovnem letu / povprečni
osnovni kapital
Koeficient obračanja sredstev
Čisti prihodki od prodaje / sredstva
Koeficient obračanja zalog
Čisti prihodki od prodaje / zaloge
Koeficient obračanja kratkoročnih poslovnih Čisti prihodki od prodaje / kratkoročne poslovne terjatve
terjatev
Stopnja osnovnosti investiranja
Osnovna sredstva / sredstva
Stopnja dolgoročnosti investiranja
(osnovna sredstva + naložbene nepremičnine +
dolgoročne finančne naložbe + dolgoročne poslovne
terjatve) / sredstva
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih (kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne rezervacije /
sredstev
dolgoročna sredstva
Stopnja lastniškosti financiranja
Kapital / obveznosti do virov sredstev
Stopnja dolgoročnosti financiranja
(kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne rezervacije) /
obveznosti do virov sredstev
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih Kapital / osnovna sredstva
sredstev
Koeficient
neposredne
pokritosti Denarna sredstva / kratkoročne obveznosti
kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient)
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih (Denarna sredstva + kratkoročne terjatve)/kratkoročne
obveznosti (pospešeni koeficient)
obveznosti
Koeficient
kratkoročne
pokritosti Kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti
kratkoročnih
obveznosti
(kratkoročni
koeficient)
Čiste finančne obveznosti / kapital
(Finančne obveznosti – finančne naložbe – denarna
sredstva) / kapital
Poslovni izid iz poslovanja / odhodki za Poslovni izid iz poslovanja / odhodki za obresti
obresti
Koeficient gospodarnosti poslovanja
Poslovni prihodki / poslovni odhodki
Čisti prihodki od prodaje / povprečno število zaposlenih
(Kosmati donos iz poslovanja – stroški blaga, materiala
in storitev – drugi poslovni odhodki) / povprečno število
zaposlenih
40
.
3.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI DRUŽBE LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA
d.o.o.
3.2.1
RAČUNOVODSKI IZKAZI
3.2.1.1 Bilanca stanja na dan 31.12.2011 in 31.12.2010
3.2.1.1.1 Sredstva
POSTAVKE BILANCE v EUR
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
I.
Neopred.sredstva in dolg.aktivne časovne razmejitve
1. Dolgoročne premoženjske pravice
II. Opredmetena osnovna sredstva
1. Zemljišča in zgradbe
a) Zemljišča
b) Zgradbe
2. Proizvajalne naprave in stroji
3. Druge naprave in oprema
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivao
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
III. Dolgoročne finančne naložbe
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
a) Delnice in deleži v družbah v skupini
IV. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
I.
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II. Zaloge
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
1. Kratkoročna posojila
a) Kratkoročna posojila družbam v skupini
b) Kratkoročna posojila drugim
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
3. Kratkoročne poslovne terjtve do drugih
V. Denarna sredstva
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
31.12.2011
19.291.265
12.110.937
126.873
126.873
11.942.575
8.613.879
3.331.109
5.282.770
2.508.021
619.226
201.449
195.553
5.896
7.500
7.500
7.500
33.989
7.173.835
struk.
v%
93,6
58,7
0,6
0,6
57,9
41,8
16,2
25,6
12,2
3,0
1,0
0,9
0,0
0,0
0,0
0,0
0,2
34,8
3.513.731 17,0
1.273.200 6,2
1.498.446 7,3
715.591 3,5
26.494 0,1
193.732 0,9
193.732 0,9
95.350 0,5
98.382 0,5
3.454.657 16,8
204.563 1,0
2.970.686 14,4
279.408 1,4
11.715 0,1
6.493 0,0
31.12.2010
20.615.873
12.721.442
144.835
144.835
12.540.049
8.790.377
3.331.109
5.459.268
2.814.351
590.812
344.509
339.459
5.050
7.500
7.500
7.500
29.058
7.894.431
50.075
4.008.003
1.464.183
1.640.468
864.563
38.789
93.382
93.382
struk.
v%
100,0
61,7
0,7
0,7
60,8
42,6
16,2
26,5
13,7
2,9
1,7
1,6
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
38,3
0,2
19,4
7,1
8,0
4,2
0,2
0,5
0,5
INDEKS
11/10
94
95
88
88
95
98
100
97
89
105
58
58
117
100
100
100
117
91
88
87
91
83
68
207
207
93.382 0,5
3.560.250 17,3
25.805 0,1
3.197.812 15,5
336.633 1,6
182.721 0,9
105
97
793
93
83
6
41
3.2.1.1.2 Viri sredstev
31.12.2011
struk.
v%
93,6
4,0
13,5
13,5
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
19.291.265
A.
KAPITAL
827.360
I.
Vpoklicani kapital
2.786.062
1.
Osnovni kapital
2.786.062
II.
Rezerve iz dobička
1.
Druge rezerve iz dobička
III. Presežek iz prevrednotenja
966.649 4,7
IV. Preneseni čisti poslovni izid
-2.361.596 -11,5
V.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
-563.755 -2,7
B.
REZERVACIJE IN DOLG.PASIVNE ČAS.RAZMEJITVE
412.942 2,0
1.
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
339.887 1,6
2.
Druge rezervacije
73.055 0,4
C.
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
9.301.509 45,1
I.
Dolgoročne finančne obveznosti
9.301.509 45,1
1.
9.100.178 44,1
2.
201.331 1,0
Č.
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
8.699.261 42,2
II.
Kratkoročne finančne obveznosti
4.256.511 20,6
2.
Kratkoročne finančne obveznosti do bank
4.070.498 19,7
4.
186.013 0,9
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
4.442.750 21,6
1.
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
32.504 0,2
2.
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3.730.591 18,1
4.
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
25.391 0,1
3.
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
654.264 3,2
D.
KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
50.193 0,2
Zunajbilančna evidenca
13.601.004 66,0
20.615.873
1.391.115
2.786.062
2.786.062
106.062
106.062
966.649
-2.467.658
struk.
v%
100,0
6,7
13,5
13,5
0,5
0,5
4,7
-12,0
INDEKS
11/10
94
59
100
100
508.578
325.855
182.723
9.477.823
9.477.823
9.149.503
328.320
9.226.247
4.685.510
4.566.517
118.993
4.540.737
560.243
3.660.708
82.566
237.220
12.110
13.814.006
2,5
1,6
0,9
46,0
46,0
44,4
1,6
44,8
22,7
22,2
0,6
22,0
2,7
17,8
0,4
1,2
0,1
67,0
81
104
31.12.2010
100
96
98
98
99
61
94
91
89
156
98
6
102
276
414
98
42
3.2.1.2 Izkaz poslovnega izida za leti 2011 in 2010
POSTAVKE IZKAZA v EUR
1. Čisti prihodki iz prodaje:
- na domačem trgu
- na tujem trgu
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi posl. prihodki)
Prihodki iz poslovanja
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6. Stroški dela
a) Stroški plač
b) Stroški socialnih zavarovanj
- od tega stroški pokojninskega zavarovanja
c) Drugi stroški dela
7. Odpis vrednosti
a) Amortizacija
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred.sred.in opred.osnovnih sred.
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
8. Drugi poslovni odhodki
Poslovni odhodki
Dobiček iz poslovanja
10. Finančni prihodki iz danih posojil
a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini
b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Prihodki iz financiranja
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
Odhodki iz financiranja
Rezultat financiranja
15. Drugi prihodki
16. Drugi odhodki
18. Odloženi davek
19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
20. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
2011
16.854.920
3.560.643
13.294.277
-295.674
165.963
523.207
17.248.416
12.315.523
9.340.631
2.974.892
3.549.712
2.567.418
483.188
282.573
499.106
1.173.075
1.083.182
49
89.844
97.894
17.136.204
112.212
5.760
248
5.512
10.876
10.876
16.636
721.579
669.346
52.233
25.880
19.503
6.377
747.459
-730.823
49.925
4.931
-563.755
-563.755
INDEKS
11/10
15.348.941
110
3.106.062
115
12.242.879
109
215.777
2010
555.781
16.120.499
12.809.611
7.806.784
5.002.827
1.408.271
1.054.478
193.255
111.748
160.538
1.074.986
1.019.968
4.224
50.794
109.470
15.402.338
718.161
5.147
94
107
96
120
59
252
243
250
253
311
109
106
1
177
89
111
16
112
5.147
8.961
8.961
14.108
637.402
574.151
63.251
20.375
14.093
6.282
657.777
-643.669
107
121
121
118
113
117
83
127
102
114
114
74.492
74.492
43
3.2.1.3 Izkaz denarnih tokov za leti 2011 in 2010
POSTAVKE v EUR
A.
a)
1.
2.
3.
b)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
c)
B.
a.)
1.
2.
b.)
1.
2.
3.
c.)
C.
a.)
1.
2.
b.)
1.
2.
3.
c.)
Č.
x.)
y.)
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovneta izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finačni odhodki iz poslovnih obveznosti
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacije ter odloženih terjatev
in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjtve
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
Začetne manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
Začetne manj končne zalog
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
Prebitek prejemkov pri poslovanju (a+b)
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb
Prebitek izdatkov pri naložbenju (a+b)
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti
Prebitek izdatkov pri financiranju (a+b)
Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju
Začetno stanje denarnih sredstev
2011
2010
INDEKS
11/10
1.235.246
17.604.891
16.374.576
-4.931
482.976
1.726.716
15.913.683
14.186.967
72
111
115
142.404
339
105.593
-6.493
-4.931
50.075
494.272
-97.987
-57.553
1.718.222
-226.526
387.018
-454.015
537.642
-101.715
92
96
1.869.120
92
24.190
5.760
18.430
-586.526
-29.290
-456.886
-100.350
-562.336
9.372
5.147
4.225
-368.109
-7.029
-346.080
-15.000
-358.737
258
112
436
159
417
132
669
157
5.012.199
12.195
5.000.004
-6.339.091
-721.579
-1.414.034
-4.203.479
-1.326.892
11.715
-171.006
182.721
5.097.355
364.146
4.733.209
-6.548.911
-637.402
-1.857.527
-4.053.982
-1.451.556
182.721
58.827
123.894
98
3
106
97
113
76
104
91
6
44
147
.
3.2.1.4 Izkaz gibanja kapitala za leti 2011 in 2010
POSTAVKE v EUR
A.1. Stanje 31. december 2010
a) Preračuni za nazaj (popravek napak)
A.2. Stanje 1. januar 2011
B. Celotni vseobsegajoči donos
a) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2011
C. Spremembe v kapitalu
a) Poravnava prenesene izgube
D. Stanje 31. decembra 2011
BILANČNA IZGUBA 2011
POSTAVKE v EUR
A.
B.
Stanje 31. december 2009
Celotni vseobsegajoči donos
a) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2010
C. Spremembe v kapitalu
D. Stanje 31. decembra 2010
Osnovni
kapital
Druge Preneseni čisti Prenesena Čisti
Čista
Presežek iz
rezerve
čista
dobiček izguba
prevrediz dobička
dobiček
izguba posl.leta posl.leta
notenja
I/1
III/5
V/1
V/2
VI/1
VI/2
VII
2.786.062 106.062
2.645.986
1.225.224
178.328
-258.575
2.786.062 106.062
2.467.658
966.649
563.755
-106.062
2.786.062
106.062
2.361.596
563.755
Skupaj
kapital
A.
1.471.362
-80.247
1.391.115
-563.755
966.649
827.360
2.925.351
Osnovni
kapital
Druge Preneseni čisti Prenesena Čisti
Čista
Presežek iz Skupaj
rezerve
čista
dobiček izguba
prevredkapital
iz dobička
dobiček
izguba posl.leta posl.leta
notenja
I/1
III/5
V/1
V/2
VI/1
VI/2
VII
A.
2.786.062 106.062
2.720.478
1.225.224 1.396.870
74.492
2.786.062
106.062
74.492 -74.492
2.645.986
74.492
1.225.224 1.471.362
2.645.986
3.2.2 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ZA DRUŽBO LIV HIDRAVLIKA
IN KOLESA d.o.o.
3.2.2.1 POJASNILA IN RAZKRITJA POSTAVK V BILANCI STANJA
Bilančna vsota družbe LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA D.O.O. (v nadaljevanju družba) je na dan
31.12.2011 znašala 19.291.265 EUR in je za 6,4 % nižja kot na dan 31.12.2010. Na zmanjšanje
sredstev je najbolj vplivalo zmanjšanje zalog za 494.272 EUR (12 %) in nizka vlaganja v osnovna
sredstva. Zmanjšale so se tudi kratkoročne poslovne terjatve. Na strani virov se je najbolj zmanjšal
kapital družbe in sicer za 40,5 % (izguba). Družba je zmanjšala tudi vse obveznosti. V strukturi virov so
se zmanjšale tudi ostale postavke in sicer:
dolgoročne finančne obveznosti za 2 %,
kratkoročne finančne obveznosti za 9 % in kratkoročne obveznosti iz poslovanja za 2 %.
Delež dolgoročnih sredstev v strukturi sredstev družbe je na dan 31.12.2011 znašal 62,8 %; na začetku
leta pa 61,7 %. Zmanjšanje deleža dolgoročnih sredstev v strukturi sredstev je posledica večjega
stroška amortizacije od investicij v letu 2011. Investicije v dolgoročna sredstva so znašale 444.633 EUR,
amortizacija pa 1.083.182 EUR.
Na dan 31.12.2011 predstavljajo v strukturi sredstev neopredmetena sredstva 0,6 %, opredmetena
osnovna sredstva 57,9 % in odložene terjatve za davek 0,2 %.
Razkritje 1: NEOPREDMETENA SREDSTVA
Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev brez predujmov je prikazano v naslednji tabeli.
POSTAVKE v EUR
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2010
Povečanja
Zmanjšanja
Stanje 31.12.2011
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2010
Povečanja
Zmanjšanja
Amortizacija
Stanje 31.12.2011
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2010
Stanje 31.12.2011
Premoženjske
pravice
296.435
Druga
neopred.OS
111.018
29.290
296.435
140.308
Premoženjske
Druga
pravice
neopred.OS
205.191
Investicije
v teku
29.290
29.290
Investicije
v teku
Skupaj
407.453
58.580
29.290
436.743
Skupaj
57.427
262.618
28.174
19.078
233.365
76.505
Premoženjske
Druga
pravice
neopred.OS
47.252
309.870
91.244
63.070
53.591
63.803
Investicije
v teku
Skupaj
144.835
126.873
46
Vrednost neopredmetenih sredstev na dan 31.12.2011 znaša 126.873 EUR, kar je za 12,4 % manj kot
na dan 31.12.2010. Zmanjšanje vrednosti je posledica večje obračunane amortizacije v letu 2011 kot so
znašale investicije.
Družba nima najetih posojil za nabavo neopredmetenih sredstev.
Razkritje 2: OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
Stanje in gibanje opredmetenih osnovnih sredstev brez predujmov je prikazano v naslednji tabeli.
Zemljišča Zgradbe
POSTAVKE v EUR
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1.1.2011
Povečanja
Zmanjšanja
Stanje 31.12.2011
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2011
Popravki
Zmanjšanja - izločitve
Amortizacija
Stanje 31.12.2011
Proizvajalne
naprave
stroji
3.331.109 11.192.241
111.377
13.620.876
252.624
271.721
3.331.109 11.303.618
13.601.779
Zemljišča Zgradbe Proizvajalne
naprave, stroji
5.732.973
11.207.433
253.291
287.875
445.515
6.020.848
11.399.657
Zemljišča Zgradbe Proizvajalne
naprave, stroji
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1.1.2011
3.331.109 5.459.268
Stanje 31.12.2011
3.331.109 5.282.770
2.413.443
2.202.122
Oprema
na leasing
Orodja
574.684 3.584.069
203.833
17.816
574.684 3.770.086
Oprema
Orodja
na leasing
Orodja Drobni Investicije
na leasing inventar v teku
168.170 97.207 339.459 32.907.815
11.460 8.955 444.343 1.032.592
139 588.249 877.925
179.630 106.023 195.553 33.062.482
Drobni Investicije Skupaj
inventar v teku
173.777 3.157.933
19.715
-11.696
17.816
95.010 164.680
35.470
268.787 3.293.101
55.185
Oprema
Orodja
Orodja
na leasing
na leasing
400.908
305.898
426.136
476.985
Skupaj
80.985
139
7.379
88.225
Drobni
inventar
20.372.816
-11.696
271.246
1.035.929
21.125.803
Investicije Skupaj
v teku
148.455 16.222
124.445 17.798
339.459 12.535.000
195.553 11.936.679
Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31.12.2011 znašala 11.936.679 EUR
in je za 598.321 EUR manjša kot na začetku leta. Dani avansi za osnovna sredstva, ki v preglednici
niso prikazani, so konec leta 2011 znašali 5.896 EUR.
Večje investicije v opremo so: orodja (priroba 160,200 72.000 EUR, dve TP orodje ščipalka wriglej v
skupni vrednosti 92.583 EUR, trafo postaja (povečanje vrednosti osnovnega sredstva) 31.897 EUR,
program E-računi 19.440 EUR, osebni avtomobil VOLVO 16.300 EUR, osebni avtomobil Volkswagen
passat 13.500 EUR)
Družba ima opredmetena osnovna sredstva pridobljena s finančnim najemom, in sicer osebni avtomobil,
več orodij in stružnico CNC. Vrednost opreme v finančnem najemu na dan 31.12.2011 znaša 305.898.EUR ter orodij v znesku 124.445.- EUR.
Razkritje 3: ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK
Družba je oblikovala terjatve za odložene davke od oblikovanih rezervacij za jubilejne nagrade in
odpravnine ob upokojitvi. Poslovodstvo predpostavlja, da se bo v prihodnosti pojavil obdavčljivi dobiček
v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike
47
Odložene terjatve za davek so razvidne v naslednji tabeli:
POSTAVKE v EUR
1. Odložene terjatve iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade
2. Odložene terjatve iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi
SKUPAJ
31.12.2011 31.12.2010 INDEKS
5.945
6.113
97
28.043
22.945
122
33.989
29.058
117
Razkritje 4: SREDSTVA RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO
Družba je v letu 2011 z dobičkom odprodala poslovno nepotrebna sredstva - nepremičnino v Hruševju.
Razkritje 5: ZALOGE
Zaloge, skupaj s predujmi za zaloge, v strukturi sredstev predstavljajo 17 %. Vrednost vseh zalog je na
dan 31.12.2011 znašala 3.513.731 EUR, kar je za 12,3 % , oziroma za 494.272 EUR manj kot na
začetku leta. Družba je v letu 2011 povečanje čistih prihodkov iz poslovanja za 11 % dosegla z
zalogami, ki so bile v povprečju za 8 % (za 12 % so bile manjše konec leta v primerjav z začetkom leta)
manjše kot leta 2010. Čas vezave sredstev v zalogah je bil v letu 2011 v primerjavi z letom prej krajši za
32 dni.
Čista iztržljiva vrednost na dan 31.12.2011 in primerjava s preteklim letom je prikazana v naslednji
tabeli.
POSTAVKE v EUR
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi
4. Trgovsko blago
5. Predujmi za zaloge
SKUPAJ
31.12.2011 31.12.2010 INDEKS
1.273.200
1.464.183
87
1.498.446
1.640.468
91
704.546
864.563
81
11.045
26.494
38.789
68
3.513.731
4.008.003
88
Družba je v letu 2011 odpisala v višini 301 EUR nekurantnega materiala in 3.606 EUR nekurantnih
polizdelkov in gotovih izdelkov.
Pri popisu zalog materiala je bilo ugotovljenih za 3.895 EUR primanjkljajev in za 2.313 EUR presežkov.
Pri popisu polizdelkov in gotovih izdelkov je bilo ugotovljeno za 2.512 EUR primanjkljajev in 1.495 EUR
presežkov.
Družba nima zalog, zastavljenih kot jamstvo za obveznosti.
Razkritje 6: KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
Kratkoročne finančne naložbe so na dan 31.12.2011 znašale 193.732 EUR. Od tega zneska se 49,2 %
nanaša na posojilo dano v decembru hčerinski družbi LIV Nova, d.o.o., ki ga je že vrnila v januarju
l.2012. Preostali del se nanaša na dana posojila fizičnim osebam. Od 98.382 EUR je posojilo v višini
65.000 EUR zavarovano s poroštveno izjavo 50% lastnika družbe LIV Hidravlika in kolesa, d.o.o..
Kratkoročna posojila se obrestujejo z obrestno mero od 4,5 % do 6 % na letni ravni.
48
POSTAVKE v EUR
1. Kratkoročna posojila družbam v skupini
1. Kratkoročna posojila drugim
SKUPAJ
31.12.2011
31.12.2010 INDEKS
95.350
98.382
93.382
105
193.732
93.382
207
Razkritje 7: KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE
Vrednost kratkoročnih poslovnih terjatev je na dan 31.12.2011 znašala 3.454.657 EUR. V strukturi
sredstev predstavljajo 16,8 %. Največja postavka so terjatve do kupcev naših izdelkov in storitev in
znašajo 2.970.686 EUR, kar predstavlja 86 % vseh kratkoročnih poslovnih terjatev. Terjatve do družbe v
skupini so znašale 204.563 EUR. Terjatve so prikazane v neto vrednosti, kar pomeni, da so zmanjšane
za popravke vrednosti za sporne in dvomljive terjatve.
POSTAVKE v EUR
1. Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
SKUPAJ
31.12.2011
204.563
2.970.686
279.408
3.454.657
31.12.2010
INDEKS
25.805
793
3.197.812
93
336.633
83
3.560.250
97
POSTAVKE v EUR
1. Kratkoročne poslovne terjatve od podjetij v skupini
a) Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev doma
b) Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v tujini
c) Popravek vrednosti kratk.poslovnih terjatev
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
a) Kratkoročni dani predujmi in varščine
b) Kratkoročne terjatve za obresti
c) Druge kratkoročne terjatve
SKUPAJ
31.12.2011
204.563
2.970.686
1.053.333
3.123.041
-1.205.688
279.408
1.193
19.848
258.367
3.454.657
31.12.2010
INDEKS
25.805
793
3.197.812
93
973.141
108
3.403.955
92
-1.179.284
102
336.633
83
14.088
322.545
3.560.251
141
80
97
V letu 2011 je družba oslabila poslovne terjatve v višini 85.937 EUR.
V skupnem znesku kratkoročnih terjatev do kupcev (brez podjetij v skupini) je 24,8 % zapadlih terjatev.
Ročnost terjatev je razvidna iz naslednje tabele, v kateri pa niso vključene terjatve za obresti in druge
terjatve.
POSTAVKE v EUR
1. Stanje terjatev 31.12.2011
2. Nezapadle terjatve
3. Zapadle terjatve
od tega zapadle:
- do 15 dni
- od 16 do 30 dni
- od 31 do 60 dni
- nad 61 dni
znesek
2.970.686
2.235.204
735.482
%
100,0
75,2
24,8
190.086
106.768
83.376
355.252
6,4
3,6
2,8
12,0
Družba ima zavarovanih 90 % vseh
terjatev pri Zavarovalnici Triglav d.d..
49
Med terjatvami niso prikazane terjatve za zamudne obresti do kupcev tako, kot niso prikazane
obveznosti za zamudne obresti naših dobaviteljev.
Razkritje 8: DENARNA SREDSTVA
Denarna sredstva so na dan 31.12.2011 znašala 11.715 EUR in so predstavljala 0,1 % sredstev
družbe.
Vrednost denarnih sredstev je potrjena s popisom in usklajena s stanjem na izpisku bank na dan
31.12.2011.
Razkritje 9: KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Na dan 31.12.2011 ima družba evidentirane aktivne časovne razmejitve v vrednosti 6.493 EUR.
Nanašajo se na zaračunane obresti, ki so bile vkalkulirane v prihodke in plačane v januarju 2012.
Razkritje 10: KAPITAL
Kapital družbe je na dan 31.12.2011 znašal 827.360 EUR . V strukturi virov sredstev predstavlja 4 %.
Kapital se je v letu 2011 zmanjšal za čisti poslovni izid leta, za izgubo v višini 563.755 EUR .
POST AVKE v EUR
1. Vpoklican kapital
2. Kapitalske rezerve
3. Rezerve iz dobička
4. Preneseni čisti poslovni izid
5. Čisti poslovni izid poslovnega leta
6. Presežek iz prevrednotenja
SKUPAJ
31.12.2011
2.786.062
-2.361.596
-563.755
966.649
827.360
31.12.2010 INDEKS
2.786.062
100
106.062
-2.467.658
96
966.649
1.391.115
100
59
Spremembe v kapitalu so razvidne v Izkazu gibanja kapitala. Družba je po skupščinskem sklepu delno
krila preneseno izgubo iz preteklih let z rezervami iz dobička v višini 106.062 EUR.
Razkritje 11: BILANČNA IZGUBA
POSTAVKE v EUR
A. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
B. PRENESENI ČISTI DOBIČEK / PRENESENA ČISTA IZGUBA
C. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA
1. drugih rezerv iz dobička
Č.
BILANČNA IZGUBA (A+B-C)
31.12.2011
-563.755
-2.467.658
106.062
31.12.2010
74.492
-2.542.150
106.062
-2.925.351
-2.467.658
Bilančna izguba znašal 2.925.351 EUR in je večja kot leta 2010 za ustvarjeno izgubo v letu 2011,
zmanjšano za znesek drugih rezerv s katerimi smo delno krili preneseno izgubo iz preteklih let.
Družba se že dve leti prizadeva izboljšati kapitalsko ustreznost z odprodajo programa hidravličnih
dvigal in z iskanjem investitorja za dokapitalizacijo družbe. Žal, družba pri tem do sedaj ni bila
50
uspešna. Marca se je dokončno razšla s potencialnim kupcem s katerim se je pogajala že dve leti.
Vendar so se začela pogajanja o dezinvestiranju z drugimi investitorji. Vse kaže, da bo odprodaja
programa hidravličnih dvigal realizirana, kar bo bistveno izboljšalo finančno moč družbe.
Razkritje 12: REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Vrednost rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev je na dan 31.12.2011 znašala 412.942
EUR, kar v strukturi virov sredstev predstavlja 2 %.
POSTAVKE v EUR
1. Rezevacije za jubilejne nagrade
2. Rezevacije za odpravnine ob upokojitvi
3. Rrezervacije za odstopljene prispevke
4. Rezervacije za prejete subvencije
SKUPAJ
31.12.2011 31.12.2010 INDEKS
59.454
63.420
94
280.433
262.436 107
83.001
0
73.055
99.721
73
412.942
508.578
81
Družba je med drugimi prihodki prikazala 103.954 EUR prihodkov iz naslova črpanja
rezervacij oblikovanih za odstopljene prispevke in nagrade za preseganje kvote zaposlenih invalidov.
Razkritje 13: ZAVAROVANJE FINANČNIH OBVEZNOSTI
Le dva kratkoročna kredita v višini 819.529 EUR sta zavarovana z odstopom prilivov ( terjatev) in
poroštvom lastnikov družbe. Vsa ostala kratkoročna in dolgoročna posojila bank so zavarovane vsaj z
vpisom hipoteke na nepremičninah družbe. Le z vpisom hipoteke na nepremičninah družbe je
zavarovano 35% finančnih obveznostih do bank, vsa ostala posojila, poleg hipotek, imajo dodatna
zavarovanja, kar je razvidno iz naslednje tabele:
Oblika zavarovanj finančnih obveznosti do bank - v %
Hipoteka
Hipoteka, odstop terjatev
Hipoteka, zastavna premičnin, poroštvo lastnikov
Hipoteka, zastavna premičnin, odstop terjatev, jam shema RS
Hipoteka, jam. shema RS
Skupaj
%
35
34
15
14
2
100
Ostale finančne obveznosti se nanašajo na obveznosti do leasing družb za nakup opreme na leasing.
Te obveznosti so zavarovane z vpisom zastavne pravice na opremi, ki je financirana z leasingom.
Razkritje 14: KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
Vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti je na dan 31.12.2011 znašala 4.256.511 EUR in je za 9,2 %
manjša kot na začetku leta. Kratkoročne finančne obveznosti v strukturi virov predstavljajo 20,6 %.
Največja postavka v teh obveznostih so obveznosti do bank v višini 4.070.498 EUR, kar predstavlja
21,1 % v strukturi virov sredstev.
51
POSTAVKE v EUR
1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
2. Druge kratkoročne finančne obveznosti
SKUPAJ
31.12.2011 31.12.2010 INDEKS
4.070.498
4.566.517
89
186.013
118.993
156
4.256.511
4.685.510
91
Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 186.013 EUR se nanašajo na obveznosti iz naslova
finančnega najema, ki dospejo v plačilo v letu 2012.
Razkritje 15: DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
Dolgoročne finančne obveznosti so konec leta 2011 znašale 9.301.809 EUR in so za 2 % oziroma
176.314 EUR manjše kot na začetku leta. Kar 97,8 % dolgoročnih obveznosti se nanaša na dolgoročne
kredite , ki jih je družba najela pri NLB, NKBM, Banki Koper in HYPO leasingu. Preostali del dolgoročnih
obveznosti izhaja iz sklenjenih leasing pogodb.
POSTAVKE v EUR
1. Dolgoročne obveznosti do bank
2. Druge kratkoročne finančne obveznosti
SKUPAJ
31.12.2011 31.12.2010 INDEKS
9.100.178
9.149.503
99
201.331
328.320
61
9.301.509
9.477.823
98
Obrestne mere za najeta posojila se gibljejo od šestmesečni EURIBOR+1,2 % do šestmesečni
EURIBOR+6,1%.
Dolgoročne obveznosti v višini 1.715,696 EUR imajo rok zapadlosti v plačilo daljšo od 5 let.
Razkritje 16: KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
Vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti je na dan 31.12.2011 znašala 4.442.750 EUR, kar je za 2
% manj kot na začetku leta. V strukturi virov predstavljajo kratkoročne poslovne obveznosti 21,6 %.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi so največja postavka obveznosti do dobaviteljev, ki
predstavljajo 19,4 % v strukturi virov sredstev. Med drugimi kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi so
obveznosti za obračunane obresti za prejete kredite in obveznost iz naslova DDV. Med obveznostmi
niso prikazane obveznosti za zamudne obresti do dobaviteljev tako, kot niso prikazane terjatve za
zamudne obresti do naših kupcev.
POSTAVKE v EUR
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
SKUPAJ
31.12.2011
32.504
3.730.591
25.391
654.264
4.442.750
31.12.2010
INDEKS
560.243
6
3.660.708
102
82.566
31
237.220
276
4.540.737
98
52
Pregled stanja in ročnost obveznosti do dobaviteljev je razvidna v naslednji tabeli, v kateri pa niso zajete
obveznosti za obresti in druge obveznosti.
POSTAVKE v EUR
1. Stanje obveznosti 31.12.2011
2. Nezapadle obveznosti
3. Zapadle obveznosti
od tega zapadle:
- do 15 dni
- od 16 do 30 dni
- od 31 do 60 dni
- nad 61 dni
znesek
3.747.518
1.575.403
2.172.115
%
100,0
42,0
58,0
478.152
297.271
507.554
889.138
12,8
7,9
13,5
23,7
Opomba: Stanje obveznosti ne vključuje obveznosti za nezaračunane prevzeme (-16.927 EUR ).
Razkritje 17: KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Družba izkazuje na dan 31.12.2011 kratkoročne pasivne časovne razmejite v znesku 50.193 EUR. V
tem znesku so vkalkulirani stroški za neizplačan regres za leto 2011 v višini 37.323 EUR, stroški revizije
računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je zaključilo 31.12.2011 v znesku 4.900 EUR.
Razkritje 18: ZUNAJBILANČNA EVIDENCA
Zunajbilančna evidenca je na dan 31.12.2011 znašala 8.318.233 EUR in je za 0,4 % manjša kot na
začetku leta. Predstavlja seštevek knjigovodske vrednosti naslednjih sredstev družbe:
nepremičnin
opredmetenih osnovnih sredstev
vrednosti terjatev na dan 31.12.2011, za katere je vpisana hipoteka (nepremičnine), zastava
premoženja (oprema) ali so odstopljene terjatve za zavarovanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil.
3.2.2.2 POJASNILA IN RAZKRITJA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA
Razkritje 19: ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
Med poslovnimi prihodki so največja postavka čisti prihodki od prodaje, ki zajema prodajo proizvodov,
storitev in materiala, zmanjšano za popuste odobrene ob prodaji ali kasneje.
POST AVKE v EUR
1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na dom ačem trgu
2. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev v skupini
3. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu trgu
Skupaj čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev
1. Čisti prihodki od prodaje m ateriala in blaga na domačem trgu
2. Čisti prihodki od prodaje m ateriala in blaga na tujem trgu
Skupaj čisti prihodki od prodaje m ateriala in blaga
SKUPAJ
2011
znesek
2.761.438
250.831
13.059.388
16.071.656
548.375
234.889
783.264
16.854.920
%
16,4
1,5
77,5
95,4
3,3
1,4
4,6
100
2010
znesek
2.350.169
281.544
11.949.716
14.581.429
474.348
293.164
767.512
15.348.941
%
15,3
1,8
77,9
95,0
3,1
1,9
5,0
100
INDEKS
53
117
89
109
110
116
80
102
110
Čisti prihodki od prodaje so v letu 2011 znašali 16.854.920 EUR in so za 10 % višji kot leta 2010.
Na tujih trgih in v državah EU je družba realizirala 78,9 % prihodkov, na domačem trgu pa 21,1%
prihodkov družbe.
Razkritje 20: SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
Zaloge gotovih izdelkov, polizdelkov in nedokončane proizvodnje ovrednotene v višini proizvajalnih
stroškov so bile za 295.674 EUR manjše kot na začetku leta.
Razkritje 21: USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE
V letu 2011 je družba usredstvila lastne proizvode v višini 165.963 EUR.
Razkritje 22: DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
Drugi poslovni prihodki so v letu 2011 znašali 523.207 EUR in so za 6 % manjše kot leto prej.
POSTAVKE v EUR
1. Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev
2. Izterjane odpisane terjatve
3. Nagrada - invalidi
4. Prejete odškodnine
5. Drugi poslovni prihodki
6. Prihodki od subvencij
7. Črpanje odstopljenih prispevkov invalidov nad kvoto
8. Prihodki od odprave rezervacij
SKUPAJ
2011
16.611
49.265
11.405
15.084
125.727
185.898
92.549
26.667
523.207
2010
INDEKS
3.000
554
14.555
338
1.101 1.036
19.890
76
214.008
59
303.227
61
555.781
94
Razkritje 23: POSLOVNI ODHODKI
Odhodki iz poslovanja so v letu 2011 znašali 17.136.204 EUR in so za 11 % večji kot leta 2010 (prihodki
so bili večji za 7 %).
POSTAVKE v EUR
1. NV prodanega blaga ter stroški porabljenega materiala
2. Stroški storitev
3. Stroški dela
4. Odpis vrednosti
SKUPAJ
2011
9.340.631
2.974.892
3.549.712
1.173.075
97.894
17.136.204
2010
INDEKS
7.806.784
120
5.002.827
59
1.408.271
252
1.074.986
109
109.470
89
15.402.338
111
Največja postavka v stroških iz poslovanja je nabavna vrednost prodanega blaga ter stroški
porabljenega materiala, ki v strukturi poslovnih odhodkov predstavljajo 54,5 %. Druga postavka po
velikosti so stroški dela, ki predstavljajo 20,7 %, tretja postavka so stroški storitev s 17,4 odstotnim
deležem. Odpis vrednosti predstavlja 6,8 % poslovnih odhodkov.
Razkritje 24: STROŠKI IZ POSLOVANJA PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH
54
POSTAVKE v EUR
1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
2. Vrednost prodanih poslovnih učinkov
3. Stroški splošnih dejavnosti
4. Stroški prodajanja
5. Sprememba vrednosti zalog
SKUPAJ
2011
451.362
14.207.568
1.162.379
1.610.569
-295.674
17.136.204
2010
308.478
11.250.007
2.413.027
1.523.527
215.777
15.710.816
INDEKS
146
126
48
106
109
Razkritje 25: STROŠKI IZ POSLOVANJA PO NARAVNIH VRSTAH
POSTAVKE v EUR
1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
2. Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov
3. Stroški materiala
4. Stroški storitev
5. Stroški dela
6. Amortizacija
7. Prevrednotovalni poslovni odhodki
SKUPAJ
2011
285.399
165.963
8.889.269
2.974.892
3.549.712
1.083.182
89.893
97.894
17.136.204
2010
INDEKS
308.478
93
7.498.306
5.002.827
1.408.271
1.019.968
55.018
109.470
15.402.338
119
59
252
106
163
89
111
Stroški revizije so v letu 2011 znašali 7.000.- EUR in se v celoti nanašajo na revizijo letnega poročila.
Razkritje 26: STROŠKI DELA
Stroški dela so v letu 2011 znašali 3.549.712 EUR in predstavljajo v strukturi poslovnih odhodkov 20,7 %.
POSTAVKE v EUR
1.
Stroški plač
2.
Stroški socialnih zavarovanj
od tega stroški pokojninskih zavarovanj
3.
Drugi stroški dela
SKUPAJ
2011
2.567.418
483.188
2010
INDEKS
1.054.478
243
193.255
250
282.573
111.748
253
499.106
3.549.712
160.538
1.408.271
311
252
Prejemki po pogodbi o zaposlitvi in deleži v dobičku po skupinah so prikazani v naslednji tabeli.
Prevoz
Prejemki po
Dodatno
pogodbi o Bonitete Regres pokojninsko Boleznine Malica
Kilometrina
POSTAVKE v EUR
zaposlitvi
zavarovanje
na delo
Direktor dr. Jelen Boris
82.645 14.522
830
977
314
Direktor Hrovat Jože
41.844
1.542
830
126 2.482
Zaposleni s posebnimi pooblastili
566.616 17.108 13.280
7.360
3.798 3.939 16.836
5.575
V letu 2011 se je v družbi zamenjal direktor. Do 30.6.2011 je bil direktor družbe dr. JELEN Boris, od
1.7.2011 pa HROVAT Jože.
55
Razkritje 27: DRUGI POSLOVNI ODHODKI
POSTAVKE v EUR
1. Dajatve neodvisne od stroškov dela in drugih stroškov
2. Taksa za odpadno embalažo
3. Štipendije
4. Sponzorstva
5. Dotacije
6. Solidarnostna pomoč
7. Oblikovanje rezervacij
8. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
8. Drugi stroški
SKUPAJ
2011
1.257
505
12.474
636
69
1.687
44.377
12.408
24.481
97.894
2010
INDEKS
1.910
66
1.880
27
9.718
128
15 4.240
801
9
36.461
21.058
37.627
109.470
122
59
65
89
Vrednost drugih poslovnih odhodkov je v letu 2011 znašala 97.894 EUR, kar je za 11 % manj kot leta
2010.
Razkritje 28: FINANČNI PRIHODKI
Finančni prihodki so v letu 2011 znašali 16.636 EUR in so za 18 % večji kot doseženi v letu 2010.
POSTAVKE v EUR
1. Finančni prihodki iz danih posojil
a) Finančni prihodki iz posojil, danim družbam v skupini
2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
- pozitivne tečajne razlike
- prihodki od obresti
- drugi finančni prihodki
SKUPAJ
2011
5.760
248
5.512
10.876
10.876
2.621
8.076
179
16.636
2010
INDEKS
5.147 112
5.147
8.961
8.961
3.737
5.224
107
121
121
70
155
14.108
118
Razkritje 29: FINANČNI ODHODKI
Finančni odhodki v letu 2011 so znašali 747.465 EUR in so za 14 % večji kot leta 2010. Obresti za
najete kredite predstavljajo 89,5 % finančnih odhodkov in so znašale 721.579 EUR.
POSTAVKE v EUR
1. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
b) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
2. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
a) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
- negativne tečajne razlike
- odhodki od obresti
- drugi finančni odhodki
SKUPAJ
2011
721.579
669.346
52.233
25.886
25.886
3.193
22.708
-14
747.465
2010
INDEKS
637.402
113
574.151
117
63.251
83
20.375
127
20.375
127
8.405
38
11.774
193
197
657.777
114
56
Razkritje 30: DRUGI PRIHODKI
Drugi prihodki so v letu 2011 znašali 49.925 EUR in predstavljajo dobiček od odprodaje nepremičnine v
Hruševju.
Razkritje 31: DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
Družba je v letu 2011 poslovala z izgubo v višini 563.755 EUR. V davčnem izkazu za leto 2011 družba
izkazuje davčno izgubo.
3.2.2.3 POJASNILA IN RAZKRITJA POSTAVK V IZKAZU DENARNIH TOKOV
Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane
spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto, za katero se sestavlja. Izkaz denarnih tokov ima
obliko zaporednega izkaza in je pripravljen z uporabo posredne metode (različica II SRS 26) z
upoštevanjem podatkov iz izkaza poslovnega izida za obdobje januar – december 2011, iz bilance
stanja na dan 31.12.2011 in 31.12.2010 ter drugih potrebnih podatkov.
V izkazu denarnih tokov so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in
financiranju.
Pobotani prejemki iz poslovanja (prejemki iz poslovanja po kritju odhodkov iz poslovanja in upoštevanju
sprememb pri zalogah, obveznostih, terjatvah, časovnih razmejitvah in rezervacijah) so v letu 2011
znašali 1.718.222 EUR, leta 2010 pa so znašali 1.869.120 EUR.
Izdatki pri financiranju družbe (vračila kreditov in plačila obresti za najete kredite - v letu 2011 je družba
finančne obveznosti zmanjšala za 605 tisoč EUR, izdatki za obresti za najeta posojila pa so znašali 721
tisoč EUR) so bili v letu 2011 večji od prejemkov iz financiranja (prejeta posojila) za 1.326.892 EUR.
Izdatke iz naslova financiranja (1.326.892 EUR) skupaj s pobotanimi izdatki iz naslova investicijske
dejavnosti (562.336 EUR) je družba krila s prejemki iz poslovanja in zmanjšanja denarnih sredstev
(171.006 EUR).
3.2.2.4
POJASNILA IN RAZKRITJA V IZKAZU GIBANJA KAPITALA
Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane
spremembe sestavin kapitala za poslovno leto, za katero se sestavlja. Sestavljen je tako, da prikazuje
spremembe vseh sestavin kapitala, torej po prvi različici SRS 27.2.
Iz izkaza gibanja kapitala je razvidno zmanjšanje kapitala za negativen poslovni izid leta 2011. Izguba v
letu 2011 je znašala 563.755 EUR.
57
3.3
RAČUNOVODSKI KAZALNIKI
2011
KAZALNIKI DOBIČKONOSNOST I
Kosmati denarni tok / čisti prihodki od prodaje
AKT IVNOST NI KAZALCI
Koeficient obračanja kratkoročnih poslovnih terjatev
KAZALNIKI ST ANJA INVEST IRANJA
KAZALNIKI FINANČNE ST RUKT URE
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev
Koeficinet kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
Koeficinet neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient)
Koeficinet pospešene pokritosti kratkoročne obveznosti (pospešeni koeficient)
Koeficinet kratkoročne pokritosti kratkoročne obveznosti (kratkoročni koeficient)
KAZALNIKI GOSPODARNOST I POSLOVANJA
Poslovni izid iz poslovanja / odhodki za obresti
2010
IND 11/10
0,007
0,042
0,113
0,071
0,047
0,066
1,063
0,113
14
65
11
63
0,874
4,797
4,879
0,745
3,830
4,311
117
125
113
0,626
0,626
0,615
0,616
102
102
0,870
0,043
0,546
0,069
0,001
0,398
0,825
16,130
0,894
0,067
0,552
0,110
0,020
0,406
0,856
9,977
97
64
99
63
7
98
96
162
0,153
1,007
105.806
30.352
1,107
1,047
374.364
78.083
14
96
28
39
58
3.4 POROČILO REVIZORJA
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
namenjeno družbenikom družbe
LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA
proizvodnja, predelava in trgovina, d. o. o.
Industrijska cesta 2
6230 POSTOJNA
Revidirali smo priložene računovodske izkaze gospodarske družbe LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja,
predelava in trgovina, d. o. o., Industrijska cesta 2, 6230 Postojna, ki vključujejo bilanco stanja na dan 31.
decembra 2011, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala za tedaj končano poslovno
leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe. Pregledali smo tudi
poslovno poročilo.
Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu s slovenskimi
računovodskimi standardi. Ta odgovornost vključuje vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega
kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno
napačne navedbe zaradi prevare in napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev ter pripravo
računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah.
Odgovornost revizorjev
Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v
skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter
načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo
pomembno napačne navedbe.
Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih
izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne
navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje
kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil
okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja
družbe. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti
računovodskih ocen poslovodstva ter ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Mnenje
Po našem mnenju so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega
stanja družbe LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d. o. o. na dan 31.
decembra 2011, ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano poslovno leto v
skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
59
Poudarjanje zadev
Ne da bi izražali mnenje s pridržkom opozarjamo na razkritje 11 v letnem poročilu. Izguba tekočega
poslovnega leta skupaj s prenesenimi izgubami presega polovico osnovnega kapitala. Izgube ni
mogoče pokriti v breme prenesenih dobičkov ali rezerv, kar pomeni, da je družba v smislu Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07,
40/09, 59/09, 52/10 in 26/11) dolgoročno plačilno nesposobna. Uprava družbe v letih 2010 in 2011 ni
uspela uresničiti sklepa o odprodaji programa hidravličnih dvigal, pogajanja z novim kupcem v letu 2012
pa kažejo, da bo prodaja tokrat uspela, kar bo pomembno izboljšalo finančno moč družbe.
Odstavek o drugi zadevi
Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.
V Ljubljani, 24. junija 2012
Družba Rödl & Partner d. o. o., Litostrojska cesta 44D, 1000 Ljubljana je vpisana v sodni register pri Okrožnem
sodišču v Ljubljani pod številko vložka 1/31968/00 in v register revizijskih družb pri Slovenskem inštitutu za
revizijo. Osnovni kapital družbe znaša 8.763,00 EUR.
60
3.5 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE LIV HIDRAVLIKA IN
KOLESA
3.5.1 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA
V konsolidirane računovodske izkaze Skupine LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA smo za leto, ki se je
končalo 31.12.2011, vključili računovodske izkaze obvladujoče družbe LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA,
d.o.o. in izkaze odvisne družbe LIV NOVA, d.o.o.. Bilančna vsota družbe LIV NOVA, d.o.o. na dan
31.12.2011 znaša 339.695 EUR, na isti dan znaša kapital -14.524 EUR. Družba LIV NOVA d.o.o. bo v
letu 2012 pripojena k obvladujoči družbi.
3.5.2
KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2011 IN 31.12.2010
3.5.2.1. Sredstva
SREDSTVA
A.
DOLGOROČNA SREDSTVA
I.
Neopred.sredstva in dolg.aktivne časovne razmejitve
1.
Dolgoročne premoženjske pravice
II.
Opredmetena osnovna sredstva
1.
Zemljišča in zgradbe
a) Zemljišča
b) Zgradbe
2.
Proizvajalne naprave in stroji
3.
Druge naprave in oprema
4.
Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivao
a)
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
b)
Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
III. Odložene terjatve za davek
B.
KRATKOROČNA SREDSTVA
I.
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II.
Zaloge
1.
Material
2.
Nedokončana proizvodnja
3.
Proizvodi in trgovsko blago
4.
Predujmi za zaloge
2.
Kratkoročna posojila
b) Kratkoročna posojila drugim
2.
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
3.
Kratkoročne poslovne terjtve do drugih
V.
Denarna sredstva
C.
KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
31.12.2011
struk.%
19.291.044
12.356.563
126.873
126.873
12.195.701
8.613.879
3.331.109
5.282.770
2.508.021
619.226
454.575
448.679
5.896
33.989
6.927.988
100,0
64,1
0,7
0,7
63,2
44,7
17,3
27,4
13,0
3,2
2,4
2,3
0,0
0,2
35,9
3.513.731
1.273.200
1.498.446
715.591
26.494
98.382
98.382
98.382
3.303.992
2.970.686
333.306
11.883
6.493
18,2
6,6
7,8
3,7
0,1
0,5
0,5
0,5
17,1
15,4
1,7
0,1
0,0
31.12.2010
20.611.272
12.713.942
144.835
144.835
12.540.049
8.790.377
3.331.109
5.459.268
2.814.351
590.812
344.509
339.459
5.050
29.058
7.897.330
50.075
4.008.003
1.464.183
1.640.468
864.563
38.789
93.382
93.382
93.382
3.558.898
3.202.232
356.666
186.972
struk.%
100,0
61,7
0,7
0,7
60,8
42,6
16,2
26,5
13,7
2,9
1,7
1,6
0,0
0,1
38,3
0,2
19,4
7,1
8,0
4,2
0,2
0,5
0,5
0,5
17,3
15,5
1,7
0,9
61
INDEKS
11/10
94
97
88
88
97
98
100
97
89
105
132
132
117
117
88
88
87
91
83
68
105
105
105
93
93
93
6
3.5.2.2. Viri sredstev
A.
KAPITAL
I.
Vpoklicani kapital
1.
Osnovni kapital
III.
Rezerve iz dobička
5.
Druge rezerve iz dobička
IV. Presežek iz prevrednotenja
V.
Preneseni čisti poslovni izid
VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta
B.
REZERVACIJE IN DOLG.PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1.
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2.
Druge rezervacije
C.
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
I.
Dolgoročne finančne obveznosti
2.
4.
Č.
KRATKOROČNE OBLVEZNOSTI
II.
Kratkoročne finančne obveznosti
2.
Kratkoročne finančne obveznosti do bank
4.
III.
Kratkoročne poslovne obveznosti
2.
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
4.
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5.
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D.
KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Zunajbilančna evidenca
31.12.2011
struk.%
19.291.044
805.335
2.786.062
2.786.062
100,0
4,2
14,4
14,4
966.649
-2.363.771
-583.605
412.942
339.887
73.055
9.301.509
9.301.509
9.100.178
201.331
8.721.065
4.256.511
4.070.498
186.013
4.464.554
3.784.803
25.391
654.360
50.193
13.601.004
5,0
-12,3
-3,0
2,1
1,8
0,4
48,2
48,2
47,2
1,0
45,2
22,1
21,1
1,0
23,1
19,6
0,1
3,4
0,3
70,5
31.12.2010
20.611.272
1.388.940
2.786.062
2.786.062
106.062
106.062
966.649
-2.468.830
-1.003
515.846
325.855
189.991
9.477.823
9.477.823
9.149.503
328.320
9.184.411
4.685.510
4.566.517
118.993
4.498.901
3.726.288
82.566
690.047
44.252
13.814.006
struk.%
100,0
6,7
13,5
13,5
0,5
0,5
4,7
-12,0
0,0
2,5
1,6
0,9
46,0
46,0
44,4
1,6
44,6
22,7
22,2
0,6
21,8
18,1
0,4
3,3
0,2
67,0
INDEKS
11/10
94
58
100
100
62
100
96
58.186
80
104
38
98
98
99
61
95
91
89
156
99
102
31
95
113
98
3.5.3
KONSOLIDIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETI 2011 IN 2010
1.
2.
3.
4.
I.
5.
a)
b)
6.
a)
b)
Čisti prihodki iz prodaje:
- na domačem trgu
- na tujem trgu
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi posl. prihodki)
KOSMATI PRIHODKI IZ POSLOVANJA (1+2+3+4)
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Stroški plač
Stroški socialnih zavarovanj
- od tega stroški pokojninskega zav arovanja
c) Drugi stroški dela
7.
Odpis vrednosti
a) Amorizacija
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred.sred.in opred.osnovnih sred.
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
8.
Drugi poslovni odhodki
II.
ODHODKI IZ POSLOVANJA (5+6+7+8)
III.
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (I-II)
9.
Finančni prihodki iz danih posojil
10.
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
IV.
FINANČNI PRIHODKI (9+10+11)
11.
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
12.
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
V.
FINANČNI ODHODKI (12+13+14)
VI.
REZULTAT FINANCIRANJA (IV-V)
13.
Drugi prihodki
14.
Drugi odhodki (amortizacija naložbenih nepremičnin)
15.
Odloženi davek
16.
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
2011
16.780.548
3.486.271
13.294.277
-295.674
165.963
536.779
17.187.616
11.510.140
9.342.729
2.167.411
4.311.042
3.117.484
584.833
INDEKS
11/10
15.111.370
111
2.868.491
122
12.242.879
109
215.777
2010
566.327
15.893.474
9.872.932
7.811.958
2.060.974
4.113.160
2.968.310
552.376
95
108
117
120
105
105
105
106
343.300
327.541
105
608.725
1.173.075
1.083.182
49
89.844
99.725
17.093.982
93.634
5.512
5.512
10.894
10.894
16.406
721.579
669.346
52.233
26.922
19.524
7.398
748.501
-732.095
49.925
592.474
1.074.986
1.019.968
4.224
50.794
113.038
15.174.116
719.358
5.147
5.147
8.980
8.980
14.127
637.402
574.151
63.251
22.595
14.105
8.490
659.997
-645.870
103
109
106
1
177
88
113
4.931
-583.605
73.488
63
107
107
121
121
116
113
117
83
119
87
113
113
3.5.4
KONSOLIDIRAN IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA LETI 2011 IN 2010
POSTAVKE v EUR
A.
a)
1.
2.
3.
b)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
c)
B.
a.)
1.
2.
b.)
1.
2.
3.
c.)
C.
a.)
1.
2.
b.)
1.
2.
3.
c.)
Č.
x.)
y.)
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovneta izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in
finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacije ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjtve
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
Začetne manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
Začetne manj končne zalog
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
Prebitek prejemkov pri poslovanju (a+b)
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb
Prebitek izdatkov pri naložbenju (a+b)
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti
Prebitek izdatkov pri financiranju (a+b)
Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju
Začetno stanje denarnih sredstev
2011
2010
INDEKS
11/10
1.215.644
17.544.109
16.333.396
1.725.711
15.686.677
13.960.966
70
112
117
-4.931
656.518
140.301
468
254.906
-6.493
-4.931
50.075
494.272
-34.348
-96.963
1.872.162
-251.612
387.018
-454.015
521.355
-62.445
1.866.012
155
100
23.942
5.512
18.430
-744.300
-29.290
-710.010
-5.000
-720.358
9.371
5.147
4.224
-368.109
-7.029
-346.080
-15.000
-358.738
255
107
436
202
417
205
33
201
5.012.199
12.195
5.000.004
-6.339.091
-721.579
-1.414.034
-4.203.479
-1.326.892
11.883
-175.088
186.971
5.097.355
364.146
4.733.209
-6.548.910
-637.402
-1.857.527
-4.053.981
-1.451.555
186.971
55.719
131.252
98
3
106
97
113
76
104
91
6
142
64
3.5.5
KONSOLIDIRAN IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETI 2011 IN 2010
POSTAVKE v EUR
A.1.
a)
A.2.
B.
a)
C.
a)
D.
Preračuni za nazaj (popravek napak)
Stanje 1. januar 2011
Vnos čistega poslovnega izida posl. leta 2011
Spremembe v kapitalu
Delna poravnava prenesene izgube
Stanje 31. decembra 2011
POSTAVKE v EUR
A.
B.
a) Vnos čistega poslovnega izida posl. leta 2010
C.
Spremembe v kapitalu
Razporeditev čiste izgube poslovnega leta na
b)
preneseno čisto izgubo
Č.
Premiki iz kapitala
D.
Stanje 31. decembra 2010
3.5.6
Osnovni
kapital
Druge
Prenesena
Čisti
Čista
Presežek iz Skupaj
rezerve
čista
dobiček izguba
prevredkapital
iz dobička
izguba
posl.leta posl.leta
notenja
I/1
III/5
V/2
VI/1
VI/2
VII
A.
2.786.062
106.062
-2.648.161
1.225.224 1.469.187
178.328
-258.575
-80.247
2.786.062
106.062
-2.469.833
966.649 1.388.940
-583.605
-106.062
2.786.062
106.062
-2.363.771
-2.363.771
-583.605
-583.605
-583.605
966.649
805.335
-2.947.376
Osnovni
kapital
Druge
Prenesena
Čisti
Čista
Presežek iz Skupaj
rezerve
čista
dobiček izguba
prevredkapital
iz dobička
izguba
posl.leta posl.leta
notenja
I/1
III/5
V/2
VI/1
VI/2
VII
A.
2.786.062
106.062
-813.647
-1.908.002
1.225.224 1.395.699
73.488
73.488
2.786.062
106.062
73.488
-73.488
-1.908.002
1.908.002
-2.648.161
2.648.161
0
1.225.224 1.469.187
2.648.161
RAČUNOVODSKI (KONSOLIDIRANI) KAZALNIKI
2011
KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI
-0,035
0,008
-0,347
Kosmati denarni tok / čisti prihodki od prodaje
0,070
AKTIVNOSTNI KAZALCI
0,870
4,776
Koeficient obračanja kratkoročnih poslovnih terjatev
5,079
KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA
0,639
0,639
KAZALNIKI FINANČNE STRUKTURE
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev
0,851
0,042
0,545
Koeficinet kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
0,065
Koeficinet neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient)
0,001
Koeficinet pospešene pokritosti kratkoročne obveznosti (pospešeni koeficient) 0,380
Koeficinet kratkoročne pokritosti kratkoročne obveznosti (kratkoročni koeficient) 0,794
16,698
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJA
Poslovni izid iz poslovanja / odhodki za obresti
0,127
1,005
82.893
27.553
2010
0,005
0,035
0,056
0,115
INDEKS
11/10
22
61
0,733
3,770
4,246
119
127
120
0,615
0,615
104
104
0,895
0,067
0,552
0,109
0,020
0,408
0,860
9,995
95
62
99
60
7
93
92
167
1,105
1,047
78.586
30.722
12
96
105
90
65
3.5.7
IZLOČENE POSTAVKE V KONSOLIDIRANIH IZKAZIH ZA LETI 2011 IN 2010
3.5.5.1 Izločene postavke v konsolidirani bilanci stanja
izločitve 2011
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
IV. Dolgoročne finančne naložbe
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
a) Delnice in deleži v družbah v skupini
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
2. Kratkoročna posojila
a) Kratkoročna posojila družbam v skupini
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
339.917
7.500
7.500
7.500
7.500
332.417
95.350
95.350
95.350
237.067
237.067
izločitve 2011
A. KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
Č. KRATKOROČNE OBLVEZNOSTI
II. Kratkoročne finančne obveznosti
1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
339.917
7.500
7.500
7.500
332.417
95.350
95.350
237.067
237.067
3.5.5.2 Izločene postavke v konsolidiranem izkazu uspeha
1.
I.
2.
a)
b)
3.
a)
II.
III.
9.
a)
IV.
11.
a)
V.
VI.
Čisti prihodki iz prodaje:
- na domačem trgu
KOSMATI PRIHODKI IZ POSLOVANJA
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Drugi stroški dela
ODHODKI IZ POSLOVANJA
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (I-II)
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini
FINANČNI PRIHODKI
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
FINANČNI ODHODKI
ČISTI POSLOVNI IZID (III+IV-V)
izločitve 2011
1.442.099
1.442.099
1.442.099
1.437.574
220.462
1.217.112
4.525
4.525
1.442.099
0
248
248
248
248
248
248
0
66
3.6
POROČILO REVIZORJA
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
namenjeno družbenikom družbe
LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA
proizvodnja, predelava in trgovina, d. o. o.
Industrijska cesta 2
6230 POSTOJNA
Revidirali smo konsolidirane računovodske izkaze gospodarskih družb LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA,
proizvodnja, predelava in trgovina, d. o. o. in LIV NOVA, proizvodnja, predelava in trgovina, d. o. o., obe
s sedežem Industrijska cesta 2, 6230 Postojna, ki vključujejo konsolidirano bilanco stanja na dan 31.
decembra 2011, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz denarnih tokov in konsolidiran izkaz
gibanja kapitala za tedaj končano poslovno leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge
pojasnjevalne opombe. Pregledali smo tudi konsolidirano poslovno poročilo.
Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu s slovenskimi
računovodskimi standardi. Ta odgovornost vključuje vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega
kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno
napačne navedbe zaradi prevare in napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev ter pripravo
računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah.
Odgovornost revizorjev
Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v
skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter
načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo
pomembno napačne navedbe.
Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih
izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne
navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje
kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil
okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja
družbe. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti
računovodskih ocen poslovodstva ter ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Mnenje
67
Po našem mnenju so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega
stanja povezanih družb LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d. o. o. in LIV NOVA d. o. o. na dan 31.
decembra 2011, ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano poslovno leto v
skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
Poudarjanje zadev
Ne da bi izražali mnenje s pridržkom opozarjamo na razkritje 11 v letnem poročilu. Izguba tekočega
poslovnega leta skupaj s prenesenimi izgubami presega polovico osnovnega kapitala. Izgube ni
mogoče pokriti v breme prenesenih dobičkov ali rezerv, kar pomeni, da je obvladujoča družba v smislu
Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št.
126/07, 40/09, 59/09, 52/10 in 26/11) dolgoročno plačilno nesposobna. Uprava obvladujoče družbe v
letih 2010 in 2011 ni uspela uresničiti sklepa o odprodaji programa hidravličnih dvigal, pogajanja z
novim kupcem v letu 2012 pa kažejo, da bo prodaja tokrat uspela, kar bo pomembno izboljšalo finančno
moč obvladujoče družbe.
Odstavek o drugi zadevi
Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.
V
Ljubljani,
junija 2012
24.
Družba Rödl & Partner d. o. o., Litostrojska cesta 44D, 1000 Ljubljana je vpisana v sodni register pri Okrožnem
sodišču v Ljubljani pod številko vložka 1/31968/00 in v register revizijskih družb pri Slovenskem inštitutu
za revizijo. Osnovni kapital družbe znaša 8.763,00 EUR.
68

Untitled - LIV Kolesa, doo

Transcription

Similar documents

junij 2014 - Elektro Ljubljana

Letno poročilo 2012

Letno poročilo SIP 2012 - SIP Strojna Industrija dd

Letno poročilo SKUPINE SIP - SIP Strojna Industrija dd

Zgled računovodskih izkazov pravnih oseb zasebnega prava

Letno poročilo 2013

LETNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA 2011

Letno poročilo 2013 - Bolnišnica Postojna

LETNO POROČILO 2012

Letno poročilo 2010 ŽGP

LETNO POROČILO 2014 - Osnovna šola Bistrica

načrt reorganizacije nogometnega kluba koper

LETNO POROČILO 2013 LIVAR, d. d.

Letno poročilo 2010 - Zavod za šport Republike Slovenije Planica

Nerevidirano, konsolidirano devetmesečno poročilo delniške