LETNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA 2011

Transcription

Mrežimo s pozitivno energijo
LETNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA 2011
2
LETNO POROČILO 2011 SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA
UVOD
UVOD
Letno
poročilo
SKUPINE
ELEKTRO
LJUBLJANA
ZA LETO 2011
LJUBLJANA, APRIL 2012
1
VSEBINA
VSEBINA
Poudarki iz poslovanja Skupine Elektro Ljubljana v letu 2011...................................... 4
Pomembnejši dogodki v letu 2011...................................................................................... 6
Glavni cilji Skupine v letu 2012............................................................................................. 8
Poročilo predsednika uprave...............................................................................................10
Poročilo predsednika nadzornega sveta...........................................................................12
1.
1.1.
1.2.
1.3.
SPLOŠNI PODATKI...................................................................................................15
Predstavitev Skupine Elektro Ljubljana..............................................................16
Dejavnosti družb v Skupini....................................................................................18
Upravljanje in vodenje Skupine............................................................................20
2.
2.1.
2.2.
2.3.
2.4.
2.5.
2.6.
2.7.
2.8.
2.9.
2.10.
2.11.
2.12.
2.13.
2.14.
2.15.
POSLOVNO POROČILO..........................................................................................23
Poslanstvo, vizija, strategija...................................................................................24
Splošni pogoji poslovanja......................................................................................25
Omrežna dejavnost..................................................................................................31
Prodaja električne energije....................................................................................40
Proizvodnja električne energije............................................................................43
Ostale tržne dejavnosti...........................................................................................43
Storitve za odjemalce in uporabnike...................................................................44
Analiza poslovne uspešnosti.................................................................................47
Premoženjsko finančno stanje..............................................................................49
Upravljanje s tveganji..............................................................................................54
Investicije...................................................................................................................59
Informatika.................................................................................................................62
Kakovost.....................................................................................................................63
Načrtovanje in razvoj...............................................................................................65
Informacije za delničarje........................................................................................66
3.
3.1.
3.2.
3.3.
DRUŽBENA ODGOVORNOST...............................................................................69
Skrb za zaposlene....................................................................................................70
Skrb za okolje............................................................................................................73
Skrb za interesne skupine......................................................................................75
4.
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA............................................................77
5.
RAČUNOVODSKO POROČILO..............................................................................81
6.
PRILOGA: Seznam kratic in simbolov.............................................................. 107
3
POUDARKI IZ POSLOVANJA SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA V LETU 2011
POUDARKI IZ POSLOVANJA SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA V LETU 2011
211,1
Dodana vrednost (v EUR)
60.926.204
69.094.394
113,4
Investicije (v EUR)
25.037.539
22.260.734
88,9
3.466.649
6.401.179
184,7
14.352
12.042
83,9
4.169.039
4.115.822
98,7
326.520
327.689
100,4
984
964
98,0
Vsa sredstva na dan 31.12. (v EUR)
492.668.652
514.692.741
104,5
Kapital na dan 31.12. (v EUR)
266.262.181
268.826.335
101,0
Prodaja električne energije (v MWh)
Proizvodnja električne energije (v MWh)
Prevzem električne energije v distribucijsko omrežje (v MWh)
Število odjemalcev na preskrbovalnem področju
Število zaposlenih na dan 31.12.
2010
6.438
10.564.720
2010
2011
Dodana vrednost (v tisoč EUR)
Dodana vrednost / zaposlenega* (v tisoč EUR)
2011
Investicije (v tisoč EUR)
Investicije / čisti prihodki od prodaje (v %)
2010
* Izračun na povprečno število zaposlenih.
2011
22.261
5.004.071
5,0 %
EBIT (v EUR)
0,6 %
369,2
9,2 %
6.438.243
1.744
1.743.792
448.498
Čisti poslovni izid (v EUR)
69.094
165,2
459
448.497.983
70,7
271.556.799
Čisti prihodki od prodaje (v EUR)
268
2011/2010
60,1
2011
271.557
2010
Čisti poslovni izid (v tisoč EUR)
Čista dobičkonosnost prihodkov
(v %)
1,4 %
Čisti prihodki od prodaje (v tisoč EUR)
Čisti prihodki od prodaje / zaposlenega*
(v tisoč EUR)
25.038
POUDARKI IZ POSLOVANJA
SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA
V LETU 2011
60.926
4
2010
2011
5
6
POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2011
POMEMBNEJŠI DOGODKI
V LETU 2011
Izčlenitev dejavnosti nakupa in prodaje električne
energije v hčerinsko družbo Elektro energija, d.o.o.
Delničarji Elektro Ljubljana d.d. so na redni letni skupščini družbe 26. avgusta 2011 soglašali
z delitvijo dejavnosti nakupa in prodaje električne energije od omrežne dejavnosti, po kateri se
dejavnost nakupa in prodaje električne energije prenese po postopku izčlenitve s prenosne
družbe Elektro Ljubljana d.d. na prevzemno družbo Elektro energija d.o.o.. S 1. decembrom
2011 je tako dobavo električne energije dosedanjim kupcem Elektro Ljubljana d.d. prevzela
novoustanovljena družba Elektro energija, d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti Elektro Ljubljana d.d..
Z ločitvijo dejavnosti dobave od dejavnosti distribucije električne energije je Elektro Ljubljana
izpolnila zahteve slovenske in evropske zakonodaje po še večji preglednosti različnih
elektroenergetskih dejavnosti.
Razvoj omrežja
V letu 2011 smo kljub splošni recesiji izdali za skoraj 100 MW novih soglasij za priključitev
odjema, za 75 MW pa jih je bilo novih moči tudi priključenih. Na področju priključevanja
obnovljivih virov je bil zaznan izreden interes investitorjev za izgradnjo fotovoltaičnih virov
energije. Izdali smo 256 soglasij za priključitev skoraj 34 MW novih proizvodnih virov.
Investicijska vlaganja
V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana investirala v elektroenergetsko omrežje in sistem
22,3 mio EUR in s tem realizirala le najbolj nujne investicije. Sprojektirali, pridobili upravno
dokumentacijo ter zgradili ali rekonstruirali smo 60 transformatorskih postaj, 173 km vodov ter
izvajali investicije na treh strateških 110 kV objektih.
Obratovanje omrežja
POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2011
Poenostavljeno plačevanje električne energije
Skupina Elektro Ljubljana od marca 2011 svojim uporabnikom - odjemalcem električne
energije omogoča dostop do bančne storitve e-račun. Storitev odjemalcem in uporabnikom
omrežja omogoča prejemanje e-računa v nabiralnik spletnih bančnih storitev in s tem lažji
način plačevanja računov za porabljeno električno energijo in omrežnino.
Uvajanje dela pod napetostjo za zmanjšanje
prekinitev dobave električne energije
Skupina Elektro Ljubljana je s praktičnim usposabljanjem monterjev uspešno zaključila pilotni
projekt uvedbe dela pod električno napetostjo. S tem so strokovnjaki Skupine pridobili licence
in dovoljenja za delo pod napetostjo, kar odjemalcem prinaša predvsem zmanjšanje prekinitev
dobave električne energije zaradi del na elektrodistribucijskem omrežju.
Širitev infrastrukture za električna vozila
Skupina Elektro Ljubljana je skupaj z občinami v občinah Grosuplje, Litija, Zagorje ob Savi
in Kočevje za podporo elektromobilnosti postavila nove polnilne postaje. Na skupno enajstih
elektro črpalkah najmanj do konca leta 2012 ponuja brezplačno polnjenje vozil z Zeleno
energijo, ki je proizvedena izključno iz obnovljivih virov energije.
V februarju 2011 je Skupina Elektro Ljubljana vzpostavila prvi slovenski portal za iskanje polnilnih
mest za električna vozila (www.elektro-crpalke.si), ki je namenjen lastnikom električnih vozil,
strokovni javnosti in vsem, ki razmišljajo o nakupu električnega vozila ter vsem ponudnikom
električnih vozil.
V mesecu maju 2011 je vzpostavila sistem za upravljanje elektro črpalk, ki vključuje vodenje
in nadzor elektro črpalk – polnilnih postaj različnih proizvajalcev ter izmenjavo podatkov med
podobnimi sistemi doma in v tujini.
Infrastrukturo za električna vozila bo Skupina Elektro Ljubljana dopolnjevala sorazmerno
s širjenjem uporabe električnih vozil v Sloveniji, hkrati pa ponuja tudi možnost postavitve
polnilnih postaj vsem zainteresiranim investitorjem in njihovo vključitev v sistem upravljanja in
prikaz na portalu.
S posodobitvijo dispečerskega centra vodenja (DCV) je Skupina Elektro Ljubljana uspešno
upravljala 28 RTP 110/x kV, 25 RP, skoraj 5.300 TP in 18.000 km vodov ter bila kos vsem
vsakodnevnim okvaram. Narava je v letu 2011 prizanesljivo namenila zgolj poplave, katerih
posledice so bile sanirane praktično sproti, drugih večjih havarij pa ni bilo.
Z virtualno elektrarno na mednarodni konferenci
v Amsterdamu
Zaključen pilotski projekt TCC in vzpostavljen
Distribucijski klicni center
V okviru razvojnih projektov je Skupina Elektro Ljubljana vzpostavila prvo virtualno elektrarno
v jugovzhodni Evropi. Strokovnjaki Elektra Ljubljana so projekt v sodelovanju s partnerji
CyberGRID, Vassa ETT in SEDC uspešno predstavili na mednarodni konferenci Metering and
Billing Europe v Amsterdamu.
Na distribucijskem območju Novega mesta je bil izveden pilotski projekt TCC (Truble Call
Center – center za podporo pri odpravi okvar na distribucijskem omrežju). Z uvedbo TCC
na celotnem območju Elektra Ljubljana bomo v prihodnjem letu dežurne službe razbremenili
neposredne komunikacije z uporabniki omrežja. Vzpostavljen je bil tudi Distribucijski klicni
center za komunikacijo z uporabniki omrežja, preko katerega uporabniki dobijo informacije s
področja omrežne dejavnosti.
Elektro Ljubljana in Telekom Slovenije v skupne
storitve za uporabnike
Elektro Ljubljana in Telekom Slovenije, obe vodilni slovenski družbi na svojem področju, sta se
s podpisom pisma o nameri zavezali k sodelovanju pri skupnem razvoju storitev na področju
učinkovite rabe električne energije, ki bodo povezale rešitve in storitve obeh družb.
7
8
GLAVNI CILJI SKUPINE V LETU 2012
GLAVNI CILJI SKUPINE V LETU 2012
GLAVNI CILJI SKUPINE
V LETU 2012
• zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev z električno energijo ter zadostne
zmogljivosti omrežja za priključevanje novih uporabnikov;
• okrepitev komercialne mreže in kakovosti, razvoj in uvedba novih produktov električne
energije za končne odjemalce ter vzpostavitev sheme lojalnosti;
• dvig produktivnosti storitev za SODO z optimizacijo osnovnih poslovnih procesov,
optimiranjem izrabe delovnega časa v okviru normativov in z razvojem informacijske
podpore upravljanju delovnih skupin;
• zagotavljanje učinkovite informacijske podpore izvajanju procesov, dodajanje novih
funkcionalnosti v CRM sistem, trgovalni sistem in sistem za upravljanje portfelja in tveganj;
• razvoj in trženje novih produktov povezanih z učinkovito rabo energije, naprednimi rešitvami
na področju merjenja električne energije, e-mobilnosti in upravljanja s porabo za dobavitelje
električne energije in ostale kupce storitev;
• aktivnosti na projektih, sofinanciranih s sredstvi EU na področju infrastrukture za električna
vozila, pametnih omrežij in učinkovite rabe energije;
• izgradnja dodatnih proizvodnih virov doma in v tujini ter doseganje prihodka iz naslova
storitev na področju izgradnje in vzdrževanja objektov OVE za zunanje naročnike;
• rast trgovanja na trgu z električno energijo na debelo s širitvijo trgovalne infrastrukture in
števila poslovnih partnerjev na likvidnih trgih v Nemčiji in Avstriji;
• ohranitev tržnega deleža pri prodaji električne energije poslovnim in gospodinjskim
odjemalcem z uporabo nove prodajne politike z večjim poudarkom na obvladovanju
kreditnih tveganj ter učinkovitosti izterjave;
• nadaljevanje aktivnosti v okviru certifikata Družini prijazno podjetje s ciljem, da pridobimo
polni certifikat;
• pričetek projekta za pridobitev certifikata Učeče se organizacije po standardu USO-S11;
• dokončanje projekta prenove IIS (integriranega informacijskega sistema) na področju
podpore priključevanju odjemalca in obračunu ter pričetek projekta poslovnega
informacijskega sistema ERP (Enterprise Resource Planning);
• izvedba projekta »Nadgradnja SDMS PISELJ«, ki vključuje izdelavo topologije
elektroenergetskega omrežja, informacijsko podporo projektivi, telekomunikacijam in
evidenci nepremičnin;
• povečanje prepoznavnosti Elektra Ljubljana in hčerinskih družb v širšem slovenskem
prostoru z izboljševanjem celostne podobe Elektra Ljubljana;
• nadaljnje razvijanje družbene odgovornosti z različnimi projekti, donacijami in sponzorstvi.
9
10
POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVE
• priprava strateškega poslovnega načrta in poslovnega načrta za srednjeročno obdobje
2012–2016;
• ponoven razmah gospodarske krize, ki je povzročila upad investicij in je vplivala tudi na
gibanje cen na trgu, povečanje tveganj pri poslovanju družbe, povečano število insolvenčnih
postopkov in s tem povezan povečan obseg plačilne nediscipline.
Leto 2011 je bilo za Skupino Elektro Ljubljana v znamenju izvedbe postopka izčlenitve
dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v novo družbo, z namenom ločitve omrežne
in tržne dejavnosti, vse v skladu z zahtevami zakonodaje in revizijskega poročila računskega
sodišča. Skozi celotno leto 2011 smo po postopku izčlenitve s prevzemom, kot ga definira
zakon o gospodarskih družbah, pripravljali pravne, finančne, tehnične in druge podlage za
ustanovitev hčerinske družbe v 100 - odstotni lasti matične družbe. S 1.12.2011 je Elektro
energija d.o.o., podjetje za prodajo elektrike in drugih energentov, svetovanje in storitve, tako
dejansko kot tudi formalno pričelo poslovati v polni funkciji.
Iz elektroenergetske bilance Skupine Elektra Ljubljana za leto 2011 je glede na leto 2010
razviden padec prevzema električne energije v distribucijsko omrežje za 1,3 % in tudi rahel
padec predane energije končnim odjemalcem za 0,6 %. Skupina Elektro Ljubljana je v
letu 2011 vsem končnim odjemalcem distribuirala 3,9 TWh električne energije, od tega
gospodinjskim odjemalcem 28,1 %, poslovnim odjemalcem pa 71,9 % električne energije.
Prodaja električne energije Skupine Elektro Ljubljana je v letu 2011 dosegla 6.401,2 GWh in
je bila predvsem zaradi povečanja arbitražnih poslov na trgu na debelo za 84,7 % večja kot v
predhodnem letu.
To je skladno z direktivo in vizijo evropske energetske politike, ki dolgoročno vidi enoten
evropski trg z električno energijo, kjer bodo posamezni igralci lahko konkurirali na trgu na
debelo in drobno z električno energijo.
V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana proizvedla tudi 12.042 MWh električne energije,
od tega 95,3 % v desetih lastnih malih hidroelektrarnah, ter 4,7 % v dvanajstih lastnih malih
fotovoltaičnih elektrarnah.
Skupina Elektro Ljubljana je leto 2011 zaključila s čistim dobičkom v višini 6.438,2 tisoč EUR,
kar je za 4,7 mio EUR več kot v predhodnem letu.
Ob tem smo v Skupini Elektro Ljubljana tudi v letu 2011 vzdrževali in gradili distribucijsko
omrežje, zagotavljali storitev zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev z električno energijo,
zagotavljali zadostne zmogljivosti omrežja za priključevanje novih uporabnikov, tržili storitve in
produkte, izvajali svetovanje, projektiranje in dela s področja načrtovanja, izgradnje, vzdrževanja
kot tudi optimizacije distribucijskih in porabniških elektroenergetskih omrežij in naprav,
zagotavljali alternativne vire električne energije ter odpravljali škode na objektih in infrastrukturi
zaradi naravnih nesreč. Zaposleni v Skupini Elektro Ljubljana se zavedamo, da so zadovoljni
odjemalci in kupci naših storitev naša glavna konkurenčna prednost.
V letu 2011 smo zmanjšali delež tujih storitev (kot so na primer poseki daljnovodnih tras,
odčitavanje, montaža dodatnih števčnih garnitur za daljinski zajem podatkov…), saj smo
navedena dela izvajali z lastnimi kadri. Hkrati s tem smo z uporabo tako imenovanih mehkih
metod zmanjševali tudi število zaposlenih ter še naprej aktivno delovali na področju ostalih
tržnih dejavnosti podjetja.
Poslovanje Skupine Elektro Ljubljana so v letu 2011 najbolj zaznamovali:
• izvedba postopka izčlenitve (s prevzemom) dejavnosti nakupa in prodaje električne energije
v novo družbo, Elektro energija d.o.o., z namenom ločitve omrežne in tržne dejavnosti v
skladu z zahtevami zakonodaje in revizijskega poročila računskega sodišča; posledično tudi
prenova procesa upravljanja odnosov z uporabniki, ki se je z ločitvijo dejavnosti in predvsem
z vse bolj delujočim in dinamičnim trgom z električno energijo intenzivno spreminjal;
• vzpostavitev vseh potrebnih podlag za nadgradnjo in povečan obseg poslovanja hčerinske
družbe EL OVE, inženiring s področja obnovljivih virov energije d.o.o., ki je v 100 - odstotni
lasti matične družbe;
• vzpostavitev pilotskega projekta virtualne elektrarne;
• pričetek delovanja centra za odpravo napak na omrežju, preko katerega lahko uporabniki
sporočajo napake na distribucijskem omrežju in merilnih mestih. Center deluje neprekinjeno,
to je 24 ur na dan in vse dni v letu. Z njegovo uvedbo se vsi klici uporabnikov sprejmejo
in evidentirajo enotno na eni vstopni točki v družbi, pristojni v centru pa v sodelovanju z
dežurnim osebjem na terenu poskrbijo za odpravo sporočenih napak na omrežju oz.
pripadajočih merilnih mestih;
• intenzivno vključevanje v mednarodne konzorcije za pridobivanje razvojnih EU projektov.
Uspešno smo se vključili v dva mednarodna projekta: SmartV2G in ICT4EVEU s področja
e-mobilnosti. Oba projekta sta tri letna in se bosta zaključila v letu 2014;
PREDSEDNIK UPRAVE
ANDREJ RIBIČ
Investicijska vlaganja Skupine Elektro Ljubljana so v letu 2011 znašala 22.260,7 tisoč EUR in
so bila v primerjavi z letom 2010 za 11,1 % nižja.
V okviru objektov VN so se do konca leta 2011 realizirali ali so bili v realizaciji naslednji
pomembnejši objekti: pridobljeno je bilo uporabno dovoljenje za RTP Litostroj in 110 kV
kablovod na relaciji RTP Šiška Litostroj, zaključena je bila rekonstrukcija RTP Trebnje. Poleg tega
pa je bil zgrajen tudi dvosistemski 20 kV daljnovod iz RTP Kamnik za poslovno cono Komenda.
Zmanjšan obseg razpoložljivih sredstev za investicije je omogočal le pristop h gradnji
posameznih objektov za priključevanje novih uporabnikov, omejeno vključevanje v posamezne
skupne obnove komunalne in prometne infrastrukture in najnujnejše investicije v obnove
dotrajanega omrežja.
Skupina Elektro Ljubljana se še naprej zaveda pomena in prednosti vzpostavitve poslovanja
po načelih dobre prakse v skladu s sprejetimi in uveljavljenimi standardi. Kar štiri širša poslovna
področja imamo tako urejena na standardiziran način, po določilih standardov iz serije ISO, in
sicer za: sistem vodenja kakovosti ISO 9001, sistem ravnanja z okoljem ISO 14001, sistem
vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001 in sistem upravljanja varovanja informacij
ISO 27001. Tudi v letu 2011 je potekala zunanja presoja, ki je preverjala ustreznost izvajanja,
vzdrževanja in razvijanja sistemov kakovosti. Bistvena ugotovitev zunanje presoje je bila, da ima
družba vzpostavljen ustrezen sistem kakovosti po zahtevah standardov. Vsa prejeta priporočila
pomenijo za nas spodbudo za nadaljnje delo in razvoj integriranega sistema kakovosti.
Vsem sodelavcem se iskreno zahvaljujem za njihov prispevek k doseganju zastavljenih ciljev,
članom nadzornega sveta za njihovo podporo pri nadaljnjem razvoju družbe ter korektno in
dejavno vlogo pri načrtovanju in spremljanju poslovanja Skupine Elektro Ljubljana.
Predsednik uprave
Andrej Ribič
11
12
POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA
POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA
POROČILO PREDSEDNIKA
NADZORNEGA SVETA
• Na seji dne 19.5.2011 je nadzorni svet preveril in potrdil revidirano letno poročilo družbe
za leto 2010 ter podal predlog o razporeditvi bilančnega dobička, sprejel je ukrepe za
zagotavljanja pozitivnega poslovanja tržnih dejavnosti, sprejel je Kodeks upravljanja družb s
kapitalskimi naložbami države.
• Na seji dne 23.6.2011 je nadzorni svet potrdil letno poročilo družbe za leto 2010, podal
pozitivno stališče k revizijskemu poročilu, sprejel poročilo nadzornega sveta za leto 2010
in potrdil predlog za uporabo bilančnega dobička za leto 2010 ter predlagal skupščini, da
sprejme sklep o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2010.
• Na seji dne 15.9.2011 je sprejel sklep o imenovanju revizorske komisije, komisije za
spremljanje srednjeročnega poslovnega načrta od 2011 do 2016 in obvladovanja tveganj
ter komisije za vrednotenje dela nadzornega sveta.
• Na svoji seji dne 27.10.2011 je nadzorni svet sprejel sklep, da se v skladu s priporočili AUKNja izbere neodvisnega zunanjega revizorja ter se seznanil z aktivnostmi za izbor notranjega
revizorja.
• Na seji dne 27.11.2011 je nadzorni svet dal soglasje za imenovanje notranjega revizorja,
soglasje k podpisu soinvestitorske pogodbe z družbo IMOS G d.o.o., obravnaval pa je tudi
priporočilo AUKN-ja glede optimizacije stroškov dela v letu 2011 in 2012.
Nadzorni svet je v letu 2011 nadziral poslovanje družbe Elektro Ljubljana d.d. v okviru svojih
pooblastil in pooblastil določenih z zakonskimi predpisi in statutom družbe ter opravil tudi
druge naloge iz svoje pristojnosti.
Nadzorni svet je v letu 2011 deloval v sestavi: mag. Andrej Šušteršič - predsednik, dr. Marjan
Rekar - namestnik predsednika, Jasna Kalšek, Aleš Šaver ter predstavnika delavcev Egon Hoda
in Mitja Fabjan. Na seji skupščine dne 26.8.2011 je skupščina odpoklicala dosedanjega člana
nadzornega sveta Aleša Šaverja in imenovala novega člana nadzornega sveta dr. Žan Jan
Oplotnika. Nadzorni svet se je sestal na 11 rednih in 2 korespondenčnih sejah.
Največ pozornosti je namenil poslovnemu in finančnemu razvoju družbe, pomembnim
poslovnim dogodkom ter uresničevanju splošnih strateških in poslovnih usmeritev.
Nadzorni svet je v marcu na svoji 21. redni seji, dne 17.3.2011, sprejel poslovni načrt Elektro
Ljubljana za leto 2011, na svoji 27. redni seji, dne 17.11.2011, pa je obravnaval tudi strateški
poslovni načrt, srednjeročni poslovni načrt, ki zajema obdobje od leta 2012 do leta 2016 ter
poslovni načrt za dodatni 2 leti, to je 2013 in 2014. Strateški in srednjeročni poslovni načrt je
ocenil kot primernega, saj vsebuje ukrepe za zniževanje vseh stroškov za povečanje tržnega
deleža in prihodkov ter projekte za operacionalizacijo te strategije. Dovolj je tudi prilagodljiv
glede na izdelane različne možne scenarije razvoja, omogoča pa tudi pravočasen odziv na
hitre spremembe pogojev poslovanja.
Nadzorni svet je ves čas opozarjal predvsem na ukrepe za obvladovanje likvidnosti, glede na
povečevanje deleža terjatev, nasproti obveznosti družbe.
Uprava družbe je nadzornemu svetu mesečno poročala o tekočem poslovanju, ga redno in sproti
seznanjala z zaostrenimi pogoji poslovanja v razmerah recesije, zlasti s stališča obvladovanja
tveganj. Ugotavljamo, da je uprava v letu 2011 uresničila vse sklepe nadzornega sveta. Vsi člani
nadzornega sveta so se redno udeleževali sej nadzornega sveta ter angažirano sodelovali pri
razpravah pred sprejemanjem odločitev ter spremljali uresničevanje sprejetih sklepov.
Z izobraževanji v programih za usposabljanje članov nadzornih svetov so člani nadzornega
sveta skrbeli za nadgrajevanje strokovnega znanja. Neposredna komunikacija in posvetovanje
med predsednikom uprave in predsednikom nadzornega sveta pa je potekala tudi med
posameznimi sejami nadzornega sveta. Na podlagi celovitih in strokovnih informacij je nadzorni
svet lahko sprejemal kompletne odločitve s ciljem povečanja dodane vrednosti družbe.
Na 11 rednih in 2 korespondenčnih sejah je nadzorni svet obravnaval in sprejel naslednje
pomembnejše sklepe:
• Na seji dne 17.3.2011 se je seznanil s poročilom o poslovanju družbe za leto 2010 ter s
poročilom o poslovanju hčerinske družbe EL OVE d.o.o. za leto 2010. Na isti seji je nadzorni
svet Elektro Ljubljana d.d. kot ustanoviteljice družbe EL OVE d.o.o. imenoval za direktorja
družbe mag. Matjaža Glaviča, od 17.3.2011, za dobo 4 let. Sprejet je bi poslovni načrt
Elektro Ljubljana d.d. za leto 2011.
• Nadzorni svet je sprotno tudi spremljal aktivnosti na področju izčlenitve dejavnosti nakupa in
prodaje električne energije, ki je začela samostojno poslovati kot hčerinska družba ELEKTRO
ENERGIJA d.o. o. s 1.12.2011.
• Na korespondenčni seji, ki je potekala od 22.3.2011 do 24.3.2011 je nadzorni svet prejel
4 sklepe v zvezi z zadolževanjem.
PREDSEDNIK
NADZORNEGA SVETA
ANDREJ ŠUŠTERŠIČ
Nadzorni svet se je seznanil s poročilom o aktivnostih izstopa družbe Elektro Ljubljana d.d. iz
GIZ-a, do katerega bo prišlo predvidoma do konca marca 2012. V luči optimizacije stroškov
je nadzorni svet upravi tudi predlagal, da začne s socialnimi partnerji pogajanja o spremembi
podjetniške kolektivne pogodbe, tako da se ob zagotovitvi socialnega miru upošteva tudi
interese vseh deležnikov. Uprava je nadzorni svet sproti obveščala o poteku pogajanj.
Nadzorniki so na svoji zadnji seji v decembru, dne 21.12.2011, sprejeli poročilo o poslovanju
v obdobju od januarja do oktobra 2011 in ugotovili, da družba posluje boljše od sprejetega
poslovnega načrta. Obravnavali so poslovni načrt družbe ELEKTRO ENERGIJA d.o.o. za
leto 2012 ter poročilo o poslovanju družbe EL OVE d.o.o. v obdobju od januarja do oktobra
2011, dali soglasje k investicijskemu programu Sončna elektrarna Bujanovac 1 v Srbiji ter dali
soglasje k sklenitvi pogodbe o zavarovalnih storitvah.
Nadzorni svet se je tudi seznanil s predlogom uprave, da ne obstojijo več okoliščine, zaradi
katerih je bila dne 10.11.2010 podeljena prokura, zato se le ta s 1.1.2012 prekliče.
Nadzorni svet je veliko pozornosti posvetil izvajanju in aktiviranju investicij in redno spremljal
poročila uprave o njihovem izvajanju ter vplivu na amortizacijo in najemnino.
Predsednik nadzornega sveta
mag. Andrej Šušteršič
13
Sem vedela, da se bosta na koncu spet našla. Rada imam
srečne konce. V knjigah in v življenju. Ko se stvari postavijo
na svoje mesto. In ko vse spet mirno teče naprej.
1
SPLOŠNI
PODATKI
16
SPLOŠNI PODATKI
1.1. Predstavitev Skupine Elektro
Ljubljana
Skupino Elektro Ljubljana sestavlja matična delniška družba Elektro Ljubljana ter dve
hčerinski družbi; Elektro energija d.o.o. in Elektro Ljubljana OVE d.o.o., ki sta obe v 100-odstotni
lasti matične družbe.
Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. upravlja z
največjim distribucijskim omrežjem v Republiki Sloveniji, ki se razprostira na 6.166 km2² v
osrednjem delu Slovenije in preko katerega napaja več kot 327.000 odjemalcev, ki jim je bilo
v letu 2011 distribuirane 37 % električne energije v Sloveniji.
Temeljna dejavnost hčerinske družbe Elektro energija, podjetje za prodajo elektrike
in drugih energentov, svetovanje in storitve, d.o.o., je dobava in odkup električne
energije po tržnih in konkurenčnih cenah.
Osnovna dejavnost družbe Elektro Ljubljana OVE, inženiring s področja obnovljivih
virov energije, d.o.o. pa je razvoj uporabe obnovljivih virov energije, predvsem proizvodnje
električne energije iz malih hidroelektrarn, sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov energije.
Osebna izkaznica družbe Elektro Ljubljana d.d.
Naziv družbe:
Elektro Ljubljana, podjetje za
distribucijo električne energije, d.d.
Sedež družbe:
Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana
Temeljna dejavnost:
35.130 Distribucija električne energije
Predsednik uprave:
Andrej Ribič
Predsednik Nadzornega sveta:
Telefon:
(01) 230 40 00
Faks:
(01) 231 25 42
E-pošta:
SPLOŠNI PODATKI
Osebna izkaznica družbe Elektro energija d.o.o.
Naziv družbe:
Elektro energija, podjetje za prodajo elektrike in
drugih energentov, svetovanje in storitve, d.o.o.
Sedež družbe:
Temeljna dejavnost:
trgovanje z električno energijo
Direktor:
mag. Gregor Božič
Telefon:
(01) 320 64 00
Faks: (01) 320 64 01
E-pošta:
info@elektro-energija.si
Spletni naslov:
www.elektro-energija.si
Identifikacijska številka:
SI19950853
Matična številka:
3974316000
Št. vpisa v sodni register:
Okrožno sodišče v Ljubljani, št.: 2011/18421 Datum vpisa v sodni register: 16.5.2011
Osnovni kapital:
3.000.000,00 EUR
Delež v odstotku:
100 %
Imetnik:
Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne
energije, d.d.
Organiziranost družbe:
Družba z omejeno odgovornostjo
Število zaposlenih:
69 (31.12.2011)
Osebna izkaznica družbe EL OVE d.o.o.
Naziv družbe:
Elektro Ljubljana OVE, inženiring s področja
obnovljivih virov energije, d.o.o.
Sedež družbe:
Temeljna dejavnost:
35.111 Proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah
Direktor družbe:
mag. Matjaž Glavič
Telefon:
(01) 4310 244
info@elektro-ljubljana.si
Faks:
(01) 4310 238
SI49977725
E-pošta:
info@el-ove.si
Matična številka:
5227992000
Spletni naslov:
www.elektro-ljubljana.si/OVE
Številka vpisa v sodni register:
SI46895728
Okrožno sodišče v Ljubljani, št.: 1/09124/00
Matična številka:
1702203000
Osnovni kapital:
163.412.977,80 EUR
Št. vpisa v sodni register:
Okrožno sodišče v Ljubljani, št.: 13579300
Število kosovnih delnic:
39.160.286
Osnovni kapital:
59.669,00 EUR
Delniška družba
Delež v odstotku:
100 %
894 (31.12.2011)
Imetnik:
Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne
energije, d.d.
Družba z omejeno odgovornostjo
1 (31.12.2011)
17
18
SPLOŠNI PODATKI
1.2. Dejavnosti družb v Skupini
Elektro Ljubljana d.d. je lastnik elektroenergetske infrastrukture, ki jo od 1.7.2007 daje v
najem izvajalcu gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z
električno energijo (družbi SODO d.o.o.), za katerega izvaja naslednje t.i. regulirane storitve:
• vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in organiziranje dežurne službe,
• vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja,
• razvoj in načrtovanje elektroenergetske infrastrukture,
• priprava, vodenje in izvedba investicij,
• spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe,
• izvajanje merjenja električne energije,
• priprava in izvajanje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti,
• izvajanje storitev dostopa do distribucijskega omrežja in drugih storitev za uporabnike,
• izvajanje drugih storitev za potrebe SODO.
Po izčlenitvi dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo ostaja
temeljna dejavnost Elektro Ljubljana d.d. upravljanje, vzdrževanje in izgradnja elektroenergetske
infrastrukture za distribucijo električne energije, ki poteka v okviru organizacijskih enot z
naslednjimi nalogami:
SPLOŠNI PODATKI
16.5.2011 ustanovil novo podjetje Elektro energija, podjetje za prodajo elektrike in drugih
energentov, svetovanje in storitve, d.o.o.. Dejavnost nakupa in prodaje električne energije se je s
1.12.2011 prenesla po poti univerzalnega pravnega nasledstva z matične družbe Elektro
Ljubljana d.d. na 100 - odstotno obvladovano hčerinsko družbo Elektro energija d.o.o..
Elektro energija d.o.o. je registrirana za opravljanje energetske dejavnosti nakupa in
prodaje električne energije na trgu na drobno in na trgu na debelo ter druge dejavnosti v
skladu z Aktom o ustanovitvi. Posamezne organizacijske enote opravljajo naslednje temeljne
poslovne funkcije in dejavnosti:
Trgovina na debelo sklepa posle o nakupu in prodaji standardiziranih in nestandardiziranih
produktov električne energije po načelu »polno za prazno« na terminskem, sprotnem in
izravnalnem organiziranem in bilateralnem trgu na debelo ter zagotavlja potrebne čezmejne
prenosne zmogljivosti.
Trgovina na drobno sklepa pogodbe z odjemalci in proizvajalci v okviru distribucijskih
omrežij, pri katerih je prodaja oz. nakup vezan na realizacijo odjema oz. proizvodnje na
posameznih primopredajnih merilnih mestih.
V okviru skupnih strokovnih služb delujejo organizacijske enote Finančno računovodske
storitve, Pravne, splošne in kadrovske storitve, Informacijska tehnologija in podpora procesom
ter Upravljanje portfelja in obvladovanje tveganj.
Obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja
• vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja,
• usklajevanje delovanja distribucijskega omrežja s prenosnim omrežjem,
• distribucija električne energije po distribucijskem omrežju,
• zagotavljanje vzdrževanja, razvoja in graditve distribucijskega omrežja,
• izvajanje meritev in analiz na področju kakovosti napetosti električne energije.
Storitve za uporabnike
• merjenje pretokov električne energije,
• priprava podatkov za obračun električne energije in obračun omrežnine,
• zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja uporabnikom,
• aktivnosti spodbujanja učinkovite rabe energije.
Storitve na distribucijskem omrežju
• izvajanje storitev vzdrževanja in gradnje omrežja,
• trženje storitev, svetovanje in izvedba del s področja načrtovanja, izgradnje, vzdrževanja in
optimizacije distribucijskih in porabniških elektroenergetskih omrežij.
Skupne strokovne službe so organizirane v okviru organizacijskih enot Skupne storitve,
Računovodsko finančne storitve in Tehnična podpora.
Lokacijsko pa se posamezne dejavnosti izvajajo na sedežu družbe v Ljubljani in petih
distribucijskih enotah: Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Novo mesto, Trbovlje in Kočevje.
Družba Elektro Ljubljana d.d. je k izpeljavi postopka izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje
električne energije pristopila na podlagi Direktive 96/92/ES o skupnih pravilih za notranji trg z
električno energijo, ki zahteva neodvisnost upravljavca distribucijskega omrežja od interesov v
zvezi s proizvodnjo in dobavo električne energije. Elektro Ljubljana d.d. je tako kot edini družbenik
Temeljna dejavnost hčerinske družbe EL OVE d.o.o. je proizvodnja električne energije v
hidroelektrarnah, poleg svoje temeljne dejavnosti pa razvija še drugo proizvodnjo iz obnovljivih
virov.
V sredini marca 2011 je bil imenovan nov direktor družbe, s ciljem polnega aktiviranja družbe v
smislu celovitega nastopa na trgu storitev iz naslova gradnje in vzdrževanja proizvodnih naprav,
ki za svoje delovanje uporabljajo obnovljivi vir energije.
19
20
SPLOŠNI PODATKI
SPLOŠNI PODATKI
1.3. Upravljanje in vodenje
Skupine
Vodstvo družb v Skupini
Elektro Ljubljana d.d.
Andrej Ribič, predsednik uprave
Matjaž Osvald, namestnik predsednika uprave
Branko Ogorevc, prokurist do 31.12.2011
Elektro energija d.o.o.
mag. Gregor Božič, direktor družbe
Elektro Ljubljana OVE d.o.o.
mag. Matjaž Glavič, direktor družbe
Nadzorni svet družbe Elektro Ljubljana d.d.
mag. Andrej Šušteršič - predsednik
dr. Marjan Rekar - namestnik predsednika
Aleš Šaver, od 26.8.2011 dalje dr. Jan Žan Oplotnik
Jasna Kalšek
Mitja Fabjan (predstavnik zaposlenih)
Egon Hoda (predstavnik zaposlenih)
Razmerja med ustanoviteljem Elektro Ljubljana d.d. ter odvisnima družbama Elektro energija
d.o.o. in EL OVE d.o.o. so opredeljena v Aktu o ustanovitvi. Ustanovitelj kot organ upravljanja
odvisne družbe sprejema sklepe in jih vpisuje v knjigo sklepov odvisne družbe.
21
Včasih se počutim kot detektiv. Forenzik. Kje ropota, kaj
cvili? Raziskujem. In ko napako odkrijem in odpravim, to je
dober občutek. Ko spet vse mirno teče naprej.
2
POSLOVNO
POROČILO
24
POSLOVNO POROČILO
2.1. POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEGIJA
POSLOVNO POROČILO
2.2. SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA
Poslanstvo
Makroekonomsko okolje
Mrežimo s pozitivno energijo.
Gospodarska rast v Sloveniji se je v letu 2011 znižala za 0,2 %. Močnemu padcu bruto
domačega proizvoda v letu 2009 je sledila skromna rast v letu 2010, potem pa se je BDP
v letu 2011 ponovno znižal. Izvoz se je ohranil kot glavni dejavnik okrevanja gospodarske
aktivnosti, pri čemer se je tudi ta učinek zmanjševal z upočasnjevanjem rasti v trgovinskih
partnericah, zniževanje domače potrošnje pa se je lani še poglobilo. Močno se je poslabšala
tudi dostopnost do virov financiranja.
Zagotavljamo zanesljiv, varen, kakovosten in trajnosten distribucijski elektroenergetski sistem z
združevanjem najsodobnejših storitev s področja oskrbe in trgovanja z električno energijo ter
inženiringa s področja obnovljivih virov energije. Združujemo potrebe uporabnikov, lastnikov
in zaposlenih. Vizija
Z učinkovitimi, inovativnimi in celovitimi rešitvami na področju trajnostne oskrbe uporabnikov
električne energije ter inženiringa s področja obnovljivih virov energije ostajamo vodilni
partner pri razvoju energetike na nacionalnem in lokalnih ravneh ter vodilna družba za
upravljanje sodobnih energetskih infrastrukturnih omrežij s primernim donosom za lastnike in
spodbujevalnim okoljem za zaposlene. Zavedamo se izzivov trga in konkurence. Zato z vizijo
odličnosti na vseh ravneh sledimo potrebam uporabnikov.
Vrednote
Dialog
S spodbudami iz mednarodnega okolja so se v zadnjih dveh letih povečevale le domače
investicije v opremo in stroje, precej pod ravnjo predkriznih let pa ostajajo gradbene
investicije. Na znižanje gradbenih investicij so vplivali nižji javnofinančni izdatki za investicije in
predvsem nadaljevanje krčenja investicijske aktivnosti v storitvenem delu gospodarstva zaradi
razdolževanja. Prvič od začetka krize se je v letu 2011 znižala tudi potrošnja države, še nadalje
pa se je ob skromni realni rasti plač in nadaljnjem zniževanju števila zaposlenih zmanjšala
potrošnja gospodinjstev.
V letu 2011 je Evropska centralna banka kar štirikrat spremenila izhodiščno obrestno mero
za euribor, in sicer najprej aprila, ko je narasla z 1 % na 1,25 %, potem jo je julija dvignila še za
nadaljnjih 25 odstotnih točk, v novembru in decembru pa spet spustila na 1 %. Septembra
2011 pa je intervenirala Švicarska nacionalna banka in določila minimalni tečaj švicarskega
franka za evro v višini 1,20.
Spodbujamo dialog z zaposlenimi, lastniki, partnerji v projektih in s širšim okoljem. Razvijamo
najboljše dolgoročne rešitve za vse deležnike.
V središču našega poslovanja je hitro, učinkovito in kakovostno zadovoljevanje potreb kupcev
in poslovnih partnerjev na vseh nivojih sodelovanja.
Sloveniji so se znižale tudi bonitetne ocene, kar je še dodatno poslabšalo dostopnost do
virov financiranja, pri tem pa so se cene in pogoji zadolževanja precej zaostrili. Tako smo se
v letu 2011 še vedno soočali z visoko plačilno nedisciplino in velikim številom insolvenčnih
postopkov naših poslovnih partnerjev.
Odličnost
V letu 2012 bo bruto domači proizvod v primerjavi s predhodnim letom po pričakovanjih nižji za
0,9 %, zaradi poslabševanja razmer v mednarodnem okolju in zaostrenih pogojev financiranja
države in bank, ki so v procesu razdolževanja, kratkoročno pa imajo na gospodarsko aktivnost
pomemben učinek tudi ukrepi za javnofinančno konsolidacijo. V najpomembnejših partnericah
iz evrskega območja bo BDP v letu 2012 nižji za 0,3 %, nekoliko ugodnejša gibanja pa se
vendarle pričakujejo v nekaterih ostalih partnericah izven EU.
Tveganja in priložnosti združujemo in presegamo s sistemskimi storitvami (rešitvami) z
nadpovprečno kakovostjo in dodano vrednostjo.
Učenje
Tradicijo združujemo z inovativnostjo, znanje z radovednostjo. Poganjamo cikel tehnološkega
razvoja, odgovornega okolju.
Strategija
Strategija Elektra Ljubljana je usmerjena v dobičkonosno opravljanje vseh dejavnosti vezanih
na distribucijo in trženje električne energije ter inženiringa s področja obnovljivih virov energije,
v rast prihodkov, stroškovno učinkovitost in optimizacijo obsega in strukture investicij ter
vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture. Izhaja iz poslanstva, ki ga bo Skupina Elektro
Ljubljana uresničila prek funkcionalnih strategij in strateških projektov, s katerimi bo Skupina
Elektro Ljubljana dosegla strateške cilje in zastavljeno vizijo.
Z okrevanjem izvoznega in domačega povpraševanja bo gospodarska aktivnost po
pričakovanjih v letih 2013 in 2014 naraščala. V mednarodnem okolju se v teh letih ponovno
pričakuje gospodarska rast, ki bo spodbudila rast izvoza. Rast domače potrošnje bo še relativno
nizka, na kar bo vplivala tudi nadaljnja konsolidacija javnih financ. Izhajala bo iz krepitve
investicijske dejavnosti, tako poslovnih investicij kot realizacije gradbenih del, ki so bile v krizi
prekinjene ali odložene. V razmerah pričakovanega popuščanja zaostrovanja razmer na trgu
dela pa se pričakuje tudi okrevanje zasebne potrošnje1.
1Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2012, UMAR, marec 2012
25
26
POSLOVNO POROČILO
2010
POSLOVNO POROČILO
2011
2012
2013
Zaradi podaljševanja regulativnega okvira, veljavnega za leto 2008, tudi za leti 2009 in 2010
ter tako nespremenjenih izhodišč pri določanju upravičenih stroškov, so se pogoji poslovanja
Elektru Ljubljana precej poslabšali. Stroški delovanja in vzdrževanja so bili namreč glede na
obseg omrežja priznani veliko prenizko, poleg tega pa v regulativnem okviru niso bili upoštevani
potrjeni načrti razvoja omrežja in dejanski obseg investiranja družbe. V regulativnem okviru je
bila upoštevana prenizka regulativna baza sredstev, posledično pa nižji priznani donos.
2014
Pomladanska napoved
BDP, realna rast v %
1,4
-0,2
-0,9
1,2
2,2
Izvoz proizvodov in storitev, realna rast v %
9,5
6,8
1,4
5,4
6,1
Domača potrošnja, realna rast v %
-0,1
-1,6
-3,0
0,7
1,5
Zaposlenost, rast v %
-2,5
-1,7
-2,2
-1,2
-0,3
Bruto plače na zaposlenega, realna rast v %
2,1
0,2
-0,2
0,1
0,9
Produktivnost dela, realna rast v %
4,0
1,6
1,4
2,4
2,5
Inflacija (povprečje leta)
1,8
1,8
2,0
1,8
1,9
Vir: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2012, UMAR
Energetsko okolje
Regulativni okvir
Elektro Ljubljana kot lastnik elektroenergetske infrastrukture v skladu s pogodbo o najemu
elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja od 1. julija 2007 daje družbi SODO svojo elektroenergetsko infrastrukturo v najem in
zanjo izvaja različne storitve.
Višina najemnine za infrastrukturo in višina plačila storitev se za posamezna leta določa s
pogodbo o najemu in izvajanju storitev oz. z aneksi k pogodbi, pri čemer pa se do sprejema
metodologije za ugotavljanje višine stroškov najema elektroenergetske infrastrukture in cenika
za opravljanje storitev, vezanih na izvajanje dejavnosti SODO, upošteva priznana omrežnina za
distribucijsko omrežje, v višini kot jo določi Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v
nadaljevanju Agencija) v regulativnem okviru.
Omrežnino, ki je namenjena za delovanje, vzdrževanje in razvoj elektroenergetskega omrežja,
torej določa Agencija, medtem ko ceno električne energije določajo dobavitelji električne
energije in se torej oblikuje prosto na trgu. Dodatki k omrežnini so namenjeni za pokrivanje
stroškov delovanja Agencije in delovanje organizatorja trga, razen stroškov za izvajanje
dejavnosti Centra za podpore. S strani Vlade pa so določeni tudi prispevki za zagotavljanje
zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije, za
zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz
obnovljivih virov energije ter za povečanje učinkovitosti rabe električne energije.
Agencija za vsako leto posameznega regulativnega obdobja pripravi regulativni okvir, ki
je operacionalizacija metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja
z upoštevanjem izhodišč in parametrov za določitev upravičenih stroškov za prenosno in
distribucijsko omrežje ter sistemske storitve za posamezno regulativno obdobje.
Prvo regulativno obdobje je bilo za obdobje 2003 – 2005 in drugo za obdobje 2006 –
2008. Vlada RS je decembra 2008 soglašala s podaljšanjem veljavnosti tedaj obstoječe
metodologije za obračunavanje omrežnine ter metodologije za določitev omrežnine in kriterijev
za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja za leto 2008. Tako sta v
letu 2009 ostali nespremenjeni omrežnini za prenosno in distribucijska omrežja, spremenila
pa se je omrežnina za sistemske storitve. Za obdobje 2010 – 2012 je Agencija pripravila
predlog omrežnine, ki pa v postopku medresorskega usklajevanja ni dobil ustrezne podpore.
Agencija je zato predlagala, da se veljavnost obstoječih tarifnih postavk za omrežnino za leto
2009 podaljša za leto 2010.
Napoved izbranih
makroekonomskih
agregatov Slovenije
Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem, po končanem
regulativnem obdobju pa izdela poračun regulativnega obdobja. Poračun za obdobje
2004 – 2009 je za Elektro Ljubljana pokazal presežek prihodkov nad priznanimi odhodki
v višini 996.126 EUR. V mesecu marcu 2011 pa je Agencija izdelala tudi oceno poračuna
regulativnega leta 2010, na podlagi katere je bilo Elektru Ljubljana dodatno priznanih 4.074,3
tisoč EUR.
Julija 2010 pa je bila sprejeta nova metodologija za določitev omrežnine za elektroenergetska
omrežja za obdobje 2011 – 20122, pri čemer pa novi akt še vedno ne prinaša bistvene
spremembe pri načrtovanju upravičenih stroškov delovanja in vzdrževanja. Ti v osnovi še
vedno temeljijo na metodologiji veljavni v obdobju 2006 – 20093, v kateri so podlaga za
ugotavljanje upravičenih stroškov delovanja in vzdrževanja še vedno realizirani stroški v
letih 2003 in 2004, medtem ko bi moralo načrtovanje upravičenih stroškov delovanja in
vzdrževanja temeljiti na normativih.
Novi akt o omrežnini med drugim sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja narekuje
tudi podroben nadzor kakovosti oskrbe uporabnikov z določitvijo merljivih standardov kakovosti.
V oktobru 2010 sprejeti Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo4
tako določa vrsto in postopek posredovanja podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo,
ki jih Agencija potrebuje za izvajanje regulacije s kakovostjo oskrbe z električno energijo in
nadzora nad delovanjem trga z električno energijo. Podatki o kakovosti oskrbe z električno
energijo so podatki o neprekinjenosti napajanja, komercialni kakovosti in kakovosti napetosti.
Energetski zakon
Energetski zakon5 določa načela energetske politike, pravila za delovanje trga z električno
energijo in zemeljskim plinom, transport ogljikovega dioksida preko cevnih prenosnih omrežij,
reševanje pritožb potrošnikov, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju
energetike, načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije, spodbujanje uporabe energije
iz obnovljivih virov energije, zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z
energijo, navedbo porabe energije in drugih virov teh proizvodov z energijskimi nalepkami
in podatkovnimi karticami proizvodov, pogoje za obratovanje energetskih postrojenj, pogoje
za opravljanje energetske dejavnosti, izdajanje licenc in energetskih dovoljenj ter organe, ki
opravljajo upravne naloge po tem zakonu.
Z Energetskim zakonom se zagotavljajo pogoji za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov
z energetskimi storitvami po tržnih načelih, načelih trajnostnega razvoja, ob upoštevanju
njene učinkovite rabe, gospodarne izrabe obnovljivih virov energije ter pogojev varovanja
okolja. Zagotavlja konkurenčnost na trgu energije po načelih nepristranskosti in preglednosti,
upoštevaje varstvo potrošnikov in izvajanje učinkovitega nadzora nad oskrbo z energijo.
V januarju 2012 je Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade sprejel spremembe in
dopolnitve Energetskega zakona, ki so bile nujne zaradi prenosa evropskih direktiv v nacionalni
2 Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in
metodologiji za obračunavanje omrežnine, Uradni list RS, št. 59/2010, 52/2011
3 Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za
ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja, Uradni list RS, št. 121/2005 in 126/2008
4 Uradni list RS, št. 89/2010
5 Uradni list RS, št. 27/2007, 70/2008, 22/2010, 37/2011– Odločba Ustavnega sodišča, 10/2012
27
28
POSLOVNO POROČILO
pravni red. S spremembami in dopolnitvami Energetskega zakona je bila predpisana tudi pravna
podlaga za zaračunavanje povprečnih stroškov priključevanja, ki se v zakonu preimenujejo v
omrežnino za priključno moč. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč v odločbi z dne
14.4.20116 ugotovilo, da zaračunavanje povprečnih stroškov priključevanja nima zakonske
podlage.
Uredba o energetski infrastrukturi
Uredba o energetski infrastrukturi7 določa objekte, naprave in omrežja, ki sestavljajo energetsko
infrastrukturo za proizvodnjo in prenos električne energije in zemeljskega plina ter za distribucijo
električne energije. Ureja tudi način vodenja evidence energetske infrastrukture pri izvajalcih
energetskih dejavnosti ter pogoje in način dajanja soglasja za vključitev v infrastrukturo ali
izločitev iz nje, kakor tudi za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture.
Vlada RS je junija 2011 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o energetski
infrastrukturi, katere glavni cilj je omogočiti pospešeno montiranje malih vetrnih elektrarn in s
tem zagotoviti povečano uporabo obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije.
Poleg tega je z novo uredbo 110 kV infrastruktura lahko distribucijskega ali prenosnega značaja.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz
distribucijskega omrežja električne energije
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne
energije8 določajo odnose med SODO in odjemalci, priključitev na distribucijsko omrežje
električne energije, odjem in oddajo električne energije, merilne naprave in merjenje električne
energije, obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe omrežij, odnose med SODO
in dobavitelji električne energije, odnose med odjemalci in dobavitelji električne energije,
evidenco merilnih mest ter kakovost storitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
električne energije.
Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje
električne energije
V aprilu 2011 je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k Sistemskim obratovalnim navodilom
za distribucijsko omrežje električne energije9, ki jih po javnem pooblastilu izda SODO d.o.o..
Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije določajo sistem
obratovanja za elektroenergetsko distribucijsko omrežje, opredeljujejo storitev distribucije
električne energije po distribucijskem omrežju, način zagotavljanja sistemskih storitev na
distribucijskem omrežju, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja ter tehnične pogoje za
priključitev na distribucijsko omrežje.
Prejemanje podpor za proizvodnjo električne energije iz
obnovljivih virov in pri soproizvodnji električne in toplotne
energije z visokim izkoristkom
Z energetsko zakonodajo je postavljen okvir za obračun podpor, opredeljena je specifičnost
glede na tehniko in tehnologijo proizvodne enote, usklajevanje in prilagajanje razmeram na
trgu, izdajanje potrdila o izvoru itd. Upravičenci za pridobitev podpore so SPTE enote ter OVE
enote. SPTE enote z močjo manjšo od 1 MW ter OVE enote z močjo manjšo od 5 MW lahko
izbirajo med zagotovljenim odkupom in obratovalno podporo, večje enote pa lahko prejemajo
le obratovalno podporo.
6
7
8
9
Uradni list RS, št. 37/2011
Uradni list RS, št. 62/2003, 88/2003, 75/2010, 53/2011
Uradni list RS, št. 126/2007, 37/2011 – Odločba Ustavnega sodišča
Uradni list RS, št. 41/2011
POSLOVNO POROČILO
Skladno z določili Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov10, ki
med drugim določa vrste energetskih tehnologij proizvodnih naprav za proizvodnjo električne
energije iz OVE, opredelitev podpor, način določanja cene odkupa, pogoje za pridobitev
podpore ter način pridobivanja podpore, tudi Skupina Elektro Ljubljana prejema subvencijo, in
sicer v največji meri za proizvedeno električno energijo v sončnih elektrarnah in le manjši delež
za proizvedeno električno energijo v malih hidroelektrarnah.
Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2011
Vlada Republike Slovenije je septembra 2011 na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela
Energetsko bilanco Republike Slovenije za leto 2011. Energetska bilanca Republike Slovenije
prikazuje tok oskrbe, transformacije in porabe vseh virov energije.
Za Skupino Elektro Ljubljana je pomembna predvsem bilanca električne energije Republike
Slovenije. Končna poraba električne energije je bila v Energetski bilanci Republike Slovenije
2011 predvidena v obsegu 12.788 GWh, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 5 % več.
V industriji naj bi bilo porabljenih 5.792 GWh (8 % več kot predhodno leto), v prometu 232
GWh (11 % več) in v ostali porabi 6.764 GWh (2 % več). Tudi za leto 2011 je bil načrtovan
trend zmanjševanja rabe fosilnih goriv, povečeval pa naj bi se delež rabe obnovljivih virov energije
in odpadkov ter proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn. Ker so potrebe Republike
Slovenije po električni energiji večje od domačih zmogljivosti, naj bi Republika Slovenija tudi v letu
2011 uvozila 1.763 GWh električne energije, kar znaša 12 % bruto porabe električne energije.
Razmere na trgu z električno energijo
V letu 2011 so na gibanje cen električne energije vplivali predvsem dogodki povezani z
geopolitičnimi nemiri v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, nesreča v japonski jedrski elektrarni
Fukušima ter evropska dolžniška kriza, ki je konec leta iz Grčije in Italije prešla praktično na
celotno Evropo.
Prvi negativni učinki, ki so vplivali na rast cen, so bili povezani s političnimi nemiri in vojaškim
posredovanjem v severni Afriki, predvsem v Egiptu, Alžiriji in Libiji. V severni Afriki so s
številnimi upori povzročili negotovost dobave nafte, kar se je odrazilo v rasti cen energentov na
vseh globalnih trgih. Pritisk na cene je bil zaradi omenjenih dogodkov prisoten vse do umiritve
razmer v Libiji jeseni 2011.
Drugi pomembnejši dogodek, ki je pomembno vplival na lansko gibanje cen energentov, je
bila nesreča v japonski jedrski elektrarni Fukušima marca 2011. Uničujoči cunami, ki je zajel
zahodni del Japonske, je pomembno vplival na razvoj novih svetovnih energetskih politik.
Ob omenjenem dogodku so cene električne energije na svetovnih trgih znatno poskočile.
V številnih državah so sklicali krizne sestanke na temo jedrske prihodnosti, nekatere države
pa so že sprejele določene varnostne ukrepe. Nemčija je sprejela odločitev o trajnem zaprtju
nekaterih jedrskih reaktorjev, kar je botrovalo impulzivnemu skoku cen električne energije.
Pasovna energija z dobavo v naslednjem mesecu je skočila za rekordnih 23,3 %, na 62,53
EUR/MWh, cena električne energije za leto 2012 pa za 9,3 %, na 58,16 EUR/MWh.
Ob umiritvi političnih trenj v severni Afriki ter ob stabiliziranju razmer na Japonskem smo bili v
drugi polovici leta priča umirjanju ravni cen. Ob intenzivnejšem razvoju dolžniške krize v Grčiji
in Italiji ter zaradi tveganja glede morebitnega razvoja vsesplošne gospodarske krize v Evropi
so se cene električne energije na terminskih trgih proti koncu leta občutno znižale. Omeniti
velja še izgradnjo večjega števila obnovljivih virov, kar je vplivalo predvsem na znižanje cen
električne energije na kratkoročnih trgih in pa učinek subvencij v avtomobilski industriji, ki so
umetno vzdrževale gospodarsko rast in višje predvidene cene električne energije.
10 Uradni list RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 17/2010, 94/2010, 43/2011, 105/2011
29
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO POROČILO
2.3. OMREŽNA DEJAVNOST
Cena električne energije v Sloveniji je močno povezana s cenami na evropski terminski
borzi EEX, zato so vsakokratne spremembe cen na terminski borzi neposredno vplivale na
spremembo cen v regiji jugovzhodne Evrope, kamor se uvršča tudi Slovenija. Pri dogodkih
značilnih za regijo zaznavamo določena odstopanja med pričakovano in realizirano korelacijo
med cenami v Evropi in jugovzhodni regiji. Posebnost regije je vsekakor močna odvisnost
od proizvodnje hidroenergije. V običajnih razmerah ta vpliv sicer ne pride močno do izraza,
v primeru sušnega obdobja, kakršnega smo zaznali v zadnjem kvartalu leta 2011, pa je bil
vpliv pomanjkanja zadostnih razpoložljivih vodnih virov izjemen. V letu 2011 smo tako
zabeležili dodatno povečanje razlike med evropskimi cenami na borzi EEX in cenami v regiji
jugovzhodne Evrope. Tako so bile cene v regiji vedno višje kot cene v centralni Evropi. Razlike
so na mesečnem nivoju dosegle vrednost tudi do 3,2 EUR/MWh, na urnem nivoju pa tudi 50
EUR/MWh in več, letna pravica za uvoz električne energije iz Avstrije v Slovenijo v letu 2012
pa je na avkciji v začetku decembra dosegla vrednost 3,41 EUR/MWh.
Skupina Elektro Ljubljana upravlja z razdelilnimi transformatorskimi postajami (RTP) različnih
napetostnih nivojev in prestavnih razmerij: s tremi RTP 110/35 kV, 23 RTP 110/20/10 kV
in dvema RTP 35/20/10 kV. Za zanesljivo oskrbo uporabnikov služi za razdeljevanje tudi 25
razdelilnih postaj (RP).
S prenosnim omrežjem smo povezani v napajalnih točkah RTP 400/220/110 kV Beričevo,
RTP 220/110 kV Kleče, RTP 110/35 kV TET in RP 110 kV Hudo.
Upravljamo skupaj 17.518,4 km vodov na 6.166 km2 in preko 5.295 transformatorskih postaj
(TP) SN/0,42 kV napajamo 327.689 odjemalcev.
Rast števila distribucijskih naprav skozi leta pa kaže na hiter razvoj omrežja in povečave odjema.
Na trgu z električno energijo na drobno se je v letu 2011 nadaljeval vpliv gospodarske in
finančne krize, na drugi strani pa se je povečalo število aktivnosti s kupci električne energije
ter aktivnosti konkurence. Cene električne energije so bile tekom leta 2011 zelo spremenljive
in so se gibale med 50 EUR/MWh in 60 EUR/MWh. Proti koncu leta pa so na končne cene
za odjemalce vplivali tudi stroški uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti, kot posledica
pomanjkanja električne energije v regiji.
110 kV
35 kV
20 kV
10 kV
1 - 0,4 - 0,2 kV
Skupaj
Dolžina (km)
312,8
164,2
4.367,0
965,9
11.708,4
17.518,4
20kV, 10 kV, 1-0,4-0,2 kV (km)
35kV, 110 kV (km)
20kV
10 kV
1-0,4-0,2 kV
35kV
2011
2010
2009
2007
2008
2006
2004
2005
2003
2002
2001
1999
2000
1997
0
1998
0
1996
50
1994
2.000
1995
100
1993
4.000
1991
150
1992
6.000
1990
200
1989
8.000
1987
250
1988
10.000
1986
300
1984
12.000
1985
350
1983
14.000
1981
V letu 2011 so se na trgu na drobno stopnjevali pritiski konkurence. Pri tem smo z aktivno
vlogo na trgu uspeli zadržati največji tržni delež v Sloveniji.
Napetostni
nivo
Rast obsega omrežja po napetostnih nivojih v obdobju 1980–2011 (v km)
1982
S cenami električne energije smo sledili razmeram na veleprodajnih trgih in tako s 1.7.2011
spremenili ceno električne energije za gospodinjstva na osnovni oskrbi. Cene električne
energije za poslovne odjemalce, ki pri nakupih električne energije igrajo bolj aktivno vlogo,
pa nenehno sledijo cenam na trgu na debelo in odražajo predvsem čas sklepanja pogodb in
odnos do tveganj na strani odjemalcev. Vpliv gospodarske in finančne krize se je odražal tudi na
povečanih kreditnih tveganjih, s katerimi se srečuje dobavitelj električne energije. Kot odgovor
na zaostrene razmere smo pričeli z bolj aktivnim spremljanjem terjatev in implementacijo
zunanje bonitetne ocene vseh poslovnih partnerjev.
Obseg omrežja po
napetostnih nivojih v
letu 2011 (v km)
1980
30
110 kV
Celotni prevzem električne energije v distribucijsko omrežje Elektra Ljubljana iz prenosnega
omrežja, sosednjih distribucijskih podjetji in od direktno priključenih proizvajalcev električne
energije je v letu 2011 zanašal 4.115,8 GWh električne energije in je bil v primerjavi z letom
2010 manjši za 1,3 %.
31
32
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO POROČILO
Na distribucijsko omrežje je bilo konec leta 2011 priključenih skupno 442 proizvajalcev
električne energije. Delež fotovoltaičnih elektrarn hitro narašča in trenutno predstavlja 74 %
vseh elektrarn. V letu 2011 je bilo od proizvajalcev prevzetih 163,2 GWh električne energije,
tj. 12,4 % več kot leta 2010.
PREVZEM V GWh
POVEČANJE / ZMANJŠANJE GLEDE NA PREDHODNO LETO
2011
4.115,8
– 1,3 %
2010
4.169,0
+ 3,3 %
2009
4.036,2
– 2,4 %
2008
4.136,3
2007
4.052,9
SPTE 18
Maksimalna skupna konična obremenitev na prevzemni strani je bila v letu 2011 dosežena v
mesecu marcu, in sicer 637,8 MW.
631,8
660,4
657,5
SE 327
Število proizvajalcev
priključenih na
distribucijsko
omrežje Elektra
Ljubljana v letu 2011
Končnim odjemalcem na distribucijskem območju Elektra Ljubljana je bilo v letu 2011
distribuiranih 3.921,8 GWh električne energije; od tega 28,1 % električne energije
gospodinjskim odjemalcem in 71,9 % poslovnim odjemalcem. Pri tem je bilo 63 % poslovnega
odjema na srednji napetosti in 37 % na nizki napetosti.
630,1
87
BIO-E 10
Prevzem električne
energije Elektra
Ljubljana v obdobju
2007–2011
+ 2,1 %
HE
V letu 2011 je bilo izvedenih 2.541 prevzemov novih merilnih mest in 1.780 prevzemov
na obstoječih merilnih mestih zaradi sprememb soglasij za priključitev; skupaj torej 4.321
prevzemov. V okviru teh smo prevzeli 977 priključkov, od katerih jih je Elektro Ljubljana izdelal
66 %.
637,8
Sklenili smo 17.636 pogodb o dostopu z novimi in obstoječimi uporabniki; pri slednjih
predvsem pogodbe zaradi sprememb lastništva.
V preteklem letu je bilo skupno izvedenih 35.294 rednih zamenjav števcev zaradi poteka
veljavnosti overitve števca kot obračunskega merila, dodatno pa je bilo izvedenih tudi 2.923
izrednih zamenjav števcev.
2007
2008
2009
2010
Maksimalna obtežba
v obdobju
2007–2011 (v MW)
2011
V letu 2011 je bil glavni poudarek na vzpostavitvi nadzora pretoka energije na področjih, ker
so se nameščali »pametni« števci. Prilagodila se je programska oprema za nadzor podatkov in
potrebna kontrolna merilna oprema. Sodelovalo se je pri odpravi nepravilno uparjenih merilnih
mest, ki onemogočajo bilančno kontrolo na nivoju posamezne transformatorske postaje.
Konec leta 2011 je bilo na distribucijskem omrežju Elektra Ljubljana 327.689 odjemalcev, od
tega 90 % gospodinjskih in 10 % poslovnih odjemalcev.
Število odjemalcev na območju Elektra Ljubljana v obdobju 2007–2011
Odjemna skupina
Odjem SN 1-35 kV
Odjem NN brez merjene moči
Odjem NN merjena moč
2007
2008
2009
2010
2011
2011
/2010
povp.
2011/2007
414
433
438
454
464
+2,2%
+2,9%
25.942
26.599
25.781
25.726
25.714
-0,0%
-0,2%
3.527
3.932
4.042
4.166
4.252
+2,1%
+4,8%
2.535
2.567
2.600
2.629
2.654
+1,0%
+1,2%
Gospodinjstva
283.527
287.108
291.136
293.545
294.605
+0,4%
+1,0%
Število odjemalcev skupaj
315.945
320.639
323.997
326.520
327.689
+0,4%
+0,9%
Javna razsvetljava
Skupno je bilo odkritih 180 napak ali nepooblaščenih posegov na merilnih mestih in dodatno
zaračunanih 1.125 MWh električne energije.
Pri odjemalcih, katerim se obračun prevzete električne energije izvede na podlagi le enega
letnega odčitka, je bilo izvedenih 270.353 ročnih odbranih odčitkov na merilnem mestu.
Delež ročnih odčitkov pri odjemalcih na mesečnem obračunu smo uspeli zmanjšati z 11.461
na 9.912, torej za 13,5 % na račun prilagajanja in zamenjave merilno-komunikacijske opreme.
Delež poslovnih odjemalcev s priključno močjo pod 43 kW, katerim se registrira četrturna
dinamika in imajo izveden daljinski zajem merilnih podatkov se je povečal za 35 % na skupno
4.688 merilnih mest.
Delež gospodinjskih odjemalcev, katerim se registrira četrturna dinamika odjema in imajo
izveden daljinski zajem merilnih podatkov se je z 32.510 povečal na 41.851 merilnih mest, kar
skupno prestavlja 15,7 % vseh gospodinjskih odjemalcev.
33
34
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO POROČILO
V imenu SODO d.o.o. se je s strani Elektro Ljubljana d.d. končnim odjemalcem v letu 2011
izstavilo 77.170 ločenih računov za uporabo omrežij in storitev. Dobaviteljem električne
energije pa se je v okviru t.i. Priloge A k Pogodbi SODO - Dobavitelj v standardizirani elektronski
obliki posredovalo skupno 224.717 obračunskih zapisov, ki so bili podlaga za pripravo končnih
skupnih računov za omrežnino, energijo, dodatke in storitve.
V letu 2011 se je na omrežju, ki ga upravlja Skupina Elektro Ljubljana zgodilo 533 neplanskih
dogodkov, tj. trajnih okvar, ki so zahtevale poseg delavcev na omrežju. Poleg trajnih okvar je
bilo še 1.124 motenj (kratkotrajnih prekinitev do treh minut), ki so bile posledica snežnih ujm v
zimskih mesecih ter atmosferskih razelektritev in močnega vetra v poletnih mesecih.
Končnim odjemalcem se je v imenu dobavitelja električne energije s strani Elektro Ljubljana
d.d. in v decembru s strani Elektro energije d.o.o. skupno izstavilo 4.037.933 računov. Pri tem
so upoštevani računi po dejanski porabi, obračuni po stanju števca in popravki. Seveda pri tem
glavni delež predstavljajo računi za predvideno dobavo (obroki) gospodinjskim odjemalcem
(71,5 %). Skupno je bilo po dejanski porabi izstavljenih le 3,6 % računov.
27 51
31 36 30 53 31 29 45 74 62 222 55 152 41 118 73 144 65 130 39 47 34 68
V imenu dobavitelja je bilo v letu 2011 izdanih 275.475 opominov gospodinjskim in 77.646
opominov poslovnim odjemalcem zaradi zamud ali neplačil zapadlih obveznosti.
Na podlagi prejetih obvestil s strani dobaviteljev električne energije, da odpovedujejo pogodbo
o dobavi svojemu odjemalcu smo skupno izstavili obvestila o ustavitvi distribucije električne
energije 37.165 gospodinjskim in 14.849 poslovnim uporabnikom omrežja. Do dejanskih
ustavitev distribucije je prišlo v 2.307 primerih pri gospodinjskih odjemalcih in 446 pri
poslovnih odjemalcih.
Število okvar in
motenj dobave
električne energije po
mesecih v letu 2011
Iz leta v leto se povečuje tudi število zamenjav dobavitelja električne energije. V letu 2011 je
bilo evidentiranih 20.107 menjav dobavitelja, kar predstavlja 6 % vseh odjemalcev na našem
distribucijskem območju.
JAN
FEB
MAR
APR
OKVARE
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEPOKTNOV
DEC
MOTNJE
ŠTEVILO ZAMENJAV DOBAVITELJA
ŠTEVILO ZAMENJAV / ŠTEVILO ODJEMALCEV (V %)
384
0,1 %
1.245
0,4 %
5.174
1,6 %
6.191
1,9 %
20.107
6,1 %
Število okvar in
motenj dobave
električne energije v
obdobju 2007–2011
2011
533 1.124
2010
557 1.025
2009
649 1.075
2008
788 1.297
2007
928 1.052
OKVARE
2007
2008
2009
2010
2011
Skupina Elektro Ljubljana zagotavlja kakovostno in nemoteno dobavo električne energije
uporabnikom z zanesljivim vodenjem in delovanjem omrežja, z ustreznim načrtovanjem in
vzdrževanjem, z izvajanjem meritev kakovosti električne energije na prevzemnih mestih in pri
odjemalcih, ter s stalnim vzdrževanjem merilnih, zaščitnih in telekomunikacijskih naprav.
Zamenjave
dobavitelja na
območju Elektra
Ljubljana v obdobju
2007–2011
MOTNJE
Zanesljivost dobavljene električne energije spremljamo s kazalcema SAIFI (število prekinitev
na odjemalca) in SAIDI (število minut prekinitev na odjemalca), glede na vzrok prekinitve.
35
36
POSLOVNO POROČILO
0,97 0,92 0,69 0,72
1,64 1,18 0,95 1,35
POSLOVNO POROČILO
0,21 0,36 0,14 0,10
V okviru načrtovanih sistematičnih meritev kakovosti električne energije so bile opravljene
meritve na celotnem območju Skupine Elektra Ljubljana, pri čemer je bil kriterij za izbiro
odjemalcev naročena moč odjemalca praviloma nad 500 kVA oz. v izbranih primerih nad
1000 kVA.
0,62 0,26 0,40 0,14
V letu 2011 smo prejeli 137 pritožb odjemalcev iz naslova slabe kakovosti napetosti. V
111 primerih je bilo ugotovljeno odstopanje vsaj enega parametra kakovosti napetosti od
s standardom predpisanih meja, v preostalih 26 primerih pa so bili vsi parametri kakovosti
napetosti v skladu s standardom SIST EN 50160. Število pritožb v zvezi s kakovostjo napetosti,
gledano po območjih napajanja (RTP), praviloma sovpada z dolgimi podeželskimi izvodi in z
ozaveščenostjo odjemalcev glede kakovosti napetosti.
Zanesljivost
dobavljene
PLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKI
LASTEN VZROKTUJI VZROK
VIŠJA SILA
2008
124 131
88
2009
92
61
49
2010
41
59
4
8
SAIFI
ŠTEVILO PREKINITEV /
ODJEMALCA
236
138
158
170
137
2011
4
3
46
16
33
12
120
116
52
86
60
98
60
110
26
111
Zanesljivost
dobavljene
PLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKINEPLANSKI DOGODKI
LASTEN VZROKTUJI VZROK
VIŠJA SILA
2008
2009
2010
2011
Povečanje kazalnikov SAIFI in SAIDI lastnega vzroka v primerjavi z letom 2010 je posledica
spremembe definicije uvrščanja dogodkov v višjo silo s strani Javne agencije RS za energijo.
Zaradi tega se kazalniki višje sile močno znižajo na račun kazalnika za lastni vzrok.
Kakovost električne energije merimo, analiziramo in o njej poročamo v skladu s standardom
SIST EN 50160. Izvajamo monitoring – stalni nadzor kakovosti električne energije na
določenih mestih v elektroenergetskem omrežju. Kakovost električne energije nadziramo
vzorčno skladno z letnim načrtom in na zahtevo uporabnikov distribucijskega omrežja. Po
opravljenih meritvah kakovosti na zahtevo uporabnikov omrežja izdamo izjavo o skladnosti
kakovosti električne energije.
Skladno z zahtevami Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega
omrežja električne energije so z instrumenti za stalni nadzor kakovosti električne energije
dokončno opremljeni vsi objekti na meji med distribucijskim in prenosnim omrežjem, na meji
s sosednjimi distribucijskimi podjetji in v točkah omrežja, ki mejijo s sistemskimi proizvajalci
električne energije. Vzpostavljeno pa je tudi že 76 merilnih mest stalnega nadzora kakovosti
električne energije na SN nivoju, s čemer nadaljujemo fazo načrtovanega vzpostavljanja
stalnega nadzora kakovosti električne energije.
SAIdI
minut PREKINITEV /
ODJEMALCA
Število pritožb
odjemalcev glede
na ugotovljeno
skladnost oz.
neskladnost
napetosti v obdobju
2007–2011
2007
2008
NEUPRAVIČENE PRITOŽBE
2009
UPRAVIČENE PRITOŽBE
2010
2011
ŠTEVILO PRITOŽB
V okviru procesa razvoja omrežja je bila v letu 2011 izdelana vrsta analiz izpadov,
sprotnih poročil o dogodkih, obratovalnih navodil za distribucijske objekte in uporabnike ter
več analiz obratovanja. Izdelali smo mesečne in letne biltene, letne statistike dogodkov ter
skrbeli za ažuriranje enopolnih shem omrežja. Na področju načrtovanja obnove in razvoja
elektroenergetskega sistema Elektra Ljubljana je bilo izdelano večje število elektroenergetskih
elaboratov in študij, s katerimi smo preverili možnosti priključevanja novega odjema na
distribucijsko omrežje. Z Elektroinštitutom Milan Vidmar smo aktivno sodelovali pri pripravi
študij razvoja distribucijskega omrežja Slovenije.
V letu 2011 je bilo izdanih:
• 103 smernic in mnenj k prostorskim načrtom,
• 1.297 projektnih pogojev,
• 1.821 soglasij na projektne rešitve,
• 8.063 soglasij za priključitev na distribucijsko omrežje.
37
38
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO POROČILO
2011
2.865
2010
2.997
2009
3.094
2008
3.927
2007
4.957
Vzdrževanje postrojev (VN, SN in NN vodov, RTP, RP, TP, priključkov odjemalcev …)
izvajamo s preventivnim in korektivnim vzdrževanjem. Preventivno vzdrževanje obsega
evidentiranje stanja, planiranje in izvedbo vzdrževanja ter posodabljanje dokumentacije,
korektivno vzdrževanje pa se izvaja ob pojavu izrednih dogodkov in okvar.
Število realiziranih
soglasij za
priključitev v
obdobju 2007–2011
Potek vzdrževalnih del spremljamo preko različnih aplikacij, katerih temelj je BTP. Intenzivno
se nadgrajuje in izboljšuje prostorsko informacijski sistem Elektro Ljubljana (PISELJ), ki služi
za obvladovanje podatkov distribucijskega elektroenergetskega omrežja (DEEO) v prostoru. V
projektu nadgradnje se predvideva izvedba topologije in podpore vzdrževanju.
V sklopu izdaje dokumentov v procesu priključevanja novih uporabnikov omrežja je bilo v letu
2011 za kvalificirane proizvajalce izdano 4,5-krat večje število projektnih pogojev in skoraj
6-krat več soglasij za priključitev kot v letu 2009.
Št. izdanih
projektnih
pogojev
Št. izdanih
soglasij za
priključitev
Leto
mHE
Fotovolt.
Bio masa
SPTE
Skupaj
2011
1
387
4
26
418
2010
0
233
10
5
248
2009
4
87
2
0
93
2011
2
239
1
14
256
2010
3
141
4
6
154
2009
3
37
0
3
43
Največji interes investitorjev se kaže za izgradnjo in priključevanje fotovoltaičnih virov električne
energije, kar je posledica visoke subvencije države za proizvedeno električno energijo v teh
vrstah elektrarn.
V okviru procesa merjenja električne energije so bili v letu 2011 realizirani vsi glavni
cilji, med katerimi je najpomembnejši zaključek projekta AMM na distribucijskem območju
Domžal, kjer se je v celoti vzpostavil sistem naprednega merjenja. Na ostalih področjih se je
novejša merilna tehnologija uporabljala predvsem na mikrolokacijah, kjer se lahko najhitreje
znižujejo stroški pri pridobivanju oziroma zajemu merilnih podatkov.
V letu 2011 se je prvič pričela izvajati meroslovna kontrola na način statističnega vzorčenja
števcev električne energije. Statistično vzorčenje se je izvedlo na družini števcev delovne
energije. Vzorec je uspešno prestal vzorčenje, tako da je dobila izbrana populacija podaljšanje
veljavnosti za 4 leta. Takšen pristop nam bo dolgoročno dvignil kakovost nadzora nad merilno
opremo v uporabi in močno znižal stroške redne meroslovne kontrole celotnih enovitih
populacij števcev električne energije.
Dvigu produktivnosti na delovno intenzivnih področjih smo sledili z znižanjem normativa del
za 5 %.
V okviru procesa vzdrževanja pripravljamo in spremljamo plan vzdrževanja elektroenergetskih
naprav in postrojev od 110 kV nivoja do NN nivoja ter ga usklajujemo z družbo SODO.
Spremljamo reklamacije in anomalije v opremi, postopkih in sistemih vzdrževanja in
projektiranja ter predlagamo ustrezne rešitve. Skrbimo za tipizacijo elementov in sistemov
elektroenergetskega omrežja, izdelavo tehničnih smernic in tehničnih obvestil. Sodelujemo
pri izdelavi tehničnih razpisnih pogojev, spremljamo tehnične standarde ter vodimo bazo
tehničnih podatkov (BTP).
V letu 2011 so potekale aktivnosti na izdelavi študij, mesečnem in letnem poročanju Javni
agenciji RS za energijo in SODO, uvajanju novih procesov obvladovanja DEEO, vodenju testnih
vgradenj in pri pripravi zakonodajnih listin, ki zadevajo obvladovanje DEEO.
Število izdanih
projektnih pogojev
in soglasij za
priključitev
kvalificiranim
proizvajalcem
Uspešno smo zaključili projekt uvedbe dela pod napetostjo na NN omrežju in ga s pomočjo
lokalnih koordinatorjev za delo pod napetostjo vpeljujemo v redno delo na DE Ljubljana mesto
in DE Novo mesto. V letu 2012 se predvideva dodatno usposabljanje kadrov za delo pod
napetostjo.
V Domžalah smo opremili Učno vadbeni center, kjer bomo na demonstracijski opremi interno
usposabljali delavce s področja razvoja, projektive, izvedbe del ter nabave blaga z namenom
širjenja baze znanja, poenotenja postopkov dela, pravilnega projektiranja, naročanja in uporabe
materiala.
V letu 2011 so bile izdane 3 tehnične smernice, skupno pa jih je izdanih 21.
Investiranje Skupine v letu 2011 je podrobneje predstavljeno v poglavju 2.11. Investicije.
39
40
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO POROČILO
2.4. PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
neodvisno zagotavljali vse kratkoročne potrebe nakupa in prodaje celotne bilančne skupine
in bilančnih podskupin. Prav tako smo postali aktivni član pri kratkoročnem trgovanju na borzi
BSP Southpool. Skozi leto smo postopno povečevali obseg trgovanja na omenjeni borzi ter z
obsegom trgovalnih količin pridobili status pospeševalca likvidnosti trga (ang. 'Liquid provider').
Prav tako smo pričeli z aktivnim OTC trgovanjem. Z nastopom na OTC trgovalnih platformah
smo lahko aktivno trgovali tudi s standardiziranimi dolgoročnimi terminskimi produkti, ki se
uporabljajo za ščitenje količine in cene pri nabavi električne energije. Dodatno smo sklenili
pogodbena razmerja tudi z drugimi upravljavci trgovalnih platform, tako da bomo ob nastopu
na nemškem trgu pričeli delovati tudi na njihovih platformah. Omenjene spremembe so in
bodo bistveno vplivale na prilagodljivost in učinkovitost delovanja bilančne skupine kot celote.
Prodaja električne energije Skupine Elektro
Skupina Elektro Ljubljana je v letu 2011 prodala 6.401,2 GWh električne energije, kar je zaradi
povečanja arbitražnih poslov na trgu na debelo in prodaje električne energije za pokrivanje
izgub v distribucijskih omrežjih za 84,7 % več kot v predhodnem letu.
PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V GWh
SPREMEMBA GLEDE NA PREDHODNO LETO
2011
6.401,2
+ 84,7 %
2010
3.466,6
– 3,0 %
2009
3.573,1
+ 4,1 %
2008
3.431,1
+ 1,8 %
2007
3.371,7
V letu 2011 je bilo na trgu na debelo prodanih 3.243,9 GWh električne energije, na trgu na
drobno pa 3.157,2 GWh.
Prodaja električne energije na področju trgovine
na debelo
Leto 2011 je bilo na področju prodaje električne energije predvsem v znamenju izčlenitve
družbe Elektro energija d.o.o. iz matične družbe Elektro Ljubljana d.d.. Zaradi izčlenitve smo
pripravili in izpeljali vsa pogodbena razmerja, ki so bila nujno potrebna za nadaljnje nemoteno
delovanje v okviru nove družbe Elektro energija d.o.o.. Zaradi izčlenitve smo postopke nastopa
na nemškem in avstrijskem trgu preložili na leto 2012.
Prodaja električne energije na področju trgovine
na drobno
Prodaja električne
energije Skupine
Elektra Ljubljana v
obdobju 2007–2011
(v GWh)
Elektro energija d.o.o. je na področju nakupa in prodaje električne energije univerzalni pravni
naslednik družbe Elektro Ljubljana d.d., tako da se za dolgoletne odjemalce Elektra Ljubljana
način in obseg poslovanja ni spremenil. Univerzalno pravno nasledstvo omogoča, da obstoječe
pogodbe o nakupu in prodaji električne energije ostanejo v veljavi.
Na področju trgovanja na drobno smo v letu 2011 nadaljevali z našim poslanstvom, tako da smo
na področju nakupa in prodaje električne energije omogočali stabilne in konkurenčne pogoje
oskrbe poslovnim in gospodinjskim odjemalcem glede na njihove nakupne aktivnosti in navade
ter njihov odnos do tveganj. Poleg tega smo razvijali nove možnosti nakupa električne energije za
posamezne segmente, partnerski odnos in dodatne storitve.
Poslovni odjem
Industrijski in veliki poslovni odjemalci večinoma zavzemajo aktivno vlogo pri nakupu
električne energije in sklepajo pogodbe za določen čas, na podlagi katerih imajo za izbrano
časovno obdobje in količino znano maloprodajno ceno. Ti odjemalci sami izbirajo čas nakupa
električne energije. Z njimi razvijamo partnerski odnos in ohranjamo aktivni pristop z informiranjem
in izpolnjevanjem njihovih potreb, s katerim smo uspeli ohraniti tržni delež na tem segmentu.
Nadaljevali pa smo tudi z razvojem in ponudbo produktov, ki ščitijo kupce pred cenovnimi skoki
in ki so dodatno pripomogli k zadovoljitvi potreb tega segmenta odjemalcev. Poleg tega smo
poslovnim odjemalcem ponudili sodobne storitve upravljanja s porabo, s pomočjo katerih lahko
prilagajajo svojo porabo v času in s tem dosegajo prihranke pri končni ceni električne energije.
Na področju trgovine na debelo smo v letu 2011 zabeležili bistveno povečanje aktivnosti
trgovanja s standardiziranimi produkti. Poleg zagotovitve potrebnih količin za potrebe trgovine
na drobno smo z aktivno udeležbo na trgu na debelo dodatno prodali več kot 3 TWh električne
energije. S povečanim obsegom poslov smo ustvarili dodatno pozitivno razliko v ceni ter boljše
pogoje nakupa za naše končne odjemalce.
Srednji in mali poslovni odjemalci sklepajo pogodbe o nakupu električne energije za
določen ali nedoločen čas. Izbira o vrsti pogodbe je na strani kupca. Bolj aktivni odjemalci, katerih
število in delež se nenehno povečujeta, se odločajo za pogodbe za določen čas, saj želijo sami
vplivati na trenutek odločitve za nakup energije in s tem na nivo dosežene cene. Tip pogodbe
posameznega kupca je povezan tudi s količino porabljene električne energije. Ker gre za številčen
segment, smo izvedli nekaj tržnih akcij za leto 2012 in prihodnja leta, katerih termin je bil določen
glede na ugodne razmere na trgu na debelo in glede na dogajanje na trgu na drobno v Sloveniji.
Nastopili smo na razpisu SODO d.o.o., kjer smo bili najbolj uspešen udeleženec in si zagotovili
vlogo dobavitelja izgub v omrežju štirim od petih distribucijskih omrežij (Elektro Maribor,
Elektro Celje, Elektro Primorska ter Elektro Gorenjska). Zaradi pravnega neskladja nismo smeli
nastopiti v vlogi dobavitelja za območje distribucijskega omrežja Elektro Ljubljana d.d.. Tako
smo pridobili status dobavitelja omenjenim omrežjem za dobo dveh let (2011 in 2012) s
predvidenimi letnimi količinami 450 GWh.
Manjši in manj aktivni kupci pa sklepajo pogodbe za nedoločen čas, kjer ima Elektro
energija d.o.o. možnost spremembe cen v primeru sprememb cen na veleprodajnih trgih
z električno energijo. Odjemalcem tega segmenta cen v letu 2011 nismo spremenili. Na
tem segmentu sta se nadaljevala trend prestopov odjemalcev s pogodb za nedoločen čas
na terminske pogodbe za določen čas in pritisk konkurence, vendar smo to z odzivnostjo in
prilagodljivostjo ter tudi tržnimi akcijami uspeli zamejiti.
V letu 2011 smo izpeljali samostojni nastop v lastni bilančni skupini. Tako smo z januarjem
2011 ne le vodili samostojno bilančno skupino ter štiri bilančne podskupine, temveč smo
Tekom celega leta smo kot ponudniki sodelovali na objavljenih razpisih proračunskih porabnikov
za dobavo električne energije, kjer je bila konkurenčnost zaradi manjših kreditnih tveganj še
41
42
POSLOVNO POROČILO
močnejša kot na ostalih segmentih trga, vendar smo kljub temu uspeli zadržati obstoječe ter
pridobiti nekaj novih proračunskih porabnikov.
Gospodinjski odjem
Tudi na segmentu gospodinjskih odjemalcev smo tekom leta 2011 stopnjevali aktivnosti
trženja in vzpostavljanja zvestobe, na drugi strani pa smo zaznali večje aktivnosti konkurence.
V sredini leta 2011 smo zaradi dviga cen na trgu na debelo dvignili cene osnovne oskrbe z
električno energijo za nedoločen čas. Seveda pa smo aktivnim odjemalcem še naprej nudili
možnost sklenitve pogodbe za določen čas z zagotovljenimi cenami za izbrano časovno
obdobje MOJ PAKET. S tem pristopom nam je uspelo zadržati večino odjemalcev.
POSLOVNO POROČILO
2.5. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE
ENERGIJE
V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana proizvedla 12.042 MWh električne energije, od
tega 95,3 % v 10-ih lastnih malih hidroelektrarnah (mHE), ter 4,7 % v 12-ih lastnih malih
fotovoltaičnih elektrarnah (mFE). Delež proizvodnje električne energije v mFE se je v letu 2011
glede na predhodno leto povečal za 3,9 odstotnih točk.
V primerjavi s predhodnim letom je bila proizvodnja električne energije Skupine manjša za
16,1 %. Proizvodnja električne energije v mHE je bila zaradi slabe hidrologije v primerjavi s
predhodnim letom manjša za 19,4 %, nasprotno pa je bila proizvodnja električne energije
v mFE 5-krat večja. Tolikšno povečanje proizvodnje v mFE je posledica izgradnje novih
zmogljivosti in ugodnih vremenskih razmer - nadpovprečnega števila sončnih dni.
Upravljanje z energijo
Konec leta 2011 smo pričeli z zaključnimi aktivnostmi v okviru projekta za vzpostavitev
informacijskega sistema za celovit in integriran način obvladovanja nakupa in prodaje električne
energije, ki vključuje obvladovanje količinske agregacije, napoved odjema električne energije,
napoved cen električne energije, analizo portfelja bilančne skupine Elektro energija d.o.o. in
obvladovanje tveganj.
Z izvedbo tega projekta želimo pridobiti orodja za obvladovanje količinske agregacije članov
bilančne skupine, ki bodo omogočala učinkovito pripravo podatkov, orodja za dolgoročno
in kratkoročno napoved količinske realizacije električne energije članov bilančne skupine
ter orodja za napoved cen električne energije. Naš cilj je vzpostaviti orodja za ugotavljanje
vrednosti portfelja posameznih članov, portfelja bilančne skupine kot celote in ugotavljanje
izpostavljenosti tveganjem, povezavo sistemov za obvladovanje trga na debelo in trga na
drobno ter obvladovanje osnovnih informacij s trga na debelo. S tem bomo pridobili celovit
pregled nad poslovnim procesom nakupa električne energije in poslovnim procesom
prodaje električne energije, ki bo v pomoč pri strateških odločitvah. Dodatno bomo zmanjšali
izpostavljenost operativnim tveganjem in skrajšali čas za pripravo ponudb.
Trženje
Z raznovrstnimi oblikami tržnega komuniciranja, ki jih prilagajamo potrebam posameznih
javnosti, izvajamo različne aktivnosti z namenom ohranjanja obstoječega tržnega dela pri
prodaji gospodinjskim in poslovnim odjemalcem, stalno razvijamo in oblikujemo nove produkte
za različne ciljne skupine, skrbimo za povečanje prepoznavnosti podjetja ter za doseganje čim
višjega zadovoljstva, zvestobe in pripadnosti kupcev.
V letu 2011 je bila večina sredstev za trženje namenjena informiranju ob izčlenitvi podjetja
Elektro energija d.o.o.. Družba se je pojavljala v sklopu oglasov na televiziji in radiu ter v celotni
paleti orodij s področja odnosov z javnostmi. V spomladanskem in jesenskem času pa smo
pozornost namenili gospodinjskemu segmentu v okviru akcije Moj paket, ki odjemalcem
zagotavlja nespremenjeno ceno električne energije za izbrano časovno obdobje.
Poleg tega smo začeli z aktivnostmi vzpostavitve kluba zvestobe, kjer smo gospodinjskim
odjemalcem poslali kupone ugodnosti. Ob tem se zavedamo pomembnosti vzdrževanja
odnosov z obstoječimi odjemalci tudi v prihodnosti.
Trenutne razmere na trgu od nas zahtevajo naprednejšo segmentacijo kupcev na osnovi njihovega
življenjskega sloga, povezovanje obstoječih in novih storitev s produktom električne energije in
razvoj novih tržnih poti. V prihodnosti bomo veliko pozornosti namenili razvoju produktov s področja
necenovne konkurence, katere bomo z učinkovitimi tržno komunikacijskimi orodji tudi podkrepili.
Proizvodnja
Skupine Elektra
(v MWh)
2011
11.470
571
2010
14.236
116
mHE
mFE
2.6. OSTALE TRŽNE DEJAVNOSTI
V okviru ostalih tržnih dejavnosti se v družbi Elektro Ljubljana d.d. izvajajo investicije v lastno
distribucijsko omrežje ter trženje storitev in produktov, svetovanje, projektiranje in izvedba del
s področja načrtovanja, izgradnje, vzdrževanja ter optimizacije distribucijskih in porabniških
elektroenergetskih omrežij in naprav za zunanje naročnike.
Na prostem trgu tako ponujamo naslednje storitve:
• projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje,
• izvedbo nizkonapetostnih (NN) priključkov,
• izvedbo distribucijskega omrežja in naprav (transformatorske postaje s kompletno opremo,
SN in 110 kV daljnovodi, SN in 110 kV kablovodi, obsežnejša NN omrežja),
• izvedbo ostalih storitev (vzdrževanje elektroenergetskih naprav, izvedba celovite pre
napetostne zaščite, meritve na električnih inštalacijah ipd.).
Dela na tržnem segmentu so v največji meri odvisna od finančne situacije in naložbenih
aktivnosti investitorjev, ki zadnjih nekaj let zaradi gospodarske krize nazadujejo. Predvsem večji
projekti se bodisi krčijo in optimizirajo, bodisi prestavljajo, nekateri tudi opuščajo. Družba se na
trgu storitev spopada z zelo ostro in marsikdaj številčno konkurenco. Rahlo rast prihodkov iz
tega naslova predvidevamo šele v letu 2013.
43
44
POSLOVNO POROČILO
2.7. STORITVE ZA ODJEMALCE IN
UPORABNIKE
Z uporabniki, ki dostopajo do distribucijskega omrežja komuniciramo preko naslednjih
komunikacijskih poti:
• distribucijski klicni center,
• klasična pošta,
• e-pošta (info@elektro-ljubljana.si),
• informacijske pisarne na distribucijskih enotah,
• e-storitve,
• center za odpravo napak na omrežju,
• dobavitelji električne energije.
Komunikacijske poti se spreminjajo. V komunikacijo z uporabniki postopoma vstopajo
dobavitelji električne energije, ki postajajo glavni komunikacijski kanal do končnih uporabnikov
omrežja, čemur sledi tudi Skupina Elektro Ljubljana in temu prilagaja proces upravljanja
odnosov z uporabniki.
Distribucijski klicni center
Z ustanovitvijo hčerinske družbe Elektro energija d.o.o. in s prehodom klicnega centra v
hčerinsko družbo je bil decembra 2011 v okviru matične družbe Elektro Ljubljana d.d.
ustanovljen distribucijski klicni center na telefonski številki 01 230 40 03. Več kot 90 %
sprejetih klicev v klicnem centru se je namreč po vsebini nanašalo prav na dejavnost dobavitelja
V distribucijskem klicnem centru je tako vsak delovni dan med 7.30 in 14.30 uro uporabnikom
distribucijskega omrežja na voljo operater centra za vsa vprašanja in informacije s področja
omrežne dejavnosti, in sicer o:
• distribucijskem omrežju,
• merilnih mestih in spremembah na merilnih mestih,
• priključevanju na distribucijsko omrežje,
• priključevanju elektrarn na distribucijsko omrežje,
• načrtovanih vzdrževalnih delih na omrežju itd.
V okviru distribucijskega klicnega centra deluje neprekinjeno tudi avtomatski odzivnik, preko
katerega lahko uporabniki sporočijo stanje števca oz. pridobijo podatek o ceni za uporabo
elektroenergetskega omrežja in predpisanih prispevkih.
Glede na organizacijske spremembe ob koncu leta 2011 pa bo vsekakor potreben določen
čas, da se uporabniki seznanijo z vsebinami, za katere skrbi distribucijski klicni center matične
družbe in za katere klicni center hčerinske družbe.
POSLOVNO POROČILO
Center za odpravo napak na omrežju
V decembru 2011 je pričel z delovanjem tudi center za odpravo napak na omrežju, preko
katerega lahko uporabniki sporočajo napake na distribucijskem omrežju in merilnih mestih.
Deluje neprekinjeno, to je 24 ur na dan in vse dni v letu.
Z uvedbo centra se poslej vsi klici uporabnikov sprejmejo in evidentirajo enotno na eni vstopni
točki v družbi, pristojni v centru pa v sodelovanju z dežurnim osebjem na terenu poskrbijo za
odpravo sporočenih napak na omrežju oz. pripadajočih merilnih mestih.
Pred vzpostavitvijo centra za odpravo napak na omrežju je namreč ob napaki uporabnik sam
preko telefona vzpostavil stik z dežurnim na terenu, ki je odpravil sporočeno napako. Slaba stran
tega načina komuniciranja se izkaže predvsem ob izpadih na omrežju, pri čemer dežurni na
terenu zaradi preobremenjenosti s klici s strani uporabnikov ni mogel izvajati svojih primarnih
nalog, tj. odprava samih napak, hkrati pa ni bila na primeren način evidentirana kronologija
dogodkov na posameznem merilnem mesto oz. delu omrežja.
Elektronske storitve
Z ustanovitvijo hčerinske družbe Elektro energija d.o.o. s 1.12.2011 so se ločile tudi do
tedaj skupne elektronske storitve. Elektronske storitve dobavitelja se poslej imenujejo Moja
energija, elektronske storitve matične družbe pa Moja mreža. Uporabniki jih lahko najdejo
na spletnem naslovu matične oz. hčerinske družbe.
V okviru elektronskih storitev Moja mreža lahko uporabniki urejajo praktično vse potrebno
s področja omrežne dejavnosti; tj. pridobijo podatke o pretekli porabi, podajo različne vloge
v procesu priključevanja na omrežja, podajo vlogo za povečanje oz. zmanjšanje varovalk,
zaprosijo za spremembo načina merjenja, se naročijo na storitev avtomatičnega obveščanja o
izklopih, spremenijo svoj naslov za pošiljanje pošiljk, vnesejo stanje števca itd.
Energetske svetovalne storitve
Storitve energetskega svetovanja obsegajo celovit pristop od zbiranja in analize podatkov o
pretokih električne energije, do izvajanja energetskega pregleda po naročilu stranke.
V februarju 2011 smo organizirali konferenco o izvajanju in pripravi programov po Uredbi o
zagotavljanju prihrankov pri končnih odjemalcih. Namen konference je bil seznaniti odjemalce
električne energije o zakonodajni podlagi za pridobitev nepovratnih sredstev za investicije
v učinkovito rabo električne energije. Eko skladu je bil oddan tudi predlog sofinanciranja
programa, ki je bil ob koncu leta 2011 tudi potrjen. Tako potrjen program je izhodišče za
izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije pri poslovnih odjemalcih v letu 2012.
45
46
POSLOVNO POROČILO
Podatkovne storitve
POSLOVNO POROČILO
2.8. ANALIZA POSLOVNE USPEŠNOSTI
Storitev zajema, obdelave in posredovanja merilnih podatkov smo v preteklem letu uspešno
dodatno tržili in sklenili pogodbe z naročniki na področju storitev daljinskega zajema merilnih
podatkov s toplotnih delilnikov, kalorimetrov in vodomerov.
Skupina Elektro Ljubljana je poslovno leto 2011 zaključila s čistim dobičkom v višini
6.438,2 tisoč EUR, tj. za 4.694,5 tisoč EUR oz. 3,7-krat več kot predhodno leto.
Neposredno so se tržile podatkovne storitve končnim uporabnikom, hkrati pa se je nudila tudi
strokovna podpora uporabnikom teh storitev. Z interno ločitvijo dejavnosti se je v decembru
trženje teh storitev preneslo v hčerinsko družbo Elektro energija d.o.o..
Prihodki
Razvoj naprednih storitev
V okviru razvoja naprednih storitev so glavni razvojni projekti s področja upravljanja s porabo
(DSM) in e-mobilnosti. Strokovna ekipa pa hkrati sodeluje pri razvoju dodatnih storitev
dobavitelja električne energije.
Na področju »upravljanja s porabo« smo v preteklem letu zaključili obsežnejši demonstracijski
projekt vzpostavitve prve virtualne elektrarne v JV regiji. Pričakujemo, da bodo njene storitve
lahko učinkovito koristile dobavitelju električne energije in operaterju prenosnega omrežja.
Na DSM področju je v teku več manjših projektov, med katerimi sta bila pomembnejša
preizkušanje »pametnih varovalk« in sodelovanje s Telekom Slovenije.
V okviru projekta vzpostavitve infrastrukture za električna vozila smo določili koncept internega
uvajanja e-mobilnosti, vzpostavili informacijski sistem za upravljanje polnilnih postaj in priključili
na omrežje vzorec 12 polnilnih postaj pod blagovno znamko »Elektro Črpalke«. S tem smo
celotni Skupini omogočili nudenje celovitih rešitev polnjenja zainteresiranim investitorjem
in vzpostavljanje prvih poslovnih odnosov s ponudniki električnih vozil na slovenskem trgu.
Predvsem slednji bodo ključni spodbujevalci pri našem nadaljnjem razvoju in določanju
poslovnih priložnostih na širšem področju e-mobilnosti za Skupino Elektro Ljubljana.
V letu 2011 smo se prvič zelo intenzivno vključevali v mednarodne konzorcije na sofinancirane
razvojne EU projekte iz programa FP7. Uspešno smo se vključili v dva projekta: SmartV2G in
ICT4EVEU s področja e-mobilnosti. Pri slednjem pa velja poudariti, da smo uspeli v konzorcij
vključiti tudi hčerinsko družbo EL OVE d.o.o.. Oba projekta sta tri letna in se bosta zaključila v
letu 2014. Žal nam ni uspelo na dveh razpisih. Pozitiven sprejem pa pričakujemo v letu 2012
še za tri oddane predloge razvojnih projektov.
V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana ustvarila za 462.592,7 tisoč EUR celotnih
prihodkov, ki so bili od realiziranih v predhodnem letu višji za 59,6 %. Tolikšno povečanje
prihodkov Skupine je v največji meri posledica povečanega obsega poslovanja na trgu z
električno energijo na debelo.
Iz poslovanja je bilo realiziranih 99,5 % vseh prihodkov družbe. Pri tem je bilo 79,4 % prihodkov
iz poslovanja doseženih iz prodaje električne energije, 16,2 % pa iz razmerja do sistemskega
operaterja.
Prihodki od najema elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanja storitev za
SODO so bili v letu 2011 realizirani v višini 61.818,8 tisoč EUR in že vključujejo tudi rezultate
preliminarnega poračuna regulativnega leta 2011, ki ga je v marcu 2012 izvedel SODO. V
primerjavi z realiziranimi v letu 2010 so bili višji za 6.549,6 tisoč EUR oz. za 11,9 %.
V poslovni izid leta 2011 je vključen tudi končni poračun regulativnega leta 2010, ki izkazuje
obveznost družbe v višini 35,5 tisoč EUR, medtem ko je bil v poslovni izid leta 2010 vključen
tudi celotni poračun regulativnega obdobja 2004 – 2009, ki za Elektro Ljubljana izkazuje
obveznost družbe v višini 996,1 tisoč EUR.
V letu 2011 so bili v višini 12.760,7 tisoč EUR realizirani tudi prihodki iz naslova pokrivanja
izgub električne energije in oskrb SODO, medtem ko je bila v letu 2010 v okviru
prihodkov evidentirana le razlika med prihodki in stroški iz tega naslova, t.i. prihranki v izgubah
Prihodki od prodaje električne energije so v letu 2011 dosegli 365.483,6 tisoč EUR,
kar je zaradi povečanega obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo za 76,8 %
več kot v predhodnem letu.
Ostali prihodki od prodaje storitev in materiala Skupine obsegajo prihodke iz naslova
izvajanja investicij in projektov za zunanje naročnike, izgradnje priključkov, vzdrževanja tujih
energetskih naprav, prodaje telekomunikacijskih storitev, neposrednih stroškov priključevanja
in drugih storitev. V letu 2011 so bili realizirani v višini 8.470,5 tisoč EUR in so bili v primerjavi z
doseženimi leta 2010 višji za 3,9 %, kar je v največji meri posledica višjih prihodkov iz naslova
sofinanciranja in realizacije prihodkov iz naslova izgradnje sončnih elektrarn na ključ za zunanje
investitorje.
Prihodki iz naslova izvajanja lastnih investicij Skupine so bili v letu 2011 realizirani v
višini 9.595,9 tisoč EUR, tj. za 1,6 % manj kot predhodno leto.
Drugi poslovni prihodki, realizirani v višini 2.070,9 tisoč EUR, so bili od doseženih leto prej
nižji za 8,2 %. Znižanje v primerjavi s predhodnim letom je v največji meri posledica manjše
odprave dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev zaradi prenosa dela osnovnih sredstev, ki
je bil financiran iz sredstev povprečnih stroškov priključevanja (pridobljenih od 1.7.2007 do
31.12.2009) na SODO d.o.o. ter manjših prejetih sredstev iz evropskih skladov.
47
48
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO POROČILO
Finančni prihodki Skupine, doseženi v višini 699,9 tisoč EUR, so bili v primerjavi z
realiziranimi v predhodnem letu višji za 30,1 % zaradi višjih realiziranih prihodkov iz naslova
deležev v drugih družbah in višjih prihodkov od depozitov s kratkim rokom vezave.
Drugi prihodki Skupine so bili v letu 2011 realizirani v višini 1.728,1 tisoč EUR. Glavnino teh
prihodkov predstavljajo prejete zavarovalnine oz. odškodnine od zavarovalnice, v letu 2010 pa
so bili v okviru drugih prihodkov realizirani tudi prihodki iz naslova zmanjšanja kazni po odločbi
Urada za varstvo konkurence (zaradi ugotovitve usklajenega delovanja elektrodistribucijskih
podjetij pri višanju cen električne energije v novembru 2007) s 3.533,4 tisoč EUR na 125
tisoč EUR.
USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI
IN LASTNE STORITVE
2,1 %
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
2,3 %
PRIHODKI OD NAJEMA INFRASTRUKTURE
IN IZVAJANJA STORITEV ZA SODO
(s proračunom za l. 2010)
13,4 %
PRIHODKI ZA POKRIVANJE IZGUB ELEKTRIČNE
ENERGIJE IN OSKRBE SODO
2,8 %
PRIHODKI OD PRODAJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
79,4 %
Odhodki
Celotni odhodki Skupine Elektro Ljubljana so v letu 2011 znašali 454.189,3 tisoč EUR
in so bili višji od realiziranih v predhodnem letu za 57,7 %, kar je v največji meri posledica
povečanega obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo.
Stroški materiala in storitev Skupine so bili v letu 2011 realizirani v višini 389.674,9 tisoč
EUR, od tega 93,8 % stroški nakupa električne energije za nadaljnjo prodajo ter stroški nakupa
električne energije za izgube in oskrbe SODO. Ostali stroški materiala (brez stroškov nakupa
električne energije) in stroški storitev so v letu 2011 znašali 24.204,6 tisoč EUR in so bili glede
na predhodno leto nižji za 0,1 %.
Stroški dela Skupine so v letu 2011 znašali 30.101,4 tisoč EUR in so bili zaradi znižanja
števila zaposlenih v primerjavi z letom 2010 nižji za 0,2 %.
Odpisi vrednosti so v letu 2011 znašali 28.428,2 tisoč EUR, od tega amortizacija 87,7 %
vseh odpisov, prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih 5,8 % in pri obratnih
sredstvih 6,5 %. V primerjavi z realiziranimi predhodno leto so bili odpisi tako zaradi višje
amortizacije kot višjih odpisov osnovnih in obratnih sredstev višji za 10,4 %.
Drugi poslovni odhodki, realizirani v višini 1.395,5 tisoč EUR, so bili predvsem zaradi
večjega oblikovanja rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade za 79,5 % višji od realiziranih
leta 2010.
Največji del finančnih odhodkov Skupine, ki so v letu 2011 znašali 4.388,8 tisoč EUR,
predstavljajo odhodki za obresti iz posojil prejetih od bank (91,9 %). Finančni odhodki iz
naslova bančnih posojil so bili zaradi povečanja dolgoročnih zadolžitev in pribitkov bank glede
na predhodno leto višji za 8,5 %. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti so bili v primerjavi
z letom 2010 nižji za 78,4 %, v letu 2011 pa so bili v višini 266,9 tisoč EUR realizirani
tudi odhodki iz naslova izvedenega finančnega instrumenta za ščitenje dolgoročnih posojil
(obrestna kapica).
Drugi odhodki Skupine so v letu 2011 znašali 200,4 tisoč EUR, predhodno leto pa so bila v
okviru te postavke evidentirana tudi vračila preveč plačane električne energije gospodinjskim
odjemalcem v višini 3.264,6 tisoč EUR.
Struktura prihodkov
in odhodkov iz
poslovanja Skupine
Elektro Ljubljana v
letu 2011
STROŠKI NAKUPA ELEKTRIČNE ENERGIJE
ZA IZGUBE IN OSKRBE SODO
2,2 %
DRUGI POSLOVNI ODHODKI
0,3 %
ODPISI VREDNOSTI
6,3 %
STROŠKI DELA
6,7 %
OSTALI STROŠKI MATERIALA IN STORITEV
5,4 %
STROŠKI NAKUPA ELEKTRIČNE ENERGIJE
ZA NADALJNO PRODAJO
79,0 %
2.9. PREMOŽENJSKO FINANČNO
STANJE
Bilančna vsota Skupine Elektro Ljubljana je na dan 31.12.2011 znašala 514.692,7 tisoč EUR
in se je v primerjavi z bilančno vsoto na dan 31.12.2010 povečala za 4,5 %.
Sredstva
Dolgoročna sredstva Skupine predstavljajo 80,7 % vseh sredstev Skupine. Njihov delež se
je glede na stanje 31.12.2010 zmanjšal za 3,9 odstotne točke, predvsem na račun povečanja
kratkoročnih poslovnih terjatev.
Največja postavka med dolgoročnimi sredstvi so opredmetena osnovna sredstva (79,8 %
vseh sredstev Skupine), ki so se glede na stanje 31.12.2010 zmanjšala za 0,4 %. Zmanjšanje
je posledica večjih odpisov sredstev kot pa so znašala investicijska vlaganja oz. povečanja
vrednosti sredstev družbe.
49
50
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO POROČILO
Kazalniki poslovanja Skupine Elektro Ljubljana
v letu 2011
Kratkoročna sredstva Skupine so se v letu 2011 glede na stanje konec leta 2010
povečala za 44,6 %, in sicer predvsem zaradi povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev in
denarnih sredstev. Kratkoročne poslovne terjatve so se v največji meri zaradi povečanega
obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo povečale za 35,4 %. Stanje zalog
materiala se je povečalo za 31,2 %.
KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve (AČR) so se v letu 2011 zmanjšale za 6,6
mio EUR, in sicer v največji meri za kratkoročno nezaračunane prihodke iz naslova ocenjenega
poračuna regulativnega leta 2010 in za terjatve družbe po odločbi Davčne uprave.
Viri sredstev
Delež kapitala Skupine je v celotnih virih sredstev na dan 31.12.2011 znašal 52,2 % in se
v primerjavi z deležem ob koncu leta 2010 znižal za 1,8 odstotne točke, kar je predvsem
posledica povečanja kratkoročnih poslovnih obveznosti.
Stanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ter drugih rezervacij se je v primerjavi s
stanjem 31.12.2010 povečalo za 8,3 %.
OSTALA
KRATKOROČNA
SREDSTVA
2,4 %
POSLOVNE TERJATVE
13,0 %
POSLOVNE TERJATVE
16,8 %
FINANČNE NALOŽBE
0,6 %
FINANČNE NALOŽBE
0,3 %
OPREDMETENA
OSNOVNA SREDSTVA
83,8 %
OPREDMETENA
OSNOVNA SREDSTVA
79,8 %
Stopnja osnovnosti investiranja
= osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva
0,838
0,799
Stopnja finančnosti investiranja
= vsota dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ter naložbenih
nepremičnin / sredstva
0,006
0,003
Stopnja dolgoročnosti investiranja
= vsota osnovnih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev
(po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb, naložbenih
nepremičnin in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva
0,846
0,807
2010
2011
Stopnja lastniškosti financiranja
= kapital / obveznosti do virov sredstev
0,540
0,522
Stopnja dolgoročnosti financiranja
= vsota kapitala, dolgoročnih dolgov in dolgoročnih rezervacij ter
dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev / obveznosti do virov sredstev
0,827
0,797
2010
2011
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
= kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
0,645
0,654
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev
= vsota kapitala, dolgoročnih dolgov ter rezervacij in dolgoročnih pasivnih
časovnih razmejitev / dolgoročna sredstva
0,978
0,988
Koeficient neposredne pokritosti kartkoročnih obveznosti (hitri
koeficient) = likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti
0,003
0,086
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti
(pospešeni koeficient)
= vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti
0,763
0,934
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti
(kratkoročni koeficient)
= kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti
0,802
0,956
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
2010
2011
Koeficient gospodarnosti poslovanja
= poslovni prihodki / poslovni odhodki
1,018
1,023
Koeficient celotne gospodarnosti = prihodki / odhodki
1,006
1,019
KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI
KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA
Dolgoročne obveznosti so se v letu 2011 zmanjšale za 1,8 %, kratkoročne obveznosti
pa so se glede na stanje konec leta 2010 povečale za 21,3 %, predvsem zaradi povečanja
kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev (za 29,8 %), kar je v največji meri posledica
povečanega obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo.
OSTALA
KRATKOROČNA
SREDSTVA
2,0 %
2011
KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve (PČR) so se predvsem na račun brezplačno
prevzetih osnovnih sredstev povečale za 3,6 %.
Glavnino kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev (PČR) po stanju na dan 31.12.2011
predstavljajo vnaprej vračunani stroški za polovico poračuna regulativnega obdobja
2004–2009, ki v skladu z omrežninskim aktom zapade v poravnavo v letu 2012 (498,1
tisoč EUR), preliminarni poračun regulativnega leta 2011 (1.281,1 tisoč EUR) in kratkoročno
odloženi prihodki iz naslova poračuna bilančne skupine (382,2 tisoč EUR).
2010
Struktura sredstev
in virov sredstev
Skupine Elektro
Ljubljana na dan
31.12.2011
KRATKOROČNE PČR
0,4 %
KRATKOROČNE PČR
0,2 %
POSLOVNE
OBVEZNOSTI
11,3 %
POSLOVNE
OBVEZNOSTI
14,2 %
FINANČNE
OBVEZNOSTI
25,1 %
FINANČNE
OBVEZNOSTI
23,9 %
REZERVACIJE IN
DOLGOROČNE PČR
9,3 %
REZERVACIJE IN
DOLGOROČNE PČR
9,3 %
KAPITAL
52,2 %
KAPITAL
54,0 %
2010
2011
Koeficient čiste donosnosti sredstev (ROA)
= čisti poslovni izid / povprečna sredstva
-
0,013
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE)
= čisti poslovni izid v poslovnem letu / povprečni kapital (brez čistega
poslovnega izida proučevanega leta)
-
0,024
Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala
= izplačane dividende v poslovnem letu / povprečni osnovni kapital
-
0,004
2010
2011
Koeficient obračanja celotnih sredstev
= prihodki / povprečna sredstva
-
0,92
Koeficient obračanja terjatev iz poslovanja
= poslovni prihodki / povprečne terjatve iz poslovanja
-
6,12
KAZALNIKI OBRAČANJA
NEOPREDM.
SREDSTVA IN
DOLGOROČNE AČR
0,6 %
NEOPREDM.
SREDSTVA IN
DOLGOROČNE AČR
0,7 %
31.12.2010
31.12.2011
31.12.2010
31.12.2011
51
52
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO POROČILO
Kazalniki stanja investiranja
Kazalniki gospodarnosti
Stopnja osnovnosti investiranja, ki prikazuje delež osnovnih sredstev v vseh sredstvih
Skupine Elektro Ljubljana, ob koncu leta 2011 znaša 0,799.
Koeficient gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi
odhodki in za Skupino Elektro Ljubljana ob koncu leta 2011 znaša 1,023. Skupina Elektro
Ljubljana posluje gospodarno, saj poslovni prihodki presegajo stroške poslovanja. Glede na
stanje 31.12.2010 se je gospodarnost poslovanja povečala za 0,6 odstotne točke.
Stopnja finančnosti investiranja nam pove, kolikšen je delež tistih sredstev Skupine
Elektro Ljubljana, ki sodelujejo pri nastajanju finančnih prihodkov. Vrednost kazalnika konec leta
2011 znaša 0,003, kar pomeni, da je bil delež kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb v
celotnih sredstvih Skupine 0,3 %.
Stopnja dolgoročnosti investiranja izraža stopnjo udeležbe dolgoročnih sredstev
v vseh sredstvih Skupine in za leto 2011 znaša 80,7 %. V primerjavi z letom 2010 se je
delež zmanjšal za 3,9 odstotne točke zaradi zmanjšanja opredmetenih osnovnih sredstev in
povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev ter denarnih sredstev.
Kazalniki stanja financiranja
Stopnja lastniškosti financiranja prikazuje delež lastniškega financiranja vseh sredstev
Skupine Elektro Ljubljana. Vrednost kazalnika po stanju 31.12.2011 znaša 0,522, kar pomeni,
da je Skupina s kapitalom financirala dobro polovico vseh sredstev.
Stopnja dolgoročnosti financiranja ob koncu leta 2011 znaša 0,797, kar pomeni,
da Skupina Elektro Ljubljana 79,7 % svojih sredstev financira z dolgoročnimi viri, 20,3 % pa
s kratkoročnimi. Delež dolgoročnih virov v vseh virih se je glede na leto 2010 zmanjšal za 3
odstotne točke predvsem na račun povečanja kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev.
Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev prikazuje razmerje med kapitalom
in osnovnimi sredstvi. Delež lastniškega financiranja osnovnih sredstev v letu 2011 znaša
65,4 % in se je glede na predhodno leto povečal za 0,9 odstotne točke predvsem na račun
povečanja čistega poslovnega izida poslovnega leta.
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev prikazuje dolgoročno
financiranje dolgoročnih sredstev. Vrednost kazalnika se je ob koncu leta 2011 v primerjavi z
letom 2010 povečala za 1 odstotno točko in znaša 0,988.
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) ob
koncu leta 2011 znaša 0,086, kar pomeni, da bi Skupina Elektro Ljubljana na dan 31.12.2011
lahko z denarnimi sredstvi poravnala 8,6 % kratkoročnih obveznosti.
Najbolj nazorno nam razkorak med doseženimi prihodki in prikazanimi odhodki odraža
koeficient celotne gospodarnosti. Skupina Elektro Ljubljana v letu 2011 posluje s čistim
dobičkom, vrednost koeficienta celotne gospodarnosti pa je večja od ena, kar pomeni, da je
poslovanje Skupine uspešno.
Kazalniki dobičkonosnosti
Koeficient čiste donosnosti sredstev (ROA) prikazuje delež dobička, ki ga Skupina
Elektro Ljubljana ustvari z lastnimi sredstvi in kaže, kako uspešno je bilo poslovodstvo pri
upravljanju s sredstvi Skupine. ROA Skupine v letu 2011 znaša 0,013. Pričakovanja lastnika
so, da ROA družbe Elektro Ljubljana d.d. do leta 2015 doseže 4,1 %, ob smiselni uporabi
metodologije Javne agencije RS za energijo za določitev omrežnine11.
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) za Skupino Elektro Ljubljana konec leta 2011 znaša
2,4 %. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS je, kot alternativni kazalnik zahtevanega
donosa s strani lastnika, določila ROE za družbo Elektro Ljubljana d.d. v višini najmanj 6 % do
leta 2015.
Kolikšen del osnovnega kapitala predstavljajo dividende nam pove koeficient dividendnosti
osnovnega kapitala. Vrednost koeficienta v letu 2011 za Skupino znaša 0,004. Agencija
za upravljanje kapitalskih naložb RS želi doseči 1 % dividendno donosnost na kapital matične
družbe Elektro Ljubljana d.d..
Kazalniki obračanja
Koeficient obračanja celotnih sredstev prikazuje število obratov sredstev v enem letu
oz. koliko prihodkov ustvari Skupina Elektro Ljubljana z obstoječimi sredstvi. Koeficient ob
koncu leta 2011 znaša 0,92.
Koeficient obračanja terjatev iz poslovanja kaže število obratov terjatev v denarna
sredstva v enem letu. Konec leta 2011 koeficient znaša 6,12, kar pomeni, da je bil denar v
povprečju pri kupcih vezan 59,8 dni.
Sposobnost pokrivanja kratkoročnih obveznosti z denarnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami
nam kaže koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni
koeficient), ki na dan 31.12.2011 znaša 0,934. Glede na stanje predhodnega leta se je koeficient
povečal za 17,1 odstotno točko na račun večjega povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev in
denarnih sredstev kot pa so se povečala kratkoročne obveznosti Skupine Elektro Ljubljana.
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni
koeficient) izraža pokritost kratkoročnih dolgov z denarjem in drugimi kratkoročnimi sredstvi,
tudi z zalogami. Vrednost koeficienta ob koncu leta 2011 znaša 0,956.
11 Priporočila in pričakovanja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb do družb z lastništvom države, AUKN, 29.2.2012
53
54
POSLOVNO POROČILO
2.10. UPRAVLJANJE S TVEGANJI
Celovito obvladovanje tveganj pripomore k obvladovanju procesov in pomaga voditi Skupino
v pravi smeri, kar poveča verjetnost doseganja boljših poslovnih rezultatov ter omeji verjetnost
ustvarjanja izgube. Z upravljanjem tveganj ohranjamo, kot tudi dodajamo vrednost ugledu
Skupine. Prav tako predstavlja podporo pri doseganju ciljev s tem, da omogoča konsistentnost
in načrtovanje bodočih aktivnosti, je podpora poslovnemu odločanju, pripomore k
učinkovitejšemu razporejanju virov in kapitala, omogoča razvoj in nudi podporo zaposlenim,
znanju v podjetju ter zagotavlja optimizacijo poslovnih aktivnosti.
S celovitim in pravočasnim zaznavanjem tveganj in z njihovim učinkovitim obvladovanjem je
cilj Skupine predvsem:
• doseganje strateških in poslovnih ciljev,
• hitrejše odzivanje na spremembe,
• zmanjšati vpliv negativnih ali izrednih dogodkov ter
• optimizirati razmerje med tveganjem in donosom.
V nadaljevanju izpostavljamo ključna tveganja po posameznih področjih poslovanja, za katera
ocenjujemo, da jim bo Skupina izpostavljena tudi v prihodnosti.
Poslovna tveganja
Poslovna tveganja v Skupini Elektro Ljubljana se nanašajo na sposobnost zagotavljanja
prihodnjih donosov in ohranjanja vrednosti sredstev.
Investicijska tveganja v Skupini predstavljajo tveganja nepravočasne izvedbe investicij
za zagotavljanje zadostne zmogljivosti elektroenergetskega omrežja, dolgotrajna izvedba
investicij in nedoseganje načrtovane ekonomike investicije.
Tveganja pri načrtovanju in vrednotenju investicij, nabavi opreme in izvedbi del obvladujemo
z vzpostavljenim sistemom planiranja investicij in izbora izvajalcev del, sprotnim nadzorom
upravičenosti sprememb investicij ter vplivom sprememb na načrtovane stroške in doseganje
načrtovane realizacije. Zunanje dejavnike tveganja na katere Skupina nima neposrednega
vpliva obvladujemo s sodelovanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje, sodelovanjem pri
pripravi prostorskih načrtov lokalnih skupnosti in čimprejšnjim pridobivanjem potrebnih soglasij
h gradbenemu dovoljenju.
Tržna tveganja v Skupini Elektro Ljubljana predstavljajo tveganja zmanjšanja naložbenih
aktivnosti investitorjev in s tem povezanega opuščanja, optimiranja in spreminjanja terminskih
planov predvidenih gradenj (projektov). Tveganje obvladujemo z racionalizacijo poslovanja,
izkoriščanjem notranjih rezerv in izvajanjem trženjskih aktivnosti.
Tveganje izgube premoženja je tveganje nastanka izgube zaradi nastopa nepredvidljivega
pojava škodnega dogodka. Skupina tveganje obvladuje z zavarovanjem premoženja pri
zavarovalnici.
Nabavno tveganje v Skupini predstavlja nedobava, nepravočasna ali nekvalitetna dobava
blaga za izvedbo planiranih del ter nepredvidljivo gibanje cen bakra in aluminija. Tveganje
zmanjšujemo s pravočasno izvedbo javnih naročil, sklepanjem dolgoročnih pogodb,
spremljanjem razmer na trgu in bonitete dobaviteljev ter stanja konkretnih nabav. Tveganje
POSLOVNO POROČILO
nepredvidljivih gibanj cen na surovinskih trgih zmanjšujemo z aktivnim spremljanjem tržnih
razmer in vplivov ter razmeram prilagojenim naročanjem blaga, predvsem kablov.
Na cenovna tveganja najbolj vpliva sprememba strukture proizvodnih virov, energetska
bilanca določenega cenovnega področja, omejenost čezmejnih prenosnih zmogljivosti,
vreme, remonti elektrarn ter trenutna zasedenost prenosnih zmogljivosti. Cenovna tveganja
lahko nastanejo še zaradi razlike med ceno realiziranega dolgoročnega nakupa posameznega
produkta električne energije, kupljenega za graditev portfelja, in prodajno ceno tega produkta.
Dodatna cenovna tveganja so posledica razlike med realizirano obliko diagrama cen in
napovedano obliko diagrama cen prilagojeno na cene dolgoročnega, srednjeročnega ali
kratkoročnega nakupa električne energije.
V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana cenovna tveganja pri trgovanju z električno energijo
omejevala predvsem z zapiranjem odprtih pozicij in ščitenjem na finančnih trgih. V ta namen
smo spremljali, analizirali in optimizirali pozicije, spremljali in analizirali gibanja cen produktov
električne energije ter izdelovali napovedi cen produktov električne energije. Cenovna tveganja
pri trgovanju z električno energijo na trgu na debelo smo obvladovali tudi z vezavo nakupnih
cen na likviden trg, z vzpostavljanjem partnerstev za zagotavljanje različnih izvedenih finančnih
instrumentov in z ustreznimi napovedmi cen. Cenovna tveganja pri prodaji električne energije
na trgu na drobno smo upravljali z vezavo cen za končne odjemalce na likviden trg, s ponudbo
izvedenih finančnih instrumentov za odjemalce in z vezavo cen za obračun količinskih
odstopanj odjemalcev na likviden trg.
Na področju nakupa in prodaje električne energije so zelo pomembna količinska tveganja,
ki nastanejo zaradi razlik med pogodbeno in prevzeto/dobavljeno količino električne
energije. Ta so najpogosteje posledica vpliva vremena in temperature ter spreminjanje števila
odjemalcev v prodajnem portfelju. Vpliv na količinska tveganja imajo tudi razlike med produkti
trga električne energije na debelo in na drobno. Dodatna vrsta količinskih tveganj je posledica
naključnih izpadov vodov in druge opreme ter posegov upravljavcev omrežij.
Pri trgovanju na trgu z električno energijo na debelo smo obvladovali količinska tveganja s
postavitvijo omejitev količinske in finančne izpostavljenosti pri nakupu in prodaji električne
energije in z ustreznimi napovedmi potrebnih količin, kjer upoštevamo letno rast porabe ter
pričakovani tržni delež. Za izboljšanje napovedi odjema smo pričeli v letu 2011 uporabljati
programsko opremo za izdelavo kratkoročne in dolgoročne napovedi odjema, hkrati pa smo
izboljšali proces spremljanja prodaje električne energije končnim odjemalcem. V okviru prodaje
električne energije na trgu na drobno pa smo količinska tveganja obvladovali z razpršitvijo
portfelja končnih odjemalcev, s pogodbenimi določili za napovedovanje odjema električne
energije s strani končnih odjemalcev. Dodatno smo oblikovali različne portfelje nakupov in
prodaj glede na vrsto poslov ali odjemalcev, s čemer smo poenostavili spremljanje količinske
izpostavljenosti in prilagodili postopke zaščite značilnostim portfelja.
Za Skupino Elektro Ljubljana so pomembna tudi likvidnostna tveganja, ki izhajajo iz manjše
globine trga z električno energijo, njegove splošne nelikvidnosti ali nelikvidnosti posameznih
produktov. Vzroki likvidnostnih tveganj so v strukturi in modelu trga, izpadih proizvodnih enot
ali prenosnih zmogljivosti in izjemnih vremenskih pogojev.
Slabo likvidnost na veleprodajnih trgih smo zmanjševali z izbiro ustreznih partnerjev ter s
časovno razpršenostjo nakupnih poslov. Dodatno smo v letu 2011 pričeli s trgovanjem na
različnih trgih in uvozom energije. S takšnim trgovanjem povezujemo trge električne energije z
višjo likvidnostjo s trgi z nižjo likvidnostjo, kar dodatno zmanjšuje likvidnostna tveganja.
Tveganja nespoštovanja pogodbenih določil s strani poslovnih partnerjev lahko
negativno vplivajo na poslovni rezultat, zato je nujno njihovo obvladovanje. Za zmanjševanje
55
56
POSLOVNO POROČILO
tveganja nespoštovanja pogodbenih določil s strani poslovnih partnerjev smo pri trgovanju na
trgu na debelo uporabljali standardizirane krovne EFET pogodbe, ki urejajo celoten proces od
sklenitve pogodbe do dobave/prevzema električne energije, kakor tudi postopke v primeru
kršitev. Za zmanjševanje tveganj pri prodaji končnim odjemalcem pa smo uporabljali pogodbe,
ki opredeljujejo pogodbene kazni in odškodnine v primeru kršitev.
Finančna tveganja
Z učinkovitim upravljanjem finančnih tveganj sledimo cilju stabilnega poslovanja z doseganjem
načrtovanih poslovnih rezultatov. S pravočasnim zaznavanjem in odzivanjem na potencialne
nevarnosti z ustreznimi ukrepi zavarujemo vpliv finančnih tveganj na poslovanje Skupine.
Kreditno tveganje zajema vsa tveganja, da pogodbene obveznosti poslovnih partnerjev ne
bodo poplačane v celoti oziroma sploh ne bodo poplačane. Zaradi zaostrenih gospodarskih
razmer se je plačilna nedisciplina nadaljevala tudi v letu 2011 in so bili pogodbeno dogovorjeni
roki pogosto preseženi. Naraslo je tudi število stečajev, likvidacij ali prisilnih poravnav poslovnih
partnerjev.
Tudi v letu 2011 smo v Skupini za obvladovanje tovrstnih tveganj redno spremljali plačilno
disciplino kupcev oziroma odjemalcev in preverjali njihovo bonitetno oceno, omejevali
izpostavljenost do posameznih poslovnih partnerjev, dodatno zahtevali zavarovanja tveganih
terjatev do kupcev z bančnimi garancijami in drugimi zavarovalnimi instrumenti, zaostrovali
smo politiko upravljanja z dolgovi. V primeru neplačil omrežnine smo s poslovnim partnerji v
skladu z zakonsko ureditvijo prekinili tudi pogodbo o dobavi električne energije.
Skupina je za zmanjšanje kreditnih tveganj pri prodaji električne energije na trgu na drobno
vpeljala standardizirani delovni tok, s katerim se je zagotovil ustrezen zajem in deljenje
informacij, razmejitev odgovornosti in avtomatsko poganjanje aktivnosti odgovornih oseb. Pri
sklepanju in obnavljanju obstoječih pogodb z odjemalci smo uporabljali po lastni metodologiji
izdelano bonitetno oceno in bonitetno oceno zunanjih bonitetnih agencij. V primeru slabe
bonitetne ocene poslovnega partnerja, smo uporabili ustrezne kupoprodajne pogodbe,
pridobili poroštva matičnih oz. povezanih podjetij, v skrajnem primeru pa zahtevali tudi menice
ali bančne garancije. Pri gospodinjskih odjemalcih smo zahtevali, da imajo pred sklenitvijo
nove pogodbe o dobavi električne energije poravnane obveznosti iz naslova predhodnih
dobav električne energije, kar je utemeljeno v Posebnih pogojih za sklenitev pogodbe o oskrbi
z električno energijo – gospodinjski odjemalci. Pri največjih odjemalcih električne energije
smo spremljali njihovo finančno stanje tudi tekom dobave. V primeru poslabšanja bonitetne
ocene poslovnega partnerja oz. če so v medijih objavljene informacije o slabšanju finančnega
položaja poslovnega partnerja, se je povečala pozornost pri izterjavi morebitnega dolga tega
partnerja. To pomeni pospešitev postopkov v delovnem toku izterjave, ki v skrajnem primeru
lahko privedejo tudi do prekinitve pogodbe o dobavi ter unovčenje morebitnih zavarovanj.
Likvidnostno tveganje oz. plačilno sposobnostno tveganje, zajema tveganja, ki so
povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov za poravnavanje svojih tekočih
obveznosti. S sprejetjem novega regulatornega okvira, učinkovitim gospodarjenjem s sredstvi
in izboljševanjem kapitalske ustreznosti, likvidnostno tveganje obvladujemo in ocenjujemo, da
je zmerno.
Kratkoročno likvidnostno tveganje Skupina obvladuje s sistematičnim načrtovanjem bodočih
denarnih tokov, učinkovitim upravljanjem denarnih sredstev in ustreznimi vnaprej dogovorjenimi
kreditnimi linijami pri bankah. Tako kratkoročno uravnavamo denarne tokove.
POSLOVNO POROČILO
Dolgoročno likvidnostno tveganje Skupina obvladuje z izboljševanjem kapitalske ustreznosti in
ustreznim servisiranjem dolgoročnih posojil. Vendar se lahko zaradi finančne krize in znižanja
kreditne sposobnost bank, pojavi tveganje, da banke ne bodo refinancirale zapadle dolgoročne
finančne obveznosti.
Skupina Elektro Ljubljana je zaradi pomembnega deleža dolžniškega financiranja izpostavljena
tudi obrestnemu tveganju. Glavnina posojilnih pogodb je bila sklenjena na podlagi
spremenljivih obrestnih mer (EURIBOR, LIBOR), zato ima spreminjanje obrestih mer na
globalnih finančnih trgih velik vpliv na poslovanje Skupine. V letu 2011 smo bili priča zaostrenim
finančnim razmeram in višjim obrestnim meram. Kljub temu je Skupina zaradi dobre plačilne
sposobnosti, dosegala ugodnejše obrestne mere za posojila, kot je povprečje v Sloveniji.
Obrestno tveganje se obvladuje s pridržanjem pravice po predčasnem odplačilu posojila in
zamenjavo spremenljive obrestne mere za nespremenljivo ali obratno. Zaradi pričakovanj
po povišanju spremenljivih obrestnih mer smo v letu 2011 za obvladovanje tveganj za del
dolgoročnih posojil uporabili izvedene finančne inštrumente.
Skupina je delno izpostavljena valutnemu tveganju, pri katerem se zmanjšajo gospodarske
koristi zaradi spremembe deviznega tečaja. Skupina je valutnemu tveganju izpostavljena zaradi
dela zadolžitev v tuji valuti, to je švicarskih frankih. V letu 2011 je SNB (Švicarska narodna
banka) določila minimalni tečaj EUR/CHF na 1,20. Z intervencijo SNB se tako vzdržuje
minimalno menjalno razmerje EUR/CHF 1,20. V prihodnje se zato ne pričakuje nadaljnje rasti
tečaja in s tem tudi ne višje izpostavljenosti valutnemu tveganju. Tveganje Skupina zmanjšuje
tudi s sprejeto strategijo, da se zadolžujemo v domači valuti.
Tveganje delovanja
Tveganja delovanja so povezana s poslovnimi procesi in aktivnostmi, ki se izvajajo v Skupini.
Predstavlja tveganje izgube zaradi neustreznih ali neuspešnih notranjih postopkov, informacijskih
sistemov, napačnega ali pomanjkljivega vodenja in nadzora ali zunanjih dogodkov. Skupina
tveganja obvladuje na urejen način, saj ima za štiri poslovna področja pridobljen certifikat po
standardih ISO.
Informacijska tveganja predstavljajo verjetnost, da pride do izgub oziroma motenj v
poslovnih procesih Skupine zaradi groženj in ranljivosti skupne informacijske infrastrukture,
skupnih centralnih gradnikov, aplikativnih sistemov vključno s predstavitvenim delom ter pri
izvajanju informacijskih storitev. Posledice, ki pri tem lahko nastanejo so izguba razpoložljivosti,
integritete in zaupnosti informacijskih sredstev. Tveganja obvladujemo s pomočjo sprejetih
programov ukrepov, ki temeljijo na analizi in upravljanju informacijskih sredstev.
Izpostavljenost tveganju Skupina obvladuje z naslednjimi ukrepi:
• stalno preverjan načrt neprekinjenega poslovanja,
• vsakoletna analiza varnosti informacijskega sistema,
• upravljanje varnostnih incidentov,
• več nivojska proti virusna zaščita,
• stalno aktivno nadzorovan sistem za preprečevanje zlorab,
• izvajanje varnostnih politik in
• nadzor nad dodeljevanjem avtentikacij in avtorizacij.
Skupina Elektro Ljubljana vseskozi sledi tehnološkim trendom in uvaja nove tehnološke rešitve
ter ustrezno usposablja sodelavce in uporabnike.
57
58
POSLOVNO POROČILO
Pravno tveganje v Skupini predstavlja tveganje za zniževanje gospodarskih koristi zaradi
neizpolnjevanje zahtev predpisov in neizpolnjevanja ali nedorečenosti pogodbenih določil.
Tveganje obvladujemo z lastno pravno službo, ki spremlja zakonodajo, sodeluje pri pripravi
pogodb in koordinira reševanje sporov oziroma tožb.
POSLOVNO POROČILO
2.11. INVESTICIJE
Investicijska vlaganja Skupine Elektro Ljubljana so v letu 2011 znašala 22.260,7 tisoč EUR in
so bila v primerjavi z letom 2010 za 11,1 % nižja.
Regulatorna tveganja obsegajo netržne faktorje, kot so pravni zapleti, spremembe in
nedorečenost predpisov in politične odločitve. Pred regulatornimi tveganji smo se ščitili
z ažurnim spremljanjem zakonodaje, udeležbo v javnih posvetovanjih in s pogodbenimi
opredelitvami časovne razpršenosti nakupnih poslov na področju električne energije.
Tveganja na področju varstva pri delu predstavljajo tveganja nastanka odškodninskih
zahtevkov zaradi delovnih nezgod. Tveganje obvladujemo z uvedenim sistemom po zahtevah
standarda OHSAS 18001, izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih za varno delo ter
kontrolo zaposlenih pri izpolnjevanju zahtev standarda, zakonodaje in internih predpisov s
področja varstva pri delu.
Tveganja s področja ravnanja z okoljem predstavljajo tveganja nastanka izgube zaradi
napačnega ravnanja z odpadki, onesnaženja okolja zaradi izliva olja ipd. Tveganje obvladujemo
z aktivnostmi v okviru standarda ISO 14001 predvsem pa s sprejetim načrtom gospodarjenja
z odpadki, učinkovitim ločevanjem in evidentiranjem odpadkov, oceno okoljskih tveganj in
na tej podlagi sprejetimi okoljskimi programi ter s stalnim dopolnjevanjem in preverjanjem
izvajanja organizacijskih predpisov s področja okolja.
Tveganja napačnega ali pomanjkljivega vodenja in nadzora smo v Skupini omejevali
s postopki in procesi preverjanja, določanja pristojnosti in meja odobritev posameznih trgovcev
in prodajnega osebja pri sklepanju poslov z električno energijo. Z enakimi postopki smo
omejevali tudi tveganja prevar. Dodatno pa na zmanjševanje tveganj prevar vpliva pozitivna
klima v podjetju ter zadovoljstvo zaposlenih. Tveganja človeških napak smo obvladovali
s primerno kadrovsko zasedbo in izobraževanjem ter z uvajanjem sodobnih in povezanih
informacijskih rešitev.
22,3
9%
Skupina Elektro Ljubljana deluje tudi na področju distribucije električne energije, zato se moramo
v pogodbi s SODO-m prilagajati zakonskim zahtevam in področni regulativi, ki jo določa Javna
agencija RS za energijo. Vsaka zakonska sprememba vpliva na stroške poslovanja in lahko
vpliva tudi na obseg poslovanja. Tveganje Skupina zmanjšuje s sodelovanjem pri pripravi
zakonskih sprememb in proučevanjem vplivov pred uvedbo sprememb v pravni red.
Kadrovsko tveganje v Skupini predstavlja tveganja izgube ključnih kadrov, pomanjkanje
strokovno usposobljenega kadra in neizpolnjevanje pravil in predpisov s strani zaposlenih.
Navedena tveganja obvladujemo s sistemom celostnega razvoja kadrov, vzpostavljanjem
stimulativnega delovnega okolja za ključne kadre, sistemom mentorskega izobraževanja,
pravočasnim pomlajevanjem kadrovske strukture, z notranjim komuniciranjem, z merjenjem
organizacijske klime, z izvajanjem in analizo letnih razgovorov ter skrbjo za zaposlene v okviru
projekta družini prijazno podjetje.
25,0
INVESTICIJE V MIO EUR
STRUKTURA INVESTICIJ V %
9%
22 %
17 %
OSTALA VLAGANJA
74 %
69 %
DISTRIBUCIJSKE NAPRAVE
DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
Investicije Skupine
Elektro Ljubljana v
letu 2011
2010
2011
Distribucijsko omrežje
V letu 2011 so bili realizirani oz. v realizaciji naslednji visokonapetostni objekti:
• RTP 110/20 kV Litostroj,
• 110 kV kablovod RTP Šiška – RTP Litostroj,
• razširitev in rekonstrukcija RTP 110/20 kV Trebnje,
• razširitev in rekonstrukcija RTP 110/20 kV Cerknica,
• RTP 110/20 kV Potniški center Ljubljana (PCL),
• gradnja RP 20 kV Škofljica.
Gradnja RTP Litostroj je bila v letu 2010 fizično končana. V letu 2011 je bil, po uspešno
opravljenih zagonskih in funkcionalnih preizkusih, opravljen tehnični pregled objekta in
pridobljeno uporabno dovoljenje.
V decembru 2009 začeta gradbena dela na 110 kV kablovodu RTP Šiška – RTP
Litostroj so se končala v prvi polovici leta 2010. Na kablovodu so se v letu 2011 izvajali
zagonski in funkcionalni preizkusi, opravljen je bil tehnični pregled objekta in pridobljeno
uporabno dovoljenje.
Pri razširitvi in rekonstrukciji RTP Trebnje so se nadaljevala dela iz leta 2009, ko se je
rekonstruiralo in vključilo v obratovanje dvajset 20 kV celic in 110 kV polji TR2 in DV Ivančna
Gorica. V letu 2010 so bila izvedena elektromontažna dela v 110 kV polju TR3 in 110 kV DV
polju Hudo 1. V letu 2011 je bilo izvedeno preizkušanje in nastavitve zaščite in daljinskega
vodenja v obeh 110 kV poljih s pripadajočo 20 kV TR celico v 20 kV stikališču. Do konca julija
2011 so bila izvedena vsa dela na objektu. Do konca leta 2011 je bil izdelan projekt izvedenih
del in pridobljeno strokovno mnenje s strani pooblaščene inštitucije, s čemer so bila dela na
objektu tudi formalno končana.
59
60
POSLOVNO POROČILO
V drugi polovici leta 2011 so se pričele izvajati aktivnosti za izvedbo del na razširitvi in
rekonstrukciji RTP Cerknica, z izvedbo razpisov. Do konca leta 2011 je bila izvedena montaža
jeklenih konstrukcij za 110 kV aparate v novem 110 kV transformatorskem polju TR1 in novem
110 kV daljnovodnem polju Logatec 1. Dela se nadaljujejo v letu 2012.
Gradbeni del RTP Potniški center Ljubljana (PCL) se gradi v sklopu stanovanjsko poslovnega kompleksa Situla na Vilharjevi cesti v Ljubljani. Na podlagi pogodbe za nakup
prostorov RTP z investitorjem kompleksa je bil v letu 2011 plačan prvi obrok za prostore RTP.
Do konca leta 2011 je bila pripravljena tehnična dokumentacija za razpis za dobavo 110 kV in
20 kV opreme ter opreme lastne rabe.
Z gradnjo RP Škofljica smo pričeli po pridobitvi kulturno varstvenega soglasja 2009.
Gradbena dela na objektu so bila končana v prvi polovici leta 2010. Do konca leta 2010 je
bila v teku realizacija pogodbe za dobavo 20 kV celic in naprav lastne rabe. V letu 2011 so
bile dobavljene in ključavničarsko zmontirane 20 kV celice in naprave lastne rabe. Omare
lastne rabe in akumulatorske baterije so bile na objektu montirane in električno povezane.
Izvedene so bile tudi sekundarne električne povezave 20 kV celic. Realizacija pogodbe za
dobavo opreme za zaščito, vodenje in meritve je bila ob koncu leta 2011 v zaključni fazi.
Na distribucijskem omrežju SN in NN so se izvajale naložbe v objekte, katerih vloga
v distribucijskem omrežju je predvsem povečanje razpoložljive moči v določenih točkah
distribucijskega omrežja na podlagi izdanih elektroenergetskih soglasij in pogodbenih
obveznosti, priključitev novih odjemalcev ter izboljšanje napetostnih razmer oz. zagotovitev
dobave električne energije pri odjemalcih električne energije v skladu s predpisi. Vključene
so tudi izgradnje osnovnih vodov SN omrežja med posameznimi napajalnimi področji in
rekonstrukcije le-teh.
Objekte SN in NN smo v letu 2011 gradili v veliki večini z lastnimi izvajalskimi skupinami, razen
gradbenih del, ki smo jih oddajali v izvajanje zunanjim izvajalcem.
Fizični obseg realizacije investicij v sklopu vlaganj v objekte SN in NN v letu 2011 obsega:
• 46 novih transformatorskih postaj,
• 14 obnovljenih ali rekonstruiranih transformatorskih postaj,
• 105 vgrajenih transformatorjev instalirane moči 26.620 kVA,
• 77 km zgrajenih in obnovljenih SN vodov v nadzemni ali kabelski podzemni izvedbi,
• 74 km zgrajenega in obnovljenega NN omrežja ter
• 22 km zgrajenih kabelskih kanalizacij za SN in NN vode.
Med objekti SN in NN so bili v letu 2011 realizirane ali v gradnji sledeče tako finančno kot
fizično obsežnejše samostojne investicije:
• obnova 20 kV kabelske zanke v Ribnici, izgradnja transformatorskih postaj TP Zavrtke, TP
Goriča vas, TP Lipovec in TP Ribnica grad, vse z 20 kV priključki in NN razvodi, ter obnove
NNO Grčarice, NNO Velike poljane, NNO Žlebič – jug, NNO Žlebič – sever in NNO Jakšiči
na DE Kočevje;
• izgradnja kablovodov 10(20) kV na relacijah RTP Litostroj – ŠP Stožice in TP Brinje – TP
Avtoobnova, kabelske kanalizacije RTP Vič – Plinska elektrarna Barje, Okrogarjeva – TAČ,
RTP Vič – Kozarje 1. etapa, Brdo – jug, Brodska cesta, Kajakaška cesta, Gornji trg, Dolenjska
cesta, Gimnazija Šentvid, Prušnikova – Hafnerjeva, Rimska cesta – Igriška, Pražakova –
Cigaletova in Majorja Lavriča ter transformatorske postaje TP Imparo Cesta v Gorice, TP
Srednje Gameljne in TP Tomačevo Rudis na DE Ljubljana mesto;
• izgradnja dvosistemskega 20 kV kablovoda RTP Kamnik – PC Komenda, transformatorskih
postaj TP Zalog nadomestna, TP Drenov grič – Fik, TP Kitni vrh – Kobiljek, TP Plešivica, TP
POSLOVNO POROČILO
Ravno Brdo, TP Stegne nadomestna, TP Idrijska nadomestna, TP Kalce Štangar, TP Škofljica
most, TP Podpeč Apnenca, TP Lanevše, TP Depala vas Jurček, TP Podšentjur Kovkar
in TP Rakitna jezero s priključnimi vodi in NN razvodi, obnova NNO Oševek ter izvedba
investicijsko vzdrževalnih del (IV) na DV Kamnik, DV Domžale Vrba – Moravče, DV Tuhinj in
DV Senožeti na DE Ljubljana okolica;
• izgradnja kabelske kanalizacije na Ljubljanski vpadnici, kablovodi 20 kV KB TP Breg revolucije
– TP Trdinova in 20 kV KB Uršna sela – Podgrad, izgradnja transformatorskih postaj TP
Verdun pri Uršnih Selih, TP Herinja vas, TP Kurja vas, TP Gornja gomila, TP Ručetna vas 2
in TP Medvedjek s priključnimi 20 kV vodi in NN razvodi, obnova DV Mirna peč ter obnova
NNO Trebnje, NNO Čadraže in NNO Trška gora na DE Novo mesto;
• izgradnja TP SE Obrat Trbovlje, TP Močilno 3, TP Gvido, TP Vodenik, TP Novi Log s
priključnimi vodi ter NN razvodi, pokablitev 20 kV daljnovoda Sopota, obnova NNO TP
Slatno izvod Turje in obnovitvena dela na NNO Zagorje na DE Trbovlje.
V okviru distribucijskih energetskih sklopov so bile v letu 2011 za distribucijski center
vodenja (DCV) Elektro Ljubljana izvedene posodobitve sekundarne opreme TK in UKV zvez
in kupljena dodatna strojna oprema za lažje servisiranja sistema, ki predstavlja redundanco
osnovni opremi.
Realizacija v sklopu vodenja in avtomatizacije SN omrežja vključuje realizacijo avtomatizacije
1 TP kabelske izvedbe.
V sklopu TK infrastrukture je bila realizirana optična povezava RTP Radeče – RTP Trebnje,
izvedena so bila pripravljalna dela na zamenjavi poškodovanega OPWR (optičnega kabla
navitega okrog faznega vodnika) na relaciji med RTP Gotna vas in Osojnikom, realizirane pa so
bile tudi krajše optične povezave in dostopovni vodi, vključno s telefonskimi aparati, radijskimi
postajami, digitalizacijo fiksne telefonije, TK sistemom SDH/FMX in TK sistemom IP.
Pomembnejše naložbe Skupine v obnovljive vire energije v letu 2011 so bile:
• investicijsko vzdrževalna dela na jezu hidroelektrarne Sava Brod v Tacnu,
• elektromontažna dela na mFE Nadzorništvo Domžale, mFE Nadzorništvo Logatec, mFE
RTP Vič, mFE RTP Gotna vas, mFE RTP Črnomelj in mFE RTP Domžale,
• nakup polnilnih postaj za električna baterijska vozila.
Distribucijske naprave in dokumentacija
V okviru merilnih naprav so se vršile investicije v sistem merjenja in merilne naprave z
nabavo merilne opreme za široko potrošnjo, industrijske odjemalce in nabavo opreme za
potrebe AMR.
Največja postavka v okviru investicij v distribucijske naprave in dokumentacijo je bila
investicijsko–tehnična dokumentacija, ki obsega investicijsko–tehnično dokumentacijo
za distribucijske objekte VN, SN in NN napetostnega nivoja, ki še niso uvrščeni v aktualni plan
investicij.
Investicijska vlaganja so se vršila tudi v rezervno opremo z nakupi SN stikalne opreme,
usmernikov, razsmernikov in akumulatorskih baterij za redne in izredne zamenjave v obstoječih
objektih.
61
62
POSLOVNO POROČILO
Ostala vlaganja
Glavnino realizacije v okviru ostalih vlaganj v letu 2011 predstavljajo vlaganja v informacijski
sistem, obratne stavbe in zemljišča, transportna sredstva in inventar.
V letu 2011 je bila izvedena nabava računalnikov, tiskalnikov, monitorjev sistema za računalniški
varnostni nadzor IPS, strežniških stikal NAS in opreme za razširitev diskovne knjižnice. Poleg tega
vlaganja v informacijski sistem obsegajo vlaganja v prenovo integriranega informacijskega sistema
(IIS) in informacijskega sistema za obvladovanje količinske agregacije. Izvedena je bila nadgradnja
informacijskega sistema za upravljanje polnilnih postaj za polnjenje oz. praznjenje električnih vozil.
Na področju razvoja in vzdrževanja programske opreme je bil dograjen modul Blist za ekonomsko
analizo ponudb, izveden nakup in uvoz podatkov digitalnega modela višin ter prva faza integracije
PISELJ in informacijske podpore daljinskemu odčitavanju števčnih stanj MOW-e.
Realizacija vlaganj v poslovne stavbe in inventar obsega izvedbo obrtniških del in nabavo
pohištva ob selitvi organizacijskih enot na lokacijah Ljubljana, Slovenska cesta in Kotnikova
ulica zaradi izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije.
V sklopu transportnih sredstev je bila izvedena nabava in zamenjava dotrajanih vozil.
POSLOVNO POROČILO
Informacijska podpora procesom poslovanja je v večji meri podprta z integriranim informacijskim
sistemom, ki ga vzdržuje in upravlja Informatika d.d.. V letu 2011 so bile na omenjenem
informacijskem sistemu izvedene zgolj nujno potrebne nadgradnje zaradi zakonodaje, hkrati
pa se je nadaljevala prenova obstoječega informacijskega sistema, ki v sklopu lastnega razvoja
zajema izgradnjo novega obračuna in podporo življenjskemu cilju odjemalca. V okviru prenove
je potekal tudi javni razpis za nakup in implementacijo poslovnega informacijskega sistema.
Omenjen sistem dopolnjujejo informacijski sistemi, ki zaokrožujejo celostno arhitekturo
informacijske zgradbe. Na tem področju so potekala običajna vzdrževalna dela zaradi
prilagoditev zakonodajnim in drugim tržnim razmeram, prav tako tudi tehnološke posodobitve.
Izvedena so bila posodobitvena in vzdrževalna dela glede strežniške in namizne računalniške
in programske opreme. Povečevanje uporabnosti informacijskih sistemov smo dosegali
z različnimi stopnjami integracije v odvisnosti od potreb in zahtev uporabnikov. Kakovost
podatkov smo zagotavljali s sodobnimi pristopi digitalizacije. Na področju sistema upravljanja
varovanja informacij smo učinkovito in uspešno izvedli potrebne varnostne elemente v skladu
z zahtevami ISO 27001. Intenzivno smo sodelovali pri pripravah in izvedbah izobraževanj
s področja informatike. Proti koncu leta smo zasnovali in opredelili strategijo zagotavljanja
informacijskih storitev za naslednje štiriletno obdobje.
Tesna povezanost informatike s poslovnimi področji omogoča uporabo najboljših praks v vseh
delih poslovnih procesov. Razvoj informacijske tehnologije, ki sloni na sodobnih svetovnih
smernicah, zagotavlja dolgoročno zanesljivost ter kakovostno podporo odločanju.
2.12. INFORMATIKA
Eden izmed temeljev uspešnega poslovanja Skupine Elektro Ljubljana je zagotavljanje
učinkovite informacijske podpore zahtevam izvajanja procesov uporabnikov. Zagotavljanje
informacijskih storitev sloni na sodobnih svetovnih trendih in smernicah razvoja računalniške
tehnologije. Celostne poslovne informacijske storitve omogočajo optimalno, varno in pregledno
poslovanje Skupine ter kakovostno podporo odločanju.
Z uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in zagotavljanjem
informacijskih storitev želimo zagotoviti prednosti in koristi za vse uporabnike, ki so na kakršen koli
način povezani s Skupino. Pri tem so prednosti, ki jih prinaša zagotavljanje informacijskih storitev,
bodisi posredne ali neposredne in se izražajo v večji učinkovitosti in uspešnosti poslovanja
Skupine, hitrejšem in natančnejšem načinu dela, znižanju stroškov delovanja, večji odprtosti,
odgovornosti in preglednosti delovanja ter večji enostavnosti, enotnosti in dostopnosti poslovnih
storitev, vse skupaj ob upoštevanju vidikov varnosti in odgovornosti do okolja.
Uresničitev te vizije vidimo v neprestanem sodelovanju uporabnikov z odgovornimi za IKT
in sledenjem sodobnih trendov na omenjenem področju. Pomembne prvine pri izvajanju
temeljnih strateških ciljev so horizontalne funkcije upravljanja poslovnih informacijskih storitev,
saj segmentirano zaokrožujejo celovito podporo vodstvenim, temeljnim in podpornim
procesom. Uporaba centralnih horizontalnih funkcij bo Skupini omogočila lažje in hitrejše
izvajanje procesov in projektov na opredeljenih vsebinskih področjih.
Začetek leta 2011 je bil zaznamovan z aktivnostmi povezanimi z izčlenitvijo dejavnosti nakupa
in prodaje električne energije v hčerinsko družbo. V ta namen smo izdelali poslovni model,
po katerem obračunavamo informacijske storitve, potrebna pa je bila tudi ločitev določenega
manjšega dela infrastrukture in informacijskih sistemov.
2.13. KAKOVOST
V okviru Skupine Elektro Ljubljana je družba Elektro Ljubljana d.d. certificirana po standardih
ISO in ima potrjene sledeče certifikate:
•ISO 9001- Sistem vodenja kakovosti,
•ISO 14001- Sistem ravnanja z okoljem,
•OHSAS 18001- Sistem za vodenje varnosti in zdravje pri delu ter
•ISO 27001- Sistem za upravljanje informacij.
V letu 2011 pa je tudi novoustanovljeno podjetje Elektro Energija d.o.o. pridobilo certifikata ISO
9001- Sistem vodenja kakovosti in ISO 27001- Sistem za upravljanje informacij.
Poleg ISO certifikatov imata obe družbi tudi certifikat Družini prijazno podjetje.
Vsi certifikati skupaj predstavljajo sistem vodenja in integracijo dobrih praks, kar predstavlja
proces, ki se stalno revidira, dopolnjuje in izpopolnjuje. Sledi tržnim, zakonskim in internim
procesnim zahtevam. Delovanje posameznih sistemov je združeno v Svetu za sisteme vodenja
kakovosti, ki združuje posamezne segmente in področja. Pooblaščenci za posamezna področja
so nosilci integracijskega procesa posameznih praks, priporočil ali zakonskih obvez. Danes to
ne predstavlja več samo priročnega orodja, ampak je esencialni del delovanja podjetja. To je
razvidno tako s tržnimi pritiski kot zakonskimi določbami. Svet za kakovost se je redno sestajal
in obravnaval priporočila presoje v letu 2011.
63
64
POSLOVNO POROČILO
Aktivnosti na Sistemu vodenja kakovosti
Krovni standard ISO 9001 postaja predpogoj za uspešno poslovanje sleherne družbe
v današnjih ostrih konkurenčnih razmerah. Definirani in urejeni procesi z neprestanim
izboljševanjem le-teh so tako ključ za obstoj in nadaljnji razvoj vsakega poslovnega sistema.
V ta namen načrtujemo celovito prenovo in ponovni popis vseh procesov v Skupini Elektro
Ljubljana.
Aktivnosti na Sistemu vodenja varnosti in zdravja
pri delu
Najbolj praktičen in za zaposlene najpomembnejši standard je OHSAS 18001. Na tem
področju je zakonodaja najbolj zahtevna in predvideva visoke kazni za kršitelje. V skladu z
zahtevami zakonodaje in standarda se organizirajo izobraževanja in izvaja nadzor. Poleg
obstoječih programov za zmanjšanje tveganj na višini, zmanjšanje tveganj zaradi nastanka
obločnega plamena na elektroenergetskih napravah, zmanjšanje tveganj za dela v bližini
naprav pod napetostjo, zmanjševanje nevarnosti zaradi prisotnosti v cestnem prometu,
pregled osnovnih sredstev, nadzor nad izvajanjem del na terenu, smo v letu 2011 izpeljali tudi
program za delo pod napetostjo.
Aktivnosti na Sistemu upravljanja in varovanja
informacij
Standard 27001 zahteva zelo natančen nadzor nad informacijskimi sredstvi, analizo tveganj
itd. Certifikat predstavlja konkurenčno prednost tako z vidika obvladovanja informacijskih
tveganj kot procesnega obvladovanja družbe. V sklopu tega certifikata se izvaja tudi program
za pregled in celovito ureditev arhiva, izvaja se ponovna analiza informacijskih sredstev in
ocena tveganj.
Aktivnosti na Sistemu ravnanja z okoljem
Ravnanje z okoljem postaja za vsako družbo z vsakim dnem vse pomembnejše. Tako standard
ISO 14001 kot tudi zakonodaja od poslovnih sistemov zahtevata neprestano zmanjševanje
vplivov na okolje in meje dovoljenega na področju okolja postavljata čedalje višje. S pogostim
inšpekcijskim nadzorom se preverja ustreznost poslovanja na področju ravnanja z okoljem
skladno z zakonodajo.
Aktivnosti na Sistemu ravnanja z okoljem so natančneje predstavljene v poglavju 3.2. Skrb za
okolje.
POSLOVNO POROČILO
2.14. NAČRTOVANJE IN RAZVOJ
Proces načrtovanja in razvoja Skupine Elektro Ljubljana se je v letu 2011 izvajal po Planu
razvoja 2011, v katerem so bili razvojni projekti razdeljeni v naslednje sklope:
• poslovni načrti in strategija,
• elektroenergetske analize,
• študije načrtovanja omrežja in postrojev,
• načrtovanje tehnoloških sistemov,
• načrtovanje poslovnih sistemov.
Poslovni načrti in strategije
V sklopu poslovnih načrtov in strategij v planu razvoja za leto 2011 ni bilo predvidenih
aktivnosti. V drugi polovici leta 2011 pa se je pristopilo k potrebnim aktivnostim za izčlenitev
dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo ter prilagoditev poslovanja
v matični družbi.
Elektroenergetske analize
Skladno z začrtanim razvojem distribucijskega omrežja in predvideno aktivnostjo investitorjev
so bile pripravljene vse potrebne elektroenergetske analize za umestitev novih objektov v
elektrodistribucijsko omrežje. Zaradi zmanjšanja investicijskih sredstev za razvoj omrežja in
povečanega obsega investiranja zasebnih investitorjev v izgradnjo foto-napetostnih elektrarn se
je v letu 2011 dodatno spremenila struktura izvedenih analiz in sicer v smeri povečanja analiz za
potrebe priključitev novih proizvodnih virov iz obnovljivih virov energije na distribucijsko omrežje.
Študije načrtovanja omrežja in postrojev
Študije načrtovanja omrežja in postrojev so neposredno povezane z razvojem in obratovanjem
elektrodistribucijskega omrežja, z elementi tega omrežja ter z oblikovanjem tehnične zakonodaje
in standardizacije. Omenjene študije so podpora načrtovanju tehnoloških in poslovnih sistemov
ter predstavljajo eno izmed glavnih izhodišč za desetletni načrt razvoja elektrodistribucijskega
omrežja na območju Elektra Ljubljana. Pripravljajo jih predvsem fakultete in specializirani
inštituti v sodelovanju s strokovnjaki družbe.
Načrtovanje tehnoloških sistemov
V sklopu projektov načrtovanja tehnoloških sistemov so bili v letu 2011 aktualni predvsem
večji projekti, ki se nanašajo na funkcionalno informacijsko podporo in kakovostno dobavo
električne energije vsem uporabnikom omrežja.
Največji delež prestavljajo projekti informacijske prenove, ki v delu informacijske prenove zajema
nakup opreme dela poslovnega informacijskega sistema (ERP). Zaradi pritožb potencialnih
ponudnikov in čakanja na mnenje Državne revizijske komisije projekt ERP v letu 2011 ni
potekal v skladu s predvidenim terminskim planom. Projekti v letu 2011 niso bili realizirani v
celoti in se nadaljujejo z izvajanjem v letu 2012.
65
66
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO POROČILO
Največji delničar družbe je Republika Slovenija z 79,5 - odstotnim deležem, pet največjih
delničarjev družbe pa je imelo skupaj v lasti 90 % vseh delnic.
Projekt Razvoj infrastrukturne podpore za obvladovanje količinske agregacije, napoved odjema
ter analize portfelja bilančne podskupine Elektro Ljubljana se je zaključil. Omenjena podpora
bo temelj za učinkovito in kakovostno delo na področju nakupa in prodaje električne energije
v prihodnje.
Delničar
V sklopu načrtovanja tehnoloških sistemov družba sledi svoji viziji z realizacijo projektov s
področja učinkovite rabe energije, implementacije infrastrukture za električna vozila, razvoja
sistemov soproizvodnje toplote in elektrike ter obnovljivih virov energije.
Republika Slovenija
Načrtovanje poslovnih sistemov
Pet največjih
delničarjev Elektro
Ljubljana d.d. na dan
31.12.2011
V okviru projekta Vzpostavitev sheme lojalnosti kupcev je bil realiziran sistem kluba zvestobe
preko kuponov ugodnosti za vse gospodinjske odjemalce.
V sklopu projektov načrtovanja razvoja poslovnih sistemov je bilo težišče dela na projektih,
ki so povezani z uporabniki omrežja. V okviru projekta Učinkovita raba energije s krmiljenjem
odjema je bilo, na podlagi predhodno vzpostavljenih laboratorijsko testnih okolij pri nekaterih
poslovnih odjemalcih, pripravljeno vse potrebno za tržno implementacijo storitev na segmentu
poslovnega odjema. S tem je bila v letu 2011 vzpostavljena prva virtualna elektrarna v Sloveniji.
79,50%
KD Kapital d.o.o.
4,95%
Triglav vzajemni skladi - delniški
2,72%
G.I. Dakota Investments Limited
1,65%
Adriatic Slovenica d.d.
0,97%
Skupaj 5 največjih
89,79%
Osnovni kapital družbe Elektro energija d.o.o., v višini 3.000.000 EUR, predstavlja
poslovni delež prenosne družbe Elektro Ljubljana d.d., ki je edina družbenica nove odvisne
družbe Elektro energija d.o.o..
Osnovni kapital družbe EL OVE d.o.o. znaša 59.669 EUR. Družba EL OVE d.o.o. je bila
ustanovljena kot hčerinska družba ustanoviteljice, družbe Elektro Ljubljana d.d., in je v njeni
100 – odstotni lasti.
Letno poročilo Skupine Elektro Ljubljana za leto 2011 je kadarkoli dosegljivo na sedežu Skupine.
2.15. INFORMACIJE ZA DELNIČARJE
Osnovni kapital družbe Elektro Ljubljana d.d. znaša 163.412.977,80 EUR in je razdeljen
na 39.160.286 prosto prenosljivih navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so delnice
enega razreda. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31.12.2011 znašala 6,75 EUR in je
bila za 0,6 % višja kot leta 2010.
Ob koncu leta 2011 je imela družba Elektro Ljubljana d.d. skupno 1.228 delničarjev, od tega
68 pravnih in 1.160 fizičnih oseb. Število delničarjev se je leta 2011 v primerjavi s predhodnim
letom povečalo za 4 delničarje.
FIZIČNE OSEBE
Lastniški delež
1,74 %
OSTALE PRAVNE OSEBE
18,76 %
REPUBLIKA SLOVENIJA
79,50 %
Lastniška struktura
Elektro Ljubljana d.d.
na dan 31.12.2011
67
No, pa le prideta. Krasno. Danes še tole končam, jutri zjutraj
pa posadim perunike in očistim rešetko za žar. Spet je vse
na svojem mestu. Stvari spet mirno tečejo naprej.
3
DRUŽBENA
ODGOVORNOST
70
DRUŽBENA ODGOVORNOST
3.1.SKRB ZA ZAPOSLENE
Kljub aktivnemu zmanjševanju stroškov izobraževanja na vseh področjih, zaposlene skladno
s potrebami Skupine Elektro Ljubljana ter planom še naprej podpiramo pri izobraževanju
na različnih področjih ter izobraževalnih institucijah. Posebno pozornost namenjamo tudi
izobraževanjem s področja elektrotehnike ter zakonsko predpisanim izobraževanjem, predvsem
iz varstva pri delu.
V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana sledila zagotavljanju kakovostnega in učinkovitega
sistema razvoja kadrov. Prizadevali smo se, da vsem zaposlenim zagotavljamo osebnostno in
strokovno rast ter dodano vrednost k njihovi strokovni kompetentnosti.
Svojo vlogo skrbnega in odgovornega delodajalca do zaposlenih Skupina Elektro Ljubljana
uresničuje z različnimi aktivnostmi:
NEKVALIFICIRAN
2,6 %
DOKTOR
0,1 %
POLKVALIFICIRAN
1,9 %
MAGISTER
2,1 %
• z letnimi razgovori kot ključnim elementom za sistematično spremljanje delovne uspešnosti,
razvoja in zadovoljstva zaposlenih,
• izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih, ter
• z možnostjo napredovanja in nagrajevanja zaposlenih.
KVALIFICIRAN
Posebno pozornost v Skupini Elektro Ljubljana namenjamo strategiji dela s kadri, saj se
zavedamo, da so usposobljeni in motivirani zaposleni ključnega pomena. Osrednja naloga
kadrovsko izobraževalnega področja je tako ustrezno zaposliti, usposobiti, motivirati in obdržati
zaposlene, ki bodo želeli in bodo sposobni spreminjati ter graditi svoje znanje.
951
971
983
979
1004
1027
1028
984
17,2 %
VIŠJA
17,9 %
SREDNJA
36,5 %
V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana štipendirala 14 dijakov in študentov, ob koncu leta
pa le še 5 študentov. Praktično izobraževanje oz. praktično usposabljanje smo omogočili 36
dijakom in študentom.
V Skupini Elektro Ljubljana je bilo na dan 31.12.2011 zaposlenih 964 delavcev, tj. za 20
zaposlenih manj kot leto prej. V povprečju je bilo v Skupini v letu 2011 zaposlenih 977 delavcev.
956
VISOKA
Povprečna struktura
zaposlenih v Skupini
Elektro Ljubljana po
izobrazbi v letu 2011
Zaposlovanje in izobraževanje
959
21,6 %
964
Skrb za varnost in zdravje pri delu
Usposabljanje
Na področju internega usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega
varstva smo v tem letu izdali nova Testna vprašanja, spremenili smo način teoretičnega
preverjanja znanja ter izoblikovali nove testne pole. Izdali smo Katalog navodil za varno delo.
V skladu z zakonodajo so se izvajala usposabljanja za ostala funkcionalna znanja, ki jih delavci
pri opravljanju del potrebujejo.
Najpomembnejši projekt v letu 2011 v smislu uvajanja nove tehnologije dela je bila zagotovo
uvedba dela pod napetostjo na NN omrežju. Za izvajanje teh del sta se usposobili dve delovni
skupini.
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
V Skupini Elektro Ljubljana pojmujemo znanje kot osnovni gradnik konkurenčne prednosti
sodobne učeče se organizacije, ki postaja osnova uspeha in vključuje izgradnjo ter prenos
znanja v prakso.
Gibanje števila
zaposlenih v Skupini
Elektro Ljubljana na
dan 31. 12. v obdobju
2001–2011
Zdravstveno varstvo
Skladno s periodiko se je v letu 2011 zdravniškega pregleda udeležilo 275 zaposlenih. Poleg
rednih obdobnih zdravstvenih pregledov Skupina zaposlenim omogoča brezplačni okulistični
pregled pri nekaterih optikih. V zimsko spomladanskem času se je za zaposlene organiziralo
preventivno cepljenje proti klopnem meningitisu ter proti klasični gripi.
Kot vsako leto smo tudi v tem letu poskrbeli za dopolnitev sanitetnega materiala ter ustreznega
proti opeklinskega materiala v prenosnih kovčkih za nudenje prve pomoči, katere imajo
delavne skupine na terenu.
71
72
Nezgode pri delu
V letu 2011 smo zabeležili 27 nezgod pri delu, pri čemer se je 19 nezgod zgodilo na delu in
8 nezgod na poti na delo ali z dela. Povečuje se število nezgod povezanih s prihodom na delo
in z dela, prav tako odsotnost z dela zaradi okrevanja po nezgodi. Skupno število nezgod se v
primerjavi s preteklimi leti znižuje.
Požarno varstvo
Na področju požarne varnosti zagotavljamo zakonsko predpisane periodične preglede sredstev
za gašenje začetnih požarov. Na posameznih poslovnih stavbah smo izvajali vaje evakuacije, ki
so bile med zaposlenimi pozitivno sprejete ter uspešno izvedene.
Nadzor in ostale aktivnosti
Aktivni smo bili na področju nadzora nad izvajanjem del na terenu, ter spremljanjem
spoštovanja predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva. Tekom leta
so se opravljali zakonsko predpisani pregledi varovalne opreme, osebne varovalne opreme ter
sredstev za delo.
V letu 2011 je bila za novoustanovljeno hčerinsko družbo Elektro energija d.o.o. pripravljena
izjava o varnosti z oceno tveganja. Ponovno smo analizirali nevarnosti in tveganja za posamezna
delovna mesta ter pripravili grupirana delovna mesta za zdravstveno oceno tveganja.
Družini prijazno podjetje
Družbeno odgovornost izkazujemo tudi skozi odgovornost do zaposlenih in njihovih bližnjih.
V letu 2011 smo nadaljevali z obstoječimi aktivnostmi, da bi zastavljene ukrepe v okviru
osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje uspešno vpeljali v Skupino Elektro Ljubljana in
dosegli cilje za pridobitev polnega certifikata Družini prijazno podjetje (v letu 2012).
Fleksibilni delovni čas in možnost koriščenja dodatnih prostih dni je osrednje področje,
na katerem smo našli posluh za zaposlene, ki si prizadevajo uskladiti delovne in družinske
obveznosti. Posebno pozornost med zaposlenimi je zavzela družini prijazna praksa, ki omogoča
zaposlenim fleksibilen delavnik med prvim uvajanjem otroka v vrtec in seveda možnost, da
prvi šolski dan preživijo v družbi svojih najmlajših otrok.
Skupina Elektro Ljubljana zaposlenim delno financira dodatno pokojninsko zavarovanje.
Zaposlenim omogoča preventivne zdravstvene preglede, oddih v počitniških objektih pod
ugodnimi pogoji in rekreacijo v Športnem društvu Elektra Ljubljana. Z namenom, da bodo
zaposleni čim bolj zdravi na delovnem mestu, smo zaposlenim omogočili tudi brezplačen
fitnes in vodeno vadbo, v katero se je vključilo več kot sto zaposlenih.
3.2. SKRB ZA OKOLJE
Skrb za okolje in širša družbena odgovornost v
Skupini Elektro Ljubljana
Skrb za okolje, v smislu zmanjševanja obremenjevanja ozračja, voda in tal, v Skupini Elektro
Ljubljana uresničujemo z obvladovanjem okoljskih vidikov, tj. elementov, proizvodov, storitev in
dejavnosti, ki lahko součinkujejo z okoljem, ter z izvajanjem pripadajočih okoljskih programov.
Zavedamo se pomena varovanja okolja, zato je naša okoljska naravnanost opredeljena kot del
vodenja in poslovne politike. Skupina Elektro Ljubljana je v letu 2011 v celoti sledila zapisani
okoljski politiki, ki obsega namere in načela ter celovit odnos Skupine do okolja.
Okoljska politika Skupine je opredeljena z naslednjimi načeli:
• Preprečevanje onesnaževanja okolja in izboljšanje ohranjanja surovin in naravnih virov;
• Urejeno ravnanje z odpadki in z nevarnimi snovmi;
• Zmanjševanje neugodnih vplivov na okolje;
• Pripravljenost in hiter odziv za ravnanje v primeru nezgod;
• Obveznosti, ki izhajajo iz okoljske politike posredujemo vsem, ki delajo za Skupino ali v
imenu Skupine;
• Zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo;
• Večanje okoljske zavesti med zaposlenimi;
• Komuniciranje navzven in znotraj o informacijah v zvezi z ravnanjem z okoljem;
• Nenehno izboljševanje procesov glede ravnanja z okoljem s pomočjo okvirnih in izvedbenih
okoljskih ciljev.
Energetski pregledi lastnih objektov Skupine in izvedba ukrepov učinkovite rabe energije
predstavljajo podlago za nadaljnji razvoj storitev na tem področju.
V letu 2011 smo izvedli več akcij ozaveščanja zainteresirane javnosti o učinkoviti rabi energije
in obnovljivih virih električne energije. Veliko pozornost posvečamo tudi mladim. Izvajamo
razne predstavitve in predavanja na osnovnih šolah in vrtcih ter organiziramo oglede določenih
proizvodnih virov električne energije, predvsem malih hidroelektrarn, ki jih upravlja naša
hčerinska družba EL OVE d.o.o.. Prav ti obiski so med mladimi izredno toplo sprejeti.
Tudi v sami Skupini Elektro Ljubljana poteka stalno ozaveščanje zaposlenih o nujnosti ločenega
zbiranja odpadkov. V letu 2011 smo zaznali pozitivno delovanje ukrepa ločenega zbiranja
odpadkov in dosledno sledenje okoljski politiki Skupine.
73
74
3.3. SKRB ZA INTERESNE SKUPINE
Ločeno zbrani in predelani odpadki v letu 2011 (v kosih)
GRADBENI IN Z GRADNJO POVEZANI ODPADKI
(zemlja, kamenje, beton, opeka itd.)
153.374
LOČENO ZBRANI ODPADKI
(kovine, zlitine, les, plastika, papir itd.)
3.430
KOMUNALNI ODPADKI
58.576
ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA
26.500
EMBALAŽA
8.123
AKUMULATORJI, BATERIJE
2.500
ODPADNA MOTORNA, STROJNA IN MAZALNA OLJA
4.260
ODPADKI, KI NISO NAVEDENI DRUGJE NA SEZNAMU
34.177
V letu 2011 je bilo komuniciranje usmerjeno v obveščanje splošne, strokovne javnosti, kupcev,
delničarjev in zaposlenih o dogajanjih ob izčlenitvi dejavnosti nakupa in prodaje iz matične
družbe v hčerinsko. Posebej skrbno je bilo osveščanje javnosti o učinkoviti rabi električne
energije ter promocija obnovljivih virov energije.
Informiranje zaposlenih je potekalo predvsem preko internega glasila Skupine Elektro Ljubljana
- Elektro novice, ki je dopolnilo deseto leto izhajanja s ciljem grajenja pripadnosti Skupini Elektro
Ljubljana in izgradnje skupne kulture; zaposleni pridobijo tako aktualne vsebine iz poslovanja
družbe na enem mestu. V letu 2011 je izšlo pet številk glasila. Komuniciranje z zaposlenimi je
potekalo tudi na druge načine predvsem z uporabo elektronske pošte, intraneta in oglasnih
desk. Ob vseh aktualnih vsebinah so zaposleni prejeli sporočilo za javnost in različna obvestila.
Vsem zaposlenim, ki imajo dostop do interneta je omogočen tudi pregled aktualnih medijskih
objav na gesli Elektro Ljubljana in Elektrogospodarski sistem.
Okoljski programi
Število načrtovanih objav v medijih je bilo kar 277. Prejeli in odgovorili smo na številna vprašanja
odjemalcev električne energije in drugih zainteresiranih. Preko spletne strani v rubriki Pogosto
postavljena vprašanja (Faq) smo obravnavali 565 vprašanj. Na naslov info@elektro-ljubljana.
si je prispelo 6.033 elektronskih sporočil, od tega je bilo 81 pritožb, ki pa so bile vse rešene.
Prejeli in odgovorili smo na 123 novinarskih vprašanj.
Tudi v letu 2011 so bili pripravljeni aktualni okoljski vidiki. Na podlagi ocenjevanja so bili
določeni pomembni okoljski vidiki. Za vsak okoljski vidik, se pripravijo izvedbeni cilji, časovni
okvirji in odgovorne osebe. Vse skupaj je opredeljeno v programih. Preko izvajanja programov
se zmanjšujejo vplivi na okolje pri poslovanju Skupine Elektro Ljubljana.
V okviru 18. Elektrinega večera smo za svoje največje kupce električne energije organizirali
strokovno-družabno srečanje s predavanjem priznanega strokovnjaka dr. Mojmirja Mraka.
Odziv poslovnih partnerjev je bil pozitiven, zato bomo s podobnimi strokovnimi srečanji
nadaljevali tudi v prihodnje.
Okoljski programi se lahko izvajajo več let. Zaključijo se, ko so doseženi izvedbeni cilji. Na
podlagi analiz s področja okoljskih vidikov se sproti dodajajo novi okoljski programi.
Kot družbeno odgovorna družba že vrsto let podpiramo projekte socialnih, okoljskih vrednot,
kulturno umetniške ustvarjalce in se aktivno vključujemo v projekte na področju energetike.
Tudi v letu 2011 smo finančno podprli športno društvo in društvo upokojencev Skupine
Elektra Ljubljana ter Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski. Elektro Ljubljana je že
vrsto let pokrovitelj sodobne umetnosti v prostorih Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana,
na področju energetike pa smo ponovno podprli strokovno konferenco Dnevi energetikov in
konferenco CIGRE.
V letu 2011 smo v Skupini Elektro Ljubljana izvajali naslednje okoljske programe:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
hrup,
naprave in olja, ki vsebujejo PCB,
vzdrževanje poslovnih, obratnih stavb in avtoprometa,
skladiščenje impregniranih drogov,
SF6 plin,
sanacija kabelske kanalizacije,
odpadki, ki vsebujejo azbest,
uporaba motornih vozil,
učinkovita raba energije,
svetlobno onesnaževanje,
transformatorji na občutljivih območjih.
75
Danes pridem malo kasneje. Montaža je končana, pa se
s fanti malo dobimo. Ja, vse je brezhibno. Vse deluje. Vse
mirno teče.
4
POROČILO
NEODVISNEGA
REVIZORJA
78
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
79
Danes bom prodala še zadnji par iz te kolekcije. Čutim.
Vedela sem, da bodo stvari končno stekle. Vse je, kot mora
biti. Vse mirno teče naprej.
5
RAČUNOVODSKO
POROČILO
82
RAČUNOVODSKO POROČILO
SKUPINSKA BILANCA STANJA na dan 31. decembra 2011
V EUR
Leto 2011
Leto 2010
268.826.335
266.262.181
Vpoklicani kapital
163.412.978
163.412.978
1.
Osnovni kapital
163.412.978
163.412.978
2.811.626
II.
Kapitalske rezerve
81.725.014
81.725.014
410.934.635
412.763.358
III.
Rezerve iz dobička
16.399.151
16.941.701
311.334.359
311.629.014
1.
Zakonske rezerve
1.597.886
1.366.960
13.138.002
12.990.728
2.
Druge rezerve iz dobička
14.801.265
15.574.741
298.196.357
298.638.286
IV.
Presežek iz prevrednotenja
(22.945)
243.678
82.565.973
86.389.575
V.
Preneseni čisti poslovni izid
3.298.620
2.902.599
100.456
101.132
VI.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
4.013.517
1.036.211
Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
16.933.847
14.643.637
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
16.893.784
14.643.637
B.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
47.736.710
45.841.108
40.063
0
1.
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
10.8.
5.945.270
5.490.543
1.137.585
1.193.245
2.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
10.9.
41.791.440
40.350.565
1.016.190
1.021.890
b) Delnice in deleži v pridruženih družbah
571.352
571.352
C.
Dolgoročne obveznosti
93.886.732
95.578.861
c) Druge delnice in deleži
444.838
450.538
I.
Dolgoročne finančne obveznosti
93.886.732
95.445.348
93.886.732
95.445.348
0
133.513
Pojasnilo
A.
Dolgoročna sredstva:
I.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
1.
Dolgoročne premoženjske pravice
2.
Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II.
Opredmetena osnovna sredstva
1.
Zemljišča in zgradbe
10.1.
10.2.
a) Zemljišča
a) Zgradbe
2.
Proizvajalne naprave in stroji
3.
Druge naprave in oprema
4.
b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
IV.
Dolgoročne finančne naložbe
1.
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
2.
V EUR
10.3.
Pojasnilo
Leto 2011
Leto 2010
415.451.282
416.939.008
A.
Kapital
3.375.266
2.972.518
I.
219.600
160.892
3.155.666
10.10.
Dolgoročna posojila
121.395
171.355
2.
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
b) Dolgoročna posojila drugim
121.395
171.355
II.
Dolgoročne poslovne obveznosti
3.796
9.887
2.
Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
0
130.419
3.796
9.887
5.
Druge dolgoročne poslovne obveznosti
0
3.094
97.584.965
67.494.648
Č
Kratkoročne obveznosti
102.077.968
84.131.434
28.889.289
28.401.159
28.873.881
28.395.987
15.408
5.172
73.188.679
55.730.275
65.073.311
50.133.988
1.192.872
1.057.718
6.922.496
4.538.569
V.
Dolgoročne poslovne terjatve
3.
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
B.
Kratkoročna sredstva:
II.
Zaloge
1.894.525
1.444.378
II.
Kratkoročne finančne obveznosti
1.
Material
1.894.525
1.444.378
2.
Kratkoročne finančne obveznosti do bank
341.187
1.855.014
4.
Druge kratkoročne finančne obveznosti
10.4.
III.
Kratkoročne finančne naložbe
1.
Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
300.000
1.800.000
III.
Kratkoročne poslovne obveznosti
a) Druge kratkoročne finančne naložbe
300.000
1.800.000
2.
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
Kratkoročna posojila
41.187
55.014
5.
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
b) Kratkoročna posojila drugim
41.187
55.014
6.
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
86.529.988
63.927.729
81.618.976
60.720.125
D.
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
2.
10.7.
IV.
Kratkoročne poslovne terjatve
2.
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
10.3.
10.4.
3.
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
4.911.012
3.207.604
V.
Denarna sredstva
10.5.
8.819.265
267.527
C.
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
10.6.
1.656.494
8.234.996
514.692.741
492.668.652
SREDSTVA SKUPAJ
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV SKUPAJ
10.11.
10.10.
10.11.
10.12.
2.164.996
855.068
514.692.741
492.668.652
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
83
84
SKUPINSKI IZKAZ CELOTNEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
za leto, končano 31. decembra 2011
SKUPINSKI IZKAZ DENARNIH TOKOV za leto 2011
v EUR
v EUR
Pojasnilo
1.
Čisti prihodki od prodaje
11.1.
a) na domačem trgu
b) na tujem trgu
3.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
11.2.
4.
Drugi poslovni prihodki
11.1.
Prihodki skupaj
5.
271.556.799
FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
271.458.021
Prejemki od prodaje proizvodov in storitev
Leto 2010
675.002.191
500.351.507
54.007
98.778
657.944
707.830
9.595.918
9.754.936
Prejemki pri poslovanju
675.660.135
501.059.337
2.070.916
2.256.279
Izdatki za nakupe materiala in storitev
(592.160.582)
(448.088.451)
Drugi prejemki pri poslovanju
Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku
(15.541.089)
(15.715.319)
Izdatki za dajatve vseh vrst
(35.873.488)
(29.340.442)
375.076.633
207.434.149
Drugi izdatki pri poslovanju
14.598.267
14.430.185
Izdatki pri poslovanju
30.101.444
30.171.537
Prebitek prejemkov pri poslovanju
21.439.537
21.373.837
FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
b) stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev
1.038.662
1.609.641
c) stroški socialnih zavarovanj
3.579.049
3.019.637
č) drugi stroški dela
4.044.196
4.168.422
Stroški dela
11.4.
Odpisi vrednosti
(765.949)
(493.910.161)
31.405.901
7.149.176
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih
133.238
111.499
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
116.435
83.291
Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb
61.183
64.538
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb
1.500.000
0
Prejemki pri naložbenju
1.810.856
259.328
(795.984)
(30.439)
28.428.230
25.750.596
24.939.115
24.222.429
b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmet. in opredmet. os. sredstvih
1.645.056
466.321
c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
1.844.059
1.061.846
1.395.523
777.476
10.564.720
5.004.071
151.481
44.067
151.481
44.067
Izdatki pri naložbenju
Prebitek izdatkov pri naložbenju
Drugi poslovni odhodki
11.5.
(679.075)
(644.254.234)
a) amortizacija
11.6.
Poslovni izid iz poslovanja
9.
448.497.983
448.443.976
Leto 2011
221.864.334
11.3.
a) stroški plač
8.
Leto 2010
389.674.900
Stroški blaga, materiala in storitev
b) stroški storitev
7.
Leto 2011
460.164.817 283.568.014
a) nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter str. por. materiala
6.
Pojasnilo
12.
Finančni prihodki iz deležev
11.7.
c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah
10.
Finančni prihodki iz danih posojil
11.
b) finančni prihodki iz posojil, danih drugim
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Izdatki za pridobitev neopredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
(17.799.969)
(28.460.936)
Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb
(408.300)
-
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb
-
(200.000)
(19.004.253)
(28.691.375)
(17.193.397)
(28.432.047)
11.7.
106.666
16.564
16.564
477.199
FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
11.7.
106.666
441.724
Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil
13.200.000
39.300.000
Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil
31.839.782
74.518.509
45.039.782
113.818.509
(3.833.500)
(2.764.707)
441.724
477.199
12.
a) finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
11.8.
266.903
1.842.376
Prejemki pri financiranju
13.
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
11.8.
4.032.994
3.717.009
Izdatki za dane obresti
4.032.994
3.717.009
Izdatki za vračila oziroma odplačila dolgoročnih posojil
(14.131.875)
(12.225.042)
88.907
411.059
Izdatki za vračila oziroma odplačila kratkoročnih posojil
(32.140.195)
(77.579.003)
a) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev
27.344
364.704
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
(594.978)
(507)
b) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
61.563
46.355
(50.700.548)
(92.569.259)
6.875.787
(428.543)
a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
14.
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
11.8.
Čisti poslovni izid iz rednega delovanja
15.
Drugi prihodki
11.9.
1.728.052
5.684.534
16.
Drugi odhodki
11.10.
200.357
3.417.433
1.527.695
2.267.101
Poslovni izid zunaj rednega delovanja
17.
Davek iz dobička
11.11.
1.965.239
94.766
19.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
11.12.
6.438.243
1.743.792
21.
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
(266.623)
186.130
24.
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
6.171.620
1.929.922
11.13.
Izdatki pri financiranju
Prebitek prejemkov pri financiranju
Prebitek izdatkov pri financiranju
21.249.250
(5.660.766)
KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN
NJIHOVIH USTREZNIKOV
8.819.265
267.527
Finančni izid v obdobju (seštevek prebitkov)
8.551.738
(33.621)
267.527
301.148
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
85
86
SKUPINSKI IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto 2011
SKUPINSKI IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto 2010
v EUR
Gibanje kapitala
A.1. Stanje 31.12.2010
Spremembe
B.1. lastniškega kapitala –
transakcije z lastniki
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička
243.678 2.902.599
1.036.212
266.262.182
0
0 (3.000.484)
0 (606.984)
0
(3.607.468)
0
0
0
0
(606.984)
i)
Zmanjšanje drugih rezerv
iz dobička za pokrivanje
obveznosti po odločbi
DURS
0
Celotni
vseobsegajoči donos
B.2.
poročevalskega
obdobja
0
0
0 (3.000.484)
0
0 (266.623)
a)
Vnos čistega poslovnega
izida poročevalskega
obdobja
0
č)
Sprememba presežka iz
prevrednotenja finančnih
naložb
0
0
0
Spremembe v
kapitalu
0
0
2.457.934
Razporeditev dela čistega
dobička poročevalskega
obdobja na druge
sestavine kapitala
0
b)
Razporeditev dela čistega
dobička za oblikovanje
dodatnih rezerv
0
C.
Stanje 31.12.2011
163.412.978
0
0
0
0
0
33.208
2.424.726
81.725.014 16.399.151
0
(266.623)
(606.984)
0
0
0
6.438.243
6.438.243
6.171.620
0 1.003.005 (3.460.938)
0
0
0
(22.945) 3.298.620
(1.036.212)
(2.424.726)
A.1. Stanje 31.12.2009
Celotni
vseobsegajoči
B.2. donos
poročevalskega
obdobja
4.013.517 268.826.334
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička
163.412.978 81.725.014
15.770.148
Čisti
Preneseni
dobiček
čisti
poslovni poslovnega
leta
izid
386.763 2.902.599
Skupaj
kapital
463.973 264.661.475
0
0
0 (143.085)
0
1.743.792
1.600.707
Vnos čistega
poslovnega izida
poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
1.743.792
1.743.792
č)
Sprememba presežka iz
prevrednotenja finančnih
naložb
0
0
0
(143.085)
0
0
(143.085)
Spremembe v
kapitalu
0
0
1.171.553
0
0 (1.171.553)
0
a)
Razporeditev dela
čistega dobička
poročevalskega obdobja
na druge sestavine
kapitala po sklepu
organa vodenja in
nadzora
0
0
707.580
0
0
(707.580)
0
b)
Razporeditev dela
čistega dobička za
oblikovanje dodatnih
rezerv po sklepu
skupščine
0
0
463.973
0
0
(463.973)
0
C.
Stanje 31.12.2010
163.412.978 81.725.014
16.941.701
B.3.
0
0
Osnovni
kapital
Presežek
iz prevrednotenja
a)
6.438.243
(266.623)
1.003.005
Gibanje kapitala
(3.000.484)
0
0
0
0
v EUR
Skupaj
kapital
81.725.014 16.941.701
Izplačilo dividend
a)
Čisti
dobiček
Preneseni
čisti poslovnega
leta
dobiček
163.412.978
a)
B.3.
Presežek
iz prevrednotenja
243.678 2.902.599
1.036.211 266.262.181
87
88
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM
IZKAZOM za leto, končano 31. decembra 2011
1. Podlage
Skupinski računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni po določilih ZGD-1 in v skladu s
SRS za poslovno leto 2011, ki je enako koledarskemu letu.
Skupina družb je gospodarska, ne pa tudi pravna enota in ni samostojna nosilka pravic in
obveznosti.
Za skupino družb so računovodski izkazi predstavljeni kot bi šlo za eno samo družbo. Sestavljeni
so iz izvirnih računovodskih izkazov družb v Skupini z upoštevanjem uskupinjevalnih popravkov
(izločitev).
2.Družbe, vključene v skupinske računovodske
izkaze
Skupina Elektro Ljubljana je za leto 2011 prvič pripravila skupinske računovodske izkaze.
Družbe, vključene v Skupino Elektro Ljubljana in v skupinske računovodske izkaze so:
•Elektro Ljubljana d.d.
•Elektro energija d.o.o.
•EL OVE d.o.o.
3.Pridružena družba, ki ni vključena v skupinske
računovodske izkaze
V družbi Informatika d.d. ima družba Elektro Ljubljana d.d. 27,7 % delež, vendar ni vključena
v uskupinjevanje, ker nima večine glasovalnih pravic in zato tudi ne prevladujočega vpliva pri
poslovanju te družbe. Naložba zaradi nepomembnosti v skupinski bilanci stanja ni izkazana po
kapitalski metodi.
4. Popolno uskupinjevanje
Računovodski izkazi družb Skupine Elektra Ljubljana so združeni v skupinske računovodske
izkaze na podlagi popolnega uskupinjevanja. Računovodski izkazi so združeni od postavke do
postavke s seštevanjem sorodnih postavk sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov.
Zaradi predstavitve Skupine kot samostojne družbe, smo izločili:
• finančne naložbe obvladujočih družb v odvisne družbe in pripadajoče deleže obvladujočih
družb v kapitalu odvisnih družb,
• dana in prejeta posojila družb v Skupini,
• medsebojne terjatve in obveznosti,
• prihodke in odhodke iz naslova dobav in storitev družb v Skupini.
Delež Elektra Ljubljana d.d. v odvisnih družbah je 100 %, zato ni manjšinskih lastnikov in
manjšinskih deležev v kapitalu Skupine.
5. Dejavnosti Skupine Elektro Ljubljana
Dejavnosti Skupine Elektro Ljubljana so:
• distribucija električne energije po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in
izvajanju storitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Elektra Ljubljana d.d. s
SODO d.o.o.,
• nakup in prodaja električne energije,
• proizvodnja električne energije in
• druge storitve.
6.Podatki o podjetjih v Skupini in pridruženem
podjetju
V letu 2011 je družba Elektro Ljubljana d.d. kot prenosna družba izvedla statusno
preoblikovanje z izčlenitvijo, kot eno od pod-oblik delitev družbe po določbah 623. člena
veljavnega Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1. V postopku izčlenitve oziroma prenosa
premoženja je Elektro Ljubljana d.d. prenesla dejavnost, zaposlene, sredstva in dolgove, ki so
funkcijsko povezani z nakupom in prodajo električne energije. Pri izčlenitvi so se deleži nove
družbe zagotovili prenosni družbi Elektro Ljubljana d.d., ki je edina družbenica nove odvisne
družbe Elektro energija d.o.o. na katero je bilo v postopku izčlenitve preneseno premoženje.
Družba je vpisana v sodni register s sklepom Srg. 2011/18421 dne 16.5.2011. Poslovni
delež znaša 6.520.406 EUR. Revidirani čisti dobiček za leto 2011 znaša 1.454.661 EUR.
Družba je na osnovi Energetskega zakona dne 14.2.2002 ustanovila družbo Male
hidroelektrarne Elektro Ljubljana, proizvodnja električne energije, d.o.o., Ljubljana, Slovenska
cesta 56, ki je v 100 % lasti družbe. Družba je vpisana v sodni register v Ljubljani s sklepom
št. Srg. 2002/01630. Osnovni kapital družbe znaša 59.669 EUR. S 3.1.2011 se je družba
preimenovala v Elektro Ljubljana OVE, inženiring s področja obnovljivih virov energije, d.o.o. in
skrajšano EL OVE d.o.o. Po ZGD-1 se uvršča med mikro družbe. Čisti dobiček za leto 2011
znaša 365.055 EUR in za leto 2010 396.010 EUR.
Družba ima 27,7 % oziroma 4.524 delnic družbe Informatika, informacijske storitve in
inženiring, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor in eno mesto v nadzornem svetu družbe. Družba je
vpisana v sodni register v Mariboru pod št. sklepa 1/00871/2000. Osnovni kapital družbe
znaša 669.653 EUR. Delnice ne kotirajo na borzi. Nerevidirani čisti dobiček družbe Informatika
d.d. za leto 2011 je 49.827 EUR, za leto 2010 pa 56.999 EUR.
7. Podatki o zaposlenih
Na dan 31.12.2011 je bilo v Skupini Elektro Ljubljana 964 zaposlenih, na dan 31.12.2010 pa
983. Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu 2011 je bilo 977. Struktura zaposlenih po
izobrazbi je prikazana v poslovnem delu letnega poročila.
89
90
8. Tečaji in način preračunavanja v domačo valuto
Družbe v Skupini preračunavajo poslovne dogodke v tuji valuti na dan bilance stanja po
srednjem tečaju Banke Slovenije.
9. Povzetek računovodskih usmeritev
Računovodski izkazi Skupine so sestavljeni z upoštevanjem naslednjih kakovostnih značilnosti
računovodenja: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
Skupina sestavlja izkaz poslovnega izida po različici I iz SRS 25.
Denarni tokovi pri poslovanju, tako na strani prejemkov kot na strani izdatkov, izkazujejo tudi
prejemke in izdatke iz poslovanja, ki jih skupina družb izvaja v svojem imenu in za račun
SODO d.o.o. po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev
za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Te storitve, ki niso prihodek družbe,
so: zaračunavanje omrežnine z dodatki odjemalcem električne energije in zaračunavanje
povprečnih stroškov priključevanja.
Skupina sestavlja izkaz denarnih tokov po neposredni metodi po različici I iz SRS 26.6.
a) Opredmetena osnovna sredstva
Družbe v Skupini Elektro Ljubljana vrednotijo osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti.
Z njihovo uporabo se v družbi pričakujejo gospodarske koristi.
Pomembnejša opredmetena osnovna sredstva, ki imajo posamezne dele sredstev s krajšimi
življenjskimi dobami kot je ocenjeno celotno sredstvo, so razdeljena na več delov s krajšo
ocenjeno življenjsko dobo. Družbe v Skupini ne obračunavajo amortizacije za stroške morebitne
razgradnje in odstranitve, ker takih stroškov ne predvidevajo.
d) Terjatve
Večina terjatev iz poslovanja se nanaša na terjatve do kupcev, ki so nastale v normalnem toku
poslovanja. V skupinski bilanci stanja so terjatve izkazane v neto vrednostih, kar pomeni, da
so zmanjšane za znesek oblikovanega popravka vrednosti iz naslova spornih in dvomljivih
terjatev. Za oblikovanje popravkov terjatev iz poslovanja uporabljajo družbe v Skupini enako
računovodsko oceno, po kateri oblikujejo popravke v odstotku, oblikovanem na podlagi
izkušenj iz prejšnjih let od vrednosti dvomljivih in spornih terjatev in zamujenih plačil.
Družbe v Skupini ne pripoznavajo in ne odpravljajo terjatev in obveznosti za odloženi davek, če
so zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek posamič ali skupno za družbo nepomembni.
Terjatve in obveznosti za odloženi davek so za družbo pomembni, če presegajo 1 % prihodkov
poslovnega leta.
e) Finančne naložbe
Naložbe sestavljajo naložbe v lastniški kapital bank in drugih podjetij. Vse naložbe se merijo po
nabavni vrednosti in so razporejene v skupino naložb razpoložljivih za prodajo, razen naložbe v
delnice, ki kotirajo na borzi in se merijo po pošteni vrednosti prek kapitala.
Najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov, družbe v Skupini
preverijo ustreznost izkazane velikosti posamezne finančne naložbe. Na zadnji dan v letu
uskladijo tudi naložbe v delnice, ki kotirajo na borzi.
f) Rezervacije
Skupina družb oblikuje dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi
kot sedanjo vrednost obveznosti delodajalca do zaposlenca. Izračun dolgoročnih rezervacij
opravlja pooblaščeni aktuar.
g) Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Družbe v Skupini nimajo osnovnih sredstev pridobljenih s finančnim najemom, prav tako ta
niso obremenjena s hipoteko.
b) Amortizacija
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja glede na
dobo koristnosti od nabavne vrednosti posameznega osnovnega sredstva.
Amortizacijske stopnje se gibljejo od 2 % do 33,3 %.
Osnovna sredstva v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso prenesena v uporabo.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami izkazuje skupina družb predvsem:
• brezplačno pridobljena osnovna sredstva, ki predstavljajo brezplačno prevzete priključke in
druge dele omrežja in opremo, ki so jih financirale pravne in fizične osebe in so vključene v
distribucijsko omrežje družbe in
• vplačane prispevke za priključitve na energetsko omrežje do 1.7.2007.
Kot poraba se v dobro drugih poslovnih prihodkov upošteva znesek dejansko obračunane
amortizacije od brezplačno pridobljenih osnovnih sredstev, poraba iz naslova plačanih
prispevkov pa se prenaša med druge poslovne prihodke v znesku, ki je izračunan z uporabo
amortizacijskih stopenj osnovnih sredstev, ki so se financirala iz tako pridobljenih sredstev.
c) Zaloge
h) Obdavčitev
Zaloge so ovrednotene po nabavnih cenah. Poraba zalog materiala se vrednoti po metodi
drsečih povprečnih cen. Tako se ob vsaki novi nabavi materiala izračuna nova povprečna cena
materiala na zalogi. Zaloge so sestavljene predvsem iz materialov in nadomestnih delov za
vgradnjo pri lastnih investicijah, za izvajanje storitev na trgu in za vzdrževanje osnovnih sredstev.
Družbe v Skupini Elektro Ljubljana so zavezanke za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb.
91
92
10. Razkritja postavk v skupinski bilanci stanja
Amortizacijska stopnja neopredmetenih sredstev je 33,3 %, dolgoročne aktivne časovne
razmejitve se prenašajo na stroške v desetih letih.
10.1.GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN DOLGOROČNIH AKTIVNIH
ČASOVNIH RAZMEJITEV
LETO 2011
V skupini družb Elektro Ljubljana ni bilo prodaje neopredmetenih sredstev in dolgoročnih
aktivnih časovnih razmejitev.
v EUR
Dolgoročno
Dolgoročne
premoženjske odloženi stroški
poslovanja
pravice
1
2
Vnaprej
plačane
najemnine
3
Skupaj neopredmetena
sredstva in dolgoročne
Rezervni
sklad aktivne časovne razmejitve
4
5=1+2+3+4
10.2. GIBANJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
LETO 2011
v EUR
Predujmi
Naložbe v
pripravi
Skupaj
opredmetena
osnovna sredstva
Nabavna vrednost
Stanje 1.1.2011
2.810.464
2.685.866
84.272
41.488
5.622.090
232.769
707.169
25.214
22.862
988.014
(329.576)
(372.022)
(14.271)
(24.912)
(740.781)
2.713.657
3.021.013
95.215
39.438
5.869.323
2.649.572
0
0
0
2.649.572
174.061
0
0
0
174.061
Zmanjšanja/odpisi
(329.576)
0
0
0
(329.576)
Stanje 31.12.2011
2.494.057
0
0
0
2.494.057
Stanje 1.1.2011
160.892
2.685.866
84.272
41.488
2.972.518
Stanje 31.12.2011
219.600
3.021.013
95.215
39.438
3.375.266
Neodpisana vrednost
Povečanja
Zmanjšanja
Stanje 31.12.2011
Popravek vrednosti
Stanje 1.1.2011
Amortizacija
LETO 2010
v EUR
Dolgoročne
premoženjske
pravice
Dolgoročno
odloženi stroški
poslovanja
Vnaprej
plačane
najemnine
Rezervni
sklad
Skupaj neopredmetena
sredstva in dolgoročne
aktivne časovne razmejitve
1
2
3
4
5=1+2+3+4
Stanje 1.1.2011
Povečanja
Stanje 31.12.2011
Povečanja
Zmanjšanja
Stanje 31.12.2010
2.755.426
2.033.239
55.038
950.369
0
(297.742)
2.810.464
2.685.866
131.739
(47.467)
84.272
Amortizacija
Stanje 31.12.2010
Stanje 31.12.2010
798.625.156
181.737.114
0
14.643.637
1.007.996.635
147.274
17.205.950
4.827.509
42.552
21.327.377
43.550.662
0
(20.583.007)
(3.785.154)
(2.489)
(19.077.230)
(43.447.880)
795.248.097 182.779.469
40.063
16.893.784
1.008.099.415
13.138.002
Stanje 1.1.2011
499.986.870
95.246.407
595.233.277
17.647.879
8.651.112
26.298.991
Zmanjšanja/odpisi
(20.583.009)
(3.784.479)
(24.367.488)
Stanje 31.12.2011
497.051.740
100.113.040
597.164.780
Stanje 1.1.2011
12.990.728 298.638.286
86.490.707
0
14.643.637
412.763.358
Stanje 31.12.2011
13.138.002
82.666.429
40.063
16.893.784
410.934.635
Amortizacija
298.196.357
LETO 2010
v EUR
Zemljišča
Zgradbe
Oprema
Naložbe v
pripravi
Skupaj opredmetena
osnovna sredstva
12.838.326
790.895.065
169.444.735
22.191.298
995.369.324
Nabavna vrednost
4.954.102
16.911
1.022.318
Stanje 1.1.2010
(9.121)
(354.330)
Povečanja
164.581
19.059.890
15.987.088
25.067.973
60.279.532
Zmanjšanja
(12.079)
(11.329.801)
(3.694.708)
(32.194.376)
(47.230.961)
(421.258)
(421.258)
181.737.115
14.643.637
1.007.996.634
41.488
5.622.090
Predplačila za OS
Stanje 31.12.2010
2.448.270
0
0
0
2.448.270
201.302
0
0
0
201.302
Popravek vrednosti
2.649.572
Stanje 1.1.2010
2.649.572
0
0
0
12.990.828
Amortizacija
Neodpisana vred.
Stanje 1.1.2010
12.990.728
33.698
Popravek vred.
Stanje 1.1.2010
Oprema
Popravek vrednosti
Nabavna vrednost
Stanje 1.1.2010
Zgradbe
Nabavna vrednost
Zmanjšanja
Neodpisana vred.
Zemljišča
307.156
160.892
2.033.239
2.685.866
131.739
84.272
33.698
41.488
2.505.832
Zmanjšanja/odpisi
2.972.518
Stanje 31.12.2010
798.625.154
488.321.208
89.271.596
577.592.804
16.190.840
7.830.288
24.021.128
(4.525.180)
(1.855.476)
(6.380.656)
499.986.868
99.246.408
595.233.276
Neodpisana vrednost
Neopredmetena sredstva predstavljajo premoženjske pravice za računalniške programe. Aktivne časovne razmejitve so
dolgoročno vračunljivi stroški za izdelavo programov za potrebe obračuna prodaje električne energije, dolgoročno razmejeni
stroški poslovanja, ki predstavljajo vlaganja v projekt prostorsko informacijski sistem, dolgoročne najemnine in vplačana obvezna
sredstva za oblikovanje rezervnega sklada po stanovanjskem zakonu.
Stanje 1.1.2010
12.838.226
302.573.857
80.173.139
22.191.298
417.776.520
Stanje 31.12.2010
12.990.728
298.638.286
86.490.707
14.643.637
412.763.358
93
94
Opredmetena osnovna sredstva predstavljajo najpomembnejši delež sredstev Skupine Elektro
Ljubljana. Osnovna sredstva so v večjem delu infrastrukturni objekti in naprave.
Razlogov za slabitev opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2011 ni bilo, izvedeni so bili odpisi
naprav in opreme zaradi potrebnih obnov in dotrajanosti opreme.
V postopku uskupinjevanja je bil izločen znesek 9.888 EUR iz naslova predujmov za osnovna
sredstva družbam v Skupini.
V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih 492.035 EUR kratkoročnih terjatev do družb v Skupini.
Stanje terjatev se je na dan 31.12.2011 v primerjavi z letom 2010 povečalo zaradi povečanega
poslovanja na področju trgovanja z električno energijo.
Starostna struktura poslovnih terjatev do kupcev
Podrobnejša predstavitev investicijskih vlaganj v osnovna sredstva je predstavljena v
poslovnem delu letnega poročila.
v EUR
31.12.2010
31.12.2011
50.056.018
72.197.205
Zapadle do 30 dni
5.029.707
5.606.575
Zapadle od 31-60 dni
1.219.485
2.005.123
Nezapadle
10.3. FINANČNE NALOŽBE
Zapadle od 61-90 dni
Zapadle nad 90 dni
Gibanja finančnih naložb v letu 2011
Skupaj
v EUR
Delnice
in deleži v
pridruženih
družbah
Druge
dolgoročne
finančne
naložbe
Dolgoročna/
kratkoročna
posojila
drugim
Skupaj
Stanje 1.1.2011
571.352
450.538
171.355
1.193.245
Stanje po izločitvi 1.1.2011
285.676
127.381
171.355
584.412
285.676
607.306
0
892.982
0
(289.849)
(49.959)
(339.808)
571.352
444.838
121.396
1.137.586
Stanje 1.1.2011
55.014
55.014
Povečanje
39.319
39.319
Zmanjšanja
(53.146)
(53.146)
41.187
41.187
401.292
754.855
4.013.623
1.055.218
60.720.125
81.618.976
Gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev v letu 2011
v EUR
Skupaj oblikovani
popravek vrednosti
Dolgoročne finančne naložbe
Povečanja
Zmanjšanja - odpisi
Stanje 31.12.2011
Kratkoročne finančne naložbe
Stanje 31.12.2011
V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih za 7.970.318 EUR dolgoročnih naložb v družbe v
Skupini.
Dolgoročna naložba v pridruženo družbo je vrednotena po nabavni vrednosti, ker je
prevrednotenje po kapitalski metodi nepomembno.
Zaradi uskupinjevanja so izločene kratkoročne finančne naložbe do družb v Skupini v znesku
2.653.061 EUR.
Popravek vrednosti terjatev na dan 31.12.2010
2.828.120
Dodatno oblikovanje popravka iz naslova terjatev
1.828.895
Zmanjšanje - odpis terjatev
Terjatve do kupcev niso zavarovane z zavarovalnimi inštrumenti.
10.5. DENARNA SREDSTVA
Denarna sredstva družb v Skupini so sredstva na transakcijskih računih in depoziti na odpoklic
pri poslovnih bankah.
10.6. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
v EUR
Kratkoročno nezaračunane storitve kupcem
Kratkoročne poslovne terjatve
v EUR
Stanje 31.12.2010
Stanje 31.12.2011
Terjatve do kupcev
60.720.125
81.618.976
Terjatve do drugih
3.207.604
4.911.012
63.927.729
86.529.988
Skupaj kratkoročne terjatve
4.408.853
Povečanje stanja popravkov vrednosti terjatev je posledica velikega števila stečajev, prisilnih
poravnav, izbrisov in tožb v letu 2011.
Odloženi izdatki po odločbi davčne uprave za leto 2008
10.4. POSLOVNE TERJATVE
(248.162)
Končno stanje popravka vrednosti terjatev
31.12.2010
31.12.2011
3.142.444
0
7.107
0
Vnaprej plačani stroški
4.998
23.047
Nezaračunani prihodki
5.080.447
1.633.446
8.234.996
1.656.494
Skupaj
Nezaračunani prihodki so predvsem prihodki iz naslova nakupa električne energije, za katere
bodo računi izstavljeni v letu 2012.
Kratkoročne aktivne razmejitve med družbami v Skupini ne obstajajo.
95
96
10.7. KAPITAL
10.9. DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Vrednost osnovnega kapitala skupine družb se v letu 2011 glede na leto 2010 ni spremenila.
Gibanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2011
Druge rezerve iz dobička so se zmanjšale za znesek 3.000.484 EUR, kar je posledica odpisa
dodatno odmerjenega davka od dohodkov pravnih oseb iz leta 2008 po odločbi davčne
uprave.
Druge rezerve iz dobička so se v letu 2011 povečale za razporeditev dela čistega dobička iz
preteklega leta in iz poročevalskega obdobja.
Preneseni dobiček iz prejšnjih let se je zmanjšal zaradi izplačila dividend v znesku 606.984
EUR in povečal v znesku 1.003.005 EUR za delež obvladujoče družbe v dobičku odvisnih
družb preteklih let.
v EUR
Stanje Povečanje –
1.1.2010
pridobitve
Kapital odvisnih družb je v postopkih uskupinjevanja izločen v znesku 7.970.318 EUR.
Stanje
31.12.2011
Iz naslova brezplačno
pridobljenih osnovnih sredstev
31.992.576
3.247.884
Iz naslova vplačil za priključitev
na omrežje pred 1.7.2007
7.586.404
0
(289.936)
7.296.468
771.585
417.129
(525.092)
663.622
40.350.565
3.665.013
(2.224.138)
41.791.440
Iz drugih naslovov
Skupaj
Čisti dobiček poslovnega leta, ki je izkazan v bilanci stanja v znesku 4.013.517 EUR, je
sestavljen iz bilančnega dobička obvladujoče družbe v znesku 2.193.800 EUR in poslovnih
izidov odvisnih družb v znesku 1.819.717 EUR.
Poraba –
odprava
rezervacij
(1.409.110) 33.831.350
10.10. FINANČNE OBVEZNOSTI
Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo obveznosti za prejeta posojila
od bank.
Tabela sestavin kapitala
v EUR
Stanje 31.12.2010
Stanje 31.12.2011
163.412.978
163.412.978
Kapitalske rezerve
81.725.014
81.725.014
Zakonske rezerve
1.366.960
1.597.886
Druge rezerve iz dobička
15.574.741
14.801.265
Osnovni kapital
Presežek iz prevrednotenja
243.678
(22.945)
Preneseni čisti poslovni izid
2.902.599
3.298.620
1.036.211
4.013.517
266.262.181
268.826.335
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Kapital
Obrestne mere se gibljejo v odvisnosti od vrste posojila, ročnosti in trenutka najema med
0,4622 % do 5 %. Med njimi so tudi posojila, ki zapadejo v plačilo v roku, daljšem od 5 let,
najkasneje leta 2021.
Dolgoročna posojila so v glavnem namenjena financiranju opredmetenih osnovnih sredstev,
kratkoročna pa za redno poslovanje. Vsa posojila so zavarovana z menicami.
Kratkoročni del dolgoročnih posojil je v skupinski bilanci stanja izkazan med kratkoročnimi
finančnimi obveznostmi.
Podrobnejše so posojila razkrita v letnih poročilih družb v Skupini.
Za del dolgoročnih posojil v Skupini so sklenjene pogodbe o zavarovanju obrestnih tveganj, s
katerim se zmanjšuje tveganje rasti spremenljive obrestne mere.
Premiki v zvezi s kapitalom v letu 2011 so prikazani v izkazu gibanja kapitala na strani 86 tega
poročila.
Vse obveznosti iz posojil so poravnane v roku zapadlosti.
10.8. REZERVACIJE
V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih za 2.653.061 kratkoročnih finančnih obveznosti iz
naslova posojil družb v Skupini.
Gibanje rezervacij v letu 2011
v EUR
Stanje 31.12.2010
Poraba
Oblikovano
Stanje 31.12.2011
Odpravnine
Jubilejne nagrade
Rezervacije skupaj
2.511.824
2.978.719
5.490.543
(180.632)
(291.700)
(472.332)
216.450
710.609
927.059
2.547.642
3.397.628
5.945.270
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna.
97
98
Stanje obveznosti iz dolgoročnih in kratkoročnih posojil
v EUR
31.12.2010
31.12.2011
Dolgoročne finančne obveznosti do domačih bank
81.532.765
81.474.148
Dolgoročne finančne obveznosti do bank v tujini
13.912.583
12.412.584
95.445.348
93.886.732
Kratkoročne finančne obveznosti do domačih bank
14.281.170
13.973.254
Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do domačih bank
13.027.400
13.400.627
Skupaj dolgoročne finančne obveznosti do bank
Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do bank v tujini
1.087.417
1.500.000
Skupaj kratkoročni del dolgoročnih obveznosti do bank
14.114.817
14.900.627
28.395.987
28.873.881
Kratkoročne finančne obveznosti do bank
Skupaj finančne obveznosti
11.Razkritja postavk v skupinskem izkazu
poslovnega izida
11.1.ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE IN DRUGI POSLOVNI
PRIHODKI
Poslovne obveznosti so predvsem kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev. Na dan
bilance stanje ni bilo zapadlih, neporavnanih obveznosti do dobaviteljev.
V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih za 501.923 EUR poslovnih obveznosti do
dobaviteljev v skupini družb.
Druge poslovne obveznosti vključujejo obveznosti do zaposlencev za decembrsko plačo in
obveznosti iz tekočega poslovanja do državnih in drugih institucij.
Stanje kratkoročnih poslovnih obveznosti
v EUR
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti na podlagi predujmov
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj
31.12.2010
31.12.2011
50.133.988
65.073.311
1.057.718
1.192.872
4.538.569
6.922.496
55.730.275
Leto 2011
Čisti prihodki od prodaje
271.556.799
448.497.983
a) na domačem trgu
271.458.021
448.443.976
98.778
54.007
2.256.279
2.070.916
b) na tujem trgu
123.841.335 122.760.613
10.11. POSLOVNE OBVEZNOSTI
v EUR
Leto 2010
Drugi poslovni prihodki
Čiste prihodke od prodaje predstavljajo prihodki iz naslova prodaje električne energije in
prihodki po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture, prihodki od izvajanja
storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na preskrbovalnem območju in
druge zaračunane storitve kupcem. V letu 2010 je bil promet iz naslova pokrivanja izgub za
preskrbovalno območje knjižen kot terjatev iz medsebojnega poslovanja, v letu 2011 pa je
izkazan kot čisti prihodek iz prodaje.
V postopku uskupinjevanja je bilo izločenih za 1.244.520 EUR čistih prihodkov iz prodaje.
Drugi poslovni prihodki predstavljajo predvsem znesek porabe dolgoročnih pasivnih časovnih
razmejitev v višini 1.787.418 EUR.
V procesu uskupinjevanja je bilo izločenih za 17.528 EUR prihodkov iz naslova drugih
poslovnih prihodkov.
11.2. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE
v EUR
73.188.679
Usredstveni lastni proizvodi in storitve
Stanje kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev se je povečalo predvsem zaradi povečanega
trgovanja z električno energijo.
10.12. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Gibanje kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2011
v EUR
Vnaprej vračunani stroški
31.12.2010
Povečanje
Zmanjšanje
31.12.2011
855.068
2.161.364
(851.436)
2.164.996
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so predvsem začasno nezaračunani stroški, za katere
bodo računi izdani v letu 2012.
Leto 2010
Leto 2011
9.754.936
9.595.918
Prihodki iz usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, ki vključujejo usredstvena osnovna
sredstva, ki so v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi vrednotena po stroških, ki
se nanašajo neposredno nanje in po tistih splošnih stroških gradnje in izdelave, ki jim jih je
mogoče pripisati, se je v postopkih uskupinjevanja zmanjšala za 102.384 EUR in sicer za
znesek usredstvenih lastnih proizvodov in storitev družb v Skupini.
11.3. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
v EUR
Leto 2010
Leto 2011
Stroški blaga, materiala in storitev
221.864.334
389.674.900
a) nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški
porabe materiala
207.434.149
375.076.633
14.430.185
14.598.267
b) stroški storitev
99
100
V stroških blaga in materiala predstavljajo večji del stroški nakupa električne energije ter
material za vzdrževanje in izgradnjo.
11.6. DRUGI POSLOVNI ODHODKI
V letu 2011 so stroški nakupa električne energije za izgube preskrbovalnega območja izkazani
med stroški nakupa električne energije. V letu 2010 so bile izgube izkazane kot terjatev iz
skupnega poslovanja.
V postopku uskupinjevanje je bilo izločenih za 909.542 EUR stroškov za nakup električne
energije družb v Skupini.
Stroški storitev so predvsem stroški vzdrževanja in obratovanja opredmetenih osnovnih
sredstev, stroški za informacijski sistem, zavarovalne premije, komunalne storitve in drugi
stroški za potrebe poslovanja.
Drugi poslovni odhodki
v EUR
Leto 2011
Stroški dela
30.171.537
30.101.444
a) stroški plač
21.373.837
21.439.537
1.609.641
1.038.662
c) stroški socialnih zavarovanj
3.019.637
3.579.049
č) drugi stroški dela
4.168.422
4.044.196
b) stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev
Stroški dela vključujejo obračunane plače v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo in
veljavnimi predpisi v zvezi z obračunom plač.
v EUR
Leto 2010
Leto 2011
Finančni prihodki iz deležev
44.067
151.481
Finančni prihodki iz danih posojil
16.564
106.666
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
477.199
441.724
Finančni prihodki se v večjem delu nanašajo na zamudne obresti za nepravočasna plačila in
obresti od danih depozitov.
V postopkih uskupinjevanja je bilo izločenih za 10.930 EUR finančnih prihodkov družb v
Skupini.
11.8. FINANČNI ODHODKI
v EUR
Leto 2010
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
1.842.376
266.903
3.717.009
4.032.994
a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
3.717.009
4.032.994
411.059
88.907
364.704
27.344
46.355
61.563
a) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev
11.5. ODPISI VREDNOSTI
b) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
Leto 2010
Leto 2011
Odpisi vrednosti
25.750.596
28.428.230
a) amortizacija
24.222.429
24.939.115
466.321
1.645.056
1.061.846
1.844.059
b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in
opredmetenih osnovnih sredstvih
c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Večji del finančnih odhodkov se nanaša na obresti od posojil, prejetih od bank.
V postopkih uskupinjevanja je bilo izločenih za 10.930 EUR finančnih odhodkov družb v Skupini.
11.9. DRUGI PRIHODKI
v EUR
Amortizacija za leto 2011 je obračunana od nabavne vrednosti osnovnih sredstev.
Drugi prihodki
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih so posledica izločitev osnovnih
sredstev iz uporabe.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih predstavljajo oblikovane popravke
vrednosti terjatev do kupcev iz naslova dvomljivih in spornih terjatev.
Leto 2011
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
v EUR
1.395.523
Drugi stroški dela so sestavljeni iz regresa za letni dopust zaposlenih, drugih prejemkov iz
delovnega razmerja, povračil stroškov prevoza na delo, stroškov neobveznega nezgodnega
zavarovanja zaposlenih in stroškov socialnih pomoči.
Leto 2011
777.476
11.7. FINANČNI PRIHODKI
11.4. STROŠKI DELA
Leto 2010
Leto 2010
Drugi poslovni odhodki so rezervacije za odpravnine ob upokojitvi, nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča, štipendije in izplačila dijakom na obvezni praksi.
V postopku uskupinjevanje je bilo izločenih za 275.311 EUR stroškov storitev v Skupini.
v EUR
Leto 2010
Leto 2011
5.684.534
1.728.052
Drugi prihodki vključujejo prejeta nadomestila za odškodnine od zavarovalnice za strojelomno
in požarno zavarovanje, v letu 2010 pa še znesek po sklepu sodišča o znižanju globe iz leta
2009, ki jo je izdal Urad za varstvo konkurence.
V procesu uskupinjevanja je bilo izločenih za 25.189 EUR drugih prihodkov družb v Skupini.
101
102
12. Skupinski izkaz denarnih tokov
11.10. DRUGI ODHODKI
v EUR
Drugi odhodki
Leto 2010
Leto 2011
3.417.433
200.357
Drugi odhodki so odhodki za odškodnine, donacije in finančne pomoči. V letu 2010 so med
drugimi odhodki izkazani tudi odhodki za poplačilo preveč zaračunane električne energije
zaradi domnevnega usklajenega dviga cen električne energije v letu 2009.
V skupinskem izkazu denarnih tokov so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev
Skupine za poslovno leto 2011.
Denarna sredstva Skupine so knjižni denar na transakcijskih računih in depoziti na odpoklic.
V procesu uskupinjevanja so bili izločeni denarni tokovi med družbami v Skupini.
Denarni tokovi
v EUR
11.11. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
Leto 2010
Za leto 2011 so vse družbe v Skupini izkazale obveznost za plačilo davka od dohodkov pravnih
oseb. Znesek obračunanega davka od dohodkov pravnih oseb je 1.965.239 EUR.
Leto 2011
Denarni tokovi pri poslovanju
7.149.176
31.405.901
Denarni tokovi pri naložbenju
(28.432.047)
(17.193.397)
Denarni tokovi pri financiranju
21.249.250
(5.660.766)
(33.621)
8.551.738
Denarni izid v obdobju
11.12. ČISTI POSLOVNI IZID
v EUR
Leto 2010
Leto 2011
Poslovni izid iz poslovanja
5.004.071
10.564.720
Poslovni izid iz rednega delovanja
(428.543)
6.875.787
Poslovni izid zunaj rednega delovanja
2.267.101
1.527.695
Celotni poslovni izid
1.838.558
8.403.482
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
1.743.792
6.438.243
Za poslovno leto 2011 je Skupina Elektro Ljubljana ugotovila čisti dobiček v višini
6.438.243 EUR.
Če bi skupina družb Elektro Ljubljana opravila splošno prevrednotenje kapitala, bi po preračunu
na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2011, ki znaša 2,0 %, izkazala čisti dobiček v
znesku 1.087.358 EUR.
13. Ostala razkritja
13.1. ZNESKI PORABLJENI ZA REVIDIRANJE
Za revidiranje letnih poročil družb v Skupini Elektro Ljubljana je bilo porabljenih 19.000 EUR.
13.2.PREJEMKI ČLANOV UPRAV IN ZAPOSLENIH PO
INDIVIDUALNI POGODBI TER NADZORNIH SVETOV
Bruto prejemki uprave za leto 2011
11.13.CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA
OBDOBJA
Andrej Ribič
v EUR
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
v EUR
Leto 2010
Leto 2011
1.929.922
6.171.620
V letu 2011 je Skupina Elektro Ljubljana dosegla celotni vseobsegajoči donos obračunskega
obdobja v znesku 6.171.620. Zaradi prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo, je od čistega dobička za leto 2011, manjši za 266.623.
Plača
Povračila
stroškov
Regres
Bonitete
Skupaj
82.862
1.345
1.550
6.517
92.274
Bruto prejemki zaposlenih na podlagi individualnih pogodb za leto 2011
v EUR
Št.
zaposlenih
Plače
Povračila
stroškov
Regres
19
991.792
19.959
18.600
Jubilejne Nagrade za
nagrade uspešnost Bonitete
1.621
6.300
43.845
Skupaj
1.066.121
103
104
Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta
za leto 2011
v EUR
Sejnine
Dodatek za
opravljanje funkcije
Povračila
stroškov
Skupaj
6.623
6.015
233
12.871
dr. Marjan Rekar
5.371
4.387
64
9.822
Jasna Kalšek
5.644
3.782
142
9.568
Aleš Šaver
2.536
0
8
2.544
dr. Žan Jan Oplotnik
3.454
3.925
971
8.350
Mitja Fabjan
4.227
3.458
0
7.685
Egon Hoda
5.324
3.379
0
8.703
Saša Jerman
1.564
397
0
1.961
233
199
0
432
Bojanka Koželj
Družba na dan 31.12.2011 nima terjatev, danih poroštev ter obveznosti do navedenih skupin
oseb.
Podatki o zaslužkih so razkriti v letnih poročilih družb v Skupini.
13.3. STROŠKI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH
Pregled stroškov po funkcionalnih skupinah
v EUR
Nabavna vrednost prodanega blaga oz. proizvajalni stroški
prodanih količin
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
Skupaj
Leto 2010
Leto 2011
269.777.895
434.506.223
904.781
5.877.106
7.881.267
9.216.768
278.563.943
449.600.097
13.4.POSLOVNI DOGODKI PO DNEVU SKUPINSKE BILANCE
STANJA
Po datumu skupinske bilance stanja, do sprejetja tega poročila dne 17. 5. 2012, v skupini družb
Elektro Ljubljana ni bilo dogodkov, ki bi imeli vpliv na računovodske izkaze Skupine za leto
2011.
IZJAVA PREDSEDNIKA UPRAVE
Poslovodstvo družbe Elektro Ljubljana d.d. izjavlja, da v celoti potrjuje računovodske izkaze s
pojasnili, prikazane v pričujočem letnem poročilu.
Družba pri svojem poslovanju upošteva priporočila Agencije za upravljanje kapitalskih skladov.
Izvršna direktorica za RFSELEKTRO LJUBLJANA d.d.
Nevenka Lavrič
Andrej Ribič
Ljubljana, dne 17. 5. 2012
105
Sprosti roko! Učitelj mi je vedno govoril: »Sprosti roko! Kot
kirurg. Vodi jo mirno, enakomerno, natančno.« Trajalo je leta,
ampak zdaj imam ta občutek. Zdaj spet vse mirno teče naprej.
6
PRILOGA
108
PRILOGA
PRILOGA
Seznam kratic in simbolov
ADSS
All Dielectric Self
Supporting Cable
samonosilni optični kabel
AMM
Advanced Meter
Management
upravljanje napredne merilne tehnologije
AMR
Automatic Meter Reading
sistem za daljinsko odčitavanje števčnih
podatkov
BCP
Business Continuity
Planning
načrt neprekinjenega poslovanja
NN
nizka napetost
OE
organizacijska enota
OPGW
Optical Ground Wire
zaščitni vodnik z vgrajenimi optičnimi vlakni
OPWR
Optical Wrap
optični kabel ovit okoli zaščitnega ali faznega
vodnika
OVE
obnovljivi viri energije
PCB
poliklorirani bifenili
baza tehničnih podatkov
PIS
prostorski informacijski sistem
upravljanje z odnosi do kupcev
PISELJ
prostorski informacijski sistem Elektra
Ljubljana
DCV
distribucijski center vodenja
PKP
podjetniška kolektivna pogodba
DKC
distribucijski klicni center
PV
požarno varstvo
DE
distribucijska enota
RTP
razdelilna transformatorska postaja
DO
distribucijsko omrežje
RP
razdelilna postaja
SDH
Synchronized Digital
Hierarchy
struktura sinhroniziranega digitalnega
prenosa
FMX
Flexibile Multiplex
fleksibilni multiplekser
SDMS
Spatial Data Management
System
upravljanje s prostorskim informacijskim
sistemom
BTP
CRM
Customer Relationship
Management
DRC
Disaster Recovery Center
center za varno hranjenje podatkov
DSM
Demand Side Management
upravljanje porabe električne energije
DV
daljnovod
ERP
Enterprise Resource
Planning
poslovni informacijski sistem
GIS
Gas Isolation System
plinsko izoliran sistem
GPS
Global Positioning System
globalni sistem navigacije in pozicioniranja
HKOM
hitro komunikacijsko omrežje
IIS
integrirani informacijski sistem
IP
internetni protokol
IPS
Intrusion Prevention System
sistem za preprečevanje vdorov
KB
kablovod
KK
kabelska kanalizacija
mFE
male fotovoltaična elektrarne
mHE
male hidroelektrarne
MKN
merilno kontrolna naprava
MOW-e
Meter Ofifce Work
programska oprema za delo s števci
NAS
Network-attached Storage
omrežno arhiviranje
SE
sončna elektrarna
SN
srednja napetost
TCC
Trauble Call Center
klicni center za prijavo napak
TK
telekomunikacije
TP
transformatorska postaja
TP/K
transformatorska postaja - kabelska
TR
transformator
UPS
Uninterruptible Power
Supply
brezprekinitveno napajanje
URE
učinkovita raba energije
VN
visoka napetost
VZD
varnost in zdravje pri delu
WDM
Wavelength Division
Multiplexing
multiplekser valovnih dolžin
109
UVOD
Letno poročilo Skupine Elektro Ljubljana za leto 2011
Izdajatelj: Elektro Ljubljana d.d.
Oblikovanje: Sonja Eržen u.d.i.a.
Tiskarna: Tiskarna Oman, Peter Oman s.p.
Fotografije: Shutterstock in arhiv Elektro Ljubljana d.d.
Naklada: 100 kosov
Izdano: julij 2012
111
112
UVOD
ELEKTRO LJUBLJANA
Podjetje za distribucijo električne energije, d.d.
Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana, Slovenija
www.elektro-ljubljana.si

LETNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA 2011

Transcription

Similar documents

REDNO POROČILO INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA

junij 2014 - Elektro Ljubljana

Letno poročilo SIP 2012 - SIP Strojna Industrija dd

Letno poročilo 2012

Letno poročilo SKUPINE SIP - SIP Strojna Industrija dd

Zgled računovodskih izkazov pravnih oseb zasebnega prava

Zapisnik

Letno poročilo 2013

LETNO POROČILO družbe Ultramarin, razvojno podjetje d.d. za leto

Elektro energija si

načrt reorganizacije nogometnega kluba koper

Untitled - LIV Kolesa, doo

LETNO POROČILO 2013 LIVAR, d. d.

LETNO POROČILO 2012

Letno poročilo 2010 ŽGP

LETNO POROČILO 2012

Diapozitiv 1 - Energetika.NET

Poročilo 1-6 2014

Nerevidirano, konsolidirano devetmesečno poročilo delniške

vpliv vrednotenja ekonomskih kategorij na poslovne odlocitve

LETNO POROČILO 2012 - Ljubljanske mlekarne