Leto 2010 - Radenska

Transcription

leto 2010
Sreœno
november, december
2011
Uvodnik
2
Iz vsebine
Le še malo nas ločuje do konca leta, ko bomo potegnili
črto pod letošnjo poslovanje, žitje in bitje Radenske.
Brez dvoma poslujemo na čedalje bolj zahtevnem trgu
in trgih, z lojalno in nelojalno konkurenco vred. Na trgu zmagujejo le najboljši, je že zglajena resnica, zmaga na trgu pa je bolj kot kdaj odvisna od slehernika
v urejeni organizacĳi. Vsak od sodelavk in sodelavcev
Radenske v vseh njenih delih je še kako pomemben
za skupni rezultat. Tudi in predvsem zato so tako pomembne vrednote, ki nas povezujejo, naša pozitivna
naravnanost ter stremenje k vsak dan boljšemu poslovanju, delu in rezultatih. Več kot 140 let dela in poslovanja v tej branži navsezadnje samo po sebi govori
o Radenski in njeni uspešnosti v poslih doma in po
svetu.
Kakovost v Radenski niso le prazne besede, popisani
postopki, debeli fascikli poslovnikov – vse to je zgolj
del neke urejene organizacĳe, ki pa brez lastnega napora na delovnem mestu, dviga lastne inventivnosti,
samokontrole ter povezanosti v skupno mrežo – ne daje rezultatov. Skupen rezultat pod črto leta, ki mineva
bo še kako odvisen od nas samih. Naš motiv, zadovoljstvo in uspeh ne more sloneti zgolj na preživetvenih
refleksĳah, če želimo dobro sebi in podjetju.
Jesen so zaznamovale tudi volitve v lokalnih skupnosti.
Volilne obljube bodo mimo in treba bo živeti naprej.
Rezultati – tako kaže zgodovina, sledĳo le s povezovanjem, iskanjem skupnega imenovalca in kompromisov, od katerih imajo korist in dobro vsi državljani in
državljanke, ne le nekateri. Da ne govorimo o koristih
podjetniških pobud, podjetĳ ter okolja in prostora.
Radenska je v vsej dolgi zgodovini naredila Radence,
jih tudi urbanizirala ter iz majhnega zaselka naredila
zdraviliško turistični kraj z urbanimi zasnovami. Prav
gotovo je podjetje prispevalo pomemben delež k razvoju občine in kraja, temu se ne bo izognilo tudi v prihodnosti. Tudi tukaj bo na koncu koncev vse odvisno
od ljudi, njihovega znanja, srca ter poguma.
Srca, ljubezni in zdravja bomo še kako potrebovali v
letu 2011. Vam in vašim najdražjim pa v uredništvu Radenskega vestnika želimo vesel in lep Božič ter srečno,
zadovoljno in prav uspešno novo leto 2011!
Uvodnik
Nagovor direktorja
30 let zvestobe Radenski
Obetavni rezultati raziskave z naravnima mineralnima vodama
Radenska Classic in Radenska Naturelle
Radenski πtevilne medalje za kakovost
V prizadevanju za kakovost
Evropsko zdruæenje polnilcev vod - EFBW (European
federation of bottled waters)
Naravne mineralne vode kot pomoË proti zakisanju telesa
Pepsi cola v Sloveniji
Radenska na Kosovem
Radenska Naturelle v priroËni embalaæi za otroke
Nagradne igre radenske v letu 2010 in sreËni nagrajenci
SonËna energija
Trg embaliranih vod v Evropi in Sloveniji
Lokalne volitve v obËini Radenci 2010
Prenovljena spletna stran Radenske
Radenska v skrbi za Ëisto okolje
Organiziranost in naloge sindikatov Radenske
PoroËilo o stanju varnosti in zdravja pri delu
Pred 31. praznikom teka
V spomin
Posvet zakaj (kdaj) je embalirana voda varen proizvod?
Strokovna ekskurzija v Bratislavo
Svet delavcev Radenska d.d. Radenci
Nekaj o kakovosti in nas samih …
Investicijske naloæbe v letu 2010 in plani za leto 2011
Foto nateËaj Radenskega vestnika
Naπi sodelavci in njihovi konjiËki
Za dobro voljo …
Milan VERDEV
PredprazniËne prigode
RADENSKI VESTNIK – Ëasnik podjetja Radenska, d.d. Radenci. Glavni in odgovorni urednik: Milan VERDEV. Oblikovanje: Zvone Gabrijan. Fotografije: Dani Mauko, foto
arhiv Radenske. Naslovnica: Zvone Gabrijan. Izdajatelj: RADENSKA, d.d. Radenci. Naslov uredniπtva: Radenska d.d. Radenci, Sektor za træenje, BoraËeva 37, 9502
Radenci. Telefon: n.c. 520 20 20, 520 36 33. Elektronska poπta: milan.verdev@radenska.si, spletne strani: www.radenska.si. GrafiËna priprava in fotoliti: Atelje za
Ërko in sliko, Preπernova 14, Murska Sobota. Tisk: Tiskarna Klar d.o.o., Murska Sobota.
Poslovanje
Poslovanje
Spoštovane sodelavke in sodelavci!
»Zvesti so samo pogumni in zaupanja vredni sodelavci«
Življenje si moramo urediti
tako, da je vsak trenutek pomemben, tako kot je pomembno zaupanje in zvestoba naših
letošnjih jubilantov, ki TREM
SRCEM RADENSKE izkazujejo
svojo zvestobo že 30 let.
Zvone MURGELJ,
direktor Radenske d.d. Radenci
Marsikomu ni dano, da bi 30 let
dela preživel v enem podjetju,
kar pomeni, da je Radenska
uspešno podjetje s tradicĳo,
in tradicĳa v Radenski je, da se
svojih jubilantov spomni vsako
leto. Zato je prav, da se jih spomni tudi letos, saj so s svojim
delom dali trem srcem poseben pečat.
in brezalkoholnih pĳač. Ob teh notranjih ciljih in naporih za dosego
ciljev bo še kako pomembno stabilno gospodarsko okolje doma in po
svetu. Ob tem ne gre pozabiti treh
src Radenske, ki so živa in rdeča, ki
so izjemna moč blagovne znamke
in ki jo moramo negovati vsak dan
znova. Z vedrim srcem in nasmehom na ustih.
Ob praznikih, ki prihajajo spoštovane sodelavke in sodelavci, vam
in vašim družinam želim vse dobro.
Vesel in lep Božič ter srčno, srečno
in zadovoljno novo leto 2011! Predvsem pa zdravja, ki ga ni nikoli dovolj. Srečno!
Zvone MURGELJ,
direktor Radenske d.d. Radenci
V Radenski so pustili najlepša
leta, košček sebe, ostalim sodelavcem stali ob strani, jim
zaupali, vzpodbujali in vlivali
novih moči.
Letos tako jubilej 30 let zvestobe Radenski praznuje 10 jubilantk in jubilantov, in sicer:
FOTO: Dani MAUKO
Zgodovina je – pravĳo, najboljša učiteljica. Leto 2010 odhaja v zgodovino − iz njega si kaže zapomniti vedre
trenutke, pozitivne spremembe ter
uspešnost Radenske na čedalje bolj
zahtevnih trgih ter v turbulentnem
okolju premagovanja gospodarske
krize ne le v Slovenĳi, tudi drugod
po svetu. Pomembno sporočilo za
vse nas skupaj je, da smo skozi ta
čas šli skupaj po najboljših močeh,
ki jih premoremo znotraj podjetja.
To smo seveda dokazovali vsak dan
na trgu, poslovanje so spremljali
tudi in predvsem lastniki v skupni
hiši koncerna Pivovarne Laško. Vsi
smo se torej kar najbolj trudili za
uspešne rezultate, kolikor smo bili
pri tem uspešni se bo pokazalo pod
črto rezultatov letošnjega leta.
A nobenih rezultatov ni brez ljudi,
spoštovane sodelavke in sodelavci!
Vsi zaposleni Radenske smo ključni
za sleherni razvoj, ki ga načrtujemo
v naslednjem letu. Kot vsa dosedanja v 141 letih Radenske bo tudi leto
2011 slonelo na povečevanju obsega poslovanja, ki ga bodo omogočili naši inovativni ter razvojni
načrti, spremljanje razvoja v svetu
ter agresivnega nastopa na domačem in tujih trgih. Vse to seveda ob
nesporni kakovosti naših glavnih
danosti: naravnih mineralnih voda
30 LET ZVESTOBE
RADENSKI
Slavica BUDJA
Milan HAMLER
Viktor HANŽEKOVIČ
Sonja Greta MAKOVEC
Srečko ORGOLIČ
Srečko PAVŠIČ
Srečko ŠĲANEC
Miroslav ŠTELCER
Ivan TRSTENJAK
Iskrene čestitke in zaljubljenosti v življenje vam želimo vaši
sodelavci in sodelavke!
Marĳa GROSMAN
3
Znanje za razvoj
Znanje za razvoj
OBETAVNI REZULTATI RAZISKAVE Z NARAVNIMA
MINERALNIMA VODAMA RADENSKA CLASSIC
IN RADENSKA NATURELLE
4
Že v prvih letih komercialnega izkoriščanja naravne mineralne Radenska
je glas o njenem okusu in ugodnih
učinkih vzbudil zanimanje številnih
strokovnjakov in potrošnikov. Na
podlagi raznih študĳ in raziskav imamo danes celo vrsto argumentov, ki
dokazujejo ugoden učinek naravnih
mineralnih vod Radenske na človekov organizem.
V Radenski se zavedamo, da je kljub
ogromni beri že dokazanih učinkov
potrebno vedno znova iskati nova dognanja o naših naravnih mineralnih
vodah. Rezultati zadnje raziskave z
naslovom »Potencialni zdravilni učinki naravnih mineralnih vod Radenska
z ali brez rastlinskih ekstraktov«, ki
smo jo izvedli v sodelovanju s prof. dr.
Avrelĳo Cenčič in njenimi sodelavci z
Medicinske fakultete Maribor, so potrdili, da so naravne mineralne vode
iz Radenske resnično nekaj izjemnega
in posebnega v svoji kategorĳi.
V tej raziskavi smo ugotavljali specifičen učinek naravnih mineralnih
vod Radenska Classic in Radenska
Naturelle v humanih celičnih modelih v kombinacĳi z ali brez ekstraktov
gozdnega slezenovca oziroma Malve
Sylvestris, pri čemer smo določali
biološko dostopnost posameznih
mineralnih snovi, antitumorsko in
imunomodulatorno delovanje kombinacĳ naravnih mineralnih vod in
rastlinskih ekstraktov kot tudi njihov
vpliv na fiziologĳo razvoja intestinalnega epitelĳa.
Raziskava je pokazala, da sta naravni mineralni vodi Radenska Classic in
Radenska Naturelle visoko biološko
aktivni, saj spodbujata integriteto
intestinalnega trakta, zavirata delitev kancerogenih celic, spodbujata nespecifičen kot tudi specifičen
imunski sistem s protivnetnim delo-
vanjem ter predstavljata odličen vir
biološko dostopnih mineralov. Dodatki gozdnega slezenovca dodatno
povečujejo biološke učinke obeh naravnih mineralnih vod.
Še posebej za učinkovito se je izkazala Radenska Classic, ki bi jo na
podlagi dobljenih rezultatov ter dodatno podkrepljeno s klinično raziskavo lahko promovirali kot ustrezno
prehransko dopolnilo za dostopnost
mineralnih snovi, preprečevanju nastanka raka debelega črevesa ter
dodatek v prehrani tistih z občutljivim (vnetim) črevesjem ter ustrezno
dopolnilo obnovi črevesnega epitelĳa (npr. po črevesnih infekcĳah ali
jemanju antibiotikov).
Potrebno je poudariti, da so to rezultati preliminarne raziskave in pridobljeni na ravni funkcionalnih celičnih
modelov, zato nameravamo rezultate
potrditi z dodatnimi raziskavami in kliničnimi študĳami, kar načrtujemo za
obdobje naslednjih dveh let. Močno si
želimo, da bomo tudi v tej fazi dobili
vzpodbudne in pozitivne rezultate, kar
bi omogočilo vlogo za odobritev zdravstvene trditve s strani Evropske agencĳe za varno hrano (EFSA).
Lea ŽBONTAR ZVER
Poslovanje
Poslovanje
45. kmetĳsko živilski sejem – 11. ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pĳač in predpakiranih
naravnih mineralnih vod
RADENSKI ŠTEVILNE MEDALJE
ZA KAKOVOST
V okviru letošnjega 45. kmetĳsko
živilskega sejma v Gornji Radgoni je potekalo 11. ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pĳač
in predpakiranih naravnih mineralnih vod. Ocenjevalno komisĳo
so sestavljali: prof. dr. Janez HRIBAR (Predsednik) in člani − dr.
Majda BAGAR POVŠE, Mojca POVH, univ.dipl. ing. (obe Radenska d.d. Radenci), mag. Tomaž
POŽRL, Biotehniška fakulteta
Ljubljana, Silva PREGELJ, univ.
dipl. ing., Fructal d.d. Ajdovščina, Izr. prof. dr. Marjan SIMČIČ,
Biotehniška fakulteta Ljubljana
in doc.dr. Rajko VIDRIH, Biotehniška fakulteta Ljubljana.
Na ocenjevanju je sodelovalo 9
podjetĳ s 54 izdelki, komisĳa pa
je podelila 27 zlatih medalj, 23
srebrnih medalj in 4 priznanja.
Radenska je v ocenjevanju brezalkoholnih pĳač in predpakiranih naravnih mineralnih vod dosegla številne medalje za kakovost svojih brezalkoholnih pĳač in
mineralnih voda. Komisĳa je tako
Radenski d.d. Radenci podelila
naslednje medalje za kakovost:
RADENSKA classic – Kraljevi
vrelec – Zlata medalja
RADENSKA light – vrelec Miral
– Zlata medalja
OAZA jabolko zeleni čaj –
Zlata medalja
OAZA malina beli čaj –
Zlata medalja
Radenska plus active –
Zlata medalja
Radenska plus protect –
Srebrna medalja
Radenska plus balance –
Srebrna medalja
OAZA rdeče grozdje rooibos –
Srebrna medalja
a VERDEV
Milan
5
Poslovanje
Poslovanje
V PRIZADEVANJU
ZA KAKOVOST
Sistem vodenja v Radenski, ki združuje sistem vodenja kakovosti, ravnanja z
okoljem, varnosti živil (proizvodov) in varnosti in zdravja pri delu je v družbi
način vsakodnevnega delovanja, ki vodi k osnovnemu cilju – kakovostno, varno, gospodarno in ekonomsko ter ekološko ozaveščeno poslovanje na vseh
področjih delovanja družbe.
v vsakdanjo prakso družbe, že večkrat ocenjen kot pozitiven in ustrezen
s strani Zdravstvenega inšpektorata
RS. Kot potrditev uspešnosti sistema
HACCP smo se v letošnjem letu odločili za uradno certifikacĳo sistema,
kar smo tudi izvedli ob redni presoji
sistema vodenja 8. novembra 2010.
Končna ugotovitev presojevalne skuFOTO: Dani MAUKO
6
Procesni pristop odraža pozitivno prakso v smislu nenehnega izboljševanja
in pristop za izpolnjevanje pomembnih ciljev kot so: uspešno in učinkovito poslovanje, optimiranje poslovnih
procesov, zmanjšanja obremenitev
okolja – količine odpadnih vod, odpadkov, zmanjševanju porabe pitne
vode, zmanjšanje porabe energentov,
idr. uveljavljamo pozitivno prakso s
poudarkom na sistemskem pristopu
reševanja problemov, ugotavljanja
uspešnosti in učinkovitosti reševanja
problemov in procesu stalnih izboljšav.
Uvedeni sistem spremljanja kvantitativnih ciljev ključnih parametrov delovanja (kakovosti in varnosti proizvodov, zastojev v proizvodnji, reklamacĳ
in zadovoljstva kupcev, porabe energentov, spremljanje količine zbranih
in prodanih odpadkov-gospodarjenje
z odpadki, terjatve idr.) je nadgrajen
in v smislu procesnega pristopa uveden sistem uravnoteženih kazalnikov
za spremljanje učinkovitosti procesov
skozi štiri vidike spremljanja: finančni vidik, vidik kupca, procesni vidik in
vidik učenja in razvoja.
Posebno pozornost namenjamo zdravstveni varnosti proizvodov. V družbi
se je v skladu z načrtovanim programom kakovosti pozitivno uveljavil
sistema vodenja varnosti živil po principih sistema HACCP (7 načel) kot sestavni del sistema vodenja, s pomočjo katerega ugotavljamo vrednosti in
nadziramo tveganja, ki so pomembna za varnost končnega proizvoda in
s tem naših kupcev in potrošnikov.
Vsak zaposleni se je dolžan držati
podanih navodilih in izvajati svoje
delo v skladu z opredeljenimi zadolžitvami v HACCP študĳi inOsnovnem
programu higiene. Sistem je uveden
pine SIQ je, da je sistem HACCP skladen z zahtevami standarda FAO/WHO
Codex Alimentarius Commission
CAC/RCP 1-1969, rev. 4, 2003. Sistem
HACCP zajema seveda celoten proces
dejavnosti od črpanja vode, razvoja
proizvodov do celotne proizvodnje in
zajema vse proizvode iz našega proizvodno-prodajnega programa.
Kakovost proizvodov potrjujejo tudi
pridobljena številna mednarodna in
domača priznanja in nagrade za naše
nove proizvode.
Okoljevarstveno delovanje je povezano z zahtevami standarda ISO 14001
in izvajanjem okoljskih ciljev in programov iz leta 2009 in tekočih v letu
2010. Cilji so naravnani v smeri zniževanja obremenitev okolja z odpadnimi vodami, odpadki, emisĳami in
racionaliziranjem porabe energentov.
Ureditev okolja v družbi iz leta v leto
vidno napreduje.
Ker se v Radenski zavedamo, da so
zaposleni zelo pomemben del vsake
organizacĳe, je pomembno kako se
med delom počutĳo zaposleni tako
fizično kot psihično. Tako skrbimo
za varnosti in zdravja pri delu vseh
zaposlenih v skladu z zahtevami
standarda OHSAS 18001 in aktualno
zakonodajo. Število poškodb pri delu
se zmanjšuje iz leta v leto.
V smislu nadzora nad izvajanjem in s
tem verifikacĳe sistemov smo v skladu
z letnim programom presoj 2010 izvedli notranje presoje po posameznih
področjih in procesih družbe. Presoje
so pokazale, da so sistemi vzdrževani v skladu z zahtevami referenčnih
standardov sistemov vodenja, obstajajo pa še priložnosti v smislu izboljšanja, kar so presojevalci podali skozi
ugotovitvena priporočila. Na osnovi
ugotovitev so bile sprožene aktivnosti
v smislu izboljševanja stanja. Ugotovitve notranjih presoj potrjujejo tudi
ugotovitve zunanjih presoj, ki so bile izvedene s strani naših partnerjev
(Hofer, Pepsi Co, NSF).
V mesecu marcu 2010 je bil opravljen
vodstveni pregled, katerega rezultat
so bili podani sklepi v smislu ciljev in
aktivnosti za nadalnje izboljševanje
sistema vodenja. Načelo nenehnega
izboljševanja je vgrajeno v vsakodnevni način delovanja družbe preko timov
/ sestankov, sistema inventivnosti idr.
V Radenski delujemo v skladu s politikami vodenja iz katerih izhaja,
da iščemo nove tržne priložnosti in
izboljšujemo kakovost poslovanja,
zagotavljamo varnost proizvodov ter
optimiziramo procese z novimi tehnično-tehnološkimi in organizacĳskimi posodobitvami in s prilagajamo
poslovanje razmeram na trgu, posredno zmanjšujemo tudi vplive na okolje in zaposlene ter vzpostavljamo
klimo inventivnosti in s tem priložnosti za stalno izboljševanje procesov
na vseh nivojih vodenja.
Zoran SVETEC
Poslovanje
Poslovanje
EVROPSKO ZDRUŽENJE POLNILCEV VOD
– EFBW (EUROPEAN FEDERATION
OF BOTTLED WATERS)
Embalirane vode so velik tržni
potencial, zato so polnilci vod že
zelo zgodaj ugotovili, da bi bilo
zelo modro, če bi se med seboj
povezali in tako povečali možnosti promocĳe vodnega sektorja
kot pomembnega tržnega segmenta in povečali tudi možnosti zaščite svojih interesov.
Združevanje polnilcev vod v širšem evropskem prostoru ima bogato tradicĳo. Tudi na območju bivše skupne države so polnilci vod
vseskozi aktivno sodelovali.
Po razpadu Jugoslavĳe, v kateri je
delovalo Poslovno združenje proizvajalcev mineralnih vod Jugoslavĳe in je bilo sestavljeno iz predstavnikov polnilcev naravnih mineralnih vod posameznih republik,
smo v Slovenĳi najprej ustanovili
slovensko Združenje proizvajalcev
mineralnih vod Slovenĳe, g.i.z.,
s sedežem v Radenski, d.d. Člani
tega združenja so bili predstavniki
družbe Radenska in družbe Rogaški vrelci iz Rogaške Slatine.
Slovensko gospodarsko interesno
združenje je bilo član UNESEM/
GISEMES (Union Européenne des
Industries des Eaux de Sources et
des Eaux Minérales/Groupment International des Industries des Eaux Minérales et des Eaux de Sources), organizacĳe, ki je povezovala
in predstavljala evropske polnilce
naravnih mineralnih vod in izvirskih vod. Član tega združenja je
bilo do razpada Jugoslavĳe tudi že
omenjeno jugoslovansko poslovno združenje.
UNESEM/GISEMES so kasneje
preoblikovali v UNESEN/GISENEC
(Union Européenne des Sources
d'Eaux Naturelles/Groupment International des Sources d'Eaux Naturelles et d' Eaux Conditionées) in
tako razširili področje delovanja
na vse polnilce naravnih in pripravljenih vod.
Živahno dogajanje v evropskem
prostoru v preteklih petnajstih
letih je poseglo tudi na področje
interesnega združevanja polnilcev
vod, ki je v novembru leta 2003
povzročilo ustanovitev Evropske
federacĳe polnilcev vod (EFBW) s
sedežem v Bruslju, ki je postala
naslednica združenja UNESEN/GISENEC. Med ustanovnimi člani je
bilo tudi Združenje polnilcev embaliranih vod Slovenĳe GIZ, ki se
je v tem času prav tako preoblikovalo v skladu s smernicami v drugih evropskih državah in medse
sprejelo vse polnilce vod, ne samo polnilce naravnih mineralnih
ali izvirskih vod.
V Združenju polnilcev embaliranih
vod Slovenĳe je danes 6 članov in
sicer: Radenska,d.d., Droga Kolinska, d.d., Uskok, d.d., Dana, d.d.,
Pivovarna Laško,d.d. in Pivovarna
Union, d.d.
Namen EFBW (Europen Federation of Bottled Waters) je združevanje nacionalnih zvez, nacionalnih
organizacĳ in reprezentativnih
regionalnih skupin s področja
proizvodnje, izkoriščanja in marketinga embaliranih vod posameznih držav ali regĳ na evropskem
kontinentu. Naloge evropskega
združenja kot združevalnega organa naj bi bile v tem, da poskuša
identificirati in nato najti možne
rešitve za probleme, ki predsta-
vljajo skupen interes različnih
proizvodnih sektorjev, in ob upoštevanju njihove raznovrstnosti
tudi zagotoviti njihovo zaščito na
evropskih in mednarodnih nivojih
v skladu z znanstvenimi, legalnimi, gospodarskimi, komercialnimi in tehničnimi znanji. Nadalje
EFBW zastopa evropske proizvajalce, polnilce, distributerje vseh
različnih kategorĳ embaliranih
vod pred mednarodnimi interesnimi združenji. Federacĳa EFBW
je članica ICBWA (International
Council of Bottled Water Associations) in CIAA (Confédération des
industries agro-alimentaires de
lÚE), zveze evropske industrĳe
hrane in pĳač.
Evropsko združenje polnilcev vod
povezuje danes dvajset združenj
posameznih držav in pet združenj
pridruženih članic.
Nacionalna združenja in zveze lahko pridobivajo preko EFBW znanstvene, tehnične, zakonodajne
in druge važne informacĳe, ki so
pomembne za posamezne kategorĳe embaliranih vod. EFBW skrbi
za pripravo standardov s področja
kakovosti in higiene na področju
proizvodnje embaliranih vod.
Delovanje EFBW je danes usmerjeno predvsem v tri glavna področja, kjer se kažejo mnoge priložnosti in izzivi za polnilce vod:
tehnologĳa in zakonodaja, obveze in aktivnosti polnilcev do okolja ter komunikacĳa.
S področjem tehnologĳe in zakonodaje se ukvarja delovna skupina TRG (Technical and Regulatory
Group).
7
Poslovanje
FOTO: Dani MAUKO
Poslovanje
Na tem področju so aktivnosti
usmerjene predvsem v:
8
spremljanje razvoja tehnologĳ
vzpostavljanje tehnoloških
pogojev za postopke obdelave
vod in vključevanje postopkov
v predpise (zakonodajo)
pripravi priporočil, predlogov,
smernic za dobro higiensko
prakso, dobro proizvodno
prakso …
podajanje predlogov,
priporočil, pobud, pripomb na
revizĳe zakonodaje oziroma
pobude za revizĳo zakonodaje
(Direktiva 2009/54/EC,
Direktiva 2003/40/EC,
Direktiva 98/83/EC, Codex…)
trenutne aktivnosti potekajo
na revizĳ direktive 98/83/EC in
revizĳi Codex Code of Hygienic
Practice for Natural Mineral
Waters
V skupini za okolje (Sustainability
Working Group) je delo usmerjeno
na dobre prakse v smislu obvez in
aktivnosti sektorja v ravnanju do
okolja:
zaščita vodnih virov
optimizacĳa uporabe vodnih
virov (vode)
zmanjševanje emisĳ
(optimizacĳa energetskih
potreb, zmanjševanje porabe
tehnološke vode, optimizacĳa
obdelav odpadnih vod …)
optimizacĳa transporta
izboljšave embalažnih
materialov
kakovost embalažnih
materialov
pospeševanje uporabe
recikliranih materialov
zmanjševanje mase plastenk
prednost uporabe slojnih
bariernih materialov
EFBW aktivno sodeluje v evropski platformi EPBP (European PET
Bottle Platform), katere cilj je po-
Skupščina EFBW v Radencih.
speševanje in izboljševanje reciklirnih postopkov PET plastenk.
Ostali partnerji v tej platformi so
še UNESDA (European non-alcoholic beverages association),
EPRO (European Association of
Plastic Recycling and Recovery Organisations), EUPR (European Plastics Recyclers) in PETCORF (PET
Containers Recycling Europe).
EFBW je prepoznala nekaj ključnih
izzivov tudi na področju komunikacĳe (Communications Working
Group) in sicer v smislu:
promocĳe specifičnosti
naravnih vod
promocĳe hidracĳe in potrebe
po pitju vode (EFSA prehranska
priporočila – Scientific Opinion
on Dietary Reference Values for
Water, 25 March 2010)
promocĳe vodnega sektorja kot
dobrega skrbnika za okolje
EFBW tesno sodeluje z evropskimi
in mednarodnimi institucĳami, ki
regulirajo področje embaliranih
vod, vključno z Evropsko Komisĳo
(DG Environment, DG Sanco − He-
alth and Consumers, SCoFCAH −
Standing Committee on the Food
Chain and Animal Health, EFSA –
European Food Safety Authority,
EEA – European Environmental
Agency…) in Codexom Alimentarius (CCFH − Codex Committee on
Food Hygiene …).
Mag. Aljaž ČOH
Združenje polnilcev
embaliranih vod Slovenĳe GIZ
Znanje za razvoj
Znanje za razvoj
NARAVNE MINERALNE
VODE KOT POMOČ PROTI
ZAKISANJU TELESA
Mineralne snovi imajo pomembno
vlogo v organizmu. Človek jih sam
ne proizvaja, zato jih je potrebno
s prehrano vnesti v organizem. V
sodobni, predelani hrani pa je čedalje manj mineralov in elementov v sledovih, zato je pitje naravnih mineralnih vod, ki vsebujejo
minerale, toliko bolj pomembno
za zdravje posameznika.
Še pred nekaj leti je v Evropi za naravne mineralne vode veljala zakonodaja kjer je bilo opredeljeno, da
je naravna mineralna voda lahko le
tista, ki ima raztopljenih vsaj 1000
mg/L mineralnih snovi. Ta definicĳa
se je z leti spremenila tako, da sedaj ni več količina mineralnih snovi
tista, ki bi določala status vodam.
Radenski je definicĳa, ki vključuje višjo vsebnost mineralnih snovi
najbližja, saj naravne mineralne vode Radenske praviloma vsebujejo
višjo vsebnost mineralov.
Najpomembnejše in hkrati najbolj
raziskane sestavine naravnih mineralnih vod Radenske so natrĳ, kalcĳ
in magnezĳ, ki so prisotni v naših vodah v največjem deležu glede na skupno kationsko mineralno sestavo.
Manj znani in manj raziskani pa je
pomen anionske sestave, kot je na
primer hidrogenkarbonat, ki ima pomembno vlogo pri razkisanju telesa.
Kaj je zakisanost organizma?
Zakisanost označuje stanje v celem
telesu. Zakisana so naša tkiva, mišice, medcelična tekočina, tekočina
okrog sklepov. Raziskave so pokazale, da je načeto kislinsko-bazno
ravnotežje najpogosteje posledica
obremenitve organizma s predelano, prazno hrano, bogato z živalskimi beljakovinami in koncentriranimi ogljikovimi hidrati (sladkarĳe).
Pri presnovi navedene hrane se namreč kopičĳo vodikovi ioni oziroma
kisle spojine.
Posledica zakisanosti organizma
Regulacĳa kislinsko-baznega ravnotežja v celici in izven nje je predpogoj za normalen potek vseh encimsko vodenih procesov presnove
človeškega telesa.
Dolgotrajne motnje v kislinsko-baznem ravnotežju po sedanjih znanstvenih spoznanjih predstavljajo
velik dejavnik tveganja pri pojavu
kroničnih obolenj kot so na primer
osteoporoza, nekatere vrste ledvičnih kamnov, bolezni srca in ožilja,
vnetno-degenerativnih sprememb
gibalnega aparata (revmatoidni artritis), putika, diabetes tipa 2, alergĳe in mnoga druga.
Razkisanje telesa
Hidrogenkarbonat v naravni mineralni vodi igra pomembno vlogo pri
RAZKISANJU telesa. Vezan na natrĳ
oziroma kalcĳ, predstavlja idealni
naravni pufer, ki deluje bazično in s
tem nevtralizira odvečne kisliovvne, ki nastanejo pri presnovnih procesih.
sle
e
Puferske snovi vežejo kisle
koprodukte presnove (vodikoive ione), ki se potem izločijo skozi ledvice.
Potek nevtralizacĳe kislih
produktov s hidrogenkarbonatnim pufrom je prikazan z reakcĳo:
CO2 + H2O D HCO3 − + H+
Vodikove H+ ione (kisli
produkti presnove) vežejo hidrogenkarbonatni
ioni v ogljikovo kislino, ki
končno razpade v vodo in
ogljikov dioksid. Ogljikov
dioksid pa se z dihanjem
izloči iz telesa, medtem
ko se kisli ioni vezani na
puferske anione izločajo
preko ledvic z urinom.
Izločanje kislin torej
lahko poteka le ob prisotnosti dovolj velike
koncentracĳe bazičnih mineralov, ki
lahko nevtralizirajo kisline, nastale
pri presnovi. V primeru pomanjkanja
bazičnih mineralnih snovi, ledvice
ne morejo izločati kisline, temveč
jih mora telo odložiti na različnih
mestih. Za telo je izredno škodljivo
odlaganje tako vezanih organskih
odpadnih snovi skupaj z vsemi toksičnimi snovmi zaužitih s prehrano.
Glavne sestavine naravne mineralne vode Radenska Classic in Light
KRALJEVI VRELEC
v mg/L:
– natrĳ
400
– kalcĳ
220
– magnezĳ
95
– kalĳ
70
– hidrogenkarbonat
2000
– sulfat
72
Kako preprečiti zakisanje telesa?
Oskrba telesa z bazičnimi mineralnimi snovmi je pomemben dejavnik pri
preprečevanju obolenj, ki se pojavijo po porušenem kislinsko-baznem
ravnotežju oziroma pri zakisanju
telesa. Pitje naravne mineralne vode Radenska Classic Kraljevi vrelec
in Radenska Light Kraljevi vrelec, je
glede na bogato mineralno sestavo
bazičnih mineralov (kalcĳ, magnezĳ
in natrĳ vezani na hidrogenkarbo
bonat)
izrednega pomena pri
izrr
izravnavi
kislinsko-baznega
ra
a
ravnotežja
v telesu.
o opravljeni študĳi glede stoPo
p
pnje sprejemanja mineralnih
snovi iz naravne mineralne
vode Radenska Classic Kraljevi vrelec, je ugotovljena
velika biorazpoložljivost
prisotnih mineralov, ki se
zaradi prisotnega CO2 plina nahajajo v topni obliki
zato se lahko neposredno
absorbirajo v kri.
Tudi prehrana bogata z
zelenjavo in sadjem igra
pomembno vlogo pri razkisanju telesa, vendar je dodaten vnos bazičnih mineralov zaželen, saj je vsebnost mineralov v zelenjavi
in sadju, zaradi načina
pridelave in izčrpanosti
tal, nizka.
Irena RAUTAR
9
Poslovanje
Poslovanje
PEPSI COLA V SLOVENĲI
Pepsi Cola in Coca Cola sta dva
najmočnejša globalna igralca
na področju gaziranih brezalkoholnih pĳač. Pri tem je Pepsi
veliko bolj kot v Evropi prisoten
v obeh Amerikah ter v velikem
delu Azĳe in Afrike. Coca Cola
pa ima najmočnejše pozicĳe
prav v Evropi.
know how oz. znanje tako
v proizvodnji kot tudi v
marketingu in prodaji
Zakaj je leto 2010 za Radensko
prelomno glede Pepsĳa?
Leto 2010 je prelomno zaradi tega
ker je testno za Radensko. Zaradi
nezadovoljstva PEPSICA s prodajnimi rezultati predvsem v zadnjih
5 letih, je bil za leto 2010 s strani
Pepsica, Radenski dan pogoj. Če
želimo zadržati pravico do polnitve in prodaje Pepsi proizvodov v
Slovenĳi, moramo resnost svojih
namenov pokazati z dobrimi prodajnimi rezultati.
Kaj ima PEPSICO od prodanih
proizvodov v Slovenĳi?
Dobiček od prodanih količin surovine-to je koncentrata za Pepsi
Colo. Ker je njihov dobiček vezan
na količine koncentrata-ta pa seveda od količin ki jih mi prodamo, je razumljiv njihov pritisk na
prodajo Pepsĳa.
Kaj ima Radenska od PEPSICA?
globalno poznan proizvod
enega od najbolj
dobičkonosnih proizvodov v
našem asortimanu
zelo dobro alternativo v
gostinstvu za izpodrivanje
Coca Cole s svojim
asortimanom
www.radenska.si
10
V Evropi je poslovna politika
PEPSICA naravnana v tej smeri, da daje licenco za polnjenje
posameznim podjetjem, ki se
ukvarjajo s polnjenjem in prodajo pĳač –tako kot je primer tudi v
Slovenĳi. Druga možnost pa je da
imajo podjetja v svoji lasti. V nobenem primeru pa vsaj v Evropi
ne vlagajo veliko v trg, temveč je
ta strošek več ali manj na plečih
polnilca.
V Slovenĳi je sistem dela PEPSICA tak kot v večini držav Evrope. Radenski daje ekskluzivno
pravico polnjenja in distribucĳe
Pepsi Cole.
Testno obdobje je za Radensko
po več letih polnitev Pepsĳa, prišlo ravno v času, ki je za nas najbolj neugoden. Ne samo za nas,
temveč za celotni trg pĳač, saj
zaradi ekonomskih razmer pada
prodaja skorajda vseh kategorĳ
pĳač. Od tega so prav gazirane
pĳače –med katere spada tudi
Pepsi med tistimi ki jih je kriza
najbolj oklestila. Posledice gospodarsko-ekonomskih razmer,
vedno večje število brezposelnih
in posledično manjša kupna moč
prebivalstva, se odražajo močneje kot smo predvidevali.
Kako kaže Pepsĳu v Slovenĳi
v 2010?
Kljub krizi, zelo dobro. Do sedaj
smo prodali večje količine Pepsĳa kot v celotnem lanskem letu,
dosegli pa bomo tudi rekord prodanih količin v zadnjih 10 letih.
Z rezultati smo lahko še posebej
zadovoljni, saj jih dosegamo, kot
že rečeno, navkljub padcu prodaje kategorĳe tovrstnih pĳač.
Tudi predstavniki PEPSICA, ki so
bili na rednem letnem obisku pri
nas konec oktobra, so bili z rezultati našega dela zadovoljni in
nam podaljšali pravico polnitve
vsaj še za eno leto. Da pa bi to
pravico zadržali tudi dolgoročno,
moramo rast prodaje izkazovati
tudi vnaprej.
Prodaja Pepsĳa v Slovenĳi od leta 1999 glede na distribucĳo (retail, horeca)
Poslovanje
Kaj je doprineslo k dobrim
letošnjim rezultatom?
Predvsem celovit pristop k aktivnostim pospeševanja prodaje
v kombinacĳi z oglaševanjem,
tako v trgovini kot v gostinstvu.
Zaradi testnega leta je bilo v te
aktivnosti vloženo nekoliko več
sredstev,kot prejšnja leta, k dobri realizacĳi pa je prav gotovo
doprinesla tudi maksimalna angažiranost in pozitivna naravnanost vseh sodelavcev v Radenski,
v gostinskem delu pa tudi sodelavcev s strani HORECE PLG.
V letošnjem letu smo pridobili
novega kupca, to je LIDL za katerega polnimo ekskluzivno 2L
plastenko Pepsĳa. Če izpostavim
samo nekatere aktivnosti;
v trgovini
– povečanje vidnosti z
displeji, paletnimi ovoji
– posebna etiketa v
znamenju nogometa za
1,5L in 0,5L PET
– posebna pakiranja
šestorčkov v poletnem
obdobju 5+1 gratis in v
novoletnem času 4+2 gratis
– nagradna igra Pepsi v
Mercatorju
– oglaševanje na Sparovih
senzormatikih
– promocĳe z obdarovanjem
kupcev (nogometne žoge,
kozarci Pepsi,..)
Poslovanje
Oglaševanje na senzorjih v Intersparih
11
Potencial Pepsĳa v Slovenĳi raste.
Kolosej Ljubljana
Indeks potrošnje kategorĳe gaziranih brezalkoholnih pĳač in Pepsĳa za 2010/2009 v Slovenĳi
v gostinstvu
– v Kolosejih in njihovem
zabaviščnem centru Arena
smo v celoti zamenjali
Coca Colo (CC) s Pepsĳem
in Fanto z ORO
– v nekaterih top in image
lokalih smo zamenjali CC
s Pepsi (Alaya-Portorož,
Primavera –Izola,….)
– na prireditvah v okviru
asortimana PLG zamenjali
CC s Pepsi
Mojca POVH
Poslovanje
Poslovanje
RADENSKA NA KOSOVEM
Kosovo je država, kjer živi nekaj čez dva milĳona ljudi, predvsem Albancev, pa tudi Srbov, Turkov, Romov, Goranov, Bosancev in drugih etničnih skupnosti.
Svojo neodvisnost so razglasili 17. februarja 2008, in so kljub nasprotovanju in protestu Srbĳe in Rusĳe v naslednjih dneh prejeli potrditev
svoje neodvisnosti tako s strani svetovnih velesil (ZDA, Velika Britanija, Nemčĳa, Italĳa, Francĳa, Republika Kitajska, Avstralĳa…), kot tudi s
strani ostalih držav, med njimi tudi Slovenĳe in Hrvaške.
12
Vendar pa se je naša pot sodelovanja z Kosovim začela že par let prej,
natančneje leta 2002.
Od takrat naprej zelo uspešno sodelujemo z našim partnerjem, podjetjem Liridoni P.O. Dečane, ki poleg
uvoza naših proizvodov skrbi še za
uvoz Laškega piva na trg Kosova.
Kljub temu, da Kosovo v ekonomskem pogledu zaostaja za svojimi
sosedami, še večji razkorak pa je
med njimi in evropsko Slovenĳo,
je prodaja naših proizvodov na Kosovo več kot odlična. Prejšnje leto
smo tako na Kosovo prodali več kot
milĳon litrov naših pĳač, od tega
kar 2.532.960 stekleničk Radenske Classic 0,25l. Ko primerjamo
to številko z lani prodanimi stekleničkami našega Classica 0,25l v
Slovenĳi (2.462.057 kosov), hitro
lahko ugotovimo, da je kultura pitja
na Kosovem precej drugačna kot pri
nas. Vsakdo, ki bo ob njihovi dnevni
kavi pozabil še naročiti »mineralnu
vodu«, bo sprejet s čudnim pogledom. V njihovih očeh sta kava in
naša Radenska Classic skupaj idealna kombinacĳa, kot mlado vino
in Radenska v času martinovanja v
našem okolišu.
Ob predpostavki, da je kosovsko gospodarstvo ubobožano, da je večina
mladih nezaposlenih in da so skorajda vse investicĳe posledica tujih
vlaganj in tujih lastnikov, velja, da
je prebivalstvo cenovno zelo občutljivo. Na srečo pa slovenske izdelke
na Kosovem, kljub višji ceni, prebivalstvo zelo ceni, predvsem zaradi
dveh dejavnikov: kvaliteta in tradicĳa. Tako se lahko na kosovskem
tržišču z dobro prodajo pohvalĳo
tudi ostala podjetja v Grupacĳi PLG,
Radenska ob kavi je na Kosovem zakon!
tako v prodaji piva, ledenih čajev kot
tudi sokov. Pivovarna Union je prav
zaradi možnosti rasti in povečanja
distribucĳe pred leti kupila delež
Pečke pivovare, najbolj znane domače pivovarne. Pečka pivovarna bo
poleg polnjenja svojih piv in Unionovih ledenih čajev polnila tudi svojo
vodo in gazirano vodo v stekleničke,
imenovano Akull. Čeprav lahko pričakujemo dodatno konkurenco, verjamemo v kvaliteto, moč in tradicĳo
naših treh srčkov, ki so prav gotovo
na Kosovem pustili svoj pečat.
Letos smo skupaj z uvoznikom Kosovskim kupcem ponudili tudi naše
funkcionalne vode, proizvode Radenske Plus. Kljub temu, da imajo
naši »južni prĳatelji« zelo radi sladke pĳače, se tudi pri njih vedno bolj
čuti težnja po vedno bolj zdravem
in športnem življenju. Ravno zaradi
tega verjamemo, da so proizvodi R+
idealni za poučevanje kosovskega
prebivalstva o zdravem življenju,
poleg dejstva, da na trgu v tem segmentu še ni preveč konkurence in
gneče cenenih domačih proizvodov. V začetku naslednjega leta
zato tudi načrtujemo TV kampanjo
proizvodov Radenske Plus na lokalnih televizĳah.
Na žalost je bila neuspešna naša
prĳava na natečaj Italkfora na Kosovem za oskrbo z gazirano in negazirano mineralno vodo, kjer smo
»pogoreli« predvsem zaradi cene.
Kljub naši kvaliteti in prepoznavnosti je bila na koncu izbrana lokalna,
cenejša voda.
Prepričani smo, da bomo tudi letošnje leto s prodajo na Kosovo dosegli rast, kot jo dosegamo že par
zadnjih let. V naslednjem letu pa
bomo poskušali razširiti asortiman
Radenskinih proizvodov za Kosovsko tržišče, predvsem s ponudbo
naših ledenih čajev, polnjenih v
Bosni. Verjamemo, da je brend Radenska na Kosovem prepoznaven
in cenjen, ter da bodo naši trĳe
srčki med kosovskih prebivalstvom
utripali še naprej s tako vnemo, kot
utripajo danes…
Primož JAKELJ
Novo na trgu
Novo na trgu
RADENSKA NATURELLE
V PRIROČNI EMBALAŽI
ZA OTROKE
Zelo pomembno je, da otroke že od malih nog naučimo, da je najboljša
pĳača za odžejanje voda. Otroci so namreč izredno dovzetni za spremembe, le znati jih moramo motivirati. Ravno zato smo pri Radenski
naravno mineralno vodo Radenska Naturelle ponudili v manjši embalaži 0,33 L, primerni za otroke – JUNIOR SIZE. Na ta način smo izpopolnili
družino Radenska Naturelle, ki je tako na prodajnih policah v plastenkah naslednjih velikosti: 0,33 litra, 0,5 litra, 0,75 litra in 1,5 litra. Na voljo je tudi v stekleni embalaži, in sicer poleg klasične litrske steklenice
v elegantnih 0,25- in 0,5-litrskih stekleničkah.
Voda je za otroke koristna zaradi
številnih razlogov. Vpliva na pravilen razvoj in rast, organizmu pa
pomaga, da hitreje prebavi in lažje
izloči telesu škodljive snovi. Ker so
otroci čez dan zelo aktivni, jim moramo sproti nuditi zadostno količino vode, saj se bodo tako dejansko
odžejali na zdrav način, obenem
pa se bodo tudi boljše počutili in
izboljšali svojo koncentracĳo. Ker
je voda nevtralnega okusa in nima
kalorĳ, je primerna izbira za zdrav
življenjski slog.
Pitje vode ima pri otrocih ugodne
učinke tudi na zobe, saj z zaužitjem
vode splaknemo usta in odpravimo
ostanke hrane iz ust, kadar nimamo
pri roki zobne ščetke. Pitje vode je
zato še posebej priporočljivo po zaužitju sladkarĳ, ki močno vplivajo
na okvare zob.
Negazirana naravna mineralna voda Radenska Naturelle je zaradi
Otroški bazar v Ljubljani.
svoje sestave primerna za številne
priložnosti. Ne vsebuje kalorĳ, je
nevtralnega okusa in vonja, poleg
tega pa vsebuje naravno raztopljene mineralne snovi, ki jih naš organizem nujno potrebuje, a jih ne
zmore proizvajati sam. Posebna je
tudi zaradi svoje starosti, saj je nastala že pred 12.000 leti. Ves ta čas
je globoko pod zemljo ostala nedotaknjena in neoskrunjena. Njeno
kakovost potrjujeta prejeti laskavi
Veliki in mali ...
mednarodni priznanji in sicer certifikat za zagotavljanje kakovosti in
varnosti proizvodov ameriškega neodvisnega podjetja NSF ter Grand
Gold Award na mednarodnem ocenjevanju Monde Selection 2008.
Lansiranje našega malčka JUNIOR
SIZE v mesecu septembru smo podprli s številnimi aktivnostmi tako na
prodajnih mestih, v okviru posebnih prireditev (Otroški bazar 2010,
Sejem AGRA 2010) in z objavami v
primernih revĳah.
Prepričani smo, da smo z Radenska Naturelle Junior Size ogreli srca naših najmlajših in tudi njihovih staršev, predvsem na podlagi
zagotavljanja kakovosti in zdrave,
ustrezne izbire. Na nas je, da tako
tudi ostane, ker le tako bodo malčki
ostali zvesti proizvodom Radenske
tudi ko odrastejo.
Lea ŽBONTAR ZVER
Vesna ŠAVEL GEDER
13
Træno komuniciranje
NAGRADNE IGRE
RADENSKE V LETU 2010
IN SREČNI NAGRAJENCI
v hotelu Ferienalm v Schladmingu
+ smučarske karte) je prejela Darja
Ferk iz Sladkega vrha.
2. nagrada: 1x vikend paket v Zdravilišču Radenci za 2 osebi je prejel
Marjan Žargi iz Slovenske Bistrice.
3. nagrada: 1x družinsko kopanje v
Zdravilišču Radenci (2 odrasla + 2
otroka) je prejela Saša MLEKUŽ iz
Novega mesta.
»PEPSI NAGRAJUJE!«
»OAZA OSVEŽUJE,
SKUTER PODELJUJE«
V okviru pospeševanja prodaje priljubljene Pepsi cole smo v Radenski
med 1. in 31. decembrom lanskega
leta v večjih trgovinah Spar in Interspar v Slovenĳi pripravili nagradno
igro PEPSI nagrajuje!. Nagradno igro
smo pripravili v sodelovanju z Zdraviliščem Radenci in turistično agencĳo Kompas Pomurje in nagrade
prilagodili zimskemu letnemu času.
Žrebanje smo opravili v sredini meseca januarja na sedežu podjetja in
dobili naslednje nagrajence:
1. nagrada: 1x 7-dnevno smučanje
za 2 osebi v Avstrĳi (7x polpenzion
OazaNagradnaIgraMercatorOGLAS107x143.ai
1
175.00 lpi
Process CyanProcess MagentaProcess YellowProcess Black
15.00° 16.04.10
75.00°
0.00°
45.00°
16.04.10
09:26
09:26
Ob začetku sezone smo za naše
zveste potrošnike pripravili nagradno igro, ki je potekala od 29.4. do
25.5.2010 v vseh Mercatorjevih trgovinah v Slovenĳi. V nagradni igri
je lahko sodeloval vsakdo, ki je pravilno odgovoril na nagradno vprašanje »Kateri je nov okus Oaze?«
in nagradni kupon poslal na naslov
Radenske d.d. Da bi nagrade bile
čim bolj mamljive, smo se odločili,
da bomo podelili 3 x skuter Jonway
YY50QT-29. Skuterje smo opremili v
stilu Oaze in jih oblepili z rožicami.
Petra Grubelnik iz Radelj,
Andrej Merslavič iz Dobove,
Barbara Nemec iz Ljubljane.
Nagrajence smo povabili v Radensko na prevzem nagrad in tako so
se z nasmeškom na obrazu odpeljali s svojimi skuterji.
»ORA – OPROSTI
POMARANČA!«
Dandanes je internet skoraj da nepogrešljiv medĳ, ki se ga večina kar
rada poslužuje. Da bi se mladim potrošnikom čim bolje približali in jim
predstavili nov okus Ore, smo skupaj z agencĳo Innovtif kreirali spletno stran www.ora.si, na kateri je od
8.5. do 8.8.2010 potekala spletna
nagradna igra. V nagradni igri so lahko sodelovali vsi, ki so v celoti odigrali spletno igro paceman in se ob
koncu prĳavili z uporabniškim imenom ter veljavnim e-mail naslovom.
Vsak teden smo s pomočjo računalniškega žreba podelili 10 Ora majic
z motivom naših junakov – pomaranče in breskve. Tako smo skozi
celotno obdobje nagradne igre poFOTO: Dani MAUKO
14
V današnjem času je na trgu velika
borba za iste potrošnike. Tako poskušamo proizvajalci za najrazličnejše načine privabiti potrošnike,
da kupujejo določene proizvode. V
letu 2010 smo skozi različne kanale pripravili nekaj nagradnih iger
ter tako obstoječim in potencialnim potrošnikom približali nekaj
naših proizvodov.
V sodelovanju z Agencĳo S 2000 smo
organizirali javno žrebanje nagrad, ki
je potekalo v Hipermarketu Mercator
Maribor. Za obiskovalce trgovskega
centra smo pripravili dogodek s plesalci, klovneso in manjšimi nagradnimi
igrami. Srečni nagrajenci so postali:
osvežuje, skuter
podeljuje
NAGRADE: 3x skuter Jonway
Nagradna igra traja
od 29
29.4.2010
2010 do 25.5.2010
25 2010
Več o nagradni igri najdete
na nagradnih kuponih in na
www.radenska.si. Nagradne kupone
najdete v vseh prodajalnah in hipermarketih
Mercator. Organizator nagradne igre je
Radenska d.d. Radenci.
Tako so se v lep sončen dan s skuterji nagradne igre Oaza odpeljali srečni nagrajenci.
FOTO: Dani MAUKO
OSVEŽI
SVOJ
SVET
NAGRAJUJE
.AGRADE
X-AC"OOK0RO
XI0ODNANO
XMAJICA0%03)
9H¦RQDJUDGQLLJULQDMGHWHQDQDJUDGQLK
NXSRQLKLQQDZZZUDGHQVNDVL
1DJUDGQHNXSRQHQDMGHWHYYVHK
SURGDMDOQDKLQKLSHUPDUNHWLK0HUFDWRU
2UJDQL]DWRUQDJUDGQHLJUHMH
5DGHQVNDGG5DGHQFL
1DJUDGQDLJUDWUDMD
ODDO
Jože Letnik prejemnik prve nagrade Pepsi – Las Vegas
»PEPSI – OSVEŽI SVOJ SVET«
tem dodatno motiviramo za prodajo
naših proizvodov. Nagradna igra je
potekala v času od 8.7. do 3.9.2010.
Za sodelovanje v nagradni igri so
morali natakarji pridno zbirati zamaške Pepsi 0,25 L stekleničke. Za
vsakih 100 zamaškov, ki so jih poslali na naš naslov, so prejeli Pepsi
majico, istočasno pa so sodelovali
v žrebu za mamljive nagrade.
»ZBIRAJ ZAMAŠKE PEPSI IN
OSVOJI PRIVLAČNE NAGRADE«
Kar precejšen del proizvodov prodamo v gostinstvu. Tako smo se odločili, da priredimo nagradno igro
tudi za gostince in natakarje in jih s
Darja Ferk ob prejemu nagrade 7-dnevno smučanje v Schladmingu.
15
1. nagrado: 5-dnevno potovanje v
Las Vegas za dve osebi (4x nočitev z
zajtrkom v hotelu 5***** + letalske
karte) je prejel Jože Letnik iz Lenarta
v Slovenskih goricah.
2. nagrado: rafting na Soči za 10 oseb
je prejela Štefica Malajner iz Hoč.
Vesna ŠAVEL GEDER
FOTO: Dani MAUKO
Med 5.8. in 31.8.2010. smo v sodelovanju z Mercatorjem izvedli
nagradno igro »Pepsi – Osveži svoj
svet« Tudi tokrat smo z atraktivnimi
nagradami hoteli privabiti čim več
potrošnikov k sodelovanju. Sodelovali so lahko vsi, ki so na nagradni kupon izpisali Ean kodo izdelka
Pepsi 1,5 L in kupon poslali k nam. V
nagradni igri smo podelili: 1 x MacBook, 5 x iPod in 10 x majica Pepsi.
Žrebanje je opravila tričlanska ko-
misĳa na sedežu podjetja. In tako
smo dobili srečne nagrajence:
Nagrado 1x MacBook Pro je prejel Janez Kološa iz Puconcev.
iPod nano je prejelo naslednji 5
nagrajencev:
Nataša Nuzdofer iz Škofljice, Slavica Lepoša iz Murske Sobote, Oto
Kac iz Maribora, Monika Jaklič iz Krmelja, Boštjan Pintar iz Bleda.
FOTO: Dani MAUKO
delili 130 Ora majic. Na koncu še je
potekalo zaključno žrebanje, kjer
smo podelili igralno konzolo Nintendo Wii Sport.
Marjan Žargi s soprogo – vikend paket
v Zdravilišču Radenci za 2 osebi.
Zeleno srce Radenske
SONČNA ENERGĲA
Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive
energĳe. Čist in donosen vir, ki nam lahko zagotovi pomemben del
energĳe za naše potrebe. To je energĳa, ki se obnavlja. Zato, mora
biti cilj izkoriščati to energĳo v največjem možnem obsegu. Sončno
energĳo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode, ogrevanje
bazenov in za proizvodnjo elektrike za osvetljevanje in hišne porabnike. Sončna energĳa je energĳa prihodnosti, njeno uveljavitev pa ovira
le draga cena v primerjavi z konvencionalnimi viri energĳe.
16
Kako lahko sončno energĳo
uporabljamo?
Da bi sonce lahko čim boljše izkoriščali moremo vedeti zakaj, kako
in kje bomo to energĳo pridobivali in jo uporabljali, ker za razliko
od kovencionalnih goriv/virov, ki
smo jih navajeni, z sončno energĳo nismo oskrbovani preko žic
ali pipe. Vedeti moramo koliko
energĳe potrebujemo in koliko
sonca nam je na razpolago. Količina sončne energĳe je odvisna
od letnega časa in lokacĳe.
Stanje v Slovenĳi
Celoten potencial sončnega sevanja za Slovenĳo znaša približno
23000 TWh, kar je nad 300-krat
več kot znaša raba energĳe. Študĳe kažejo, da je razpoložljivo pri
obstoječih tehnologĳah približno
960 GWh na leto, kar je enako
približno polovici slovenskega
deleža proizvodnje električne
energĳe iz Nuklearne elektrarne Krško, oziroma dobri tretjini
letne elektrike iz Dravskih elektrarn. Danes izkoriščamo le približno 28 GWh, kar je le 3 % ocenjenega tehničnega potenciala.
V zimskem čadu, ko je potreba
po ogrevalni energĳi največja,
dobimo pa žal le približno 10−15
% celotne letne količine sončne
energĳe. Podatki o letnem številu ur sončnega obsevanja za
nekatere slovenske kraje za leto
1993 kažejo, da bistvenih razlik
v trajanju osončenosti ni, razen
seveda v primorskem delu:
NAČINI IZKORIŠČANJA SONČNE
ENERGĲE
Pasivne solarne zgradbe
Pasivno sončno ogrevanje in
hlajenje igra pomembno vlogo v
današnjih zgradbah. Izkoriščanje
sončne energĳe v zgradbi poteka
običajno preko zidov, oken, tal in
streh, z dodajanjem elementov
in površin s katerimi reguliramo
ogrevanje, ki ga povzročajo sončni žarki. Za pasivno hlajenje, pa
zmanjšamo vpliv sončnih žarkov
z zasenčevanjem ali z ventilacĳo.
Optimizacĳa prehoda dnevne
svetlobe skozi okna, za osvetljevanje prostorov, tudi veliko pripomore k prihranku energĳe.
Pasivno sončno ogrevanje stavb
poteka tako, da pri prehodu sončne svetlobe skozi okna zadene
določene predmete (tla, zidove,
okno), v katere se absorbira in
pretvori v toploto. Cena postavitve pasivne solarne zgradbe je
lahko povsem primerljiva s ceno
»klasično« zasnovane zgradbe.
Nemške študĳe in njihove praktične izkušnje, navajajo vrednosti
prihrankov od 70−90%. V razvoju so tudi hiše z letnim shranjevanjem toplote, ki se bodo približale nični porabi. Na ta način
bo možno graditi »zero energy
houses«; hiše v katerih bo ob popolni uveljavitvi bioklimatskega
pristopa k projektiranju zgradb in
Letno število ur sončnega sevanja v nekaterih
slovnskih krajih leta 1993
1958
POSTOJNA
2332
PORTOROŽ
NOVO MESTO
1944
MURSKA SOBOTA
1935
MARIBOR
1893
LJUBLJANA
1891
CELJE
1899
0
500
1000
1500
20002
2500
[ur leto]
uporabi najnovejših materialov
in naprav, kot npr. stekel s spremenljivimi optičnimi lastnostmi,
hiša delovala sama zase. Treba
je tudi opozoriti, na visoko raven
bivalnega udobja in izboljšana
kakovost življenja, ki jo nudi taka
(pasivna solarna, ekosolarna, bioklimatska) zgradba.
Sončni kolektorji
Ogrevanje sanitarne vode s sončnimi kolektorji je dokaj razširjeno, ogrevanje objektov pa se,
zaradi potrebe po večjih absorbcĳskih površinah in akumulacĳah
ogrevalne vode, uveljavlja šele v
zadnjem času. Srce sončnih kolektorjev je črna površina, ki pretvarja sončno energĳo v toploto.
To toploto se potem prenese za
takojšno ogrevanje ali se jo shrani za kasnejšo uporabo. Za prenašanje se uporablja voda, antifriz ali v časih tudi zrak.
Poleti je energĳa sonca največja,
tako lahko sanitarno vodo ogrevamo s praktično samo sončno
energĳo. Pozimi je sončne energĳe manj, vendar lahko v primerno zasnovanem sistemu kljub
temu prispeva doberšen delež k
ogrevanju sanitarne vode.
Mnenje, da s sončnimi kolektorji
ni smiselno ogrevati objekta ne
drži popolnoma. Po izkustvih v
Nemčĳi in Skandinavĳi je ogrevanje s kolektorji sprejemljivo v
objektih s toplotnimi izgubami
do 45W/m2 bivalnega prostora.
Sončne celice
Ravno tako kot sončni kolektorji,
spreminjajo sončno svetlobo v toploto, sončne celice spreminjajo
energĳo svetlobe direktno v elektriko. Narejene so iz silicĳa, iz
drugega po vrsti najbolj razširjenega elementa v zemeljski skorji.
Elektriko proizvajajo dokler na
soki stroški investicĳe, in neinformiranost pogosto odvračajo ljudi
od njene uporabe. Ampak cene se
z leta v leto znižujejo, tako da bo
morda v bližnji prihodnosti s sposobna tekmovati s konvencionalnimi energetskimi viri. njih seva sončna svetloba, skoraj
ne potrebujejo vzdrževanja, ne
onesnažujejo in ne povzročajo
hrupa, zato je proizvajanje elektrike na ta način najčistejše in
najbolj varno. Njihova življenjska
doba je 20 do 30 let.
Toplotna črpalka
Fizikalni princip delovanja toplotne črpalke je enostaven in ga
že dolgo uporabljamo pri hladilnih napravah. V toplotni črpalki
se nahaja uparjajoča se snov, ki
okolici odvzema toplotno energijo in jo med kondenzacĳo oddaja
drugemu medĳu. Kot toplotni vir
lahko toplotna črpalka izkorišča
toploto okoliškega zraka, talne
in površinske vode, zemlje in
drugih medĳev. Toplotne črpalke lahko uporabljamo tako za
pripravo tople vode, kot tudi za
ogrevanje objekta, samostojno
ali v kombinacĳi z ostalimi sistemi. Največkrat imajo vgrajen tudi
električni grelnik, s katerim lahko po potrebi dogrevamo vodo. Cena sončne energĳe
Solarna energĳa še vedno spada
med zelo drage vire energĳe. Vi-
Sončna energĳa prĳazna
za okolje
Dejstvo je da v današnjih dneh
porabimo vse preveč fosilnih
goriv, ki pa zelo slabo vplivajo
na okolje. Vpliv tople grede, prevelike emisĳe CO2, onesnaženje
zraka in nastajanje ozonske luknje so posledice, ki jih ta goriva
puščajo za seboj. Da bi naš planet obvarovali pred nadaljnjim
uničevanjem, je treba naš način
pridobivanja energĳe prilagoditi
naravnemu ritmu zemlje in njenim ekosistemom. Ena od rešitev
je izkoriščanje sončne energĳe. Reference:
http://www.fmf.uni-lj.
si/~jaglicic/solar.htm
http://www.gi-zrmk.si/oddelki/
energĳa/sse.htm
http://www.ljudmila.org/rom/
energ/son-pas.htm
Tadeja FILIPIČ
17
Poslovanje
Poslovanje
TRG EMBALIRANIH VOD V EVROPI
IN SLOVENĲI
Uživanje embaliranih vod predvsem v obdobju zadnjega desetletja dobiva čedalje večje razsežnosti, tako v
evropskem kot slovenskem merilu. Tako je npr. povprečni Slovenec v letu 2001 popil 49,6 L embalirane vode,
v letu 2009 pa že 56 L (izvzete večje embalažne enote > 10 L). Za primerjavo je povprečni Evropejec v letu 2001
popil 86,9 L, v letu 2009 pa že 104 L.
18
Gospodarska kriza zadnjih let
je po podatkih Canadeana rahlo
vplivala tudi na segment embaliranih vod, vendar ni prišlo do
pomembnega upada prodaje oziroma potrošnje na nivoju Evrope.
Potrošnja embalirane vode v letu
2009 je na evropskem nivoju znašala 51 640 mio L, kar v celotni kategorĳi brezalkoholnih pĳač predstavlja 44 %.
Povprečna potrošnja embalirane
vode na prebivalca Evrope je v letu 2009 znašala 104 L, pri čemer
so razlike med posameznimi državami zelo velike, kot je razvidno
iz grafikona. Najmanjšo potrošnjo na prebivalca je imela Finska
(16,2 L), največjo Italĳa (189,1 L),
medtem ko je za primerjavo povprečni Slovenec v letu 2009 popil
56 L embalirane vode.
Statistika prodaje in potrošnje v
Slovenĳi za obdobje 2004−2009
kaže rahlo drugačne trende kot
veljajo v povprečju za Evropo,
predvsem glede deleža gaziranih
embaliranih vod, ki je v Slovenĳi
v primerjavi z Evropo večji od deleža negaziranih vod. Za Slovenĳo je značilna visoka potrošnja
embaliranih vod večjih volumskih
enot, > 10 L oz. B-HOD vode in sicer znaša 13 % celotne potrošnje
vseh embaliranih vod, medtem
ko je ta delež za celotno področje
Evrope le 4,2 %.
Lea ŽBONTAR ZVER
Vir podatkov:
Canadean in European Federation of
Bottled Water (EFBW)
Tabela: Prodaja embaliranih vod v državah EU za obdobje 2004−2009
EU1 (24 držav)
2004
2005
2006
2007
2008
2009
EMBALIRANE VODE2
47 322,5 48 938,2 51 182,4 51 670,1 51 712,7 51 636,6
(mio. L)
Vrsta emb. vode (%)
Naravna mineralna voda
84,0
83,8
84,0
84,8
84,4
84,7
Izvirska voda
12,7
12,9
12,9
12,7
12,4
12,6
Namizna voda
3,3
3,2
3,1
3,0
2,8
2,7
Gaziranost(%)
54,8
55,6
55,9
56,5
56,5
56,4
Tihe-negazirane
45,2
44,4
44,1
43,5
43,5
43,6
Gazirane
Potrošnja na prebivalca
97,1
100,0 104,2 104,7 104,3 104,0
(L/leto)
B-HOD3 (> 10 L) VODA
1 800,4 1 911,5 2 104,7 2 221,4 2 303,8 2 270,0
(mio. L)
1
2
3
zajete naslednje države: Slovenĳa, Avstrĳa, Belgĳa, Bolgarĳa, Češka, Danska, Estonĳa,
Finska, Francĳa, Grčĳa, Irska, Italĳa, Latvĳa, Litva, Madžarska, Nemčĳa, Nizozemska,
Poljska, Portugalska, Romunĳa, Slovaška, Španĳa, Švedska, Velika Britanĳa
zajemajo embalirane vode volumskih enot do 10 litrov, torej brez B-HOD3 vode
B-HOD (Bulk-home / office delivery) embalirane vode volumskih enot > 10 L
Op.: vsi podatki v zeleno osenčenem področju tabele se nanašajo na embalirane vode
brez B-HOD vode!
Tabela: Prodaja embaliranih vod v Slovenĳi za obdobje 2004–2009
1
2
Slovenĳa
2004
2005
2006
2007
2008
2009
EMBALIRANE VODE1 (mio. L)
Vrsta emb. vode (%)
Naravna mineralna voda
Izvirska voda
Namizna voda
Gaziranost (%)
Tihe-negazirane
Gazirane
Potrošnja na prebivalca (L/
leto)
B-HOD2 (> 10 L) VODA (mio. L)
103,8
105,2
112,2
112,8
118,2
113,2
76,5
7,6
15,9
70,8
12,3
16,9
65,3
16,6
18,1
72,9
19,1
8,1
80,2
12,2
7,6
82,1
11,2
6,7
30,0
70,0
33,5
66,5
35,5
64,5
37,9
62,1
40,8
59,2
38,4
61,6
52,0
52,6
55,9
56,1
58,7
56,0
14,5
15,1
17,0
18,8
19,5
16,9
zajemajo embalirane vode volumskih enot do 10 litrov, torej brez B-HOD3 vode
B-HOD (Bulk-home / office delivery) embalirane vode volumskih enot > 10 L
Op.: vsi podatki v zeleno osenčenem področju tabele se nanašajo na embalirane vode
brez B-HOD vode!
Lokalno
Lokalno
LOKALNE VOLITVE
V OBČINI RADENCI 2010
Za javno dobro v občini Radenci
bodo poslej za 4 leta v občinskem
svetu občine Radenci skrbeli:
Marĳa Grosman, Zlatko Mir, Jožef
Kager, Marko Vaupotič (LDS);
Jožef Toplak, Anton Šonaja,
Franc Pelcl (SDS); Janez Rihtarič,
Marĳa Kupljen (SLS); Franc
Škrobar, Janez Konrad (DESUS);
Kristjan Kučan (SD); Jasna Koren
(NLS Neodvisna lista SKUPAJ),
Erik Ivanuša (ZARES – NOVA
POLITIKA); Marĳa Marič (NOVA
SLOVENĲA); Miroslav Madon
(ŠPORT IN ZDRAVJE).
V svet Krajevne skupnosti
Radenci so bili izvoljeni:
Nikolaj Brus, Jožef Kager, Franc
Čuk, Marĳa Marič, Drago Mir,
Veronika Fašalek, Jožef Vaupotič,
Franc Rantaša, Marjan Šalamun.
V svet Krajevne skupnosti Kapela
so bili izvoljeni:
Branko Fekonja, Mojca Kocbek,
Gregor Belak, Jožef Tivadar,
Marko Vaupotič, Aleš Kaučič,
Mirko Korošak.
Za župana občine Radenci sta se
v drugem krogu volitev pomerila
Zlatko Mir (LDS) in Janez Rihtarič
(SLS). Za župana občine Radenci je
bil v drugem krogu z večino glasov
(52,17%) izvoljen Janez Rihtarič.
19
Nov občinski svet občine Radenci.
PRODAJNI PROGRAM
RADENSKE
www.radenska.si
www.radenska.si
PRENOVLJENA SPLETNA STRAN
RADENSKE
Urejena in učinkovita spletna
stran pomembno prispeva k javni podobi podjetja in blagovnih
znamk.
22
V letu 2009 je postalo jasno, da je
aktualna spletna stran Radenske
www.radenska.si, ki jo je za nas
izdelal zunanji izvajalec, postala
tehnološko in vizualno zastarela
ter vsebinsko nefunkcionalna, zato smo se odločili za njeno popolno prenovo.
Po opredelitvi naših zahtev in pregledu ponudbe smo se odločili,
da bomo projekt prenove spletne
strani izpeljali sami. Izkušnje smo
tako na vsebinskem kakor tudi
tehničnem področju pridobivali
že ob vzdrževanju obstoječe spletne strani Radenske in nekaterih
drugih projektih, kar nam je dalo
dovolj poguma, da smo se odločili
za ta korak.
Tako smo v podjetju oblikovali skupino za prenovo spletne strani, ki
jo je vsebinsko vodila Vesna Šavel, sam pa sem prevzel tehnično
izpeljavo projekta. Sodelavci na
projektu in vsebinski vodje posameznih področĳ so bili še Lea
Žbontar Zver, Irena Rautar in Milan
Verdev. Zadali smo si jasen cilj –
izdelati spletno stran, ki v ničemer
ne bo zaostajala za produktom zunanjega izvajalca – in rok izdelave
6 mesecev. Skupina je imela redne
sestanke, na katerih smo preverjali in sproti usklajevali potek projekta. Z zadovoljstvom ugotavljamo,
da je bil projekt ob zastavljenem
roku tudi uspešno zaključen.
Pri izdelavi nove spletne strani
Radenske so bile uporabljene sodobne spletne tehnologĳe in postopki, kot naprimer programski
jeziki PHP in Javascript, programska orodja Flash/Actionscript in
podatkovne strukture XML, s čimer smo ustvarili dinamično in
vsebinsko ter funkcionalno odprto spletno stran. Tako kot dosedaj, ohranjamo sistem vsebinskih
vodĳ oziroma urednikov posameznih vsebinskih sklopov in tehničnega vodje, ki skrbi za celovito in pravilno delovanje spletne
strani v celoti.
Obiskovalca že ob vstopu na
spletno stran pričakajo povzetki
zadnjih novic, povezave na produktne in ostale spletne strani
povezane z Radensko, ter menĳi,
www.radenska.si
www.radenska.si
Spoti Radenske tudi na You Tubu.
ki kažejo na pet osnovnih vsebinskih sklopov, ki jih navajamo v nadaljevanju.
PROIZVODI
Vse o naših proizvodih, vključno s
slikami, osnovnim in razširjenim
opisom, sestavo in ostalimi podatki, letaki in prodajnim programom oziroma pakiranjem. Prikaz
proizvodnega programa kakor tudi
posameznih proizvodov je izdelan
v tehnologĳi Flash/Actionscript.
PODJETJE
Osnovni in razširjeni podatki o
podjetju, sistem vodenja kakovosti, kontakti, sporočila za javnost,
zemljevid ... Tukaj bi posebej opozorili na zanimivi rubriki Zgodovina in Fotogalerĳa, kjer boste našli
stare fotografije, etikete in druge
zanimivosti iz dolge in bogate
zgodovine Radenske.
AKTUALNO
Novice povezane z našimi proizvodi in dogodki v zvezi z Radensko.
VODAPEDIA…
… ali vse o vodi. V tem sklopu objavljamo bogato znanje o vodah,
ki ga premoremo v Radenski. Izraz
Vodapedia, katerega avtorica je
ga. Lea Žbontar Zver, je izpeljanka
iz znamenite Wikipedie – gre torej
za leksikon o vodi.
ZABAVA
Tukaj najdete razne zabavne in
izobraževalne vsebine, kot naprimer TV reklame Radenske iz preteklih 50 let, privlačna namizja za
računalnik, pravila in rezultate nagradnih iger, otroški kotiček … V
rubriki Igre najdete dve igri razviti
v tehnologĳi Flash/Actionscript na
temo Radenske. Vabimo vas, da ju
poskusite in se vpišete na lestvico
najboljših.
Poleg osnovne spletne strani, so
bile na novo izdelane ali prenovljene še produktne spletne strani
Ora (ora.radenska.si), Oaza (www.
oaza.si) in Radenska Plus (www.
radenska-plus.si), ki so jih izdelali zunanji izvajalci. Kot uspeh
velja omeniti, da smo v času trajanja projekta uspeli pridobiti v last
domeno oaza.si, ki je bila v preteklosti zasedena.
Takoj po zaključku prenove osnovne spletne strani smo izdelali posebno spletno mesto Radenske na
portalu YouTube, kjer so poleg večine reklamnih spotov Radenske
objavljeni še videoposnetki povezanih vsebin, športnih in ostalih
prireditev v kraju Radenci in podobno. Posnetke na tem portalu
lahko obiskovalci tudi ocenjujejo,
komentirajo in podobno, s povečano stopnjo interaktivnosti pa je
le ta še bolj zanimiv za obiskovalce. Vabimo vas, da nas obiščete
in se nam pridružite na naslovu:
http://www.youtube.com/trisrca.
Kot že rečeno, se spletna stran
tudi po dokončanju projekta prenove razvĳa naprej, saj ves čas
uvajamo izboljšave in dodajamo
nove vsebine. Poleg tega imamo v
načrtu še širitev na druge spletne
strani, povezave s socialnimi mrežami, kot npr. Facebook in drugo.
Vabimo vas torej, da obiščete našo spletno stran na naslovu www.
radenska.si in v množici vsebin
poiščete kar vas zanima, prav tako pa bomo veseli vsake pohvale,
pripombe ali ideje, ki nam jo lahko pošljete na naslov
marketing@radenska.si
ali informatika@radenska.si.
Dominik OMAR
Dominik Omar, tehnični vodja prenove
www.radenska.si
23
RADENSKA V SKRBI ZA ČISTO OKOLJE
SODELAVKE IN SODELAVCI RADENSKE UREJEVALI OKOLJE
V PODJETJU
24
Radenska ima ob svojih treh srcih
še zeleno srce. Kako tudi ne, saj je
njena dejavnost tesno povezana
in odvisna od skrbnega ravnanja z
okoljem. In kdo če ne mi, ki živimo
od neokrnjenih naravnih virov, se
bo bolje zavedal njihove vrednosti?
Na pobudo sodelavk in sodelavcev Radenske, članov sindikata
in drugih srčnih žena in mož podjetja, so sodelavci že v pomladi
letos pripravili čistilno akcĳo znotraj podjetja, kjer so na novo uredili tudi zelenice ob upravni stavbi Radenske in polepšali njeno
podobo. Za njih, za številne obiskovalce in poslovne partnerje.
Skrb za čisto okolje je v Radencih
še posebej izrazita, saj se je tako
pomladne akcĳe »Očistimo Slovenĳo v enem dnevu« v Radencih
udeležilo skoraj 400 udeležencev.
Jesenska akcĳa je v petek, 15.
oktobra 2010 navkljub megli in
jutranjemu hladu minila v dobri
volji vseh sodelavk in sodelavcev,
ki so enkrat še pokazali srčnost,
ki je lastna delavcem Radenske.
Tudi podjetja so kot hiše, kjer je
treba vsake toliko temeljito poči-
sti okrog vogalov in skrbeti da rožice dehtĳo, da je trava pokošena
in da so prostrane površine – v
našem primeru Radenske vedno
lepo urejene in čiste. Sodelavce je
za njihov trud v letošnji akcĳi podjetje nagradilo s posebnimi majicami Radenske s sloganom »Radenska v skrbi za čisto okolje«, ki
jih bodo gotovo s ponosom nosili
tudi v toplejšem vremenu. Čistilno akcĳo so zaključili z vročimi
kostanji in malico ter si na koncu obljubili, da se prihodnje leto
spet srečajo v svoji skrbi za čisto
in eko Radensko.
Milan VERDEV
Foto Dani MAUKO
Mi med seboj
Mi med seboj
ORGANIZIRANOST
IN NALOGE SINDIKATOV
RADENSKE
BOJ SINDIKATOV ZA DELAVSKE PRAVICE
Delavci, ki smo člani sindikata v
Radenski, smo letos v junĳu mesecu za naslednjih pet let izvolili
svoje sindikalne zaupnike, ki zastopamo naše interese. Število
sindikalnih zaupnikov smo – zaradi zmanjšanja članov sindikata
– iz sedem zmanjšali na pet, in so
bili izvoljeni: Breda Rožman, Marjan Čontala, Mirko Rakuša, Mirko
Štelcer in Valerĳa Zadravec. Za
predsednico sindikata sem bila
izvoljena Valerĳa Zadravec.
Dolžnost in pravica nas sindikalnih zaupnikov je, da zagotavljamo
in varujemo pravice in interese
članov sindikata, ki so zaposleni v
družbi. To pravico nam zagotavlja
tudi naš delodajalec, z obveščanjem, posvetovanjem in posredovanjem določenih podatkov. Sindikalni zaupniki smo dolžni svojo
dejavnost izvajati tako, da je organizacĳa dela čim manj okrnjena.
Kot sindikat imamo posebna
upravičenja, ki jih je delodajalec
dolžan spoštovati. Ta upravičenja
so določno zapisana v zakonu o
delovnih razmerjih. Kakor je meni
znano in iz dolgoletnih izkušenj
sindikalnega dela lahko ugotovimo, da so ta upravičenja tudi izvajana s strani vodstva družbe.
Sindikat pravice delavcem Radenske zagotavlja v dveh kolektivnih
pogodbah:
Kolektivni pogodbi plačilo za delo
in Kolektivni pogodbi za delovna
razmerja. Obe kolektivni pogodbi zagotavljata večje pravice kot
jih kot minimum določata Zakon
o delovnih razmerjih in za druž-
bo veljavna Kolektivna pogodba
za kmetĳstvo in živilsko industrijo Slovenĳe. Doslej s sklenitvĳo
podjetniške kolektivne pogodbe
nimamo problemov z delodajalcem, zato utemeljeno pričakujem,
da bosta ti kolektivni pogodbi,
ki potečeta 31. 1. 2011, tudi dalje
sklenjeni v vsebini, ki bo zagotavljala najmanj enake pravice kot
doslej.
Čeprav vsi ne boste delili mojega mnenja, moram priznati, da
vodstvo Radenske zagotavlja uresničevanje sprejetih kolektivnih
pogodb (redno izplačilo plač, regresa za letni dopust, dodatkov
za delo v posebnih pogojih dela,
in dr.) Prav je, da z obstoječim stanjem ne moremo biti povsem zadovoljni in moramo vedno znova
skrbeti za še višji standard naših
delavcev. Ne gre za prezreti krutega dejstva, da živimo v času in
kraju, ko gospodarske in druge
razmere ne dovoljuje vsega in vsakomur, saj se družba mora tudi
razvĳati na vseh področjih. V tem
času moramo tudi sindikati biti
včasih bolj strpni in postaviti meje
svojih zahtev. To smo v Radenski
vselej znali.
Ne le razmere v državi in v svetu,
temveč tudi obstoj lastništva posredno vpliva na naše želene zahteve. Smo v Skupini PLG, smo del
te družbe. Treba je in vedno bolj
bo to treba, prilagajati se ciljem
in usmeritvam vseh v to skupino
povezanih družb. Nismo več sami
in verjetno ni nobene možnosti,
da bi kdaj tudi bili, zato moramo
svoja razmišljanja usmeriti v koncernska razmišljanja. To pa je in
bo najtežje! To kar naj bolj skrbi
nas zaposlene, je seveda ohranitev delovnih mest v družbi. Zagotavljam vam, da bo enaki ali večji količinski prodaji, delavcev ni
preveč, zato se za delovna mesta
ob takšnem stanju ni treba bati.
Delavci Radenske znamo delati in
noben pameten lastnik ne odpušča delavcev, ki mu prinašajo dodano vrednost. In to dodano vrednost zagotavljamo v Radenski.
Zaenkrat »boj« za delavske pravice naših delavcev ni upravičen.
Vedno smo se znali dogovoriti v
vodstvom Radenske in doslej je to
vodstvo imelo tudi čut za modrost
dogovoriti se. Kot predsednica
sindikata si želim, da bi tako ostalo tudi naprej ali bilo še celo bolje. Ne želim si konfliktov, želim si
rešitev. Zato »citiram.:… Obstaja
samo ena pot: razumeti zgodbo
druge strani in pojasniti svojo.
Razumevanje in pojasnjevanje ne
vsebuje sodb, obsodb, domnev,
nasprotovanj,dokazovanja in proti dokazovanja«*
Valerĳa ZADRAVEC
* (Tatjana Zidar Gale, HRM 6/2008, str. 37)
25
Varstvo pri delu
POROČILO
Zdravstveni pregledi delavcev
Radenske d.d.
O STANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, POŠKODBAH
PRI DELU ZA OBDOBJE JANUAR – JUNĲ 2010, V PODJETJU
RADENSKA D.D.
V obdobju 1−6/2010 se je zdravstvenih pregledov udeležilo 131 delavcev družbe, od vseh pregledanih delavcev jih je 89 delavcev sposobno
za svoje delo. Za delo z omejitvami
je zmožnih 42 delavcev. Omejitve se
pri omenjenih delavcih nanašajo na
prepoved dela v prekomernem hrupu in dviganju težjih bremen.
Na osnovi rezultatov zdravstvenih
pregledov je ugotovljeno, da zdravstveno stanje delavcev ni zadovoljivo. Rezultati prikazujejo nadaljevanje neugodnih trendov; prevelika
telesna teža, kadilci, povišan krvni
tlak, povišan krvni sladkor.
Zdravstvena služba, ki je opravila
zdravstvene preglede priporoča:
redno spremljanje zdravstvenega stanja,
Povzetek nekaterih aktivnosti dela iz področja varnosti in zdravja
pri delu v obdobju januar – junĳ
2010.
Usposabljanje delavcev iz varstva
pri delu
26
Varstvo pri delu
Redno usposabljanje iz varnosti
in zdravja pri delu je sestavni del
ciljev, ki so bili postavljeni, ter jih
opredeljuje tudi zakonodaja. Vsi zaposleni delavci v podjetju so usposobljeni za delo na varen način. V
prvi polovici tega leta je bilo izvedenih 10 enodnevnih seminarjev
usposabljanja iz varnosti in zdravja
pri delu in požarnega varstva, na
katerih je bilo prisotno 131 delavcev in 23 delavcev, ki so opravljali
periodično usposabljanje za voznike viličarjev. Po končanem usposabljanju so uspešno izvedeni preizkusi znanja usposobljenosti iz varnosti pri delu in požarne varnosti.
Vsi udeleženci so uspešno opravili
pismeni in praktičen preizkus usposobljenosti iz varnosti pri delu in
požarne varnosti.
Usposabljanje iz varnosti in zdravja
pri delu in požarnega varstva se je
izvajalo tudi v mesecih maju in junĳ
(4 termini), na katerih so bili prisotni predvsem dĳaki oz. študenti, ki
so izvajali počitniško delo oz. obvezno prakso.
Nesreče pri delu v obdobju januar
– junĳ 2010
V obdobju 1−6/2010 se je v podjetju Radenska d.d. dogodilo 5 nesreč
pri delu, ki so okategorizirane kot
lažje nesreče. Nesreča pri delu so
bile raziskane in prĳavljene na Inšpektorat RS za delo.
Upoštevajoč podatke predhodnega
leta je prisoten porast števila nesreč,
v primerjavi z preteklimi obdobji. Na
porast nesreč pri delu vplivajo predvsem ekonomski razlogi (zavarovalnina – odškodnina), saj so nesreče
pri delu kategorizirane kot lažje.
Prikaz gibanja števila poškodb v obdobju 1991−1−6/2010
Število poškodb
Leto
povpr.
91−95
povpr.
96−00
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
1−6 2010
Število izgubljenih delovnih dni
Skupaj
na delovnem
mestu
na poti
Skupno število
izgubljenih
delovnih dni
26,4
28,4
2,9
592,1
486,5
105,6
23,4
20,6
2,8
492,6
403,6
89
18
19
20
18
21
16
21
12
11
1
5
16
16
16
16
20
13
19
12
11
1
5
2
3
4
2
1
3
2
0
0
0
0
502
411
468
443
595
426
328
180
206
−
32
311
316
348
402
471
404
310
180
206
−
32
191
95
120
41
124
22
18
0
0
0
0
Kontrolni pregledi varnih delovnih
razmer
Zagotavljanje periodičnih pregledov,
preizkusov delovnih priprav in naprav
V obdobju januar – junĳ 2010 je
bilo izvedeno 11 rednih kontrolnih
pregledov ugotavljanja stanja razmer varstva pri delu in izpolnjevanju predpisov iz varnosti pri delu.
Delavci, ki vodĳo in nadzirajo dela
v podjetju so bili opozorjeni na ugotovljene nepravilnosti.
V obdobju 1−6/2010 je bilo izvedeno
pregled strojev in naprav (124 strojev
in naprav). Za vse pregledane stroje
so bila izdana ustrezna poročila.
Pregledi strojev in naprav se izvajajo
skladno z letnim planom pregledov
strojev in naprav na podlagi evidence vseh strojev in naprav v podjetju.
zaradi
zaradi
poškodbe na poškodbe
delovnem mestu na poti
seznanjanje delavcev z varnim
načinom življenja, zdravimi življenjskimi navadami,
vzpodbujanje delavcev, da upoštevajo ugotovitve in navodila,
dosledno uporabo osebnih varovalnih sredstev (ušesni zamaški).
Iz starostne strukture zaposlenih v
podjetju sklepamo na nadaljevanje
neugodnih trendov na področju zdra-
Varstvo pri delu
Varstvo pri delu
vstvenega stanja zaposlenih zato menimo, da je smotrn razmislek o uvedbi
dolgoročnega programa spodbujanja
zdravega načina življenja zaposlenih
v podjetju predvsem na področjih
prehranjevanja, opuščanja kajenja,
telesne aktivnosti ipd.
Zaključek:
Stanje varnosti in zdravja pri delu
za obdobje januar – junĳ 2010 ocenjujemo, kljub manjšemu povečanju številu nesreč, zadovoljujoče.
Zaradi manjšega porasta števila nesreč pri delu je potrebno posvetiti:
večjo pozornost organizacĳi in
načrtovanju dela,
izvajanju vzdrževalnih del in izvajanju dela v proizvodnji ob doslednem upoštevanju navodil za
varno delo,
prepovedi poseganja v stroje
med obratovanjem,
okolici delovnih mest,
odstranjevanju varnostnih elementov na strojih in izničevanju
varnostnih funkcĳ na strojih,
doslednem uporabljanju osebnih
zaščitnih sredstev (zaščitna očala pri uporabi kemikalĳ, zaščitni
ušesni zamaški pri delu v ropotu)
Mag. MARJANU JUSTINU
– VISOKO PRIZNANJE
mag. Marjan Justin, strokovni delavec v podjetju Radenska za področje varnosti in zdravja pri delu je
prejel priznanje fundacĳe Avgusta
Kuharja za izjemno strokovno in
uspešno 32 letno delo na področju
varnosti in zdravja pri delu.
Z varnostjo in zdravjem pri delu ter
požarno varnostjo se mag. Marjan
Justin ukvarja 32 let. Začel je v Kmetĳskem kombinatu Šmarje in Hmezadu Žalec. Dvanajst let je nato delal
v Celjskem Ingradu. Od leta 1992 je
zaposlen v podjetju Justin, katerega
lastnik in direktor je. Podjetje opravlja različne strokovne naloge tehnične varnosti, kot so usposabljanje
delavcev za varno delo, pregledi
strojev in naprav, izvajanje različnih
Državni sekretar Peter Pogačar izroča priznanje mag. Marjan Justinu.
meritev, izdelujejo ocene tveganja
in izjave o varnosti. »To so naloge,
ki se uvrščajo med zaščitne ukrepe
za varovanje zdravja zaposlenih na
delovnih mestih in preprečevanje
nesreč pri delu,« pojasnjuje mag.
Marjan Justin. Doda, da podjetje na
področju požarne varnosti izdeluje
požarne rede, evakuacĳske načrte,
usposabljajo zaposlene.
Veliko izkušenj in znanje
Dolgoletno strokovno delo mag.
Marjana Justina ni neopaženo. V
utemeljitvi za priznanje je med drugim zapisano: »Ima veliko izkušenj
in znanja o varnosti in zdravju pri
delu ter požarni varnosti. Skrbi za
varne in zdrave delovne pogoje zaposlenih v različnih podjetjih, s katerimi poslovno sodeluje, za posodobitev delovnih priprav in naprav
za varnejše in zdravo delo.« Veliko je
naredil na področju izobraževanja,
saj sodeluje pri organiziranju seminarjev, posvetovanj in predavanj ter
promovira stroko varnosti in zdravja
pri delu. Je član izvršnega odbora
Društva varnostnih inženirjev Celje,
ki ga je predlagalo za priznanje. To
mu je na simpozĳu Zveze društev
varnostnih inženirjev Slovenĳe ter
Zbornice varnosti in zdravja pri delu izročil Peter Pogačar, direktor direktorata za delo na ministrstvu za
delo. Prejetega priznanja je bil mag.
Marjan Justin zelo vesel, saj je s tem
tudi izražen pozitiven odnos dela do
stroke varnosti in zdravja pri delu, ki
dobiva vse večjo težo in pomen.
Proti kratkovidnosti
»Varnost in zdravje zaposlenih delavcev je odvisna od delavcev, ki
vodĳo delovni proces, kakor tudi od
delavcev, ki izvajajo delo. V Evropski
unĳi se Slovenĳa po številu nesreč
na tisoč zaposlenih uvršča na predzadnje mesto,« opozarja mag. Marjan Justin. Izpostavlja, da zaposleni
pri delu ne upoštevajo navodil, ne
uporabljajo osebnih varovalnih sred
stev, na strojih ne uporabljajo tehničnih varnostnih ukrepov. V teh 32
letih mojega dela na področju varnosti in zdravja pri delu se je odnos
v večini podjetjih spremenil v pozitivni smeri, varnost in zdravje pri
delu dobiva vse večjo težo, pomen…
»Posledice podcenjevanja nevarnosti so neizogibne. Številne nesreče,
bolniški dopusti, zdravstvene storitve, odškodnine so nepotrebni stroški, posledice naše kratkovidnosti. V
mnogih podjetjih se gleda na varnost
in zdravje pri delu kot nepotreben
strošek. V razvitih državah Evropske
unĳe je vlaganje v varnost in zdravje
pri delu naložba, saj se vsak vložen
evro povrne dvakratno, torej je donosnost izjemna,« poudarja mag. Marjan Justin. Upoštevanje pravil zmanjša število delovnih nesreč in posledično prispeva k večji produktivnosti
in boljšim rezultatom dela.
27
Maraton treh src
Maraton treh src
Maraton treh src
PRED 31. PRAZNIKOM TEKA
tudi v bodoče. Kot cilj smo si zastavili rekordno število
udeležencev tudi v ostalih panogah, kar ob pomoči
lepega vremena ne dvomimo, da bomo dosegli.
Maraton treh src je najstarejša tekaška prireditev v
Slovenĳi, ki izhaja iz Radenske d.d. in po tridesetih
letih še vedno ostaja naša prireditev. Zato se bomo
še bolj potrudili, da bomo Slovenĳi in svetu Radensko predstavljali kot družbeno odgovorno podjetje,
ki s svojimi proizvodi in maratonom skrbi za zdravje
svojih potrošnikov. Poleg tega lahko udeleženci vsako leto spoznavajo novosti, ki jih pripravljamo in tako
bomo tudi v letu 2011 z novostmi presenetili vse, ki
bodo 21. maja 2011 v Radencih.
Boštjan GERLEC
FOTO: Dani MAUKO
28
Prvih 30. nepozabnih Maratonov treh src je za nami.
Letošnji jubilej smo vsi skupaj pričakovali v veliki napetosti. Vse nas je zanimalo koliko bo tekačev, koliko
pohodnikov, otrok, udeležencev nordĳske hoje in tudi
vseh ostalih obiskovalcev, ljubiteljev te zdaj že nenadomestljive prireditve za ta del Slovenĳe. Tekači so se
prĳavljali že tri mesece pred dogodkom. Prva je bila
skupina 30 tekačev iz Latvĳe, pozneje pa so prĳave
kar deževale. Rekordi so bili porušeni, tako na krajših
razdaljah kot tudi na kraljevski 42 km, kjer je število
prvič krepko preseglo 200. Potem pa nas je kar malo šokirala vremenska napoved. Bolj, ko se je bližal
15. maj, vedno slabše so bile napovedi. A s ponosom
lahko napišem to kar se je takrat zgodilo. Zjutraj na
dan maratona so se množice začele valiti v Radence,
moram priznati, da so me v tistih trenutkih spreletavali mravljinci in takrat sem videl kako zelo radi imajo
ljudje to prireditev. Ne samo domačini, tudi iz ostalih
delov Slovenĳe ter iz tujine je prišlo rekordno število
tekačev, ki so prestavljali svoje meje in tekli pod gesli
»Tekmuj sam s seboj« ter »Vsak je zmagovalec«.
Še večje veselje pa smo doživljali popoldan, ko so se
začeli otroški teki. Kljub dežju in hladnemu vremenu je
teklo preko 700 otrok, kar tudi kaže na to, da otroci radi
tečejo in ljubĳo ta šport, tako da je treba še enkrat iz-
PROGR A M
Tista sobota, 21. maja 2011 v Radencih bo prav
posebna…
8.00
Reka tekačev 30. MTS v Radencih.
reči zahvalo in čestitke vsem njim in njihovim staršem.
Čeprav je prireditev 30. Maraton treh src končana,
delo za organizacĳski odbor praktično nikoli ni. Že v
jeseni smo začeli s pripravami na 31. MTS, ki upam,
da je začetek naslednjih tridesetih. Predstavili smo
se že na Ljubljanskem maratonu, tisti člani našega
odbora, ki bodo obiskovali maratone v tujini ga bodo
prav tako promovirali z letaki in slikami. Naša želja
namreč je, da privabimo čim več tekačev iz tujine, ki
bodo spoznali to čudovito deželo in se bodo vračali
21. POHOD TREH SRC
9.25
START PARAPELGIKOV – 21,098 KM
9.30
START 31. MARATONA TREH SRC – 42,195 km in
POLMARATONA – 21,098 km / državno
prvenstvo AZS /
9.40
START TEKOV NA 10 km in 5 km
15.00
START HUMANITARNEGA TEKA / v sodelovanju
z Občino Radenci /
16.00
START TEKA VEVERIČK IN SRČKOV
21.00
VEČERNI KONCERT
… Podelitve priznanj, bogat spremljevalni program,
program za otroke, otroški vrtec Maratona treh src,
živahno dogajanje v startno-ciljnem prostoru in na
progah tekov, prĳave na spletu www.radenska.si …
DOBRODOŠLI!
Mi med seboj
V SPOMIN
Herbert ŠEFER
(1942–2010)
Nepričakovano smo se zbrali
na pobreškem pokopališču,
da se poslovimo od Herberta
Šeferja. Po več kot petdesetih
letih poznanstva:vse od dĳaških let na soboški gimnazĳi
in velikem tesnem sodelovanju in druženju, nisem nikoli
pomislil, da bom Herbertu Šeferju spregovoril v slovo, in to
zadnje, dokončno.
Mnoge nas je pretresla vest
o njegovem nepričakovanem
odhodu brez slovesa. Ob bolečem presenečenju me je
prešinila misel o Prešernovem
sonetu Memento mori, ki spominja in predvsem opominja
o neizprosni minljivosti življenja. Drugi del grenkega vtisa,
ki traja in bo še trajal, so spomini na dolgoletno sodelovanje v lepem in tudi trpkem, a
uspešnem vodenju Radenske v
času njenega razcveta v vseh
Mi med seboj
njenih tradicionalnih in novih
dejavnostih in širitvah v Pomurju, Slovenĳi in svetu.
Herbert ni maral velikih in
dolgih govorov. Zato le nekaj
utrinkov z njegove bogate in
plodne delovne in življenjske
poti. Otroštvo in mladost mu
nista bila z rožicami posuta.
Vendar je prav to in skrbno domačen okolje usodno vplivalo,
da se je razvil v delovnega, odgovornega in klenega moža. To
smo opazili že sošolci na gimnazĳi. Ob pridnem delu doma
je uspešno končal gimnazĳo v
Murski Soboti in univerzitetni
študĳ na ekonomski fakulteti v
Ljubljani. Cenil je svoje bližnje
v Apaški kotlini in se rad vračal k njim.
Takoj po študĳu je prevzel odgovorne naloge. Najprej na občini Gornja Radgona. Kmalu je
prišel v Radensko. Začelo se
je najino dolgoletno uspešno
sodelovanje. Čeprav sva si bila različna, sva se prav v tem
dopolnjevala v načrtovanju in
izvajanju uspešnega, za tiste
čase sodobnega tržnega razvoja Radenske v takratni državi, Evropi in svetu. Herbert
je bil vedno delaven, zagnan
in odgovoren. Bil je strog do
sodelavcev in še posebno do
samega sebe. Ob predanosti
podjetju je imel kot domačin
velik smisel za ožjo in širšo
okolico. Imel je smisel, in tu
je bila najina skupna moč, in
skrb za sodelovanje s sodelavci, tako vodilnimi in skromnimi
kot s tistimi zvestimi sodelavci v veliki družini Radenske v
vseh njenih dejavnostih.
Običajno je bil tam, kjer so
bili večji problemi. Zato ni
presenetljiv njegov odhod iz
vodstva podjetja v polnilnico
v Boračevi. Uspešno je uvajal
sodobno tehnologĳo in spremljal razvoj dejavnosti v Evropi. V tej navezi sva vzpostavila močne stike s tujino, tako
pri odpiranju novih izvoznih
trgov kot pri sklepanju širših
poslovnih povezav. Radenska
je takrat postala ena najbolj
sodobnih in prodornih družb
na področju mineralnih vod in
brezalkoholnih pĳač v Evropi.
Herbert pa nikoli ni bil zazrt le
v Radensko; vsa leta je bil vpet
v dogajanje v ožji in širši okolici Pomurja in v Slovenĳi. Zato
ni bilo slučajno, da je po odhodu iz firme postal uspešen
župan občine Radenci, kjer je
enako zagnano vodil vrsto razvojnih projektov.
Kot sposobnega – danes bi rekli kriznega – menedžerja ga je
Gorenje povabilo v nemški Koerting in kasneje Mura v sanacĳo svoje nemške podružnice.
Deloval je tudi v slovenski organizacĳi nadzornih svetov. V
zadnjih letih je bil aktiven v dobrodelnih organizacĳah (Lions
klub), v družbi vinskih vitezov
in še bi lahko našteval.
Herbert Šefer je kot uspešen gospodarstvenik in domoljub dal
močan pečat razvoju Radenske,
gospodarstvu v pomurski regĳi
in Slovenĳi ter v številnih družbenih dejavnostih.
Feri HORVAT
29
Poslovanje
Poslovanje
POSVET ZAKAJ (KDAJ) JE
EMBALIRANA VODA VAREN
PROIZVOD?
30
V okviru 48. kmetĳsko živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni
je dne 23. avgusta 2010 potekal
posvet Zakaj (kdaj) je embalirana
voda varen proizvod?, ki ga je že
četrto leto zapored organiziralo
Združenje polnilcev embaliranih
vod Slovenĳe GIZ z namenom
osveščanja javnosti o embaliranih vodah in njihovih lastnosti.
Vodilno vlogo pri organizacĳi tega
posveta je kot tradicionalno prevzelo naše podjetje.
Posveta so se udeležili polnilci
embaliranih vod, strokovnjaki iz
podjetĳ in ustanov v Slovenĳi ter
druga zainteresirana javnost.
Za razliko od prejšnjih let se tokrat nismo osredotočili na eno
osrednjo tematiko, ampak so bila
obravnavana različna ta čas aktualna področja in sicer:
geološka struktura in lastnosti
podzemne vode
mikrobiološki oziroma higienski vidik embaliranih vod
od repromaterialov do odpadne embalaže v industrĳi pĳač
tržno-marketinški vidik embaliranih vod
EFBW – Evropska zveza embaliranih vod in njena vloga
voda in človekov organizem
funkcionalne vode
Povabilu za izvedbo predavanja
na posvetu so se odzvali priznani
strokovnjaki na posameznih področjih: g. Darko Petauer (GEORAZ
d.o.o.), dr. Živa Mrevlje (UKC Ljubljana), mag. Marĳa Lusicky (ZZV
Maribor), mag. Aljaž Čoh (Droga
Kolinska d.d.), g. Peter Zalokar
(TPLAST d.o.o.), g. Janez Hočevar
(Aragon, raziskovanje in načrtovanje d.o.o.), g. Matej Stražiščar
(Pivovarna Union d.d., predsednik
ODEM GIZ), g. Martin Lah (Radenska d.d. Radenci) in ga. Irena Rautar (Radenska d.d. Radenci).
Vsebina predstavitev in sprožena
številna vprašanja, dileme in komentarji na samem posvetu kažejo na to, da področje embaliranih
vod dosega čedalje večje razsežnosti. In prav je, da se določene
dileme poskušajo razrešiti prav
na tovrstnih srečanjih, kjer so pri-
sotni strokovnjaki iz različnih področjih. Še eden izmed argumentov več, da v letu 2011 ponovno
zberemo energĳo in organiziramo
»jubilejni« peti tovrstni posvet v
okviru AGRE. V tem trenutku že
zbiramo ideje za osrednjo tematiko. Veseli bomo, če nam boste posredovali kakršne koli ideje oziroma predloge, ki bodo pripomogli
k uspešnejši izvedbi posveta.
Mi med seboj
Mi med seboj
STROKOVNA EKSKURZĲA
V BRATISLAVO
Tudi letos smo v jesenskem času
izvedli strokovno ekskurzĳo. Podali smo se v bližnjo Bratislavo.
Pot nas je vodila preko Avstrĳe,
kjer smo se ustavili v železnem
mestu Eisenstadt. Ogledali smo si
zanimivo staro mestno jedro in čudovit dvorec Esterhazy, ki je povezan s skladateljem Haydnom, nato naprej proti Slovaški. V lepem
sončnem vremenu, ki nas je razveselilo smo si ogledali grad Devin,
ki leži na sotočju rek Morave in Donave, ta je stoletja veljal za nepremagljivo utrdbo. Po nastanitvi in
večerji v prĳetnem hotelu smo se
odpravili na nočni ogled Bratislave. Drugi dan pa nas je pot vodila
v vinorodno območje Malih Karpatov. Najprej smo si v dežju ogledali eno najstarejših slovaških mest
Trnavo, nato pa pot nadaljevali po
vinorodnih gričih. Ogledali smo si
proizvodnjo znane slovaške majolike, kjer smo se tudi sami preizkusili v oblikovanju gline. Sledil
je ogled polnilnice in znane kleti,
kjer smo ob značilni malici degustirali tudi njihova vina. Nato pa
ogled pravljičnega gradu Červeny
Kamen. Grad leži v prečudoviti
okolici malokarpatskega gričevja.
Oprema v gradu je zelo ohranjena
in kaj hitro smo dobili sliko o tedanjem življenju. Seveda bi se še
sprehajali po čudovitih sobanah
in dvoranah ter velikanski kleti,
kjer sedaj prirejajo koncerte.
Po večerji smo se odpravili v znani klub Harley Davidson, kjer so si
naši »fantje« napasli oči.
Drugi dan smo se odpravili na avtobusni ogled Bratislave. Povzpeli
smo se na grajski grič, kjer je bratislavski grad. Nato smo obiskali
Slavin, ki je spomenik padlih v 2.
svetovni vojni.
Naš obisk smo nadaljevali po ulicah Bratislave, kjer smo občudo-
vali znamenitosti ; Michalov stolp,
Mozartovo palačo, sprehodili smo
se po Michalski in Venturinski ulici.. Sprehod smo končali z vožnjo
na ladjici, kjer smo si Bratislavo
ogledali še iz panorame na Donavi.
Proti večeru smo se poslovili iz
prečudovite Bratislave in se podali proti Dunaju, kjer smo si še
Donava v Bratislavi.
ogledali naselje znanega Hundertwaserja. Občudovali smo njegov
res edinstven slog gradnje.
Utrujeni in polni novih vtisov smo
se odpravili našo lepo domovino
in že načrtovali naslednjo relacĳo.
Tolminska korita
Breda ROŽMAN
Foto: Dani MAUKO
Skupinska slika iz prĳetnega druženja na izletu v Slovaški.
31
Mi med seboj
Mi med seboj
SVET DELAVCEV
RADENSKA D.D. RADENCI
NEKAJ O ZAKONODAJI
32
Podlaga za delovanje sveta delavcev
je ob upoštevanju drugih predpisov
iz delovnega in gospodarskega prava predvsem Zakon o sodelovanju
delavcev pri upravljanju, ki med drugim določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju
gospodarskih družb in se uresničuje
zlasti na naslednje načine: s pravico
do pobude in s pravico do odgovora
nanjo, s pravico do obveščenosti, s
pravico dajanja mnenj in predlogov
ter s pravico do odgovora nanje, z
možnostjo ali obveznostjo skupnih
posvetovanj z delodajalcem, s pravico soodločanja ter s pravico zadržanja odločitev delodajalca.
ZGODOVINA SVETA
DELAVCEV
Možnost sodelovanja pri upravljanju smo s tem, da smo v Radenski
svet delavcev izvolili, spremenili v
dejstvo že davnega 1996 z izvolitvĳo prvega sveta delavcev, ki mu
je predsedovala dr. Majda Bagar
Povše. In prav tako z izvolitvĳo vseh
naslednjih svetov delavcev, katerim so predsedovali: Franc Gornjec,
Silva Duh in Branko Šafarič, da ne
omenjam vseh dosedanjih članov.
NALOGE IN NAČRTI
Od julĳa 2009 svet delavcev Radenska d.d. Radenci deluje v novi sestavi: Izidor Mlinarič, Viktor Hanžekovič, Mirko Telkeš, Elizabeta Budja,
Milan Rajh, Jožef Kager, Stanislava
Špelec, Zlatko Kosič − namestnik
predsednika in Franko Lipičar.
Na novoizvoljenih je naloga, da interese delavcev poizkušamo udejanjati. Seveda pa je odvisno koliko
predlogov, problemov in rešitev
se sploh predstavi. Ne glede na to,
da vsi člani sveta delujemo neprofesionalno in praviloma v okviru
običajnega delovnega časa, smo in
moramo biti dostopni za mnenja in
sugestĳe. Pozivam zaposlene, da
v primeru pobud ali vprašanj poiščete člane sveta in jih predstavite.
Lahko pridete tudi na seje sveta delavcev, ki so načeloma javne.
Načeloma v podjetju ni pomembnejših poslovnih odločitev, ki ne
bi vsaj posredno vplivale na položaj zaposlenih. Vlaganje v razvoj
tehnike in zaposlenih so nujne za
uspešno prihodnost družbe. Vključevanje v obravnavo vizĳe in razvojnih ciljev pa je med drugim odvisna
tudi od stopnje interesa zaposlenih
oz. njihovih predstavnikov. Večja
uspešnost podjetja je skupni interes tako za lastnike in menedžerje
kot zaposlene. Interes zaposlenih
pa je močnejši na področjih, ki
vplivajo na kakovost delovnega življenja. Delavci imamo pravico do
sodelovanja pri upravljanju s soodločanjem, vplivanjem na organizacĳo dela in pri izvajanju aktivnosti,
namenjenih izboljševanju delovnih
razmer in humanizacĳi delovnega
okolja ter pri vseh vprašanjih, ki so
v skupnem interesu z delodajalcem,
še posebej pri doseganju uspešnega poslovanja družbe.
Zdravje zaposlenih je eden izmed
temeljev za dobro delo in je med
drugim odvisno od načina življenja
in življenjskega okolja ter še posebej od pogojev na delovnem mestu.
Čeprav je zagotovitev varnih in zdravih delovnih razmer odgovornost
delodajalca, prav tako obveznost,
da delavskim predstavnikom omogoči sodelovanje pri obravnavi vseh
vprašanj s tega področja, bi morali biti za stalno izboljševanje sta-
nja varnosti in zdravja pri delu ter
sprejetih ukrepih, ki nanj vplivajo,
zainteresirani tudi vsi zaposleni.
Vsak na svojem delovnem mestu in
področju. Ob problemih ali idejah
za izboljšanje se obrnite na svet
delavcev, ki bo primer obravnaval
in delodajalca obvestil o potencialnih nevarnostih pri delu. Preventiva
je vedno boljša kot draga kurativa.
V smislu preventive je tudi predlog
o uvedbi dolgoročnega programa
spodbujanja zdravega načina življenja zaposlenih v Letnem poročilu o
stanju varnosti in zdravlja pri delu
ter o poškodbah pri delu Radenska
d.d. Radenci za leto 2009. Čeprav
Radenska veliko sponzorskih sredstev namenja športnim aktivnostim
in prireditvam, za svoje zdravje lahko največ naredi samo vsak sam.
SEJE SVETA DELAVCEV
Od julĳa 2009 smo imeli deset sej,
pet jih je bilo skupnih s Predsedstvom sindikata. Obravnavali smo
predvsem: poslovnik sveta delavcev, izvolitev predsednika in namestnika, poročila o stanju varnosti in
zdravja pri delu, začasno prerazporeditev delovnega časa, volitve in
imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet družbe, poročilo
s skupnega sestanka predsednikov
sveta delavcev in predsednikov sindikata v skupini PLG, delovni koledar, seznanitev in obravnava rezultatov poslovanj družbe, poslovni
načrt družbe, dopolnitev sistemizacĳe delovnih mest, sprememba
kolektivnega nezgodnega zavarovanja, poročila s sej nadzornega
sveta, seznanitev in obravnava z
razvojnimi cilji družbe ter interno
izobraževanje in seznanitev s predlogi spremembe zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o
urejanju trga dela, Zakon o malem
delu, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem zavarovanju). Zapisniki
sveta delavcev so po poslovniku ob-
Mi med seboj
javljeni na oglasnih deskah družbe
ter na intranetu.
Z izvolitvĳo in imenovanjem dveh
predstavnikov delavcev (Dominik
Omar, Franko Lipičar) v nadzorni
svet družbe Radenska d.d. Radenci
zagotavljamo sodelovanje delavcev
v organih družbe oz. nadzor vodenja poslov ter varovanje interesov
družbe kot celote in s tem praviloma
interesov njenih udeležencev, med
njimi tudi zaposlenih.
Čeprav se mora svet delavcev po
zakonu vzdržati vsakršnega sindikalnega boja za večje plače, je njegova naloga tudi skrb nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov,
kolektivnih pogodb ter drugih dogovorov ter skrb za pravno varnost
zaposlenih. Ob tej priliki se upravi
podjetja zahvaljujem za dosledno
upoštevanje dogovorjenega v smeri delavcev, prav tako, da sva lahko
predsednik sveta delavcev in predsednica sindikata prisostvovala na
sejah poslovodnega kolegĳa, strokovnim službam pa za pravno in
drugo pomoč.
POKOJNINSKA REFORMA
V času priprave pokojninske reforme je potrebno počakati na dokončno sprejetje zakonov. Kot kaže
bomo primorani delati v pozna leta.
Prav tako vemo, da bo redna pokojnina v večini primerov še nižja, kot
nam jo sedaj obljubljajo. Prav zato
v Radenski že od leta 2001 večina
zaposlenih ob izdatni pomoči delodajalca varčuje v okviru II. pokojninskega stebra za dodatno pokojnino.
Verjamem, da smo dovolj zreli in se
zavedamo, kako pomembna je socialna varnost v jeseni življenja. Če
si je ne bomo zagotovili sami nam
je ne bo nihče.
POGLED NAPREJ
Ali zaposleni v tem trenutku na prihodnost lahko gledamo z optimizmom v očeh?
Mi med seboj
Seveda, z radenskimi srci v prsih
tudi ni težko. Poleg dolžnosti vestnega izpolnjevanja delovnih obveznosti imamo pravico soupravljanja, med drugim dajanja pripomb
in predlogov. Pametno je pravico
izkoristiti, predloge pa modro predstaviti ob primernem času na primernih mestih ter tako aktivno krojiti svojo usodo. Življenje je tek na
dolge proge. Srečno.
Franko LIPIČAR,
predsednik sveta delavcev
33
NEKAJ O KAKOVOSTI
IN NAS SAMIH …
Mineva leto 2010, z njim vred mineva tudi čas krize, ki sega od politike, gospodarstva in vse do vrednot
– kdo smo in kam gremo? Radenska
je podjetje, ki je v svoji dolgi zgodovini doživelo že vrsto kriz, a je vedno
znova tudi vstalo. Zahvaljujoč predvsem ljudem. Tudi tokrat ne bo drugače, kot je že bilo nekoč. A zrenje v
čas nazaj ne pomaga, če se iz naukov zgodovine ne znamo naučiti in
imamo v očeh zgolj sebe, zgolj lastni
jaz in lastni žep.
Od časov rimskih galej, ko so vsi
veslali v isto smer, do današnjih
časov je posebej v organizacĳah in
podjetjih še kako pomembno zavedanje, da smo vsi na istem čolnu, ki je na morju konkurenčnosti
in le od zavedanja vse posadke je
odvisno, ali bomo s čolnom krenili
svetlim zarjam nasproti, ali na dno
morja. Odgovornost za kakovost je
od vseh enaka – od kapitana do
posadke. Že od nekdaj je tako in
najbrž bo tako tudi v prihodnje. Ne
pomaga s prstom kazati na druge,
tu in tam pomaga ozreti se sam v
sebe, v lastno bitje in žitje – morda
se tam skriva še kakšna rezerva.
Nekatera podjetja prodajajo sanje,
spet druga način življenja, naše
prodaja zaljubljenost v življenje.
Nihče ne prodaja zgolj motik in
lopat, ne da bi ob tem moral še
poskrbeti za trženjski splet ter
povezovanje vseh, ki sodelujejo v
končnem produktu. Kupci so torej
v ospredju pozornosti, njim smo
zapisani in od njih je dobiček. Oni
so razlog našega obstoja. Amen!
Milan VERDEV
Naloæbe
Naloæbe
INVESTICĲSKE NALOŽBE V LETU 2010
IN PLANI ZA LETO 2011
Zaradi vsesplošne krize, ki ni prizanesla tudi trgu naravnih mineralnih
vod in brezalkoholnih pĳač ter zaradi trenutne situacĳe v Skupini Pivovarne Laško, katere del je tudi Radenska, je investicĳski cikel v Radenski v letu 2010 bil precej okrnjen in omejen. Izvajajo se samo investicĳe,
ki so nujno potrebne z vidika zagotavljanja proizvodnje v primeru dotrajanosti opreme ter prilagoditev opreme morebitnim novim proizvodom.
34
Prilagoditev aseptične linĳe na
kvadratno plastenko
Dogovorjeno je bilo, da bo Radenska polnila tudi del aseptičnih
proizvodov iz programa Pivovarne
Union. Seveda smo morali temu
primerno prilagoditi aseptično linĳo. Ob prilagoditvi smo jo tudi
posodobili in izboljšali. Tako smo
na aseptični linĳi zamenjali zamašilni stroj – stari je bil že tudi dotrajan, transferne klešče, ki omogočajo enostavnejšo predelavavo
linĳe na drugo plastenko ter dovod plastenk v aseptično komoro.
Prav tako smo nabavili tudi orodja
za kvadratno plastenko volumna
0,5 in 1,5 L. Za pakiranje kvadratne plastenke je bilo potrebno instalirati tudi razvrstilec plastenk
v pakirni stroj. V tem letu smo
na aseptični linĳi instalirali novi
aplikator ročk na pakete; stari je
namreč povzročal precej zastojev,
istočasno pa je precejšen prihranek na lepilnem traku. Omenjena
prilagoditev aseptične linĳe je terjala vložek v višini ca. 500.000 €.
Obnova dotrajanih vrtin naravnih
mineralnih voda
Zaradi dotrajanosti obstoječih vrtin in že opazne problematike pri
črpanju naravne mineralne vode
smo bili primorani obnoviti vrtino
V-L, ki je v sestavi Radenske Classic Kraljevi vrelec ter vrtino V-pZ,
ki je v sestavi Radenske Classic
Petanjski vrelec. Vrtina V-L je glo-
boka 100 m, medtem, ko pa je vrtina V-pZ globoka 20 m. Prva je bila
izdelana v šestdesetih letih, V-pZ
pa se je že bližala starosti 100 let.
Izvedba obeh vrtin je potekala po
pričakovanjih, saj so črpalni poizkusi na obeh vrtinah pokazali, da
je njuna kapaciteta celo večja, kot
pred obnovo. S tem smo nadaljevali s procesom obnove vrtin, ki
so stare 30 in več let.
Posodobitev in razširitev
skladiščnih kapacitet za gotove
proizvode
Zaradi širokega spektra proizvodov in s tem potreb po skladiščnem prostoru smo bili primorani
posodobiti in razširiti skladišče
površine. Tako smo s sendvič steno zaprli del skladišča 3, kjer ni
bilo moč hraniti proizvodov ob
temperaturah okoli 0 st.C, s čimer
smo pridobili ca. 600 m2 skladiščne površine. Prav tako smo z
industrĳsko cerado zaščitili nadstrešnico, s čimer smo prilagodili
skladiščenje tako, da so proizvodi
zaščiteni pred sončno svetlobo,
dežjem, prahom in mrazom. Za
potrebe negaziranih proizvodov in
pa repromaterialov ter PET mase
pa smo ob nadstrešnici postavili industrĳski šotor površine 900
m2. V sklopu tega projekta smo
pri skladišču 1 postavili nadstrešek, ki omogoča naklad kamionov
izven skladiščnih prostorov. Tako
smo bistveno izboljšali kvaliteto
skladiščenja v skladišču 1, kjer so
kamioni z izpuhi ter prahom stalno
ogrožali skladiščene proizvode.
Spremembe embalaže in nove
embalaže
Z januarjem smo za novega kupca
prilagodili paletiranje na polovični EURO, t.i. düsseldorfer paleti.
Omenjeno paletiranje poteka v
ca. tretjini obsega še delno ročno,
vendar se planira avtomatizacĳa
tudi tega dela palteranja.
V prvi polovici leta smo za potrebe
služnostnih polnitev implementirali novo obliko 0,5 L plastenke, s
septembrom pa smo družino PET
plastenk naše glavne blagovne
znamke Radenske Classic razširili z
novo članico, to je plastenko »junior« velikosti 0,33L, ki je všeč in prilagojena predvsem našim najmlajšim potrošnikom. Obe plastenki sta
zaenkrat namenjeni polnjenju naravnih mineralnih in izvirskih vod.
Nabava osnovnih sredstev ali
manjša investicĳska vlaganja v
letu 2010
Zaradi dotrajanosti in starosti voznega parka smo nabavili 2,5 T električni viličar. Omenjeni viličar se
uporablja za skladiščenje v visoke
regale ter pri komisioniranju, katerega obseg se stalno veča.
Prav tako smo tekom leta zamenjali precej dotrajanega drobnega
inventarja v proizvodnih prostorih
(mize, priročne omare, predalnike ipd) s čimer smo nadomestili
dotrajano in neprimerno opremo.
Tudi na področju energetike smo
nadaljevali z zamenjavo hladilnih plinov s okolju prĳaznejšimi.
V kontroli kakovosti pa smo prav
tako zamenjali nekaj dotrajane
Načrti za leto 2011
Plani investicĳ za leto 2011 so tudi prilagojeni trenutni situacĳi ter
nekoliko omejeni. Zaradi potrebe po racionalizacĳi proizvodnje
in spremembi na embalaži (zamašek) je največji projekt za naslednje leto menjava polnilnega
stroja za 1 L steklenico. Ob tem je
nujno potrebno menjati tudi ele-
Izgradnja kanalizacĳe v vasi Boračeva.
ktronski pregled praznih steklenic. Obstoječa oprema je namreč
že precej stara in vedno dražja za
vzdrževanje, prav tako pa že tudi
dotrajana. Omenjeni projekt je prvi večji korak v okviru strateškega
projekta Celovite ureditve Boračeve, s katerim želimo optimizirati
polnilne linĳe tako, da bodo boljše izkoriščene in centralizirane.
Ob tem bomo primorani vlagati
tudi v vodne vire (obnova vrtin,
tehnološka voda), racionalizacĳo
energetike ter seveda v opremo
glede na razvoj proizvodov ter novih ali spremenjenih embalaž in po
vsej verjetnosti v bližnji prihodnosti tudi v racionalizacĳo tež embalaž. Obseg investicĳ v naslednjem
kratkoročnem obdobju bo odvisen od investicĳskih in strateških
usmeritev skupine podjetĳ PLG ter
razvojnim smernicam proizvodov
in tehnologĳe v naši branži.
35
Martin LAH
FOTO: Dani MAUKO
opreme: pripravo destilirane vode,
generator dušika ter laboratorĳski
merilec CO2 plina v embalažah.
Z izvedenim smo dosegli racionalizacĳske učinke, prilagoditve
zahtevam trga ter predvsem obnovo tehnološkega parka in interne
logistike. Pri investicĳskih vlaganjih nam je vedno vodilo, da z vlaganji ne samo pomladimo opremo
ali infrastrukturo, temveč vedno
tudi nekaj doprinesemo v smislu
dodane vrednosti in racionalizacije ter razvoja procesov. Samo tako
bomo našim potrošnikom lahko
nudili kakovostne in zanimive izdelke, proizvedene z optimalnimi
stroški. Seveda bi pa moral biti investicĳski obseg za dosego vsega
želenega nekoliko večji, kot je bil
v zadnjih nekaj letih.
Naloæbe
FOTO: Dani MAUKO
Naloæbe
Sedež družbe Radenska d.d. v zimski idili.
Foto nateœaj
Foto nateœaj
Foto natečaj Radenskega vestnika
IZBIR A MO VA ŠO
NAJ FOTOGRAFIJO!
S fotografijo in njeno digitalizacĳo se ukvarja čedalje več ljudi, med njimi tudi
sodelavk in sodelavcev Radenske. Da bi vzpodbudili njihov konjiček pripravljamo javni natečaj, na katerem bo strokovna žirĳa v sestavi Jože Pojbič, Milan
Verdev, Zvone Gabrĳan, Dani Mauko ocenila fotografije, ki nam jih boste poslali najkasneje do 20. januarja 2011.
36
Plavalka – Korčula. Nagrajena fotrografija na 1. foto natečaju Radenskega vestnika. Foto: Irena RAUTAR
Vsi, ki želite sodelovati, pošljite na naslov: milan.verdev@radenska.si tri (3) po
vašem izboru najboljše in najlepše fotografije, ki ste jih posneli s svojim fotografskim aparatom. Izmed prispelih fotografij bomo pripravili razstavo, prve tri
pa bomo nagradili s privlačnimi nagradami Radenske in njenih POP materialov
ter objavili v Radenskem vestniku.
Prĳazno vabljeni k sodelovanju!
Naøi sodelavci
Naøi sodelavci
NAŠI SODELAVCI
IN NJIHOVI KONJIČKI
Prišel nek čuden čas, ko ljudje le hitĳo. Malokdaj si vzamemo čas za sebe,
kaj šele za prĳatelja, sodelavca… Spominjamo se kako je bilo nekoč, kako
smo se zbrali, nasmejali, družili.. Sedaj pa samo hitenje. Nič prĳateljskega
stiska rok, kramljanja, kavice, kozarčka.
Breda ROŽMAN
FOTO: Dani MAUKO
V goste smo povabili tudi Društvo
upokojencev Radenci in prebivalce Dosorja. Tudi oni so bili prĳetno presenečeni.
Ta razstava je le delček prostega
časa naših sodelavcev. Veliko se
37
Razstava v avli poslovne stavbe.
FOTO: Dani MAUKO
Samo gledanje iz svojih okopov,
veliko je privoščljivosti in obrekovanj. Sami smo krivi,da je tako. Vedeti moramo, da smo samo popotniki skozi življenje in bomo na tem
našem planetu le kratek čas. Zato
želim, da se pozitivna energĳa dotakne prav vsakega srca. Le tako
bomo laže premagovali vsakdanje
tegobe, ki nam jih prinaša čas.
Tako smo z veliko pozitivne energĳe pozvali sodelavce naj nam
razkrĳejo delček sebe. Tisti delček, ki je velikokrat skrit pred
javnostjo. Da ne ostane le pri bežnem pozdravu, ko se srečamo na
službenih hodnikih. Želeli smo,
da pokažejo svojo ustvarjalnost,
svoje konjičke..
Bili smo prĳetno presenečeni. Odzvalo se jih je 15. Ugotovili smo,
da ustvarjajo čudovite izdelke, ki
so jih pokazali na razstavi ob dnevu žena. Kako lep je bil prihod v
avlo upravne zgradbe, čaroben in
pisan, da ti je zaigralo srce. Toliko
energĳe se je pretakalo v izdelkih. Veliko ur je bilo porabljenih
za pletenje izdelkov iz vrbe, vbodov s kvačko ali iglo pri gobelinu,
potegov čopiča in iskanju motiva
s fotoaparatom. Med izdelki so
bile tudi lične voščilnice, slike z
električno iglo, našiti prti, sestavljanke, leseni krožniki, pletenine
... Čeprav je bila razstava na domačem dvorišču in ni bila deležna širšega občinstva je dosegla
namen. Sodelavca sedaj gledaš
drugače, saj veš, da je v njem
ustvarjalni duh, ki mu ne da miru.
jih ukvarja z aktivnim športom. Tega na žalost ni mogoče razstaviti.
Tako premoremo veliko tekačev,
kolesarjev, košarkarjev, nogometašev, pa tudi zbiratelje znamk,
kovancev in še česa je kar nekaj.
Ker vse življenje gledam z pozitivno energĳo, bi želela, da se izdelki pridnih rok naših sodelavcev
predstavĳo vsako leto. Pozivam
še tiste, ki letos niso zbrali dovolj
poguma, da ga zberejo in pokažejo svoje izdelke.
Naj bo vsakemu v ponos izdelek,
ki pride izpod pridnih rok.
Skupinska slika razstavljalcev.
Mi med seboj
Mi med seboj
ZA DOBRO VOLJO …
Radenska
Srečata se sosedi.
Prva: »Gospa, pa menda niste kaj bolni, že 14 dni vsako
opoldne vidim zdravnika, ko odhaja iz vaše hiše.«
Druga: »Veste kaj, ko je k vam ves mesec hodil oficir,
tudi nisem spraševala, ali je vojna!«
Ko odprem oči
pred menoj si ti…
Tvoj šumeči glas me pomiri,
krila podari..
In dotik na ustih
tvoj zaznam
kot poljub, balzam.
In ko zaplešem
s teboj
življenje je opoj..
takrat
korak mi tvoj sledi
duša pa leti, leti.
Ko kaplja tvoja mi polzi
po ustih kot poljub
leden
takrat oči odprem −
in spet si ti
pĳača mojih,tvojih dni
Radenska s
tremi srci si.
Poslovneža se pogovarjata.
Prvi: »Se ti med seksom kaj pogovarjaš z ženo?«
Drugi: »Ne, mobitel dobim šele naslednji teden!«
Mož, zdravnik, in žena sta se skregala pri zajtrku.
On, ves besen, vstane in odide in ji spotoma zabrusi:
»in v postelji si tudi zanič!«.
Po nekaj časa se je umiril in se želel opravičiti, zato jo
je poklical.
Dolgo časa je zvonilo, ko žena končno dvigne telefon.
»Kje si bila tako dolgo?«
»V postelji«.
»In kaj si delala tako dolgo v postelji?«
»Iskala sem drugo mnenje!«
38
MARATONEC
Micka si je privoščila skok čez plot z Janezom. Ko
sta tako nekoč seksala, slišita avto, ki se ustavi na
dvorišču. Micka plane iz postelje, pogleda na dvorišče
in vzklikne: »Moj Bog, moj mož se je prej vrnil s
potovanja. Janez, takoj skoči skozi okno na cesto in
izgini!«
Janez pogleda skozi okno in odvrne: »Ne morem,
Micka. Saj vidiš, da dežuje!«
Micka se obupano zgrabi za glavo in krikne: »Janez, če
naju moj mož zasači, naju bo oba ubil.«
Janez torej plane iz postelje, pograbi svojo obleko,
skoči skozi okno na cesto in se znajde v skupini
maratoncev, ki prav tisti hip tečejo mimo Mickine hiše.
Da bi zabrisal sled za seboj, se jim Janez pridruži.
Čez nekaj časa se Janezu med tekom približa prvi
maratonec in vpraša:
»Kolega, ali tečeš maraton vedno nag?«
Janez: »Vedno. Tako prĳetno je čutiti pihljanje vetra,
ko sem nag, in tako bolje čutim povezanost z naravo.«
Čez nekaj časa se Janezu med tekom približa drugi
maratonec in vpraša: »Kolega, ali tečeš maraton vedno
z obleko pod pazduho?«
Janez: »Vedno. Tako praktično je imeti obleko pri sebi.
Ko pritečem na cilj, se lahko takoj oblečem, usedem v
avto in odpeljem domov.«
Čez nekaj časa se Janezu med tekom približa tretji
maratonec in vpraša: »Kolega, ali tečeš maraton vedno
s kondomom na k….?
Breda ROŽMAN
LISTEK
Mož se zvečer vrne iz službe.
Na mizi ga čaka listek: »Mama je bolna, odpeljala
sem se k njej.«
Mož vzdihne in stopi k hladilniku, da bi si pripravil
kaj za pod zob, na
hladilniku pa listek: »Hrana je pripravljena v
hladilniku, grej jo le tri minute v mikrovalovki.«
Naročeno -storjeno.
Po večerji razmišlja, kaj bo počel, gre v spalnico
in na postelji
Najde listek: »Sanjaj o meni!«
Možu je listkov dovolj. Lepo se obleče in ko hoče
obuti še čevlje najde
v čevlju listek: »KAM PA KAM?!!«
Drobir
DROBIR
Humoreska
PREDPRAZNIČNE PRIGODE
po« za bicikl ali kako se že reče
− tlačenko. »Joj gospa, malo ste
zamešali pojme. Vi verjetno želite
tlačilko!« Malo me nejeverno pogleda in nato s skupnimi močmi
poiščeva »tlačilko«.
Francelj jo pozorno posluša in se
smeje: »Ti vsaj dolgčas ni v službi! Sedaj pa grem na en cigaretek,
ti pa mirno uživaj!« ji reče in odide. Zunaj se privoščljivo nasmeje
prigodam in potegne dim iz cigaFOTO: Dani MAUKO
Bližali so se novoletni prazniki in
vse je hitelo v neki neizbežni ihti.
Namesto, da bi v miru pričakovali
najlepši del leta se ljudje spremenĳo v hiteče kamikaze.
Marjetka je delala v trgovini in
vsak dan prihajala domov povsem
izčrpana. Ljudje so kar naprej nekaj spraševali, se pritoževali in iskali. Komaj je čakala, da se udobno namesti na svoj naslonjač in se
prepusti brezdelju. Francelj je nikakor ni pustil pri miru, tudi on je
Luč v temi.
venomer kaj brkljal in tečnaril. Ko
je videla, da ne bo miru mu je rekla: »Poslušaj, kaj se mi je danes
zgodilo v trgovini. Lepo delam,
ko naenkrat pridrvi nek tip in me
vpraša kje imamo lučke.?« Seveda sem ga najprej čudno pogledala in rekla da v zmrzovalniku kot
vedno. Tip me čudno pogleda, se
obrne in odhiti po trgovini. Čez nekaj minut je že nazaj z besedami:
»Pa veste kaj! Jaz iščem lučke za
smreko..!!??« No komaj razrešiva
nesporazum že z druge strani prihiti ženska, ki želi vedeti je imamo tlačenke. »V hladilniku!« ji prijazno odgovorim. Glej ga zlomka
tudi ona je čez nekaj minut nazaj
in začne razlagati da želi »pum-
rete. Stopi še malo proti cesti, da
bi imel pod nadzorom dogajanje
v ulici.
Spet potegne dim iz cigarete. V tistem trenutku pa se mimo pripelje snežni plug in od nog do glave
zasiplje presenečenega Franclja s
cigareto v roki… in smeh mu zamre
na zasneženih licih…
Breda ROŽMAN
RADENSKI SRÈKI
Kolièina za 30 srèkov, velikost pekaèa - približno
žno 20 cm x 30 ccm
m
00 g),
2 veliki zreli banani (skupna teža z lupino - 400
220 g moke iz celega zrna,
1 èajna žlièka pecilnega praška,
30 g rjavega sladkorja,
6 jedilnih žlic sonèniènega olja,
80 ml naravne mineralne vode Radenska Naturelle,
urellle
le
e,
2 jajci,
100 g suhega sadja (fige, rozine, jabolèni krhlji),
lji),
mašèoba in papir za peko,
50 g bele èokolade,
10 g masla,
sok rdeèe pese
Loèimo rumenjake od beljakov. Suho sadje narežemo
olupimo
arežemo na male kocke, banane
banane o
lupim
mo iin
n
zmeèkamo z vilicami. Z mašèobo namažemo robove
papirjem
obove pekaèa in obložimo s p
apirrjem
m za
a peko.
peko..
Rumenjake in sladkor penasto umešamo. Iz beljakov
Pomešamo
rumeneljakov stepemo trd sneg. P
omešamo ru
umenjake, polovico snega iz beljakov, moko s presejanim
olje,
naravno
mineejanim pecilnim praškom, ol
lje
e, na
aravvno m
in
neralno vodo Radenska Naturelle, narezano sadje
pomešamo
je in zmeèkane banane. Vse
e rrahlo
ah
hlo
op
omeša
amo
s preostankom snega iz beljakov in nadevamo
poravnamo
peèeo v pekaè. Površino gladko p
ora
avn
namo in
n pe
eèe-mo v peèici petnajst minut na 170 °C. Peèeno stresemo iz pekaèa, odstranimo
papir
peko
odstran
nimo p
apir zza
ap
eko
o
in narežemo na rezine ali oblikujemo z modelèkom
èkom v obliki srèka.
Obliv: Belo èokolado in maslo stopimo v sopari
pese.
Gladko
pomešari in dodamo sok
k rdeèe pe
s G
se.
la
adko po
omeša-mo in tanko nabrizgamo po srèkih ter pustimo,
o, da se èokolada strdi.
V sodelovanju z Radensko recept pripravila
Srednja šola za gostinstvo
in turizem Radenci
Mladinska ulica 5, 9252 Radenci
Telefon: 02/5669-160
Fax: 02/5669-170
E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si
39
40

Leto 2010 - Radenska

Transcription

Similar documents

Kupujte s srcem - prodaja reklamnih artiklov Radenske

REZULTATI NAGRADNE IGRA SPROSTITEV Z

leto 2011 november, december

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit

CV ANDREJ HAUPTMAN (pdf)

KAJ VSEBUJE VODA? - Gimnazija Poljane

e-Vestnik 200921

OLJARNA ŠARUGA Šaruga Aleksander. Mele 10 9252 Radenci

zapisnik 1. seje občnega zbora zadruge

DOSOR, Dom starejših občanov Radenci

Kdo je okradel najstarejšo pomursko srednjo šolo