MEŠANI POSEVKI IN KOLOBAR

MEŠANI POSEVKI IN KOLOBAR
ga. Ana Ogorelec, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
-
5.2.2013 ob 19.00 uri v Žireh
7.2.2013 ob 19.00 uri v Gorenji vasi
12.2.2013 ob 19.00 uri v Brodeh
14.2.2013 ob 19.00 uri v Železnikih
Projekt poteka v partnerstvu Lokalne akcijske skupine loškega pogorja, Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka ter Občin Gorenja vas Poljene, Škofja Loka, Železniki in Žiri in je financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, nacionalnih sredstev ter
sredstev partnerjev.
Kolobar in mešani posevki
Kolobar je vrstenje vrtnin v času.
Kolobarimo tako, da ista vrtnina pride čim kasneje na isto mesto. To pa zato, ker preveč izčrpa tla
in v tleh se nakopičijo škodljive snovi. Poleg tega se poveča napad bolezni in škodljivcev.
Na dobro pognojeni gredi prvo leto rastejo zelo zahtevne vrtnine, ki potrebujejo veliko hranilnih
snovi. Drugo leto jim sledijo zahtevne vrtnine, ki imajo manjše zahteve po hranilnih snoveh. Tretje
leto na gredi rastejo skromne vrtnine.
Med zelo zahtevne spadajo skoraj vse kapusnice (zelje, rdeče zelje cvetača, brstični ohrovt, kitajsko
zelje, ohrovt, brokoli), kumare, krompir, por, zelena, buče in paradižnik.
Zahtevne vrtnine so čebula, česen, korenje, rdeča pesa, sladki komarček, solate, špinača, redkvica,
kolerabica, paprika, melone, redkev in sladkorna koruza.
Skromne glede na hranila so naslednje vrtnine: fižol, grah, večina dišavnic, in motovilec.
PREDNOSTI MEŠANIH POSEVKOV so, da se rastline medsebojno spodbujajo v rasti in varujejo pred
napadi bolezni in škodljivcev. V vrtu, tako kot v naravi, ni golih, neporaslih tal in tal ni potrebno
prekopavati, saj so vedno pokrita in zaščitena pred soncem in močnim dežjem. Rastlinska odeja
omogoča mikroklimo za optimalno življenje mikroorganizmom v tleh. Pogoj za rodovitna tla, na
katerih rastejo zdrave in na bolezni ter škodljivce odporne rastline pa je živahno delovanje
mikroorganizmov.
ZNANSTVNE RAZISKAVE O MEŠANIH POSEVKIH
Veliko novega o medsebojnem vplivu rastlin smo izvedeli iz znanstvenih raziskav o alelopatiji:
•
•
•
korenine in plodovi nekaterih rastlin izločajo kisline in pline, ki jih druge rastline ne prenašajo.
določene rastline dobro rastejo v družbi talnih gliv, medtem ko druge rastline slabše rastejo
in hitreje zbolijo!
veliko mikroorganizmov se razvije v bližini določenih rastlin. Zaradi snovi, ki jih ti
mikroorganizmi izločajo nekatere druge rastline slabše uspevajo.
PESTRA ZDRUŽBA V VRTU OMOGOČA RAVNOVESJE MED ŠKODLJIVIMI IN KORISTNIMI ORGANIZMI.
Dobri sosedje:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
šetraj naj raste ob fižolu in bobu, ker jima izboljša okus in preganja uši
proti voluharju: česen, cesarski tulipan, bob, mleček, medena detelja
česen ima bakteristatično in fungicidno delovanje: naj raste povsod v vrtu tudi v okrasnem,
npr. pod vrtnicami
bazilika naj raste v bližini kumar; nasploh ugodno vpliva na zdravje vrtnin
koper ugodno vpliva na vznik korenčka, kumar, rdeče pese, solate
kamilica izboljša okus zelju
timijan odganja polže in uši
sivka odvrača mravlje in uši; najlepše raste v bližini vrtnic
drobnjak je proti pepelastim plesnim
špinača: korenine godijo tla, vonj odganja škodljivce-tudi bolhače
paradižnik na robu grede zelja - močan vonj zmede kapusovega belina, škodljivca kapusnic
dobri mešani posevki so korenovke in čebulnice
kumina izboljša okus ranega krompirja, zelja, kumar, rdeče pese
OBVEZNO naj po celem vrtu rastejo: žametnica (Tagetes sp.), ognjič (Calendula officinalis)
in kapucinka (Tropaeolum sp.), ki odvrača uši
za "mašilo praznin" posejemo solato
povsod rastejo cvetlice in začimbnice: kombinacija le teh z vrtninami je prepuščena
FANTAZIJI
redno uporabljamo domače zalivke, čaje, brozge in prevrelke
KOPRIVA: proti ušem in za gnojenje, ker je bogata z dušikom
ugodne kombinacije
kapusov belin
korenjeva muha
koloradski hrošč
odvračajoče rastline
pelin, poprova meta
korenje
cesarski tulipani,mleček,
medena detelja
oreh, vratič, bazilika
sivka, motovilec, vratič
koper, žajbelj, rožmarn,
timijen, paradižnik, poprova
meta
čebula, žajbelj
hren, mrtva kopriva
krvave uši
kapucinka, šetraj, sivka
ogorčice
tagetes, ognjič
gorjušnica, čebula, česen,
kapucinke, žajbelj, izop,
timijan
fižol - šetraj; vrtnice - sivke
obrobe k vrtnicam,
krompirju, paradižniku
bolezen /škodljivec
bolhači
čebulna muha
miši, voluharji
muhe
mravlje
polži
pepelasta plesen
ribezova rja
česen, drobnjak
pelin
čebula med korenjem
medena detelja pod
drevesi..
oreh ob gnojišču
vrtnice in sivke
zelje in paradižnik
čebula med korenjem
česen med sadnim drevjem,
jagodami, vrtnicami
pelin med ribezovimi grmi
Pripravila: Ana Ogorelec