kolesa 01/13 - Zavarovalnica Maribor

KOLESA 01/13
Splošni pogoji za zavarovanje koles
veljajo od 13.8.2013
(1)
Prometna nesreča je škodni dogodek na katerikoli
površini zaradi trčenja, oplaženja ali padca (med vožnjo),
v katerem je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se kolo
in je nastala materialna škoda ali je v njej najmanj ena
oseba umrla ali je bila telesno poškodovana.
Zavarovanje krije fizično poškodovanje zavarovančevega
kolesa, ko je le-to udeleženo v prometni nesreči.
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovanec – oseba, katere premoženje in/ali premoženjski
interes je zavarovan
zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;
polica – listina o zavarovalni pogodbi;
premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;
zavarovalnina/odškodnina – znesek, ki ga zavarovalnica
palača po zavarovalni pogodbi;
zavarovatelj - Zavarovalnica Maribor d.d.
kolo - enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema
kolesoma, ki ga poganja voznik izključno z lastno močjo.
(2)
I. DEL – SKUPNE DOLOČBE
(1)
(2)
zaradi domačih živali, divjadi in glodavcev.
Zavarovane so tudi poškodbe kolesa zaradi prometne
nesreče z vozilom če se kolo nahaja na ali v kateremkoli
vozilu, udeleženem v prometni nesreči.
8.
člen – VLOMSKA TATVINA IN ROP
(1)
Vlomska tatvina je, če storilec:
1. vlomi v zaklenjene prostore, podstrešje, klet, lopo,
garažo (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali
pod);
2. odpre zaklenjene prostore s sredstvom, ki ni
namenjeno za redno odklepanje;
3. odklene prostor, kjer je predmet zavarovanja z
originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do
takega ključa pride z vlomom ali ropom. Odtujitev
ključev mora biti prijavljena policiji, sicer
zavarovanje škode ne krije;
4. vlomi v prostore, ki niso v pritličju ali kleti, skozi
odprto okno;
1.
2.
člen – PREDMET ZAVAROVANJA
(1)
Predmet zavarovanja je v zavarovalni polici navedeno
kolo, z vsemi pripadajočimi sestavnimi deli.
(2)
Iz zavarovanja je v vsakem primeru izključena oprema, ki
je nameščena na kolo kot dodatek, ki ni v funkciji
sestavin kolesa (denimo otroški sedež, navigacijski
sistem, števec kilometrov in drugi podobni dodatno
nameščeni deli).
(3)
Po teh pogojih niso predmet zavarovanja tandem kolesa
in kolesa na električni ali kakršenkoli drug
(1)pogon.
Ni pa vlomska tatvina, če:
1. storilec pride v prostor skozi odprto okno ali okno
odprto na nagib (ventus), katerega spodnji rob je
manj kot 1,60m od tal;
2. je storilec zavarovanec ali je pri vlomski tatvini
kakorkoli sodeloval, kakor tudi če je storilec ali
napeljevalec oziroma pomočnik oseba, ki živi z
zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ali
zavarovančev sorodnik.
člen – ZAVAROVALNI KRAJ
Zavarovanje velja na geografskem območju Evrope.
4.
člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI
Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanem kolesu v
okoliščinah oziroma na način, kot je opredeljeno s temi
splošnimi pogoji (zavarovane nevarnosti) in škodo, ki jo
zavarovanec povzroči tretjim osebam kot imetnik ali uporabnik
zavarovanega kolesa, v obsegu, kot določajo ti splošni pogoji.
(2)
Rop je odvzem zavarovane stvari z uporabo sile, grožnje
za življenje in zdravje zavarovanca ali člana njegovega
gospodinjstva.
(3)
Izsleditev ukradenih stvari:
1. če zavarovanec kakorkoli izve, kje so ukradene
stvari, mora nemudoma obvestiti policijo in
zavarovalnico;
2. če zavarovanec še ni prejel zavarovalnine za
ukraden predmet zavarovanja, ga mora prevzeti.
Če je ta poškodovan, se škoda obračuna po
stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali
ob nastanku zavarovalnega primera, vendar
največ do zavarovalne vsote;
3. če je zavarovanec že prejel zavarovalnino za
predmet, ki je najden, ga lahko zahteva zase,
zavarovalnici pa mora vrniti zavarovalnino.
9.
člen – POŽAR
(1)
Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali
to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2)
Ne šteje se, da je nastal požar, če je predmet
zavarovanja uničen ali poškodovan, ker je:
II. DEL – MATERIALNA ŠKODA NA KOLESU
5.
člen
–
ZAVAROVALNA
ZAVAROVALNA VSOTA
(1)
Zavarovalna vrednost predmeta zavarovanja je prva
nabavna vrednost nove stvari in predstavlja osnovo za
izračun premije.
Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti
zavarovalnice, ki je navedena v polici za zavarovano kolo.
Zavarovanje je sklenjeno na dejansko vrednost. Dejanska
vrednost je novo nabavna vrednost zavarovane stvari,
zmanjšana za amortizacijo.
(2)
(3)
6.
člen – PROMETNA NESREČA
VREDNOST
člen – POŠKODOVANJE KOLESA
Zavarovanje krije poškodovanje zavarovanega kolesa:
člen – ZAVAROVALEC OZIROMA ZAVAROVANEC
Zavarovalec oziroma zavarovanec po splošnih pogojih za
zavarovanje koles je lahko le fizična oseba, razen v primeru
sklenitve zavarovanja koles po posebnih pogojih za
zavarovanje koles v najemu.
3.
7.
IN
1)
2)
bil izpostavljen koristnemu ognju ali toploti zaradi
obdelave, predelave ali v druge namene ali zaradi
tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ali na
ognjišče (peč, štedilnik, ipd.);
pregorel, se osmodil, zadimil ali ožgal zaradi
cigarete, žerjavice, svetilke, peči ali pri pripravi
hrane ter kratkega stika na električnih inštalacijah
in napravah, če niso nastopile okoliščine iz (1).
odstavka tega člena.
(1)
Manifestacija ali demonstracija je organizirano in javno
izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste
škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali
demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.
(2)
Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so
manifestanti ali demonstranti na kakršenkoli način uničili
ali poškodovali predmet zavarovanja (razbijanje, rušenje,
demoliranje, požiganje ipd.).
10. člen – STRELA
14. člen
–
PADEC
ZRAKOPLOVA
(1)
(1)
Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zrakoplov
katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter,
rakete vseh vrst, balon ipd.) pade na predmet
zavarovanja ali vanj udari.
(2)
Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je predmet
zavarovanja uničil ali poškodoval zrakoplov, njegovi deli
ali predmeti iz njega.
(2)
Zavarovanje krije škodo, ki jo na predmetu zavarovanja
povzroči direktni udar strele s toplotno in rušilno močjo, ali
ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla
ali vrgla na predmet zavarovanja. Posledice direktnega
udara strele morajo biti vidne kot poškodbe na predmetu
zavarovanja.
Zavarovanje ne krije škode, ki jo povzroči strela na
predmetu zavarovanja zaradi delovanja električnega toka,
pregrevanja zaradi preobremenitve ali atmosferskih
vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi
atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je
škoda zaradi požara, do katerega pride zaradi
indirektnega udara strele.
Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi
težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih,
ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode
popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku
izenači z zunanjim pritiskom.
(2)
Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi
dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;
2) izbruha iz peči in podobnih naprav;
3) eksplozije biološkega izvora;
4) preboja zvočnega zidu;
5) eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh ipd. pod
pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike
količine rje, kotlovca, usedlin ali blata v posodi.
(1)
12. člen – VIHAR
(1)
Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62
km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da
je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovani
predmet zavarovanja, lomil veje in debla ali poškodoval
dobro vzdrževane okoliške zgradbe. Če je hitrost vetra
dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki
Agencije RS za okolje, urad za meteorologijo.
(2)
Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi
neposrednega delovanja viharja ali neposrednega
udarca predmetov, ki jih je na predmet zavarovanja podrl
ali vrgel vihar.
(3)
Zavarovanje ne krije škode:
1. zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih
stvari skozi odprta okna ali druge odprtine v
stanovanju oziroma v zgradbi, razen zanašanja
skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;
2. zaradi dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo
na predmetu zavarovanja na prostem, pod
nadstrešnicami in v odprtih zgradbah ali v vozilih
za prevoz stvari pri preselitvi;
3. na predmetu zavarovanja, ki se v času viharja
nahaja v slabo vzdrževani ali dotrajani zgradbi.
13. člen – MANIFESTACIJA ALI DEMONSTRACIJA
ALI
DELA
15. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
11. člen – EKSPLOZIJA
(1)
ZRAKOPLOVA
Zavarovanje ne krije škode na predmetu zavarovanja
zaradi nevarnosti, ki jih ne določajo ti pogoji, zlasti pa ne:
1)
škode zaradi obratovanja pred dokončnim
popravilom, razen če gre za škodo, ki je nastala po
delnem popravilu na poti v drugo delavnico, kjer naj
bi opravili drugo delno ali dokončno popravilo,
2)
škode, ki nastane kot posledica zaradi kršitve
zakonskih predpisov (npr.: o tehnični brezhibnosti
koles, o ustrezni opremi koles, ipd.) ter predpisov
tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari in
zaščitnih ukrepov.
3)
škode zaradi zmanjšanja vrednosti zavarovane
stvari po opravljenem popravilu,
4)
škode zaradi vojnih dogodkov, vstaj in drugih
oboroženih akcij, sabotaž, terorističnih dejanj,
državljanske vojne, nemirov in zlonamernih dejanj v
zvezi s temi dogodki,
5)
škode, ki nastanejo kot posredna ali neposredna
posledica potresa,
6)
posredna škoda, ki nastane ob zavarovalnem
primeru (kot na primer izguba zaslužka, obratovalni
zastoj, kazni, stroški najemanja nadomestnega
kolesa, stroški garažiranja in varovanja kolesa,
razen stroškov za nujno potrebni čas varovanja
stvari na kraju nesreče ali drugem primernem kraju,
po predhodni odobritvi zavarovalnice),
7)
lepotne poškodbe (poškodbe, ki ne vplivajo na
funkcionalnost kolesa) na vseh vrstah koles in
škode nastale kot posledica običajne rabe kolesa,
8)
mehanske okvare,
9)
vsaka škoda na kolesu, ki nastane kadar kolo
upravlja oseba, ki ni navedena v zavarovalni polici,
10) pomanjkljivosti ali napake, ki so obstajale v trenutku
sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti
znane zavarovancu,
11) škode, ki nastane v garancijskem roku in jo je
dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec,
12) škode iz objestnih dejanj,
13) škode na pnevmatikah in zračnicah.
16. člen – OBRAČUN ZAVAROVALNINE / OBRAČUN
ŠKODE
Obračun zavarovalnine se opravi na podlagi ugotovitve in
ocenitve škode:
(1)
Po prejemu pisne prijave zavarovalnega primera mora
zavarovalnica najkasneje v 3 dneh pričeti z
(2)
(3)
(4)
ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica
tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in
odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej
zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in
obsegu škode.
Škoda, ki jo krije zavarovanje se obračuna v primeru:
1. uničenja zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti,
vlomske tatvine in ropa predmeta zavarovanja – po
vrednosti predmeta zavarovanja ob nastanku
(1) za vrednost
zavarovalnega primera, zmanjšani
obrabe, starosti, amortizacije ter za vrednost
ostankov.
2. poškodbe predmeta zavarovanja – po stroških
popravila in materiala, kolikor bi znašali ob nastanku
zavarovalnega primera zmanjšani za vrednost
obrabe, starosti, amortizacije ter za vrednost
ostankov. Tisti stroški popravila, ki so posledica
izboljšave ali izpopolnitve stvari, izvršene ob
popravilu, se ne štejejo za škodo. Pri ugotavljanju
višine škode se ne upoštevajo okoliščine, da zaradi
pomanjkanja nadomestnih delov zavarovanje stvari
ni mogoče popraviti. Zavarovalnica plača pri delnih
škodah popravilo poškodovanih delov, če to ni
možno, se poškodovane dele zamenja z novimi. Če
stroški popravila na dan ugotavljanja višine škode
dosegajo 70% dejanske vrednosti kolesa, se višina
škode ugotavlja tako kot v primeru uničenja ali
izginitve zavarovane stvari, z upoštevanjem rešenih
delov. Deli, ki se ne obrabijo, niso podvrženi
amortizaciji.
3. Odbitek amortizacije pri izplačilu zavarovalnine po
letih znaša kot prikazuje tabela:
1 leto
2 leti
3 leta
4 leta
5 let
30%
45%
60%
75%
90%
Če je predmet zavarovanja popolnoma uničen ali
izgubljen zaradi vlomske tatvine oziroma ropa ter
zavarovanec ne more dokazati njegove vrednosti v
smislu 1. točke 2. odstavka tega člena, krije zavarovanje
škodo do 50% od nabavne vrednosti nove stvari,
zmanjšano za vrednost obrabe, starosti, ekonomske in
tehnične zastarelosti (amortizacija) ter za vrednost
ostankov, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna
vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje),
plača zavarovalnica obračunano škodo v deležu, ki
ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno
vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
Pri podzavarovanju v višini do 10% se načelo
podzavarovanja ne upošteva.
III. DEL – ODGOVORNOST ZA ŠKODO, KI JO
ZAVAROVANEC
POVZROČI
TRETJIM
OSEBAM
17. člen – ZAVAROVALNA VSOTA
(1)
(2)
(3)
Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti
zavarovalnice za posamezni škodni dogodek, ne glede
na število zavarovancev. Za zavarovanje je dogovorjena
enotna zavarovalna vsota za osebe in stvari in po
posameznem škodnem dogodku znaša 30.000 EUR.
Za zavarovanje velja omejitev skupnega izplačila
odškodnine v zavarovalnem letu, v višini zavarovalne
vsote, dogovorjene na polici (letni agregat). Ko je agregat
izčrpan, zavarovanje ugasne in se nadaljuje le, če je to
posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija.
Odbitna franšiza je soudeležba zavarovanca pri škodi in
se odškodnina, ki jo plača zavarovalnica, zmanjša za
dogovorjeni znesek (franšiza). Za nematerialne škode je
dogovorjena odbitna franšiza v znesku 200 EUR po
škodnem dogodku.
18. člen – OBSEG KRITJA
Zavarovanje krije odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo
povzroči tretjim osebam kot imetnik in uporabnik kolesa brez
motorja navedenega na zavarovalni polici.
Zavarovanje ne krije:
1. odgovornosti zavarovanca za namerno povzročeno
škodo;
2. škode zaradi ravnanja, ki ga zavarovanec ne opusti,
čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico;
3. škode, ki je posledica zavestne kršitve veljavnih
predpisov;
4. odgovornosti za škodo na tujih stvareh, ki jih je
zavarovanec vzel v zakup, uporabo, na posodo, za
čuvanje, za prenos, ipd.
5. škod zavarovanca, njegovega zakonca ali izven
zakonskega partnerja, otrok, posvojencev ali rejencev,
oseb, ki jih zavarovanec preživlja ali živijo z njim v
skupnem gospodinjstvu ter sorodnikov vseh prej
naštetih oseb v ravni liniji do drugega kolena in stranski
liniji do četrtega kolena;
6. posrednih škod, ki nastanejo ob zavarovalnem primeru
(izguba zaslužka, izguba dobička, obratovalni zastoj,
zahtevki invalidskega in pokojninskega sklada, zahtevki
zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko
zavarovanje,
zavarovalnic
iz
zdravstvenega
zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev).
7. škode na tovoru, ki ga zavarovanec prevaža s kolesom.
19. člen - ZAVAROVALNI PRIMER
Pri zavarovanju odgovornosti se šteje, da je nastal zavarovalni
primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, zaradi katerega
bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti
zavarovancu.
Več časovno povezanih škod predstavlja en dogodek, če
nastanejo iz istega vzroka.
IV. DEL – SPLOŠNE DOLOČBE
20. člen – IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC
(1)
Določila tega poglavja se uporabljajo in veljajo za vse
zavarovane nevarnosti oziroma s temi pogoji opredeljeno
vsebino zavarovalne pogodbe.
(2)
Zavarovanec izgubi zavarovalne pravice iz sklenjene
pogodbe v primeru:
1)
če ima voznik kolesa v organizmu več alkohola kot
to dovoljuje veljavni ZVCP, ali če je pod vplivom
mamil, psiho aktivnih zdravil ali drugih psiho
aktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost
za vožnjo.
Domneva se, da je voznik ob nezgodi pod vplivom
alkohola, ko izpolnjuje enega izmed naslednjih
pogojev:
če ima v krvi več kot 0,5 promila alkohola na
kilogram krvi,
če ima v izdihanem zraku več kot 0,24 ml
alkohola na liter izdihanega zraka,
če ne glede na količino alkohola v krvi kaže
znake alkoholiziranosti, katerih posledica je
-
-
2)
3)
4)
lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem
prometu;
če neposredno po nesreči uživa alkohol,
če odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja
stopnje njegove alkoholiziranosti,
šteje se tudi, da se je zavarovanec izmaknil
možnosti ugotavljanja stopnje alkoholiziranosti,
če ni takoj po nesreči obvestil policije, oziroma
če policiji ni omogočil ogleda kraja nesreče,
če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v
organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, in se
z njim voznik ne strinja, a sam ne poskrbi, da bi
bila s krvno analizo neposredno po preizkusu
ali prometni nezgodi natančno ugotovljena
stopnja njegove alkoholiziranosti, če odvzem
krvi ne ogroža njegovega zdravja (hemofilija).
Domneva alkoholiziranosti velja in se upošteva
ne glede na vzročno zvezo med stopnjo
alkoholiziranosti in nastankom prometne
nesreče.
Če je v času prometne nesreče kot voznik
zavarovanega kolesa pod vplivom mamil ali drugih
narkotikov. Šteje se, da je voznik pod vplivom
mamil ali drugih narkotikov:
če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže
znake zmedenosti zaradi uporabe mamil ali
drugih narkotikov,
če se po prometni nesreči izmakne preiskavi
oziroma možnosti ugotavljanja prisotnosti
mamil ali drugih narkotikov v telesu ob nesreči.
Šteje se tudi, da se je zavarovanec izmaknil
preiskavi, če ni takoj po nesreči obvestil policije
oziroma če policiji ni omogočil ogleda kraja
nesreče.
če je škoda povzročena z naklepom zavarovanca
ali osebe, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo
kolesa;
če se ugotovi, da škoda ni nastala na način in v
obsegu kot ga je zavarovanec opisal v prijavi
škode.
Šteje se, da zavarovanec ni dokazal zavarovalnega primera,
če ne izpolni svojih obveznosti, ki izhajajo iz 31. člena pogojev.
21. člen – KLAVZULA O IZKLJUČITVI TERORISTIČNIH
DEJANJ
(1)
(2)
(3)
Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe ni
krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni
povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki
so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če
je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode
vplival še kak drug vzrok ali dejanje.
Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje,
ki ogroža človeško življenje, premično oziroma
nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo,
nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih,
verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen
vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali
katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično
dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno,
kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli
organizacijo ali oblastjo.
Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi
preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
22. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko zavarovalno polico
podpišeta obe pogodbeni stranki.
23. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA
KRITJA
(1) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se
zavarovalno kritje začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je
v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega
dne plačan prvi obrok premije, sicer pa po izteku 24. ure
tistega dne, ko je premija plačana.
(2) Zavarovalno kritje se konča po preteku 24. ure tistega dne,
ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 1 do 3 let, sme
vsaka stranka z odpovednim rokom treh mesecev odstopiti
od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
(4) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po
preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom
šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno
sporoči drugi stranki.
24. člen – PLAČILO PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati
ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna
leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora
biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni
drugače dogovorjeno, ob nastanku zavarovalnega primera
pa zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega
zavarovalnega leta in se pobotajo z zavarovalnino.
(2) Če ob sklenitvi oz dospetju ni plačan prvi obrok premije,
ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi
določeno zavarovalnino ali odškodnino. Če je dogovorjeno
obročno plačevanje premije, se mora prvi obrok plačati ob
sklenitvi pogodbe oz. ob dospetju plačila. Neplačani, a že
zapadli zneski premije so razlog za prenehanje
zavarovalnega kritja v skladu z 937. členom
Obligacijskega zakonika.
(3) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za
nazaj, se lahko obračunajo pogodbene obresti od zneska
premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če
obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica
pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico
zahtevati takojšnje plačilo vseh še ne zapadlih obrokov.
(4) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas
plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(5) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan
popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred
potekom časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste
premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila
pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično
trajala.
25. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino,
preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača
zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in
tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po
tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno
priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o
zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej,
preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka
tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije,
ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in
naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez
odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne
pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega
člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil
zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z
obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju
zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega
odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti
premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni
primer plačati zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji
in zamudnih obresti.
(4) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi
neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati
premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno
premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva
prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer,
za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu
obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha
veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z
začetkom prihodnjega zavarovalnega leta spremeni v
skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim
cenikom.
26. člen – POVRAČILO PREMIJE
31. člen – NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom
zavarovalnega kritja, vrne zavarovalnica vso plačano
zavarovalno premijo.
(2) Zavarovalnica vrne del zavarovalne premije za
neuporabljeni čas zavarovanja, če je bila stvar uničena ali
je izginila zaradi nezavarovane nevarnosti, kakor tudi, če
je bila popolna škoda krita na podlagi zavarovanja
odgovornosti povzročitelja škode. Neuporabljeni čas
zavarovanja se računa od dneva uničenja zavarovane
stvari oziroma od dneva prejema pisnega zahtevka
zavarovanca za povračilo premije. Zavarovanec ima
pravico terjati povračilo premije, če v tem zavarovalnem
letu ni bilo zavarovalnega primera.
(3) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v
celoti, če je bila ali bo izplačana zavarovalnina ali
odškodnina zaradi zavarovane nevarnosti.
(4) V drugih primerih prenehanja zavarovanja pred koncem
dobe, za katero je plačana premija pripada zavarovalnici
zavarovalna premija do tistega dne, do katerega traja
zavarovalno kritje.
(5) Povračilo premije na zahtevo zavarovanca se lahko opravi
na podlagi predložitve izvirne police in pisnih dokazil o
izpolnitvi pogojev za povračilo premije.
27. člen – ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN
Pri zavarovanju na tuj račun sklene zavarovanje zavarovalec v
svojem imenu in na tuj račun ali na račun tistega katerega se
zavarovanje tiče. Zavarovalec mora plačevati premijo in
izpolnjevati druge obveznosti iz zavarovalne pogodbe, vendar
pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne
privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice
gredo.
28. člen – VEČKRATNO IN DVOJNO ZAVAROVANJE
Zavarovalec mora ob sklenitvi zavarovanja in ob uveljavljanju
odškodninskega zahtevka (škodi) obvestiti Zavarovalnico
Maribor d.d., ali je isti predmet zavarovanja za isti riziko
morebiti zavaroval še pri kateri drugi zavarovalnici.
29. člen – SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovanec/zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o
spremembi naslova svojega stanovanja oziroma sedeža
podjetja ali svojega imena oziroma imena podjetja v roku
15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovanec/zavarovalec spremenil naslov
stanovanja oziroma sedeža podjetja ali svoje ime, oziroma
ime podjetja, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča,
da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti
zavarovancu/zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega
zadnjega znanega naslova stanovanja oziroma sedeža
podjetja ali ga naslovi na njegovo zadnje znano ime
oziroma ime podjetja.
30. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI
PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali
premijski cenik, mora o spremembi obvestiti zavarovalca
vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če
so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah
zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dano pravočasno, če se pred
koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta
prejme.
32. člen
–
ZAVAROVANČEVE
ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1)
DOLŽNOSTI
PO
Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:
1)
takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil
nadaljnjo nastajanje škode, upoštevajoč pri tem
navodila zavarovalnice,
2)
najpozneje v 8 dneh od dneva, ko je zvedel za
zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico. Če
obvestilo ni bilo pisno, ga mora najpozneje v
nadaljnjih 3 dneh potrditi s pisno prijavo, v kateri
navede tudi poškodovane uničene ali izginule stvari
in njihovo približno vrednost. Ob prijavi mora
predložiti original zavarovalne police,
3)
o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi
in splošnimi pogoji, predvsem pa o zavarovalnih
primerih nastalih zaradi požara, eksplozije, tatvine,
vlomske tatvine, ropa, zlonamernih ali objestnih
dejanj tretjih oseb takoj obvestiti policijo ter navesti,
katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma
so izginile ob zavarovalnem primeru; v primeru
prometne nesreče je potrebno obvestiti policijo v
skladu z določili ZVCP,
4)
zavarovanec je dolžan v primeru vlomske tatvine in
ropa, ob prijavi škode predložiti zavarovalnici račun o
nakupu kolesa, carinsko deklaracijo (v primeru, ko je
bilo kolo uvoženo) ter druge dokumente, potrebne za
likvidacijo škode.
5)
ne sme spreminjati stanja poškodovanih oziroma
uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik
zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v
javnem interesu, oziroma da bi bila škoda manjša.
6)
če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on
odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali
kazenska preiskava ali je vložena obtožnica ali če je
izdana odločba v upravno kazenskem postopku,
mora zavarovanec o tem nemudoma obvestiti
zavarovalnico, četudi je že prijavil nesrečo
zavarovalnici;
7)
če so na zavarovanca naslovljeni odškodninski
zahtevki ali če je proti njemu vložena odškodninska
tožba, mora zavarovanec o tem prav tako obvestiti
zavarovalnico in ji dostaviti original vseh listin, ki
vsebujejo te zahtevke;
8)
zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih
zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česa ni
upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa
jih ne sme pripoznati;
9)
(2)
če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši
odškodninske zahtevke s poravnavo, zavarovalnica
ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in
stroškov, ki zaradi tega nastanejo;
10) zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati
zavarovalnici in izdati pravdno pooblastilo tisti osebi,
ki jo določi zavarovalnica;
Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne
podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za
ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila,
predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko
je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti
policijo, to tudi storil.
Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov, se
šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera
oziroma višine škode in zavarovalnica ni dolžna plačati
zavarovalnine.
V primeru opustitve obveznosti iz 2., 6., 7., 8., 9. in 10. točke
prvega odstavka tega člena, zavarovalnica bremeni
zavarovanca za stroške, zamudne obresti in drugo škodo, ki je
zaradi kršitve obveznosti zavarovanca nastala z ugotavljanjem
temelja in višine škode.
1.
2.
36. člen – KLAVZULA
PODATKOV
Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi
nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je
določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti
morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.
33. člen – IZVEDENIŠKI POSTOPEK
(1)
(2)
(3)
Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, da določena
sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s
strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana
izvedenca imenujeta tretjega izvedenca, ki poda svoje
mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev
različne in le v mejah njunih ugotovitev.
Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je
imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka
polovico stroškov.
34. člen – ZAVAROVANJE
PRIMERU
(1)
(2)
(3)
PO
ZAVAROVALNEM
Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile
zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno
razmerje nadaljuje brez spremembe.
Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene,
zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
Zavarovalnica ali zavarovanec lahko zahtevata, da se za
naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in
premija, če zavarovalna vsota presega vrednost
zavarovane stvari.
35. člen – UVELJAVLJANJE ZAVAROVALNINE
ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV
(1)
(2)
(3)
IN
Zavarovanec ali oškodovanec praviloma sam uveljavlja
zavarovalnino. V kolikor uveljavlja zavarovalnino s
pomočjo
zakonitega
zastopnika,
skrbnika,
ali
pooblaščenca, ga to ne odvezuje aktivnega sodelovanja v
postopku. V navedenih primerih zavarovalnica ne krije
stroškov zastopanja.
V spornih primerih, ko zavarovanca zastopa odvetnik,
krije zavarovalnica stroške zastopanja le v sorazmerju z
uspešnostjo zavarovančevega zahtevka.
Pri zavarovanju odgovornosti zavarovalnica ni dolžna kriti
stroškov zastopanja oškodovanca pri uveljavljanju
materialne škode, razen:
O
ZBIRANJU
OSEBNIH
(1)
S podpisom zavarovalne pogodbe zavarovalec in
zavarovanec dovoljujeta, da zavarovalnica zbira,
obdeluje, shranjuje, uporablja in posreduje osebne
podatke, potrebne za sklepanje zavarovanja in za
likvidacijo škod, vključno s potrebno medicinsko
dokumentacijo, kakor tudi posreduje te podatke drugim
upravičenim institucijam.
(2)
Zavarovalec in zavarovanec s podpisom zavarovalne
pogodbe ZM d.d. pooblaščata, da pri državnih organih,
bankah, hranilnicah in drugih finančnih institucijah,
organizacijah oziroma posameznikih pridobiva potrebne
podatke v zvezi z izvrševanjem oziroma izterjavo njenih
terjatev iz zavarovalne pogodbe, ne glede na določbe
zakonov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, vse
izrecno za namen izvrševanja oziroma izterjave terjatev
iz te zavarovalne pogodbe.
(3)
(4)
kadar je oškodovanec tuja fizična ali pravna
oseba,
kadar je škodni primer sporen in se obravnava
pred pritožbeno komisijo pri zavarovalnici, v
mediaciji, ali se zahtevek uveljavlja pri pristojnem
sodišču, in to šele takrat, ko pritožbena komisija v
celoti ugodi pritožbi oziroma sodišče zavarovalnici
naloži plačilo stroškov, ali je tako dogovorjeno v
mediaciji.
Prav tako zavarovalec in zavarovanec s podpisom
zavarovalne pogodbe soglašata, da ZM d.d. in z njo
kapitalsko povezana pooblaščena podjetja za zastopanje
in posredovanje zavarovanj uporabljajo vse s tem
dovoljenjem zbrane osebne podatke tudi za namene
neposrednega trženja.
37. člen – UPORABA ZAKONA
Za odnose med zavarovalnico, zavarovancem, zavarovalcem,
upravičencem in ostalimi osebami, ki niso urejeni s temi pogoji,
se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih
pravnih predpisov Republike Slovenije.
38. člen – REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba.
Pritožba se vloži na tisto organizacijsko enoto
zavarovalnice, ki je v zadevi sprejela odločitev. Pritožba se
lahko odda osebno ali po pošti v roku 30 dni od prejema
odločitve zavarovalnice.
(2) Pritožbo obravnava pristojni pritožbeni organ v skladu s
pravilnikom zavarovalnice, ki ureja interni postopek za
reševanje pritožb. Odločitev pritožbene komisije je
dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso
možni.
V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo zavarovalnice, se
lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za
izvensodno rešitev spora pri Mediacijskem centru, ki deluje v
okviru Slovenskega zavarovalnega združenja, sicer pa v
sodnem postopku pred pristojnim sodiščem.
39. člen – KLAVZULA O PREPREČEVANJU KORUPCIJE
(KL-KORUPC-01/11)
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene
stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz
javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno
korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod
ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad
izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali
opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega
sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev
nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali
organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali
njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.