Podjetniški bilten 2010 - Regionalni center za razvoj Zasavje

3
Po d j e t n i š k i b i l t e n
Izdajatelj: Sklad dela Zasavje / Tisk: Vinkotisk / Naklada: 3000 izvodov /
december 2010
Po t i n a p o d j e t n i š k i v r h
Foto: Roman Rozina
VEM za samostojne podjetnike
Vpis v Poslovni register Slovenije
Za registracijo samostojnega podjetnika morate vložiti
prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije na vstopni
točki VEM, kar lahko storite tudi sami prek portala e-VEM.
Za izvedbo vpisa potrebujete poleg osebnega dokumenta
in davčne številke tudi izjavo, da nimate neporavnanih
obveznosti iz prejšnjih poslovanj. Izjava se pripravi preko eVEM aplikacije. Referentu na vstopni točki VEM posredujete
vse podatke, potrebne za izpolnitev prijave.
Vpis sprememb podatkov v
Poslovnem registru Slovenije
Za vpis sprememb podatkov samostojnega podjetnika
vložite prijavo na vstopni točki VEM ali prek portala e-VEM.
Vsako spremembo podatkov samostojnega podjetnika
morate prijaviti v 15-ih dneh od njenega nastanka.
Prijava davčnih podatkov
Samostojni podjetnik se vpiše v davčni register po uradni
dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov
iz poslovnega registra, tako da lahko prijavo podatkov
izvedete prek portala e-VEM ali na vstopni točki VEM.
V osmih dneh po vpisu v poslovni register mora samostojni
podjetnik sporočiti podatke o številu in lokaciji poslovnih
prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in
pridobivanje prihodkov, o poslovnih enotah v tujini, o
kapitalskih naložbah doma in v tujini, številke računov v
tujini, podatke o povezanih osebah, podatke o osebi, ki
vodi poslovne knjige, in kateri dan v mesecu bo izplačeval
plače.
Ob vpisu v poslovni register se podjetnik odloči tudi
za način ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti: ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in
odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Predložitev zahtevka za izdajo
identifikacijske številke za namene
DDV
Samostojni podjetnik odda zahtevek za izdajo identifikacijske
številke za namene DDV najpozneje v mesecu, v katerem je
verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla 25
tisoč evrov. Lahko pa se že prej prostovoljno vključi v sistem
DDV, vendar mora to izbiro uporabljati najmanj 60 mesecev.
Prijava v obvezna socialna
zavarovanja
Samostojni podjetnik je zavezanec za prijavo v obvezna
socialna zavarovanja, ki jo opravi na vstopni točki VEM ali
prek portala e-VEM. Prijavo lahko vloži le podjetnik, ki je
državljan Republike Slovenije. Prijava se lahko vloži le za
polni delovni čas.
Samostojni podjetnik lahko prijavi v obvezno zdravstveno
zavarovanje svojega otroka, če je ta slovenski državljan in še
ni dopolnil 18 let.
Izbris iz Poslovnega registra
Slovenije
Za izbris iz Poslovnega registra Slovenije vložite prijavo.
Prijavo vložite najmanj 15 dni oziroma največ 3 mesece pred
želenim datumom izbrisa. Prijavo spremembe opravite na
vstopni točki VEM ali prek portala e-VEM.
Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEM,
brez administrativnih ovir.
3
Vstopna točka VEM
na Regionalnem centru za razvoj
Petra Kovač Smrkolj
VEM Podpora podjetništvu
Portal e-VEM ponuja
brezplačno, enostavno in
hitro opravljanje storitev
javne uprave za podjetja
preko spleta. Njegov osnovni
namen je zagotoviti ustrezno
informacijsko podporo, tako
bodočemu samostojnemu
podjetniku posamezniku
kot bodočemu družbeniku v
primeru družbe z omejeno
odgovornostjo, katera mu
v najkrajšem možnem času
omogoča začetek izvajanja
dejavnosti. Seveda pa je portal
namenjen tudi obstoječim
podjetjem.
Portal e-VEM je namenjen samostojnim
podjetnikom in gospodarskim družbam,
poleg njih pa ga uporabljajo tudi
referenti vstopnih točk VEM, notarji,
sodniki … Podjetnikom, ki začenjajo svojo
podjetniško pot, omogoča registracijo
in zagotavlja informacijsko podporo, ki
jim omogoča začetek delovanja. Ko pa
je podjetnik že registriran, mu storitve
portala omogočajo sporočanje sprememb
podatkov podjetja.
Širok nabor storitev
V okviru Regionalnega centra za razvoj
že nekaj let deluje vstopna točka VEM,
ki enako kot druge, oblikovane v okviru
regionalnih in lokalnih podjetniških
centrov, v okviru Obrtno-podjetniške
in Gospodarske zbornice, AJPES-a in
podobnih ustanov, bodočim podjetnikom
oziroma podjetjem nudi pomoč pri
registraciji podjetja in povezane
storitve, ki so potrebne pri ustanovitvi
podjetja. Že obstoječim podjetjem pa
vstopna točka VEM ponuja izvedbo
enostavne spremembe podatkov, ki
spremljajo podjetje tekom poslovanja.
Registracijo samostojnih podjetnikov
oziroma storitve vpisa v poslovni register,
spremembe, zaprtje podjetja, prijavo
davčnih podatkov ter prijavo v obvezna
zavarovanja opravljamo že od leta
2006, druge storitve, predvsem tiste v
zvezi z registracijo družbe z omejeno
odgovornostjo oziroma spremembami,
povezanimi z njo, pa smo začeli opravljati
v letu 2008, ko je bila ta storitev vključena
v nabor storitev, ki jih lahko opravljajo
vstopne točke VEM.
Bodoči samostojni podjetnik lahko svoje
podjetje vedno ustanovi pri vstopni točki
VEM, medtem ko lahko stranke ustanovijo
družbo z omejeno odgovornostjo pri
vstopni točki VEM le v primeru, ko gre za
registracijo enostavne eno-osebne ali večosebne družbe z omejeno odgovornostjo.
V drugih primerih mora biti ustanovitev
izvedena pri notarju. Bistvena razlika
med njimi je, da so storitve prek
portala e-VEM in na vstopni točki
VEM brezplačne, storitve pri notarjih
pa mora stranka plačati po veljavni
notarski tarifi.
Brezplačni postopki
Vsi postopki, ki jih podjetnik lahko
opravi na vstopni točki VEM, so torej
brezplačni in tudi kar se da hitri in
enostavni. Prav to je največji pozitivni
dosežek projekta VEM, razvitega v
pomoč podjetnikom in za podporo
podjetništvu. Načeloma stranke
potrebujejo le osebni dokument
in davčno številko, v določenih
primerih pa tudi predpisane priloge,
ki jih referent VEM v imenu stranke
skupaj z vlogo pošlje na pristojni
organ. Seveda pa mora stranka
poznati podatke, ki jih bo referent
VEM v njenem imenu preko portala
posredoval pristojnim ustanovam.
Podjetnik lahko večji del postopkov
opravi tudi sam, za kar pa potrebuje
kvalificirano digitalno potrdilo. Fizične
osebe lahko za brezplačno digitalno
potrdilo zaprosijo na upravni enoti,
izdajajo pa jih tudi Pošta Slovenije,
Nova ljubljanska banka in družba
Halcom.
V primeru registracije oziroma
kateregakoli drugega postopka, ki se
lahko opravi na vstopni točki VEM,
se lahko ne glede na sedež podjetja
zglasite na katerikoli vstopni točki
VEM v Sloveniji. Vstopna točka VEM
na Regionalnem centru za razvoj
ima uradne ure ob ponedeljkih,
torkih in četrtkih od 7.30 do 14.00,
ob sredah od 7.30 do 16.00 in ob
petkih od 7.30 do 12.00. Da vaša pot
iz kakršnegakoli razloga ne bi bila
zaman, prosimo, da prej pokličete
na številko 03-56-60-504 ali 03-5660-505 oziroma pišete na e-naslov:
petra.kovac.smrkolj@rcr-zasavje.si.
4
Vašhava v Zagorju
odslej namenjena
podjetnikom
Katarina Kojnik
Mrežni inkubator
Zasavski mrežni podjetniški
inkubator je od letošnjega
septembra bogatejši za novo
enoto. Regionalni center za
razvoj in Občina Zagorje
sta namreč v nekdanji
rudniški kopalnici Vašhavi
uredila sodobne prostore za
podjetništvo. Večino potrebnih
sredstev je prispeval Evropski
regionalni sklad. Hkrati je del
prostorov, ki jih uporablja za
svojo dejavnost, preuredilo tudi
podjetje Papirna galanterija
Šum. V nadstropju je urejena še
telovadnica za borilne športe.
Z novim objektom je zasavski mrežni
podjetniški inkubator, ki deluje v
okviru nepridobitne družbe Regionalni
center za razvoj, dobil že četrto
enoto, drugo v občini Zagorje. V
vseh treh zasavskih občinah so zdaj
podjetnikom na voljo prostori tako za
pisarniško kot proizvodno dejavnost,
ki jih v Zagorju doslej ni bilo.
To je bil eden od osnovnih razlogov,
da smo leta 2009 začeli preurejati del
rudniških kopalnic v Zagorju. Urejenih
je bilo 632 m2 notranjih površin
objekta (polovica pritličnega dela
objekta) in 2.315 m2 zunanjih površin,
ki so namenjene predvsem parkiranju
vozil. Celotna vrednost prenovitvenih
del je bila 612 tisoč evrov. Glavnino
sredstev oziroma 434 tisoč evrov je
prispeval Evropski sklad za regionalni
razvoj, preostalih 18 odstotkov
naložbene vsote in sredstva za davek
na dodano vrednost pa Občina
Zagorje ob Savi. Glavnino stroškov
(dobro polovico) je predstavljala
izvedba gradbenih in obrtniških
del (rušenje nekaterih zidov, nova
obdelava sten, menjava stavbnega
pohištva in inštalacij …), dobra
tretjina sredstev pa je bila porabljena
za nakup objekta in zemljišč. Glavni
izvajalec je bilo gradbeno podjetje
VG5 iz Ljubljane, projektna dela
in nadzor je opravil Gradbeni biro
Repovž Jurij.
Varovanje rudarske dediščine
Inkubatorji so v današnjih porudarskih časih eno izmed ključnih
orodij hitrejšega gospodarskega
razvoja regije. O potrebnosti razvitega
podpornega okolja govori dejstvo,
da je dinamika ustanavljanja novih
podjetij v regiji nižja od slovenskega
povprečja, kar pomeni tudi – in to je
najbolj zaskrbljujoče – da mladi svoje
zaposlitvene možnosti iščejo v večjih
centrih, zato se regija demografsko
prazni in izgublja svoj intelektualni
potencial.
Rudnik je bil v preteklosti, ko je bilo
premogovništvo na vrhuncu, valilnica
novih podjetij in motor zasavske
industrializacije. Zaradi te podobnosti
in zaradi spoštovanja preteklosti so
naložbeniki poskrbeli za ohranitev
videza mogočnega objekta, enega
redkih ohranjenih simbolov minulega
rudarjenja. Hkrati je bil obnovljen tudi
most do nekdanjega Vinskega rova,
kjer je urejena manjša spominska
zbirka (portal rova, jamska vozička,
kip sv. Barbare, informativne table v
slovenskem in angleškem jeziku, ki
kratko opisujejo preteklost objekta in
razstavljene predmete). Na minulo
rudarjenje spominja še modernistična
skulptura Nejca Slaparja Kristalizirani
košček globine pred objektom, vez z
nekdanjimi časi pa je tudi obnovljena
spominska plošča rudarjem, žrtvam
vojne.
Prehojena pot
Podjetniški inkubatorji so vzniknili
pred pol stoletja v Ameriki, zaradi
njihove učinkovitosti pri spodbujanju
podjetništva pa so kmalu poselili tudi
Evropo. Slovenijo je ta val dosegel
v devetdesetih letih prejšnjega
5
stoletja, ko so začeli nastajati tako
podjetniški inkubatorji kot njim
podobni inovacijski centri, tehnološki
in znanstveni parki.
Med prvimi je bil Center za razvoj
podjetništva, predhodnik zasavskega
podjetniškega inkubatorja. Delovati
je začel v najetih prostorih v
nekdanji Iskri v Trbovljah, kjer je bilo
podjetnikom na razpolago 1.623 m2
skupnih pokritih površin. V skupini
prvih podjetij in podjetnikov, ki so
vstopili v inkubator, je bilo tudi zelo
znano in ugledno ter širše uveljavljeno
podjetje Dewesoft.
Po izteku najemne pogodbe se je
Regionalni center za razvoj lotil
gradnje novih prostorov. Najprej, v
prvi polovici leta 2005, so bili urejeni
prostori v RR centru v Zagorju, kjer je
storitvenim dejavnostim namenjenih
640 m2 notranjih površin, urejene
je bilo tudi kar 2.765 m2 okolice s
parkirišči. V okviru vzpostavljanja
mrežnega inkubatorja mu je sledil
inkubator v Hrastniku, kamor so
prva podjetja vstopila januarja 2008,
pol leta kasneje pa je svoje prostore
odprl še inkubator v Trbovljah. V
hrastniškem objektu je 793,4 m2
razpoložljivih notranjih površin in
1494 m2 urejene okolice, medtem ko
v Trbovljah ti številki znašata 873,33
m2 in 1603 m2. Večino sredstev za
omenjeno širitev inkubatorske mreže
je Regionalni center za razvoj pridobil
iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj, sofinancerji pa so bile občine
Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Za
zdaj zadnji košček v tem mozaiku
predstavlja inkubator Vašhava v
Zagorju.
Skoraj vsi prostori, namenjeni
inkubiranim podjetjem, so praktično
ves čas zasedeni, kar potrjuje
pravilnost odločitev za njihovo
gradnjo. Podjetnikom s poceni
Otvoritev inkubatorja Vašhava. Foto: Roman Rozina
Cenik prostorov
Osnovna mesečna najemnina znaša 7 € za m2 pisarniških
prostorov in 4,5 € za proizvodne prostore, pri čemer se najeti
površini doda sorazmerni del prostorov v skupni rabi, kot
so hodniki in sanitarije. Najemnik prvega pol leta plačuje le
četrtino osnovne najemnine, ki se zatem polletno povečuje do
polnega zneska.
čas v inkubatorju
pisarniški prostori *
najemom opremljenih prostorov
in možnostjo uporabe skupne
infrastrukture, na voljo pa so jim tudi
različne svetovalne, administrativne
in tehnične storitve, pomagajo na
začetku njihove kariere, za razvoj
lokalnih skupnosti in regije pa so
pomembni zaradi gospodarskih in
socialnih učinkov, saj pospešujejo
nastajanje in razvoj novih podjetij in
delovnih mest.
* poleg najemnine najemnik plačuje tudi pavšalni znesek za
stroške električne energije, ogrevanja, zavarovanja, stavbnega
zemljišča, vzdrževanja in komunalnih storitev, kar trenutno
znaša 3,85 € za m2 najetih poslovnih prostorov. Stroški
čiščenja pisarn in spremljajočih površin znašajo 1,5 € za m2.
** električna energija se plačuje po dejanskih stroških, za
druge obratovalne stroške pa je na osnovi dejanskih stroškov
določen mesečni pavšal, ki trenutno znaša 3,5 € za m2. Vsi ti
zneski so določeni na temelju dejanskih stroškov.
proizvodni prostori **
od 1. do 6. meseca
1,75 €
1,13 €
od 7. do 12. meseca
2,80 €
1,80 €
od 13. do 18. meseca
3,85 €
2,48 €
od 19. do 24. meseca
4,90 €
3,15 €
od 25. do 30. meseca
5,95 €
3,83 €
od 31. do 36. meseca
7,00 €
4,50 €
Najemniki so upravičeni do dodatnega znižanja
najemnine glede na število zaposlenih.
število zaposlenih
4 do 10
11 do 20
več kot 21
dodatni popust
10%
15%
20%
6
Trenutno v
inkubatorju
Tatjana Polanc Kolander
Regionalni center za
razvoj v sodelovanju
s spletnim portalom
E-revir pripravlja
predstavitve podjetij,
ki delujejo v Mrežnem
podjetniškem
inkubatorju Zasavje.
Predstavitve podjetij
na portalu www.
erevir.si lahko najdete
v rubriki Podjetniški
inkubatorji – podporno
okolje za podjetja.
Na omenjenem
portalu najdete še več
drugih za podjetnike
zanimivih vsebin.
Enako velja tudi za
spletno stran www.
rcr-zasavje.si, kjer so
omenjene predstavitve
v rubriki Inkubiranci.
Mrežni podjetniški inkubator HRASTNIK
INSTAL S, instalacije,
vzdrževanje in proizvodnja
elektronskih naprav, d.o.o.
proizvodnja elektronskih
komponent
Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik
tel.: 03 56 60 561
e-pošta: marjan.kolenc@instal-si.eu
proizvodnja merilnih,
Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik
AR plus, razvoj in proizvodnja,
preizkuševalnih in navigacijskih e-pošta: andreja@as-bitenc.si
d.o.o.
instrumentov in naprav
Obratovanje spletnih portalov
Gornik Lara, POSTREZEM.si,
s.p.
obratovanje spletnih portalov
Naselje Aleša Kaple 8b, 1430 Hrastnik
tel.: 03 56 60 560
e-pošta: lara.gornik@yahoo.com
Mrežni podjetniški inkubator TRBOVLJE
Tim pohištvo, d.o.o.
proizvodnja drugega pohištva
Boštjan Habjan, s.p.
okrepčevalnice in drugi obrati
Josmont – montaža in druge
storitve, d.o.o.
Nasipi 7A, 1420 Trbovlje
tel.: 03 56 32 200
e-pošta: info@tim-pohistvo.si
www.tim-pohistvo.si
Gabrsko 49, 1420 Trbovlje
tel.: 051 356 913
e-pošta: habjanvintana@siol.net
Savinjska cesta 24, 1420 Trbovlje
tel.: 03 56 60 556
vgrajevanje stavbnega pohištva
e-pošta: josmont.so@gmail.com
Prešernova cesta 15, 1410 Zagorje ob Savi
trgovina na drobno po pošti ali
tel.: 040 529 747
po internetu
e-pošta: goran.vucilovski@gns.si
GNS, spletno poslovanje,
Goran Vučilovski, s.p.
Mrežni podjetnški inkubator VAŠHAVA, Zagorje
B-ART design, grafično
oblikovanje, Barbara Turk Peitl,
s.p.
oblikovanje, aranžerstvo,
dekoraterstvo
Podvine 22
1410 Zagorje ob Savi
Mrežni podjetniški inkubator ZAGORJE
AZ Jordan, razvoj,
proizvodnja in prodaja, d.o.o.
trgovina na debelo s
kovinskimi proizvodi,
inštalacijskim materialom,
napravami za ogrevanje
NITEO, posredništvo in
trgovina d.o.o.
specializirano posredništvo
pri prodaji drugih določenih
izdelkov
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
tel.: 040 480 941
e-pošta: dejan.zgalin@mojniteo.si
Guna Blaž – odvetnik
odvetništvo
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
tel.: 03 56 68 777
e-pošta: blaz.guna@gmail.com
VIGIT, projektiranje in
tehnično svetovanje, Valerija
Skok, s.p.
druge inženirske dejavnosti in
tehnično svetovanje
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
tel.: 040 702 355
e-pošta: valerija.skok@vigit.si
PRO INVEST INŽENIRING,
Projektiva in gradbeni
inženiring, d.o.o.
Arhitekturno projektiranje
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
tel.: 041 684 977
e-pošta: branko.jordan@az-gruppe.eu
Naselje Aleša Kaple 12, 1430 Hrastnik
tel.: 031 370 172
e-pošta: borut.dolar@finars.si
7
Oblikovanje darilnega programa
B-art design
Mnogo podjetnih posameznikov z
izdelanim poslovnim načrtom, morda
celo izkušnjami in tradicijo, naleti
na težave pri iskanju ustreznega
poslovnega prostora. Opremljeni
prostori zasavskega mrežnega
inkubatorja so tako tudi v nekdanji
rudniški kopalnici »Vašhava« v Zagorju
ob Savi zelo dobrodošli. V njih si je
del prostorov uredila družba PG Šum,
v inkubatorju pa od septembra deluje
tudi samostojna podjetnica Barbara
Turk Peitl, ki se ukvarja z grafičnim
oblikovanjem.
Barbara Turk Peitl je bila kot
diplomirana psihologinja deset let
zaposlena na centru za socialno
delo, kjer je oblikovala psihološka
mnenja pri razvezah, mladostniškem
prestopništvu in v podobnih primerih.
Hkrati pa se je ukvarjala še z
drugačnim oblikovanjem–grafičnim.
Oblikovala je voščilnice, vrečke in
darilni papir. Svoje delo je pogodbeno
opravljala predvsem za podjetje PG
Šum, ki se ukvarja s tiskarstvom in
založništvom darilnega programa. Ker
se je promet v podjetju zadnjih deset
let povečeval, se je povečal tudi obseg
njenega dela. Tako se je odločila,
da se povsem posveti grafičnemu
oblikovanju in 1. januarja letos kot
samostojna podjetnica ustanovila
podjetje B-art design.
Še kot majhna deklica je bila
obkrožena s tiskarskim strojem,
papirjem in voščilnicami, saj so
se s to obrtjo začeli ukvarjati že
njeni stari starši. »Popoldne ali med
počitnicami sem vedno pomagala v
delavnici ali pregibala voščilnice, ki
jih je bilo v naši hiši vedno polno,«
se spominja Barbara. »Ni pa bilo
takrat še oblikovanja, kakršnega
izvajam danes. Moj stari oče je na
primer fotografiral šopke ali druge
predmete, večidel pa je odkupoval
avtorske pravice za že oblikovane
stvari. Največkrat v Nemčiji. Včasih
je bilo to težje, saj se je moral fizično
odpraviti na pot. Zdaj seveda vse
poteka prek računalnika in interneta.
Čeprav še vedno odkupujem avtorske
pravice za določne oblikovne rešitve,
jih potem nadgrajujem; včasih povsem
preoblikujem, včasih uporabim le del
oblike in podobno.«
Podjetnica, ki zna svoje znanje
in izkušnje iz psihologije spretno
prenašati v svoj posel, priznava, da
se mora pri svojem delu prilagajati
trgu. »Slovenski trg velja za dokaj
konservativnega, kar pomeni, da
morajo biti na primer voščilnice
lične, vendar dokaj povprečne.
Mogoče celo takšne, ki jih sama
ne bi izbrala. Pri mlajših kupcih
so lahko bolj šaljive, biti morajo v
duhu časa, vendar spet ne smeš
pretiravati. Veliko sem se razgledovala
po nemškem trgu in ugotovila, da
imajo nemški in slovenski kupci pri
klasičnih voščilnicah podoben okus,
pri segmentu humornih voščil pa
imajo Nemci radi dosti bolj konkreten,
začinjen, pivski humor, medtem ko se
pri nas kaj takega ne prime. Slovenci
imamo namreč raje nežnejši, bolj
prefinjen humor.«
Njihove voščilnice, darilni papir in
vrečke je moč najti v vseh večjih
slovenskih trgovinah. »Tudi sama rada
hodim v trgovine,« pove Barbara.
»Rada opazujem, po čem posegajo
kupci, kako izbirajo.«
V poslu je za zdaj še sama, zato
mora poleg oblikovanja, ki je njena
prva strast, skrbeti tudi za tehnično
pripravo aplikacij. V prihodnje, pravi,
bo na tem področju gotovo še koga
zaposlila, sama pa se bo intenzivneje
posvetila oblikovanju.
Njen slog ni minimalističen. »Ne
pravim, da mi ne bi bil všeč, vendar
me – četudi zastavim kakšno stvar
bledo in minimalistično – hitro zanese
v močnejše barve in v pravljični svet.
Zelo rada oblikujem razne vzorce in
se igram z barvami. Rada imam tudi
zlato in bleščice.«
Redno sledi tudi vsem smernicam
na področju oblikovanja in tiska.
Udeležuje se sejmov, kot je na primer
Premiere v Frankfurtu, kjer dobi ideje
in vpogled v trende.
Biti podjetnik, preživeti se s svojim
delom, je bilo zaradi družinske obrti
vedno del njenega življenja. Strinja
se, da je za koga, ki začenja iz nič,
podjetništvo težje predstavljivo.
»Gotovo je lažje, če imaš neko
zaledje, izkušnje in občutek, kako
se prodajati na trgu. Tudi tradicija
pomaga in prepoznavnost.«
Čeprav časi morda niso najbolj
naklonjeni podjetništvu, je
optimistična. Po letih naraščanja
prodaje letos načrtuje enak obseg del
kot lani. Z novimi prostori in razširitvijo
dejavnosti v družbi, za katero dela, se
tudi njej v prihodnje ni bati, da bi ji
zmanjkalo izzivov.
Barbara Turk Peitl. Foto: Tatjana P. Kolander
8
Od čipa do končne montaže
GNS
Po končani srednji šoli na Vegovi v
Ljubljani, kjer se je izučil za tehnika
računalništva, je Goran Vučilovski
nadaljeval študij na fakulteti za
elektrotehniko, ker na računalništvo
pač ni bil sprejet. Pa mu je ta
kombinacija znanj prišla še kako prav.
Danes se je z njo uveljavil kot uspešen
mlad podjetnik. Sam sicer pravi, da
mu ne bi škodilo tudi nekaj spretnosti
iz ekonomije, čeprav ga bolj kot
menedžerski mikajo izvedbeni posli.
Trenutno poleg podjetništva zaključuje
specialistični študij elektronskih
sistemov, za hobi pa ob sobotah še
vedno rad stopi za mešalno mizo v
diskoteki in plesa željni publiki zavrti
glasbo.
Biti podjeten ne pomeni, da si zgolj
uspešen poslovnež, temveč da si
človek, ki ga zanimajo določena
področja, katera potem tudi
raziskuješ, preizkušaš in pozneje – ko
pridobiš določene izkušnje – na njih
tudi delaš. Pri Goranu so to predvsem
področja elektrotehnike, elektronike in
računalništva.
»Začel sem tako rekoč na dnu, vlekel
sem električne kable. Pa to ni slabo,«
pravi, »saj le tako spoznaš celotni
proces, naučiš se tudi spoštovati delo
drugih; pa še prav ti pride, da te
pozneje – ko sam načrtuješ posle – ne
more nihče pretentati, koliko časa
in stroškov je potrebnih za določeno
fizično opravilo.«
Kot srednješolec in študent je vseskozi
tudi delal za zaslužek. Začel je s t.
i. 3D animacijami, postavljanjem
spletnih strani, nadaljeval s
programiranjem CAD sistemov in PLC
krmilnikov. Leta 2007 se je podal na
samostojno podjetniško pot. Delal je
doma. »Na začetku ni enostavno,«
pove, »trudiš se delati veliko in dobro.
V bistvu ves čas delaš.«
Sodeluje z zunanjimi sodelavci,
ki so večinoma njegovi kolegi iz
srednješolskih in študentskih let.
Skupaj razvijajo elektronske alarmne
sisteme za terminale, ki jih prilagajajo
naročniku. »Imam veliko kolegov,
vsi smo mladi in zagnani. Skupaj
razvijamo vezje, ga programiramo,
tako rekoč sami izdelamo zadevo od
čipa do končne montaže. »Vzgajamo«
nove rešitve,« pove Goran, »od tod
tudi kratica GNS, ‘growing new
solutions’, ki smo jo izbrali za svoj
zaščitni znak.«
Goran želi v prihodnjem letu
spremeniti organizacijsko obliko
in ustanoviti podjetje z omejeno
odgovornostjo. Na tak način bi
lahko del odgovornosti prenesel tudi
na soustanovitelje. Obseg dela se
namreč povečuje, tudi dejavnosti
je vse več. Ob razvoju elektronike
Goran Vučilovski. Foto: Tatjana Polanc Kolander
ponuja in razvija tudi multimedijske
sisteme, ki strankam med drugim
omogočajo najsodobnejše pristope
pri seznanjanju s karakteristikami
določenega produkta. Tu in tam še
vedno izdelajo kakšno spletno stran,
so pa tudi zastopniki za merilnike
pretoka kompromiranega zraka, kar
pa že sega na industrijsko področje.
Njihovi kupci so večja slovenska
podjetja, s katerimi dobro sodelujejo.
Med njihovimi dobavitelji so v
glavnem tuja podjetja. »Z dobavitelji
imam zelo pozitivne izkušnje. Vse
naročam prek spleta, dobava je hitra,
plačam pa lahko s tridesetdnevnim
odlogom. Še danes me izjemno
pozitivno preseneča, ko pri večjem
dobavitelju iz Anglije določen material
naročim do 17. ure, naslednji dan ob
8. zjutraj pa ga že prejmem. In to celo
brez stroškov pošiljanja.«
Z vselitvijo v prostore podjetniškega
inkubatorja v Trbovljah je Goran
Vučilovski pridobil poslovni prostor,
sejno sobo, kjer lahko sprejema goste,
zaradi bližine poslovnega partnerja je
optimiziral poslovni proces, obenem
pa si je uspel urediti tudi svoj delovni
čas in ga ločiti od zasebnega. Pravi,
da je to še kako pomembno, saj si
tako nabere moči in ima tudi sicer
kaj od življenja. Sam svoj prosti čas
najraje preživlja s svojo izbranko, s
katero v bližnji prihodnosti načrtujeta
tudi družino.
9
Dostava hrane na dom prek interneta
Postrezem.si
Lara Gornik je mlada podjetna
Hrastničanka, ki zaključuje študij
podjetništva na Gea Collegeu.
Obenem je zaposlena kot poslovna
sekretarka, letos pa se je podala tudi
na samostojno podjetniško pot, ker si
je – kot pravi – vedno želela ustanoviti
in voditi svoje podjetje.
V okviru študija je pridobila veliko
dragocenega znanja, pa tudi
praktičnih izkušenj, zato je toliko
bolj pogumno začela svojo poslovno
kariero. Manjkala ji je le še ideja.
»Ko je prijatelj odhajal v tujino,
sem mu – tako v šali – rekla, naj
bo pozoren na kakšno podjetniško
prakso, ki se je tam prijela, pri nas pa
je še ne poznamo,« je povedala Lara
Gornik in dodala, kako se je prijatelj
res vrnil s predlogom, da ustanovijo
spletni portal za naročanje hrane na
dom.
Načrt in razvoj portala je stekel
januarja letos. Do dne objave na
spletu so se v Sloveniji pojavili še trije
konkurenčni projekti.
gostinskimi ponudniki. Nekateri so
nam kar naravnost rekli, da upajo, da
portal ne bo uspel. Vendar so današnji
trendi, da se sploh mlajše stranke vse
pogosteje odločajo za nakupovanje
prek spleta, sem pa sodi tudi
naročanje hrane na dom. Verjamem,
da je tak portal v Sloveniji potreben,
in da se bodo vsi, ki so na začetku
še skeptični ali se čutijo ogrožene, na
koncu pridružili skupini ponudnikov na
portalu. V tujini, predvsem v Avstriji,
kjer smo se povezali z upravljavci
podobnega portala, podatki kažejo,
da se je prodaja gostincem, ki svojo
hrano ponujajo prek omenjenega
portala, povečala za 20 odstotkov. V
Sloveniji bo ta porast zaradi majhnosti
države verjetno nižji, a še vedno
ugoden,« je prepričana Lara Gornik.
Vsem drugim, ki so se portalu že
pridružili, morajo v podjetju zagotoviti
nemoteno in seveda optimalno
delovanje. »Čeprav imajo gostinski
ponudniki na voljo možnost, da sami
objavijo svoje podatke, fotografije
in ponudbo, so to delo v glavnem
prepustili kar nam,« pravi Gornikova.
»Da bi jim delo pri izpolnjevanju
naročil še bolj olajšali, smo jim
pripravili tudi programsko podporo
za izpisovanje naročil, obenem pa
bomo povezali naročila tudi z njihovo
elektronsko blagajno.«
Obsežnost projekta in preizkušnje
na trgu Lari Gornik niso načele
samozavesti in prepričanja v uspeh.
Verjame, da bodo že kmalu razširili
obratovanje spletnega portala še na
druga področja in obogatili svojo
ponudbo.
Poslovanje v hrastniškem inkubatorju ji
je na začetku poslovne kariere v veliko
pomoč, saj ima na voljo poslovni
prostor, opremljen z vso potrebno
infrastrukturo.
»Najprej smo poslovni načrt zastavili
zelo na široko,« pripoveduje Lara,
»a smo ga zaenkrat skrčili samo na
področje dostave hrane na dom. Že
tako smo morali pošteno poprijeti za
delo.« Pri poslu ji pomagajo zunanji
sodelavci, večji del računalniški
programerji in grafični oblikovalci.
Decembra je že zaposlila eno osebo,
v kratkem pa se namerava tudi sama
povsem posvetiti svojemu podjetju.
»Ciljev, ki smo si jih zastavili, še nismo
v celoti uresničili, saj smo na naleteli
na kar nekaj izzivov,« pojasnjuje
Lara. Gostinska podjetja, ki imajo
svojo utečeno prakso, niso vajena
poslovanja prek spleta. Tako jim je
morala – v glavnem jih obiskuje sama
– na svojih obiskih še pojasnjevati,
kako bi potekalo naročanje hrane iz
naslonjača, kako bi imeli vso svojo
ponudbo objavljeno na skupnem
portalu, s čimer bi strankam
omogočili, da izberejo tisto, ki jim
najbolj ustreza. »Nismo pričakovali
odziva, češ da lahko tak portal
ogrozi konkurenčne prednosti med
Lara Gornik. Foto: Tatjana Polanc Kolander
10
Ekipa podjetnih in pogumnih
Tim pohištvo
Zgodilo se je leta 2006, ko so se štirje
zaposleni iz razpadajoče Tovarne
pohištva Trbovlje odločili, da gredo
na svoje. To je bila skušina ljudi, ki so
v tovarni opravljali vodilne naloge v
proizvodnji, tehnološkem razvoju in
tudi na področju kadrov. Ustanovili so
podjetje Tim pohištvo.
Pri tem jih je vodilo predvsem močno
zavedanje, da so visoko usposobljeni
na področju proizvodnje pisarniškega
pohištva in bi bilo ta potencial
škoda zavreči. »Obenem smo imeli
tudi kupce. Brez njih si ne bi upali
nadaljevati poti,« pove Damjan
Zmrzlak, solastnik in tehnični vodja
podjetja. »Ko smo začenjali na novo,
pripravljali investicijski načrt, so nam
poleg kupcev zaupali tudi banka
in dobavitelji. Brez težav so nam
na primer pripeljali stroj, dobavili
material. Če vsega tega ne bi bilo, ne
bi zmogli.«
Podjetje, ki že od začetka zaposluje
osem oseb, nanj pa so vezani še
trije monterji, je začelo s proizvodnjo
v mizarski delavnici. »Vendar je
delavnica postajala premajhna.
Omejeni smo bili s 300 kvadratnimi
metri proizvodnih prostorov brez
možnosti širitve. Naš novi kupec, za
katerega še danes delamo, je poslal
v Trbovlje svoje predstavnike, da
preverijo naše kapacitete. K sreči pa
se je v tistem času že začel graditi
mrežni inkubator – in to nasproti
naše delavnice. V rokah smo imeli
podpisano pogodbo, da se bomo
preselili v nove prostore. To nam
je šlo izjemno na roko. In to je bil
tudi razlog, da smo se odločili za
delovanje v inkubatorju.«
»Kakšnih svetovalnih in
administrativnih storitev ob tem nismo
nikoli uporabljali,« pove Martina
Plevnik, prav tako solastnica podjetja
in obenem njegova direktorica.
»Verjetno so te storitve primernejše za
začetnike.«
»Smo pa zaradi delovanja v
inkubatorju,« vskoči Zmrzlak, »zelo
hitro pridobili kredit, garancijo in
ugodnejšo obrestno mero, ko smo
kupovali stroj. To je treba poudariti.«
S selitvijo so pridobili dodatnih 354
kvadratnih metrov opremljenih
proizvodnih prostorov, v katere so
namestili visoko tehnološke CNCstroje. Razpolagajo z izpopolnjeno
žago, ki polizdelke tudi etiketira, s
strojem za robno obdelavo in pa
najdražjim multifunkcijskim strojem,
ki izvaja opravila obeh predhodnikov,
obenem pa opravlja še dodatne
funkcije, kot so rezanje nepravilnih
oblik, rezkanje in podobno. »Ob
povpraševanju lahko pri teh
proizvodnih kapacitetah letni prihodek
z dosedanjih 600.000 brez težav
povečamo na milijon evrov in več.
Skupaj še z drugimi podpornimi stroji
lahko namreč proizvajamo pohištvo
od A do Ž. Razen masivnega. Tudi
tega lahko, vendar pa pri tem nismo
konkurenčni,« pripoveduje Zmrzlak.
»Nekako smo ostali butična
proizvodnja,« dodaja Plevnikova. »Ni
nam do tega, da bi opremljali velike
upravne zgradbe, hotele in podobno.
Delamo bolj prefinjene izdelke z večjo
dodano vrednostjo. Visoko tehnološki
stroji nam omogočajo zelo natančno
izdelavo, ki pa ni bistveno dražja od
množične proizvodnje. To je naša
glavna prednost.«
Poleg izdelave poslovnega pohištva,
kot so poimenovali svojo dejavnost,
izvajajo tudi inženiring. »Neredko
prevzamemo posle, kjer vodimo
celotni inženiring. To pomeni, da
polagamo tla, pohištvo, vanj vgradimo
na primer elektriko in multimedije.
Poleg prilagodljivosti smo sposobni
take zahtevne projekte izpeljati v zelo
kratkem času. Če namreč nekdo
prenavlja trgovino, si zaradi del ne
more privoščiti predolgega izpada
prihodka. Včasih prevzamemo celotni
inženiring samo zato, da ostanemo v
poslu, pa čeprav ob tem prodamo le
kos ali dva svojega pohištva.«
Tim pohištvo posluje na skupaj
654 kvadratnih metrih proizvodnih
površin, 43 kvadratnih metrih skupnih
prostorov in 14 kvadratnih metrih
pisarniških.
Pri pohištveni proizvodnji je zelo
pomembna logistična opremljenost
proizvodnih prostorov. Na lokaciji
trboveljskega inkubatorja ima Tim
pohištvo urejen dostop za tovorna
vozila pri dostavi in odpremi blaga.
Najemnina je za najemnike prva tri
leta nižja, pozneje pa doseže tržno
ceno. V Tim pohištvo so načrtovali,
da se bodo v treh letih osamosvojili,
vendar jim je načrte prekrižal
trenutni gospodarski položaj in upad
povpraševanja. Razgledujejo se po
primernih lokacijah, vendar so cene
– pravijo – previsoke. Sicer pa jih,
dodajajo, čeprav so Trboveljčani,
nič ne zadržuje v Zasavju, saj konec
koncev največ prodajo izven regije.
»Z veseljem bomo, če se bomo uspeli
dobro dogovoriti, ostali v Trbovljah,«
pravijo, vendar po dosedanjih
pogovorih pri iskanju lokacije niso
najbolj optimistični.
Arhiv: Tim pohištvo
11
Podjetje za gradbeni inženiring
VIGIT
Družba Vigit se je že od leta 1990
podjetno soočala s slovenskim trgom,
v februarju 2010 pa je lastnica z
novoustanovljeno obliko vstopila tudi
v zasavski inkubator s sedežem v
Zagorju.
»Za ta korak sem se odločila
predvsem zaradi širitve dejavnosti
na – zdaj še idejni – spletni projekt
za otroke o požarni varnosti,«
pravi Valerija Skok, univerzitetna
diplomirana inženirka gradbeništva,
ki v inkubatorju deluje kot samostojna
podjetnica. »Projekt želimo izpeljati v
sodelovanju s Slovenskim združenjem
za požarno varnost in Zavodom za
gradbeništvo Slovenije.«
Znotraj gradbenega inženiringa
je požarna varnost specializirana
dejavnost podjetja Vigit. Valerija
Skok je namreč tudi izvedenka
za gradbeno in požarno stroko,
predsednica nadzornega odbora
Slovenskega združenja za požarno
varnost ter glavna in odgovorna
urednica revije Požar, ki jo združenje
izdaja. Prepričana je, da bi omenjeni
internetni projekt zelo pripomogel k
večji osveščenosti otrok in njihovih
staršev o pomenu požarne varnosti,
tveganjih in seveda preventivnih
ukrepih.
Podjetništvo ji je pisano na kožo,
čeprav se je zanj, kot pravi, odločila
po sili razmer. »Po petih letih dela v
zagorskem podjetju Beton je šlo to
v stečaj in morala sem se nekako
znajti.« Takrat se je obrnila na krog
svojih prijateljev in znancev, ki so
jih pomagali pripraviti ustrezno
dokumentacijo za registracijo
podjetja, ji pomagali pri vodenju
računovodstva in drugih podobnih
delih. »Ker vem, da je na začetku
za vsakega težko, podpiram idejo
podjetniškega inkubatorja, kjer imajo
nova podjetja na voljo pomoč pri
ustanavljanju in začetnih korakih,
in sicer vse na enem mestu,« pravi.
Meni pa, da sedež delovanja niti ni
tako bistven. »Bistveno je, da znaš
delati, se pogovarjati in znaš delo
tudi pridobiti.« Pri tem seveda veliko
štejejo tudi reference, s katerimi se
lahko sama pohvali. Med drugim
je Vigit študijo požarne varnosti,
načrt gradbenih konstrukcij ali
kake druge projektantske storitve
opravljal za poslovni objekt Taxgroup
v Ljubljani, ljubljanski center Super
nova, pediatrično bolnišnico, celjsko
knjižnico in logaški dom za starejše
občane.
»Tisti, ki začenjajo na novo,« pravi
Valerija Skok, »morajo na začetku
delati več, več morajo vlagati tudi
v promoviranje svoje dejavnosti,
marketing.« Njej tega ni bilo treba,
ker se, kot je v šali pripomnila, dobro
blago samo hvali.
Seveda pa podjetništvo ni vselej le
rožnato. »Pri nas se letos krepko
pozna gospodarska kriza. Tudi cene
na področju projektiranja so prenizke.
Medtem ko se drugi strokovnjaki,
na primer odvetniki, znajo postaviti
zase in določijo svojo tarifo, se mi
gradbinci ne znamo zmeniti. Kriva pa
je država, ki za to nima interesa, saj
je naš največji naročnik. Žal so javna
naročila naravnana na najnižjo ceno,
najugodnejši ponudniki pa po moji
oceni ne ponudijo realne cene.«
Kljub trenutnim neugodnim razmeram
ostaja Hrastničanka, ki živi in dela v
Zagorju, optimistična tudi naprej.
Podjetno v svet podjetništva
Petra Kovač Smrkolj
1. decembra 2010 smo na Regionalnem centru za razvoj v Zagorju začeli z izvajanjem projekta Podjetno v svet
podjetništva, ki je namenjen spodbujanju podjetništva med mlajšimi brezposelnimi z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe
ter spodbujanju odpiranja novih delovnih mest. Celotna vrednost projekta znaša dobrih 600 tisoč evrov, ki jih bosta
zagotovila Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko oziroma Evropski sklad za regionalni razvoj
(85 %) ter Občina Zagorje ob Savi (15 %).
Projekt naj bi se začel izvajati že septembra letos, a je zaradi poznega podpisa pogodbe med izvajalcem in glavnim
financerjem prišlo do trimesečnega zamika. Ker končni datum (september 2012) ostaja, bo delo s skupinami nekoliko intenzivirano. Zvrstile se bodo štiri skupine z desetimi udeleženci, ki bodo po šest mesecev pridobivali potrebna
podjetniška znanja in veščine ter razvijali svoje podjetniške ideje. Pod vodstvom zaposlenih na Regionalnem centru za
razvoj in izkušenih zunanjih mentorjev bodo skušali v tem času oblikovati svoja podjetja.
Prvih deset udeležencev je posebna komisija, upoštevajoč razpisne kriterije, izbrala med tridesetimi prijavljenimi kandidati. Ti že nabirajo znanja in uporabne informacije za razvoj podjetniške ideje in uspešno poslovanje ter vodenje
podjetja. Obiskujejo jih tudi podjetniki in različni predavatelji, ki jim predstavljajo tako pozitivne kot negativne izkušnje
podjetništva ter jim nudijo pomoč pri razvijanju njihovih podjetniških idej.
Podjetno v svet podjetništva je inovativen projekt, ki ponuja odlično priložnost mladim brezposelnim, da razvijajo svoje
znanje in si olajšajo podjetniške začetke. Z njim želijo izvajalci in financerji projekta pospešiti nastajanje novih podjetij
in v tem okolju zadržati domače mlade moči in ideje. Razpis za drugo skupino udeležencev bo objavljen predvidoma v
začetku marca 2011.
12
Zasavje – nova
turistična destinacija
Andrej Šumer, Jernej Lipar
Vse teče v tri krasne
Je turizem v Zasavju podjetniška
priložnost? Vsekakor, vendar
je potrebno poskrbeti za celovit
sistem in kvalitetno turistično
ponudbo, predvsem pa ohraniti
hladno glavo: »Turizem se ne gradi
od danes na jutri!«. Za bodoče
podjetnike s področja turizma
je v sklopu operacije »Vse teče
v tri krasne« veliko priložnosti:
od izobraževanj, usposabljanj in
delavnic do individualnih svetovanj
za turizem. Ta brezplačna možnost
svetovanj na področju turizma je
novost tudi v slovenskem prostoru
in predstavlja veliko priložnost za
ljudi s podjetniškim pogumom in z
dobrimi idejami.
Na Regionalnem centru za razvoj
aktivno izvajamo operacijo »Vse
teče v tri krasne«, katere vrednost
je 450.290,93 €. 85 odstotkov
sredstev zagotavlja Evropski sklad
za regionalni razvoj, preostanek
pa sofinancirajo občine Hrastnik,
Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Operacija se je začela izvajati
11. 8. 2010 in bo trajala do 30.
9. 2012. Nastala je na podlagi
uspešno končanega projekta
Natura 2000 – turistične zanimivosti
Zasavja ter strateških in razvojnih
smernic razvoja turizma v Zasavju,
predstavljenih v Operativnem
programu razvoja turizma v Zasavju
do leta 2013. V slednjem smo kot
ključne usmeritve opredelili kulturni,
podeželski in prireditveni turizem,
medtem ko smo si pri Medijskih
Toplicah in smučarskem turizmu
nalili čistega vina – tu prihodnosti za
turizem v Zasavju (še) ni.
Operacijo »Vse teče v tri krasne«
sestavlja šestih glavnih točk:
vzpostavitev organizacije za
razvoj turizma,
priprava in izvedba enotnega
koncepta trženja,
razvijanje blagovne znamke
in njenih standardov,
priprava novih turističnih
produktov in njihovo trženje,
priprava in izvedba
usposabljanj ter svetovanj,
priprava analiz ter strokovnih
študij in ureditev baze
podatkov.
Glavni cilji operacije pa so:
vzpostavitev novih turističnih
produktov v Zasavju,
oblikovanje »turističnega
sistema«, ki bo postavilo
Zasavje na turistični
zemljevid,
vzpostavitev krovne
organizacije za razvoj
turizma v Zasavju,
vzpostavitev učinkovitega
modela trženja turističnih
produktov,
strokovna usposobljenost
obstoječih in potencialnih
akterjev na področju turizma,
vzpostavitev sistema
spremljanja in vrednotenja
uspešnosti turistične ponudbe
v Zasavju.
Zakaj podeželski, kulturni
in prireditveni turizem?
Odgovor je pravzaprav zelo
preprost. Podeželsko okolje v
Zasavju predstavlja harmonijo
med urbanim in ruralnim: tu je
sedem območij varovane krajine
Natura 2000, kakšnih šestdeset
ekoloških kmetij, bogata naravna
in kulturna dediščina, zgodbe, miti
in legende, priložnosti za razvoj
športne ponudbe (pohodništvo,
nordijska hoja, kolesarstvo) in še
marsikaj bi se našlo. Podeželje
skriva mnoge potenciale podjetniške
dejavnosti za vzpostavitev turističnih
kmetij, prireditve na podeželju,
dobra podjetniška priložnost je
lahko tudi športno-rekreacijska
ponudba. Oblikovali bomo
13
turistične produkte s poudarkom na
zasavski kulinariki, pohodniške in
tematske poti, razvijali bomo nove
prireditve, spodbujali vzpostavitev
turističnih kmetij in še marsikaj.
Najpomembnejša novost – tudi v
slovenskem prostoru – pri podpori
turizma pa so individualna
svetovanja, s katerimi bomo
potencialnim kandidatom pomagali
pri vzpostavitvi turističnih produktov
na podeželju, jim pomagali
uresničiti njihove ideje. Pomoč bo
povsem brezplačna!
Zakaj kulturni turizem? Ta
panoga, ki ima v Sloveniji sicer
številne (največkrat napačne)
izpeljanke, predstavlja eno
izmed najperspektivnejših panog
globalnega turizma, njeni
uporabniki pa so visoko izobraženi
in zelo mobilni, predvsem pa
so pripravljeni plačati kvalitetno
ponudbo. V Zasavju imamo pestro
industrijsko, rudarsko, sakralno,
grajsko, arhitekturno, etnološko,
podeželsko in drugo dediščino,
številne kulturne prireditve, veliko
znanih osebnosti in še bi se dalo
naštevati. Možnosti je veliko,
vendar jih do sedaj še nismo uspeli
izkoristiti. Tudi za kulturni turizem
bomo pripravili številne delavnice,
seminarje, okrogle mize in
individualna svetovanja za obstoječe
in potencialne akterje tovrstne
turistične ponudbe v Zasavju.
Zasavje je zraslo na industriji in ta
predstavlja eno izmed najizvirnejših
možnosti razvoja turizma. Zakaj
torej industrijski turizem? Tu gre
za popolnoma novo področje,
kjer turistični strokovnjaki še
niso rekli zadnje besede. Regija
Zasavje je širše prepoznavna
predvsem kot pretežno industrijska
regija z vidnimi posledicami
izkoriščanja prostora, zastarelimi in
zapuščenimi industrijskimi objekti
in značilno kulturo, ki izhaja še iz
dobe industrializacije. Industrijski
turizem lahko definiramo kot novo
podvrst v turistični dejavnosti, ki je
nastala predvsem zaradi različnih
sprememb na trgu in katere
namen je preoblikovati obstoječe
zarjavele elemente industrije v nove
priložnosti, pri čemer je poudarjeno
oživljanje gospodarstva na temeljih
trajnostnega razvoja in doseganja
večje stopnje promocije okolja,
objektov, dejavnosti, kulture in
ljudi. Pri tem izhajamo iz dejstva,
da lahko, prav zaradi te tesne
povezanosti med industrijo, okoljem
in ljudmi, vzpostavimo kakovostne
turistične produkte, kjer bomo
lahko prihodnjim obiskovalcem
ali turistom prikazali Zasavje kot
drugačno, posebno, privlačno in
svojstveno regijo.
In še, zakaj tudi prireditveni turizem?
Predvsem zaradi dejstva, da je v
Zasavju več prireditev, ki že sedaj
presegajo regionalne meje ali pa
imajo to možnost. Drugi razlog
tiči v tem, da so se obiskovalci
na prireditev pripravljeni peljati
tudi sto kilometrov daleč, če je ta
zanimiva in resnično kvalitetno
pripravljena. Enako kot velja za
kulturni in podeželski turizem, bomo
tudi za področje prireditvenega
turizma organizirali seminarje,
izobraževanja, okrogle mize in
individualna svetovanja, kjer bomo
akterjem pomagali oblikovati
uspešne prireditve v Zasavju.
Na koncu še o turističnem sistemu,
ki ga je najlažje predstaviti na
posamičnem primeru oblikovanja
novega turističnega produkta. Po
idejnem predlogu najprej preučimo
teren, globalne turistične trende
in posebne značilnosti regije.
Nato oblikujemo načrt, v katerega
zajamemo tako trženje, oblikovanje
in grafično podobo kot tudi finančno
konstrukcijo in človeške vire,
potrebne za izvedbo turističnega
produkta. Sledi strokovno
usposabljanje posameznih akterjev,
izdelava načrta trženja in na njegovi
podlagi ustrezno trženje produkta
pod blagovno znamko V 3 krasne.
Po izvedbi produkt še ovrednotimo
in predlagamo izboljšave in
nadaljnje rešitve.
Steklarna Hrastnik je zanimiva za obiskovalce vseh starosti. Foto: Lovro Rozina
14
Življenje je tudi
po rudarjenju
Roman Rozina
ReSource že v drugem polčasu
Vsaka (nekdanja) rudarska regija,
in Zasavje to brez vsakršnega
dvoma je, ima številne razvojne
priložnosti, povezane z rudarsko
tradicijo in njegovimi ostalinami.
Tej opogumljajoči ugotovitvi je
kakšnih sedemdeset strokovnjakov
in praktikov, ki so se na povabilo
partnerstva ReSource 27.
oktobra 2010 v Leipzigu udeležili
znanstvenega simpozija Življenje
je tudi po rudarjenju, dodalo
še naslednjo: ni pa edinega
in zveličavnega recepta, kako
usmerjati razvoj v nekdanjih
rudarskih regijah. Vsaka regija
mora najti svoj najboljši odgovor,
ki bo najbolje prilagojen krajevnim
razmeram in hkrati okvirom, ki jih
postavlja vsaka država.
V Leipzigu je bilo predstavljenih
kar nekaj praktičnih potrditev teh
preprostih resnic. To velja tako za
velike projekte kot manjše tematske
sklope, med katerimi je eden najbolj
impresivnih “Coal to Conkers”, ki ga
je predstavil Mike Ballantyne iz Heart
of the National Forest Foundation Bath
Yard. Na rudarskem območju blizu
Derbya je Britancem uspelo z zasebno
pobudo nekdanjo rudarsko krajino
spremeniti v turistično destinacijo,
ki naj bi v prihodnje celotni regiji
ponudila novo prihodnost.
Med velikimi državno spodbujenimi
celovitimi politikami spreminjanja
nekdanjih rudarskih območij
sta vzorna primera tudi nemška
Ruhr.2010 in IBA Fürst-Pückler-Land,
ki sta bila deležna obilne državne
pomoči. Dr. Oliver Schyett in Brigitte
Scholz sta predstavila predvsem
tisti del aktivnosti, ki so usmerjene v
razbijanje stereotipnega dojemanje
Porurja in lužiškega dela Nemčije zgolj
v povezavi s preteklo industrializacijo
in izkoriščanjem naravnih dobrin. V
obeh primerih je akterjem preobrazbe
uspelo spodbuditi tamkajšnje
prebivalstvo, da se je aktivno vključilo
v ustvarjanje novih vizij omenjenih
regij.
Kljub uvodni ugotovitvi, da ni
univerzalnega odgovora na vprašanje,
kako nekdanje rudarske regije
prilagoditi zahtevam sodobnega časa,
so bili zbrani prepričani o smiselnosti
in koristnosti tovrstnih srečanj in
bogatega mednarodnega sodelovanja:
prenos znanja in izkušenj je bistvenega
pomena pri iskanju optimalnih rešitev,
medsebojno sodelovanje prinaša
koristi vsem, ki iščejo nove ideje in
najboljše poti v prihodnost. Nujnost
sodelovanja potrjuje tudi ugotovitev,
da imajo v regijah manj težav pri
iskanju in prepoznavanju vrednosti
svojih potencialov, medtem ko
njihovo izkoriščanje pogosto ostaja
problematično.
Drugi polčas
Projekt ReSource je stopil v drugo
polovico svojega obdobja: začel se
je zgodaj v letu 2009, zaključil pa se
bo v začetku leta 2012. Znanstveni
simpozij v Leipzigu je bil zato tudi
dobra priložnost, da v projektu
sodelujoči regionalni in znanstveni
partnerji ocenijo dosedanje delo.
To poteka v treh tematskih delovnih
skupinah, ki se ukvarjajo s celostnimi
pristopi prestrukturiranja (po)rudarskih
regij, z izkoriščanjem naravnih (s
poudarkom na biomasi in geotermalni
energiji) in kulturnih potencialov, ki
so ostalina rudarskih časov. Poseben
sklop pa je znanstvena podporo tem
naporom.
Končanih je bilo že več deset
podprojektov in izdelanih več analiz,
ki se osredotočajo na trenutno
stanje v obravnavanih regijah in
zgledne primere izrabe po-rudarskih
potencialov v Srednji Evropi. Do
konca projekta sledi še druga skupina
podprojektov in strokovna podpora
oblikovanju posamičnih regionalnih
strategij. V samem zaključku bo
pripravljen še predlog ukrepov in
priporočil mnenjskim voditeljem in
drugim odločujočim dejavnikom v
lokalnih skupnostih, regijah, državah
in na evropski ravni, da bi se čim
več spoznanj prelevilo tudi v njihove
politične in sistemske odločitve.
Celotna poročila oziroma njihovi
izvlečki so javno dostopni na spletni
strani projekta www.resource-ce.eu/
en/project-results, vzpostavlja pa
se tudi knjižnica v okviru programa
Central Europe; na naslovu www.
central2013.eu/central-projects/
implementing-a-project/outputlibrary/search-in-pdf, so že dostopni
tudi nekateri podprojekti partnerstva
ReSource.
15
Sprotno seznanjanje javnosti
Pri izvajanju projekta ReSource je zelo poudarjeno komuniciranje z javnostjo, obveščanje ljudi v regijah, kjer projekt
poteka. Vse komunikacijske aktivnosti vodi Regionalni center za razvoj, osrednja oglasna deska pa je spletna stran www.
resource-ce.eu, na kateri so predstavljeni cilji projekta in sodelujoči partnerji, gradiva za posamezne konference in drugi
dogodki, izvedeni podprojekti in drugi rezultati, članki o projektu, ki so izšli v različnih medijih.
Na spletni strani si je moč ogledati tudi elektronske verzije različnih promocijskih gradiv, ki smo jih izdelali za širjenje
prepoznavnosti projekta. Tako konec leta vsakič izide posebni časopis projekta v angleščini in še štirih jezikih sodelujočih
partnerjev, med opaznejšimi gradivi pa je tudi serija desetih posterjev.
RCRoblika – Nataša Gala, Roman Rozina / fotografija: Andrej Blatnik
16
Sanitarno vodo
nam segreva
sonce
Dejan Zupanc
Wide the SEE
Tehnologija za izrabo sončne
energije je nedvomno že
dozorela, nagel razvoj solarne
tehnologije v zadnjih tridesetih
letih zagotavlja uspešnost in
zanesljivost sistemov. Kljub
temu v državah Evropske unije
sončno energijo uporabljajo v
razmeroma majhnem številu
stanovanjskih zgradb, še najbolj
se izkorišča za segrevanje
sanitarne tople vode v
enodružinskih hišah.
Se pa uporaba sončnih sprejemnikov
za ogrevanje tople vode v zadnjem
času povečuje, glavni razlog pa so vse
višji stroški ogrevanja, ki so posledica
rasti cen fosilnih goriv na svetovnih
trgih. Prihranek energije, ki ga
dosežemo z vgradnjo solarne naprave
za ogrevanje vode za štiričlansko
družino, znaša v povprečju dva tisoč
kilovatnih ur letno. To je enakovredno
približno dvesto litrom kurilnega olja,
merjeno z naravovarstvenimi merskimi
enotami pa je enako izpustu približno
540 kilogramov ogljikovega dioksida.
Torej odločitev za sončne sprejemnike
pomeni tudi prispevek k čistejšemu
okolju in zmanjševanju izpustov
toplogrednih plinov.
Sončno energijo lahko uporabljamo
povsod, kjer potrebujemo toploto: v
stanovanjskih stavbah za ogrevanje
sanitarne tople vode in podporo pri
ogrevanju, za ogrevanje bazenske
vode ali klimatizacijo prostorov, v
industriji za toplotne procese …
Kako deluje
Sončno energijo zbirajo posebni
sprejemniki sončne energije in z
njo segrevajo prenosnik toplote v
ceveh. Ta ima dodano sredstvo proti
zmrzovanju vse tja do temperature
-25°C. Kot prenosnik se najpogosteje
uporablja glikol. Črpalka vodi ogret
prenosnik do menjalnika toplote,
kjer svojo toploto odda v posebnem
hranilniku uskladiščeni vodi.
Tako ogreta voda je primerna za
umivanje, pranje, centralno ogrevanje
stanovanjskih ali poslovnih prostorov
in podobna opravila.
Osnovna naloga sprejemnika sončne
energije je pretvorba sončnega
sevanja v toploto, ki jo nato v čim
večji meri preda prej omenjenemu
prenosniku toplote. Danes se
najpogosteje uporabljajo ploski in
vakuumski sončni sprejemniki. Slednji
so dražji, so pa bolj učinkoviti tudi
v oblačnem vremenu ali v zimskem
času.
Kam postaviti
sprejemnike
Pred odločitvijo za vgradnjo naprave
za pripravo tople vode, še bolj
pa to velja za ogrevanje s sončno
energijo v zimskem obdobju, je dobro
poznati količino sončne energije,
ki jo imamo v določenem kraju na
voljo. Ta je odvisna od letnega časa,
od geografskih in meteoroloških
značilnosti. V pomoč pri izbiri
najustreznejšega sistema za aktivno
izkoriščanje sončne energije so nam
številna programska orodja, ki so na
več spletnih straneh dostopna tudi
brezplačno.
Prvi pogoj za izkoriščanje sončne
energije z aktivnimi sistemi je
primerna lega stavbe: ta ne sme
biti v senci drugih stavb, gozda,
hribov ali podobno. Sprejemnike
največkrat namestimo na streho:
najbolje je, da je streha obrnjena
proti jugu, dopustne pa so še smeri
od jugovzhoda do jugozahoda. Če
streha ne leži v primerni smeri, lahko
sprejemnike vgradimo na druga
mesta, ki niso preveč oddaljena od
hranilnika toplote, le-ta pa ne sme biti
preveč oddaljen od porabnikov.
17
Kaj in kje kupiti
Pomoč države
Wide the SEE
Pred nakupom solarnega sistema je
treba zbrati vse informacije, saj bomo
le tako izbrali optimalen sistem. Pri
tem nam lahko pomagajo številni
strokovnjaki; nekateri ponujajo le
strokovno svetovanje, drugi opremo
tudi prodajajo in vgrajujejo.
Najbolj enostaven način nakupa in
vgradnje je tako imenovana gradnja
»na ključ«, kjer dobavo, montažo ter
priklop prepustimo pooblaščenemu
strokovnjaku. Lahko pa sami
kupimo posamezne elemente in
strokovnjaku prepustimo le vgradnjo,
ne tako redki pa so tudi primeri, ko
se ljudje celotnega sistema lotijo v
samogradnji.
Številni prodajalci že ponujajo
številne konfiguracije, prilagojene
namenu in številu porabnikov. Cena
standardnega sistema, ki v topli
polovici leta zadosti potrebam po
topli sanitarni vodi v štiri do petčlanski
družini, se začenja pri ceni okrog
2.500 evrov, z boljšo kakovostjo
vgrajenih elementov ter izbiro
učinkovitejših sončnih kolektorjev pa
cena narašča.
Ob nakupu sistema smo upravičeni
do posebne subvencije v obliki nižje
obrestne mere za kredit ali enkratnega
povračila dela stroškov vgradnje,
ki jih na javnem razpisu dodeljuje
Ekološki sklad RS. V letu 2010 so bile
na razpolago subvencije za nakup
in vgradnjo sprejemnikov sončne
energije, vgradnjo hranilnika toplote
in vmesnih povezav, črpalke, krmilnih
in varovalnih elemente sistema.
Prosilci so lahko prejeli kredit s fiksno
nominalno obrestno mero, ki je pri
dobi vračanja do petih let znašala 3,2
%, pri desetletnem odplačevanju pa
3,9 %. V primeru, ko se prosilec odloči
za enkratno subvencijo, pa ta znaša
do 25 % upravičenih stroškov, oziroma
največ 150 evrov za ploščate, 200
evrov za vakuumske ter 75 evrov za
sprejemnike izdelane v samogradnji
(številke so za m2 neto vgrajene
površine). V letu 2009 je Eko sklad
izdal 2 131 pozitivnih sklepov za
vgradnjo solarnih sistemov v skupni
vrednosti nekaj več kot 2,5 milijona
evrov.
Namen projekta Wide the SEE je
spodbujanje rabe sončne energije
za ogrevanje vode, ki se uporablja v
sanitarne namene ali za ogrevanje
stanovanjskih prostorov. Projekt je
sofinanciran s sredstvi Evropske unije,
trajal pa bo do konca marca 2012.
Regionalni center za razvoj v njem
sodeluje kot partner, ob njem pa je še
deset drugih regionalnih partnerjev iz
devetih evropskih držav.
V okviru projekta smo decembra
2010 postavili sistem za ogrevanje
sanitarne tople vode za porabnike RR
centra v Zagorju ob Savi. Zadostil bo
potrebam po topli vodi za približno
60 uporabnikov. Vanj smo morali
vgraditi dodatni grelec za podporo
ogrevanju, saj v zimskem času ne
moremo računati na stoodstotno
pokritost potreb zgolj z uporabo
sončne energije.
Vgrajeni solarni sistem bo imel tudi
demonstracijski pomen, saj bo služil
kot pripomoček pri promocijskih
aktivnostih in kasnejšem izobraževanju
monterjev solarnih sistemov.
Začetek gradnje demonstracijskega solarnega sistema na strehi RR Centra v Zagorju. Foto:Dejan Zupanc
18
Podpora
podjetništvu
Dejan Poboljšaj
Razvoj po rudarjenju
Cilji projekta Prospects so
spodbujanje in podpora
podjetništvu ter ustvarjanje
novih malih in srednjih podjetij
v regijah, ki so oziroma so bile
močno odvisne od rudarjenja
in tradicionalne industrije. V
njem sodelujoče organizacije
predstavljajo rudarska območja
iz devetih držav: Belgije, Češke,
Francije, Madžarske, Nemčije,
Poljske, Španije, Velike Britanije
in Slovenije, poslanstvo vse
partnerjev pa je podpora in
promocija regionalnih politik
za podporo malim in srednjim
podjetjem v sodelujočih regijah.
Projekt se izvaja v okviru
program INTERREG IV C in bo
trajal tri leta, od letošnjega
januarja do konca leta 2012.
Program INTERREG IV C je
del Evropskega teritorialnega
sodelovanja v okviru strukturnih
skladov za obdobje 2007-2013.
Cilj medregijskega sodelovanja je
izboljšanje učinkovitosti regionalnih
razvojnih politik, gospodarska
modernizacija regij in povečanje
konkurenčnosti Evrope:
z izmenjavo izkušenj in znanja
med lokalnimi in regionalnimi
deležniki,
s povezovanjem manj razvitih
regij s tistimi, ki imajo več znanja na
določenih področjih,
z omogočanjem prenosa dobrih
praks.
Projektni partnerji bodo proučili štiri
strateške teme: privlačnost področij,
podporno okolje za spodbujanje
podjetništva, povezovanje in ekoinovacije ter znanje. V sklopu
prve faze bodo projektni partnerji
analizirali ter medsebojno izmenjali
izkušnje na štirih strateških delavnicah.
V drugi fazi pa bo vsak partner s
pomočjo študijskih obiskov, izmenjavo
zaposlenih in znanja izdelal poseben
načrt, kako pridobljenega znanja in
dobre izkušnje prenesti v svoje okolje.
Namen projekta Prospects je
torej izboljšanje lokalne oziroma
regionalne politike pri spodbujanju
podjetništva, nadgradnja programov
za izmenjavo dobrih praks in
promocija podjetništva, oblikovanje
do podjetništva prijaznih regionalnih
politik v regijah, močno odvisnih od
rudarstva in tradicionalne industrije.
Projekt je ključnega pomena za
gospodarski razvoj rudarskih regij,
ki doživljajo preobrazbo, hkrati pa
tudi primeren odziv na trenutno
gospodarsko krizo.
Cilj projekta Prospects je identifikacija
in analiza zadostnega števila dobrih
praks na področju lokalne in
regionalne promocije podjetništva,
izbor najučinkovitejših politik med
temi, izboljšanje politik in programov
spodbujanja podjetništva s pomočjo
izdelave transfernega načrta z metodo
“peer to peer” za vsakega partnerja,
izboljšanje javnih politik in programov
spodbujanja podjetništva s pomočjo
razširjanja rezultatov projekta. Vse to
naj bi pripeljalo do končnega cilja,
da se lokalne oblasti in uradniki,
odgovorni za gospodarski razvoj,
začno učiti iz dobrih tujih izkušenj,
da tako pridobijo nove veščine za
spodbujanje malih in srednjih podjetij
v evropskih rudarskih regij in regijah s
tradicionalno industrijo.
V okviru projekta Prospects je Sklad dela Zasavje junija 2010 v Zagorju pripravil posebno konferenco,
ki se jo je udeležilo šestdeset predstavnikov iz devetih evropskih držav. Foto: Roman Rozina
19
Pitna voda je vse
dragocenejša
Dejan Zupanc
WATERLOSS
Po podatkih Evropske okoljske
agencije je Slovenija bogata z
vodnimi viri, saj razpoložljive
količine vode presegajo naše
potrebe, kar je dobra osnova
za oskrbo prebivalstva z vodo.
Ta je v Sloveniji uvrščena med
obvezne gospodarske javne
službe s področja varstva
okolja. Njena glavna naloga je
vsem porabnikom zagotavljati
zadostne količine pitne vode,
ki mora ustrezati različnim
predpisom o kakovosti vode.
Neoporečna pitna voda je
dobrina, ki mora biti dostopna
vsem, tudi tistim skupinam
prebivalstva, ki jim življenjski
standard ne omogoča plačila
storitev; kljub dejstvu, da ima
tudi pitna voda svojo ceno.
Oskrba s pitno vodo ima, v primerjavi
z drugimi službami varstva okolja,
prav posebno mesto, saj je pitna voda
živilo, katerega zaužitje neposredno
vpliva na zdravje uporabnikov, uporablja se za pripravo hrane, njena
prisotnost v številnih procesih proizvodnje ter storitvenih dejavnostih je
nepogrešljiva.
Vodne izgube
Pri zagotavljanju ustrezne dostopnosti
do pitne vode prihaja tudi do vodnih
izgub, ki so pereča problematika
vodooskrbnih sistemov po vsem svetu
predvsem z vidika trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri. To se že kaže
v današnjih časih, ko se v nekaterih
državah južne Evrope že soočajo z
njenim pomanjkanjem.
Uspešnost evropskih držav pri obvladovanju vodnih izgub je različna.
Trendi kažejo, da se vodne izgube
zmanjšujejo, vendar v nekaterih
državah EU še vedno predstavljajo
več kot polovico vse načrpane vode.
Slovenija je imela v letu 2006 kar 27
odstotkov vodnih izgub v vodovodnih sistemih, s čimer se uvršča med
manj uspešne države. Najuspešneje
se z vodnimi izgubami spopadajo v
skandinavskih državah in v Nemčiji.
Ključni cilji zmanjševanja vodnih
izgub so omogočanje večje varnosti in
zanesljivosti obratovanja vodovodnih
sistemov, zagotavljanje obratovalne
sposobnosti, ohranjanje vrednosti
infrastrukture in zmanjšanje stroške
obratovanja, kar vse ugodno vpliva na
povečevanje razpoložljivih zmogljivosti
vodovodnega sistema, zmanjšanje
stroškov raziskav in investicij v dodatne
vodne vire, nižje stroške električne
energije, manjše tveganje za zdravje
ljudi, nižje stroške dela in materiala ter
večje zaupanje uporabnikov.
Regionalni center za razvoj se je v
letošnjem letu dejavno vključil v projekt Waterloss – obvladovanje vodnih
izgub v sistemih s pitno vodo, v okviru
katerega bodo razvite metodologije
in orodja za zmanjševanje izgub
v vodovodnih sistemih v državah,
upravičenkah programa Mediteran.
Nosilec projekta je Univerza Aristotel iz Soluna, ob njej pa v projektu
sodeluje še osem partnerjev iz Francije, Cipra, Slovenije, Španije, Grčije
in Italije. Vrednost celotnega projekta
je 1,85 milijona evrov, aktivnosti pa
bodo potekale do konca maja 2013.
V tem času bomo izdelali metodologije in orodja za zmanjševanje
izgub v vodovodnih sistemih, sočasno
pa se bodo rezultati ukrepov preverjali
na izbranih lokacijah v partnerskih
državah. Izvedli bomo več promocijskih aktivnosti za spreminjanje navad
v gospodinjstvih, prav tako pa bomo
partnerji iskali rešitve, kako uspešno
razširjati obstoječe znanje in dobre
izkušnje.
Foto: Roman Rozina
20
Letos razpisanih
40 štipendij
Marta Rebolj Zupančič
Regijska štipendijska shema
Veliko število mladih, ki na
zavodih za zaposlovanje čakajo
svojo poklicno priložnost, je v
veliki meri posledica dejstva,
da so številni izobraževali
za poklice, po katerih med
delodajalci ni povpraševanja.
Dijaki in študenti se lahko
zagotovo izognejo takšnemu
razočaranju, če se vključijo v
regijsko štipendijsko shemo za
Zasavje, saj ta poleg štipendije
v času šolanja prinaša tudi
zagotovljeno zaposlitev, ko bodo
šolanje končali.
Zasavje ima že daljo tradicijo
podeljevanja regijskih štipendij, saj
je bil to eden izmed ukrepov v okviru
izvajanja zasavskega zakona. Takrat
je vsa sredstva za štipendije, ki so bile
namenjene le študentom, prispeval
državni proračun v okviru potrjenih
programov za prestrukturiranje regije.
Po kratkem zatišju se je Zasavje
vključilo v novo oblikovano državno
štipendijsko shemo, ki se od prejšnje
razlikuje v več stvareh; bistvene so,
da se je krog upravičencev razširil
tudi na dijake, samo določanje
perspektivnih poklicev je postalo
natančnejše, zainteresirana podjetja
pa morajo prispevati polovico
sredstev za štipendije. Novost je tudi,
da štipendije sofinancira Evropski
socialni sklad, ki tako želi pripomoči k
vzpostavitvi ravnovesja na trgu dela,
dvigu izobrazbene strukture v regiji,
znižanju strukturne brezposelnosti,
zmanjševanju bega možganov in
načrtovanju razvoja kadrov.
Štipendijski krog
Regijska štipendijska shema temelji
na partnerstvu med delodajalci,
državo, ki jo predstavlja Javni sklad
Republike Slovenije za razvoj kadrov
in štipendije, in Regionalnim centrom
za razvoj kot nosilcem aktivnosti za
področje Zasavja.
V prvem koraku Regionalni center
za razvoj z javnim pozivom preveri
zaposlitvene potrebe delodajalcev v
regiji. Poziv je objavljen zelo zgodaj
(letos je bilo to že sredi marca), nanj
pa se lahko odzovejo pravne osebe
javnega ali zasebnega prava in
fizične osebe s sedežem v Zasavju, ki
dolgoročno načrtujejo svoj razvoj in z
njim povezane kadrovske potrebe. Rok
je dovolj dolg (letos se je iztekel konec
avgusta), da omogoči delodajalcem
temeljito pripravo.
Ko so tako zbrane vse potrebe in želje
delodajalcev, sledi še javni razpis za
dijake in študente (letos je bil objavljen
sredi oktobra, rok za oddajo vlogo
pa se je iztekel sredi novembra). Tako
so razpisane le štipendije za poklice,
ki pomenijo zanesljivo zaposlitev,
do štipendij pa so upravičeni dijaki
in študenti na različnih ravneh
izobraževanja doma in v tujini, ki
seveda ne prejemajo štipendij ali
šolnin iz kateregakoli drugega vira..
Po vseh končanih postopkih izbrani
kandidati podpišejo pogodbe o
štipendiranju. Z njo se delodajalci
zavežejo, da bodo sofinancirali
izobraževanje izbranega kandidata
ves čas šolanja in da ga bodo po
končanem izobraževanju zaposlili
na ustreznem delovnem mestu za
nedoločen čas oziroma najmanj za
čas štipendiranja. Na drugi strani
mora štipendist izpolnjevati šolske
obveznosti in se po končanem šolanju
za najmanj toliko časa, kot je trajalo
štipendiranje, zaposliti pri delodajalcu,
ki je zagotavljal del štipendije.
Skupaj s prvo štipendijo dijaki in
študentje dobijo tudi štipendije za
pretekle mesece tekočega šolskega
leta. Višina štipendije je odvisna od
uspešnosti (povprečna ocena) in
stopnje šolanja ter oddaljenosti od
kraja bivanja.
Število podjetij, ki sodelujejo v
štipendijski shemi, se povečuje. Tako
se je vanjo v lanskem letu vključilo
trinajst podjetij, ki so razpisali 24
štipendij. V letošnjem letu se je število
podjetij povečalo za dve, možnost za
pridobitev štipendije pa se je odprla
štiridesetim mladim.
21
Vsi razpisi, veljavni pravilnik in potrebni obrazci so vsakokrat objavljeni na
spletni strani
www.rcr-zasavje.si, javnost pa je o njih seznanjena tudi prek različnih medijev.
Vse podatke in pojasnila v zvezi s štipendijami lahko prejmete tudi na sedežu
Regionalnega centra za razvoj (Podvine 36, Zagorje ob Savi), po telefonu
(56-60-520 ali 56-60-500) oziroma
e-pošti: marta.rzupancic@rcr-zasavje.si ali info@rcr-zasavje.si
Primerjava zadnjih štirih razpisov, ko
so bile štipendije že sofinancirane s
sredstvi evropskega socialnega sklada
(štipendije v šolskem letu 2007/2008
so se naknadno prenesle v novo
štipendijsko shemo), kaže trend
povečevanja zanimanja delodajalcev
za štipendiranje.
Tako so delodajalci iskali v
posameznih šolskih letih naslednje
število štipendistov:
•
2007/2008:
30
•
2008/2009:
34
•
2009/2010:
24
•
2010/2011:
40
Povpraševanje po štipendistih glede na
stopnjo izobrazbe je po posameznih
šolskih letih nihalo od 3. do 8. stopnje
izobrazbe, pri čemer je bilo, z izjemo
letošnjega razpisa, več štipendij za
višje izobraževalne ravni. Med poklici
so stalnica strokovnjaki s področja
strojništva in elektrotehnike, nekoliko
manj pa so delodajalci spraševali
po gradbenikih, kemikih, lesarjih,
gostincih …
•
2007/2008:
delodajalci
so iskali deset potencialnih
štipendistov s 4. ali 5. stopnjo
izobrazbe, osem s 6. stopnjo in
dvanajst s 7. stopnjo izobrazbe.
Najbolj iskani poklici so bili inženirji
elektrotehnike (5), zdravniki (5),
inženirji strojništva (4) in strojni tehniki
(4).
•
2008/2009:
delodajalci
so iskali štirinajst potencialnih
štipendistov s 4. ali 5. stopnjo
izobrazbe, pri višjih ravneh pa so
dopuščali različne alternative od 6/1
pa vse tja 8. stopnje izobrazbe; skupaj
je bilo teh potreb dvajset. Najbolj
iskani so bili inženirji strojništva (9),
zdravniki (6) in oblikovalci kovin.
Orodjarji, strugarji ali rezkalci (5).
•
2009/2010:
delodajalci
so prvič iskali enega štipendista,
ki bi se odločil za nižje poklicno
izobraževanje, nadalje sedem na
s 4. ali 5. stopnji izobraževanja,
ter šestnajst štipendistov na 6 ali 7
stopnji. Najbolj iskani so bili inženirji
strojništva in elektrotehnike (6),
zdravniki (4) in strojni ter elektrotehniki
(4) kovin.
•
2010/2011:
v sedanjem
šolskem letu so bile prijavljene
potrebe po 24 štipendistih na 3., 4.
ali 5. stopnji izobraževanja, preostale
štipendije pa so bile razpisane
za 6. ali 7. stopnjo. Nekateri
delodajalci dopuščali zelo različne
ravni izobraževanja, znova pa so
prevladovale elektrotehnične in strojne
smeri
Primerjava razpisov kaže, da so
potrebe delodajalcev vse bolj ohlapno
opredeljene, kar govori predvsem o
želji dobiti strokovnjake določenih
izobraževalnih ali poklicnih poti. Tako
postaja vse širši razpon zahtevane
stopnje, prav tako pa delodajalci
dopuščajo različne sorodne poklice.
Med zasavskimi družbami se je vsakič
vključil v štipendijsko shemo le izlaški
ETI Elektroelement, v treh razpisih pa
so sodelovale družbe Bartec-Varnost,
Strip’s in Steklarna Hrastnik.
Družbe, ki so na razpisih ponujale
največje število štipendij, pa so bile
ETI Elektroelement (18), Steklarna
Hrastnik (13), Bartec-Varnost (10) in
Splošna bolnišnica Trbovlje (10).
Foto: Roman Rozina
22
Podpora nevladnim
organizacijam
Dejan Poboljšaj
Mreža nevladnih organizacij Zasavja MREST
Sklad dela Zasavje je s
projektom regionalno stičišče
za nevladne organizacije
zasavske regije začel v letu
2008. V naslednjem letu smo
po uspešni kandidaturi na
razpisu Ministrstva za javno
upravo nadaljevali s projektom
in ustanovili Mrežo nevladnih
organizacij Zasavja MREST.
Potrditev dobrega dela je
bilo uspešno kandidiranje
na zadnjem razpisu, kar
pomeni, da se bo delo aktivno
nadaljevalo tudi v letih 2011 in
2012. Odločitev je pomembna
predvsem za nevladne
organizacije in celotni nevladni
sektor v Zasavju, saj pomeni
nadaljnjo krepitev podpornega
okolja in s tem pogoje za
uspešno delo nevladnih
organizacij na lokalni in
regionalni ravni.
Projekt zagotavlja podporno okolje
za nevladne organizacije Zasavja,
oblikuje bolj kakovostne in trajnostno
naravnane javne politike, krepi usposobljenost organizacij za izvajanje
projektov in programov ter ozavešča
ožjo in širšo javnost o ključnih
vprašanjih, vlogi in pomenu nevladnih
organizacij.
Sklad dela Zasavje v okviru projekta
MREST skrbi za ustrezno strokovno,
administrativno in tehnično podporo
nevladnim organizacijam v regiji,
svetuje pri razpisih in pisanju projektnih predlogov, nudi pomoč pri iskanju
partnerjev doma in v tujini, izposoja
avdio vizualne pripomočke in drugo
tehnično opremo, omogoča različna
usposabljanja kot so študijski obiski,
seminarji in delavnice, nudi ugodne
računovodske, finančne in druge
storitve ter informira nevladne organizacije ter ožjo in širšo javnost. Projekt
omogoča izboljšanje strateškega
položaja ciljni skupini nevladnih
organizacij v regiji in sinergijske
učinke: združevanje znanja, izmenjava izkušenj, skupno nastopanje na
razpisih, s čimer bodo čahko nevladne
organizacije v zasavski regiji izboljšale
svoje delovanje.
S pomočjo projekta MREST se v
zasavski regiji aktivno promovira nevladni sektor: ožjo in širšo javnost ter
ciljne skupine seznanjamo s projektnimi aktivnostmi, okolju posredujemo
različne informacije o vlogi in pomenu
nevladnih organizacij. Ob osebnih
stikih sta glavni orodji spletna stran
www.skladdela-zasavje.si in časopis
MREST, pomembno vlogo pa imajo
tudi različne akcije, kakršna je Dan
nevladnih organizacij, v kateri izberemo »naj« nevladno organizacijo in
prostovoljca zasavske regije v tekočem
letu.
JAVNI POZIV
Mreža nevladnih organizacij MREST vabi vse nevladne organizacije in druge
organizacije v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, da nam posredujete
informacije o prireditvah, ki jih pripravljate. Vaše prireditve bomo oglaševali z
objavo v napovedniku prireditev na spletnem portalu mreže.
Vabila in podatke o prireditvah nam pošiljajte na naslov: Sklad dela Zasavje,
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi, ali na
e-naslov: dejan.poboljsaj@skladdela-zasavje.si
Kontaktna oseba za objavo prireditev je Dejan Poboljšaj (tel.: 03-56-60-519).
VEM za gospodarske družbe
Gospodarske družbe lahko velik del postopkov, povezanih z
registracijo družbe in prijavo podatkov, brezplačno opravijo
prek portala e-VEM in na vstopnih točkah VEM, nekatere
storitve pa le pri notarjih, kjer jih je potrebno plačati.
Na portalu e-VEM
je moč opraviti naslednje postopke:
• odprtje začasnega TRR za enostavno eno ali več-osebno
družbo,
• registracija enostavne eno-osebne d.o.o. (vpis v sodni/
poslovni register ter samodejna dodelitev matične in
davčne številke),
• odprtje elektronske knjige sklepov za novoustanovljene
enostavne eno-osebne d.o.o.
• pridobitev obrtnega dovoljenja za vse vrste družb,
• prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register,
obvestilo o spremembi davčnega obdobja, izračun
predvidene davčne osnove DDPO) za vse vrste družb,
• predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV
za vse vrste družb.
Vstopne točke VEM
imajo še nekoliko širši nabor možnih postopkov:
• registracija enostavne eno-osebne d.o.o. (vpis v sodni/
poslovni register ter samodejna dodelitev matične in
davčne številke),
• registracija enostavne več-osebne d.o.o. (vpis v sodni/
poslovni register ter samodejna dodelitev davčne
številke),
• odprtje elektronske knjige sklepov za novoustanovljene
enostavne eno-osebne d.o.o.,
• vpis/izbris podružnice d.o.o. v sodni/poslovni register,
• vpis/izbris drugih organizacijskih delov vseh vrst družb v
poslovni register,
• vpis nameravane firme,
• prijava sprememb firme, poslovnega naslova,
zastopnika in dejavnosti pri enostavni eno-osebni ali
več-osebni d.o.o. v sodnem/poslovnem registru,
• pridobitev obrtnega dovoljenja za vse vrste družb,
• prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register,
obvestilo o spremembi davčnega obdobja, izračun
predvidene davčne osnove DDPO) za vse vrste družb,
• predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV
za vse vrste družb.
Tudi pri notarjih
lahko opravite veliko večino prej naštetega, vendar storitev
ni brezplačna, zgolj pri njih pa je možno opraviti naslednje
postopke:
• registracija ostalih vrst družb (vpis v sodni/poslovni
register ter samodejna dodelitev matične in davčne
številke),
• odprtje fizične knjige sklepov eno-osebne d.o.o.,
• prijava vseh vrst sprememb za vse vrste družb,
• izbris vseh vrst družb iz sodnega/poslovnega registra.
Na portalu e-VEM in na vsopnih točkah VEM lahko
brezplačno ter enostavno opravite tudi postopke in storitve,
povezane z delovnimi razmerji in socialnimi zavarovanji.
Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEM,
brez administrativnih ovir.
www.radio-kum.si