Zasavski tednik, številka 5

06
12
13
15
www.zasavskitednik.si
info@zasavskitednik.si
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 5
Tatjana Polanc
Kolander: Moje Zagorje
Tine Lenarčič –
Trboveljski kronist
Miran Burgić: Chelsea
nam je dal samozavest
Zagorje praznuje
četrtek, 31. julij 2014
Najboljši v Evropi
Meglice pod Čemšenikom. Foto: Bronislav Urbanija
Država zapira izpitni
center v Trbovljah
Država ukinja pet od 16 izpitnih centrov (IC), med katerimi
je tudi strokovno usposobljen in daleč naokoli znan izpitni
center v Trbovljah, ki ga nameravajo priključiti večjemu IC
Celje.
Predvidoma 1. septembra bo stopil v
veljavo nov Pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita
za voznike motornih vozil, ki bodočim kandidatom ne bo dopuščal opravljati nobenega izpita več v osmih
mestih, med katerimi je tudi trboveljska dislocirana enota IC v Litiji.
Po sedaj še veljavnem pravilniku o
izpitnih centrih je v Brežicah, Ajdovščini, Tolminu, Idriji, Ilirski Bistrici,
na Ravnah na Koroškem, v Ormožu
in v Litiji še mogoče opravljati poleg
teoretičnega tudi praktični del vozniškega izpita. Z novim predpisom pa
bo mogoče opravljati le še teoretični
del izpita, a le če bo šola vožnje ustrezno opremila učilnico za elektronsko
opravljanje testa.
Zaradi navedenega so vsi zasavski
župani (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Šmartno pri Litiji) stopili
skupaj in na ministrstvo za infrastrukturo in prostor poslali ostro protestno pismo, v katerem so v imenu
75.000 prebivalcev izrazili ogorčenje
in zahtevo, da se takoj ustavi reorganizacija IC, ki predvideva priključitev trboveljskega IC k oddaljenemu
Celju. Protestirajo, ker v Trbovljah ne
bo mogoče več opravljati izpitov za
kategorijo A2 (motorno kolo do moči
35 kW), A (motor), C (tovornjak) in
CE (tovornjak s priklopnikom), ampak bodo to morali opravljati v IC
Zasavju nameravajo ukrasti še vozniške
izpite. Foto: NK
Celje. Za vse štiri kategorije je denimo lani uspešno opravilo izpit 350
voznikov. Župani so zapisali, da je iz
Trbovelj do najbližjega IC Celje ali do
IC Ljubljana povprečno uro vožnje,
zato bi bilo opravljanje izpitov v tako
oddaljenih IC za njihove občane velika časovna in finančna obremenitev,
saj je življenjski standard prebivalcev
te osiromašene regije nizek in plače
ne dosegajo niti državnega povprečja, medtem ko je nezaposlenost celo
nad slovenskim povprečjem.
Zaradi ukinitve štirih kategorij so
presenečeni in zelo nezadovoljni v
IC Trbovlje. Prepričani so namreč,
da v Trbovljah izpolnjujejo pogoje za
opravljanje izpitov vsaj za kategoriji
A in A2. Do ukinitve IC Trbovlje in
posledično tudi njihove dislocirane
enote v Litiji imajo pomisleke učitelji vožnje, med njimi tudi samostojni
podjetnik Marko Rozina iz Gradišč
pri Litiji. »To je zame in za moje kolege poklicni pogreb,« pravi Rozina, ki
je izrazil bojazen, da v Litiji sedanjih
devet inštruktorjev vožnje ne bo več
konkurenčnih.
Pa vendar spremembe ne bodo tako
drastične, pojasnjujejo v Javni agenciji RS za varnost. Pravijo, da je pri
opravljanju vozniškega izpita za motorje in tovornjake ključna vožnja
po avtocesti, česar pa v Trbovljah in
tudi ponekod drugod ne morejo zagotoviti, ter da bodo vozniki osnovno
znanje za tovorno vozilo (lega vozila,
vožnja mimo kolesarjev in pešcev,
pridobivanje praktičnega znanja na
ozkih cestah in ovinkih, itd.) še naprej lahko pridobivali v Trbovljah. Z
novim predpisom želijo dvigniti le
kvaliteto znanja vsem bodočim voznikom, zatrjujejo, glede ukinitve
dislocirane enote v Litiji pa so v
agenciji pojasnili, da bo tudi tam še
zmeraj lahko potekalo usposabljanje
tudi za voznike osebnih vozil, le glavno izpitno vožnjo bo treba opraviti v
Trbovljah.
NK
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
»Naša občina je najboljša v Zasavju, Sloveniji in Evropi,« so besede,
ki večkrat priletijo iz ust enega od
zasavskih županov. Ob njih se predstavniki sedme sile, njihova ušesa
namreč večkrat ujamejo blagozvočno
trditev, spogledajo in nasmehnejo.
Samozavest, ponos, prevzetnost, nekaj balkanskega »šmeka«… vse to se
skriva v njih.
Tisti, ki prisegajo na skromnost, odmahnejo, češ, kaj se bomo hvalili.
Drugi trdijo, zakaj se ne bi. Morda
pa res… Zakaj se ne bi? Zakaj ne bi
gradili na samozavesti? Zakaj ne bi
na glas rekli, da smo dobri, če smo
res dobri?
Pohvaliti se je treba znati takrat, ko
smo res nekaj posebnega. Ko nam
uspe. Ko se zgodi kaj slabega, tako vsi
s prstom kažejo na nas. V Zasavju bi
bilo dobro pričeti sprejemati uspešne. Jim priznati, da jim je uspelo, ne
pa zavistno odmahniti z roko. Vsak
uspešen Zasavc bo pridelal nekaj novih uspešnežev.
Tistim, ki vlečejo voz, ustvarjajo svoje sanje, gradijo, je najtežje. Nemalo
je zavisti, obrekovanja, natolcevanja.
Na njih se zliva gnojnica iz velikih
posod. Pa vendar nekateri še vedno
sijejo. Ne glede, kaj se dogaja okrog
njih. Iz povprečja vlečejo drugi, nove
zvezde. In ti bodo čez čas povlekli
nove…
Zame so dobri mnogi ljudje, ki izhajajo iz področja Zasavja. Veliko jih
širša publika ne pozna. Mnogi hodijo mimo nas, poznamo jih, vendar
ne vemo, kako uspešni so na svojih
področjih. Zasavci so uspešni podjetniki, profesorji, diplomati, pisatelji
in športniki. Takšni, da jih ceni svet.
Nekateri so tudi širše cenjeni, drugi
ne.
Vendar, vsak človek je v kakšni stvari izjemno sposoben. Nekdo zna
odlično polagati kamen, pomagati
bolnikom ali pa mojstrsko splesti
pulover. Veliko je odličnih v tistem,
kar delajo. Poglejmo okrog sebe in
spoznajmo ljudi, ki jih srečujemo,
bolje. Videli bomo, da nas obdajajo
neizmerno sposobni posamezniki, ki
jih enostavno nismo znali pogledati s
prave strani.
Veliko je zanimivih in uspešnih ljudi
v Zasavju. Našli ste jih v dosedanjih
številkah Zasavskega tednika, našli
jih boste tudi v današnji. In, ne dvomite, o njih bomo pisali tudi v prihodnjih številkah!
Še naprej uživajte poletje, tudi deževni dnevi so lepi.
Marko Planinc
2
ZASAVJE
četrtek, 31. julij 2014
Zagorje že praznuje
V Zagorju je bilo pretekli konec tedna pestro. Že v petek so v počastitev
860-letnice Tirne nogometaši veterani v ekipah zaigrali na nogometnem
turnirju. Naslednji dan je ob obletnici v Tirni potekala sveta maša, zvečer
pa so se Tirnčani zavrteli ob ritmih
ansambla Bratov Dobrovnik. Podobno so v soboto praznovali tudi v Padežu, kjer je tamkajšnje Prostovoljno
gasilsko društvo obeležilo 80-letnico delovanja, večer na Podkumu pa
je bil namenjen ljubiteljem glasbe iz
obdobja romantike, saj so lahko na
prvem mednarodnem glasbenem festivalu Ursus prisluhnili melodijam
Schuberta, Schumanna, von Webra
in Czernyja.
V parku dr. Janeza Drnovška sta se
prav tako v soboto zgodaj zvečer od-
vijala Jam park party in žonglerska
delavnica, medtem ko so si najmlajši
in mladi po srcu ogledali predstavo
Mojca Pokrajculja. V nedeljo pa so
na svoj račun prišli ljubitelji računalniških igric, ki so se lahko na lan
partyju pomerili v igri Call of Duty.
MD
Vrtec prevzet
V ponedeljek, 14. julija, so v Zagorju
zaključili naložbo v vrtec Smrkci v
prostorih bivše tovarne Lisca. Urejeni
prostori so preživeli tehnični pregled.
Vrtec bodo sicer uradno odprli 9. avgusta, do takrat naj bi objekt imel tudi
uporabno dovoljenje. Od septembra
2014 bo v vrtcu delovalo 11 oddelkov.
Sprva so načrtovali enega manj, vendar so dodali še enega zaradi povečanega vpisa otrok v vrtce. Naložba v
nov vrtec, v katerem bo tudi centralna
kuhinja za vse vrtce v Zagorju, je vredna skoraj 5 milijonov evorv. Evropa
bo za naložbo prispevala 1,8 milijona
evrov. Vrtec je sodobno opremljen,
energetsko varčen, vgrajeni materiali
pa so malčkom in vzgojiteljicam prijazni.
Opala, pa menda se ja niste
udobno zleknili v liglštul in si
odprli pločevinko hladnega pivička ali si namešali en popoldanski športni špricer? Ne, ne,
naj vas nikar ne prevzame zadovoljstvo ob prekrasno uspelih predčasnih
državnozborskih volitvah in vsem vzhičenju, ki so ga prinesli rezultati.
Nič novega ni v njih, razen obrazov.
Dan pred volitvami je Delov novinar Boštjan Videmšek spisal super članek z naslovom V kakšni državi želim živeti. V njem niza svoje želje, ki
vodijo do sklepne povedi: “Živeti želim v popolnoma drugačni državi.” A
ker se z državo že davno ne identificiram več, o njej tudi ne razmišljam
več. Razmišljam pa o Zasavju. In o sebi v njem. Tako me je članek spodbudil v poletni razmislek na vprašanje “V kakšnem popolnoma drugačnem Zasavju želim živeti?” Hvala bogu so temperature res prijetne za
razmišljanje, zato vabim tudi vas, da vsi skupaj naredimo razmislek na
to vprašanje. Tule je moj prvi sklop:
Živeti želim v Zasavju, kjer ne bo občinskih meja. Te meje so zgolj politične. Kjer bo mlad človek videl smisel svojega bivanja in ustvarjanja in
mu ne bo treba iskati poti za pobeg. Kjer se bo idejni drznosti prikimalo,
ponudilo roko in ji odprlo mošnjiček, ne pa o njej pretežno opletalo z na
konici razcepljenimi jeziki.
Kjer župani ne bodo vladali desetletja in njihovi podaniki ne bodo mislili,
da je njihova služba najpomembnejša na svetu, češ da z njo držijo za jajca samega boga. Kjer bo gospoda na čelu javnih podjetij doumela, da je
model državnega gospodarstva v Zasavju mrtev in odslej živimo zadružništvo. In se gospoda na čelu borbe za delavce ne bo spotikala ob ženske,
ki si drznemo v javnosti predstavljati svoje progresivne ideje.
Vrtec Smrkci. Foto: Damir Kozolič
ZT
Menjalni krog v Zasavju
Kjer se bo na ulicah slišala muzika in smeh. In ob poletnih večerih bomo
sedeli na stopnišču pred blokom, ko bo igrala kitara.
Letos spomladi so se člani neformalne skupine LETS odločili povezati vse tri zasavske občine - Trbovlje, Zagorje in Hrastnik in vsako
prvo soboto v mesecu na različnih
lokacijah v vseh treh občinah pripraviti Menjalni krog.
Za kaj gre? Vsak lahko prinese od
doma seme, sadiko, sadje, vloženo
marmelado, sokove, namaze, … Nekaj, kar lahko pogreša oziroma ima
odveč. Zato bo dobil določeno število
kuolmov – poseben bon, s katerim
lahko menja svoje stvari za stvari in
izdelke drugih, ki se udeležijo menjalnega kroga. V preteklosti je kuo-
Poletni
razmisleki
I.
Kjer se talentov ne bo mirno gledalo v hrbet, ko odhajajo in kjer ne bodo
samo dve ali tri podjetja gospodarske zvezde regije. Kjer se bo uspeh vsakega podjetja meril z vplivom na srečo in zadovoljstvom celotne lokalne
skupnosti in kjer se bo vsak prebivalec Zasavja zavedal, da kot skupnost
potrebujemo vsak atom vsakogar, ki tu živi ali pa ima tu stalno prebivališče.
Živeti hočem v Zasavju, kjer bodo živeli ljudje, ki me navdihujejo in kjer
bomo ljudje navdihovali eden drugega. Kjer predmet pogovorov ne bodo
občinske zdrahe, bolni in umrli, zadrogirani in skurbani, ampak ideje,
nove ideje, lude ideje, smešne ideje, veličastne ideje ter njihovo udejanjanje. Kjer na vodovodarja ne bomo čakali dva meseca in kjer ne bo 15
odstotkov ljudi volilo Desus, ker jih zanimajo le lastne pokojnine.
Se nadaljuje …
To menjajo udeleženci menjalnega kroga. Foto: Fanči Moljk
Tadeja Bučar
lm (premog) povezoval vse te občine,
morda ga bo spet kdaj kot denar. Za
te bone lahko obiskovalci menjalnega kroga nabavijo, česar nimajo ali
pa kuolme zadržijo in jih porabijo
naslednjič, lahko tudi za nakupe na
menjalnem krogu v sosednji občini.
Obisk še ni prav zaživel, nekateri pa
se vračajo z veseljem, saj jim pomeni
obisk tudi neke vrste družabno srečanje. Naslednji menjalni krog bo spet v
soboto, 2. avgusta.
FM
Zadovoljni udeleženci menjalnega kroga. Foto: Fanči Moljk
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Sabina Lokar
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo),
Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade),
Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti), Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja
Forte (oglasi).
Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Naročite Zasavski tednik
Brez panike. Zasavski tednik bo še naprej prihajal brezplačno na naslove vseh gospodinjstev v Zasavju. Vse več pa je tudi pobud, da bi Zasavski tednik radi dobili v podjetjih, ustanovah, pa izven Zasavja.
Zato smo se odločili, da lahko Zasavski tedni odslej tudi naročite. Cena
posameznega izvoda je 2,5 € s poštnino po Sloveniji.
Naročnina je možna za šest mesecev
ali celo leto. Polletna naročnina za štirinajstdnevnik znaša 30 €, celoletna pa
60 €. Časopis lahko naročite na naslov:
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik. Lahko nam pišete tudi na
info@zasavskitednik.si ali pokličete na
03/56-60-561 (delavniki od 8 do 14. ure).
Naročnina na Zasavski tednik je lahko
tudi lepo darilo za vaše prijatelje ali sorodnike, ki živijo izven Zasavja. Pokličite in se pozanimajte.
Ustvarjalci Zasavskega tednika
GOSPODARSTVO
četrtek, 31. julij 2014
Dividenda v Etiju
en evro
Dividende znašajo 1 evro na delnico, so sklenili delničarji
podjetja ETI Elektroelement na 20. skupščini družbe, ki so
jo pripravili 17. julija. Delničarji so z veliko večino podprli
vse predloge uprave in nadzornega sveta družbe.
ETI je v letu 2013 na ravni koncerna
ustvaril 2,5 odstotka višje prihodke
od prodaje kot v letu 2012, in to kljub
zaostrenim tržnim razmeram, v katerih je večina konkurentov v Evropi zabeležila padec. Hkrati so uspeli
zadržati in celo povečati tržne deleže
na praktično vseh pomembnih trgih
ter realizirati za panogo nadpovprečen, 6,2-odstoten delež prodaje novih
izdelkov v skupni prodaji koncerna,
je delničarjem pojasnil predsednik
uprave mag. Tomaž Berginc.
V letošnjem letu pa se v ETI-ju ponovno srečujejo s stagnacijo na evropskih
trgih, močnim pritiskom globalistov
na zniževanje cen ter zahtevami kupcev po vse večji fleksibilnosti. Kljub
temu so v prvi polovici leta na ravni
koncerna uspeli ustvariti prihodke iz
prodaje, primerljive z lanskoletnimi.
Delničarji so sicer potrdili vse predlagane sklepe skupščine, predstavnik BPH pa je napovedal izpodbojno
tožbo na sprejet sklep o pooblastilu
upravi za pridobivanje lastnih delnic.
3
Podjetno
Zasavje
Območna obrtno-podjetniška zbornica Hrastnik je v skladu z javnim
naročilom Regionalnega centra za razvoj med 6. junijem in 10. julijem
izvedla 25 podjetniških delavnic in usposabljanj za podjetnike in tiste,
ki o podjetniški poti še razmišljajo. Aktivnosti so potekale v okviru operacije Podjetno Zasavje, ki bo trajala vse do druge polovice septembra.
Delavnice so potekale na različnih lokacijah v Hrastniku, Trbovljah in
Zagorju ob Savi, udeležilo pa se jih je 228 (bodočih) podjetnikov, ki so
bili enakomerno porazdeljeni po vseh delavnicah, kar dokazuje, da je po
podjetništvu in podjetniških temah veliko povpraševanja in zanimanja.
Čuti se, da v Zasavju primanjkuje delovnih mest in s tem zanimanje za
samozaposlitev posledično narašča.
V sklopu projekta Podjetno Zasavje, ki ga delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so organizirali tudi
podjetniško konferenco z okroglo mizo. Gost in predavatelj je bil marketinški guru mag. Aleš Lisac. Na dogodku je bilo veliko udeležencev,
odzivi na dogodek so bili izjemno pozitivni.
Kljub dopustniškemu času izvajalci pospešeno nadaljujejo z aktivnostmi
projekta in vabijo tiste, ki razmišljajo o podjetništvu, da se avgusta in
septembra udeležijo številnih brezplačnih podjetniških dogodkov. Prvi
vikend dogodek bo že v petek, 1. avgusta, in soboto 2. avgusta, na temo
Razvoj poslovne ideje in izdelava poslovnega načrta.
ZT
BD
Eti lani z rastjo, letos spet stagnacija. Foto: Matjaž Kirn
Dotik skrbnih rok in pasje tačke
Sloviti pisatelj Franz Kafka je nekoč zapisal: »Vse znanje,
skupek vseh vprašanj in odgovorov, leži v psu.« In res, že od
nekdaj vlada prepričanje, da obstaja prav posebna povezava
med človekom in psom. Nekateri v psu ne vidijo zgolj domače živali, do katere ljudi vežeta skrb in odgovornost, ampak
predvsem dobrega prijatelja in zaupnika, ki lahko potolaži
še tako močno prizadeto srce.
Tega toplega odnosa med človekom
in psom se zaveda Marjana Miklavc,
lastnica trboveljske trgovinice Modne tačke, ki bo sredi avgusta praznoval prvo obletnico obratovanja.
Marjana pravi, da je bila želja po
odprtju trgovinice v njej prisotna že
od nekdaj: »Že 35 let sem prisotna v
kinologiji (veda o psih op. a.), redno
obiskujem in sodelujem na pasjih
razstavah. Že od nekdaj sem močno
navezana na pse, želela sem si, da bi
se nekoč lahko z njimi profesionalno
ukvarjala.« Aprila 2013 se je odpravila na Dunaj, kjer je obiskovala mednarodno pasjo šolo Hundefriseur
Wienn in pridobila licenco za frizerja
in negovalca psov.
Po pridobljeni licenci se je vrnila v
Trbovlje in se znašla pred največjim
izzivom v svojem življenju - odprtju
Modnih tačk. Priznava, da je bila po
eni strani neizmerno vesela, obenem
pa jo je tudi razjedal strah pred neuspehom. Kljub temu je bila želja po
negovanju psov premočna, da bi odnehala, četudi se je ob tem srečala s
pravo naravo nekaterih ljudi. »Ne
bom lagala, če rečem, da so me ljudje
že mnogokrat močno prizadeli. Ob
otvoritvi Modnih tačk sem bila deležna ciničnih opazk, da bom trgovinico morala zapreti v nekaj mesecih,
nekateri pa so mi neuspeh celo privoščili,« pravi Marjana.
Lastnica Modnih tačk ponuja obiskovalcem celotno nego psa, ki med
drugim vključuje striženje dlake
in krempljev, kopanje z naravnimi
šamponi, primernimi za določen
tip dlake, masko za dlako, masažo,
svetovanje glede prehrane, urejanje
primerne frizure itd. Miklavčeva dodaja: »V prvi vrsti pa želim, da bi bilo
kužkom v moji družbi res lepo. Nekateri mi pravijo, da preveč razvajam
pse, takšna pač sem. Pri psu je ključno, da vzpostavi zaupanje do določene osebe, tega pa ni mogoče narediti
na silo. Nekateri se takoj navadijo
na mojo nego, drugi potrebujejo več
časa.« Modne tačke so eden redkih
salonov, kjer psov ne pripne ali drži
za povodec, saj lastnica meni, da občutek svobode psa v novem okolju
vedno sprosti.
Kot velika ljubiteljica psov je kritična do tistih lastnikov, ki svoje ljubljenčke zanemarjajo ali celo mučijo.
Sama pravi, da nekateri lastniki slabo
skrbijo za higieno njihovih psov, kar
posledično vodi k razvoju bolezni
dlak ali pa celo tumorjev: »Potrebno
se je zavedati, da pes ni zgolj igračka
za otroka, ampak živo bitje, do katerega te veže določena odgovornost.«
Zato lastnica salona za pse na Trgu
revolucije v Trbovljah ponuja roko:
»Ni potrebno, da pridejo lastniki ali
ljubitelji psov k nam samo s psom.
Lahko pridejo samo na pogovor ali
kavico. Pri Modnih tačkah so vedno
dobrodošli.«
Pri Marjani psi v salonu niso privezani. Foto: arhiv Modnih tačk
Vid Šteh
150.000 evrov za razvoj
podjetništva
Na trboveljski občini so zaradi visoke brezposelnosti, ki je
bila maja 20,9-odstotna, z rebalansom proračuna zagotovili
150.000 evrov za pospeševanje podjetništva in zaposlovanja.
Z javnim razpisom bodo nepovratna sredstva razdelili med
mikro in mala podjetja s sedežem v občini Trbovlje in tiste, ki se bodo samozaposlili s sedežem v Trbovljah, 10.000
evrov pa bodo namenili izvajanju podjetniških krožkov za
osnovnošolce.
Razpis so razdelili v štiri sklope.
Prvih 70.000 evrov bodo namenili
začetnim investicijam ter investicijam v razširjanje delavnosti in razvoja samostojnih podjetnikov, mikro in
malih podjetij. To pomeni, da lahko
prijavitelji uveljavljajo stroške nakupa in gradnje objektov, adaptacije ali
najema poslovnih prostorov, nakupa
strojev in opreme ter patenta, dodatnega varstvenega certifikata, modela, znamke ali geografske označbe, ki
jih potrebujejo pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti. Prejemniki
bodo dobili največ polovico upravičenih stroškov, mesečna najemnina
poslovnih prostorov pa ne sme presegati 200 evrov.
Podobno bodo omenjene stroške lahko uveljavljala tudi mlada podjetja,
za katera bo posebej na voljo 40.000
evrov, le da bodo lahko mladi poleg
tega uveljavljali še stroške komunalnih storitev in električne energije,
računovodskih storitev, najema razstavnega prostora za predstavitev
podjetja in članstva v obrtni zbornici.
Vsa podjetja morajo k vlogi predložiti tudi opis posameznega projekta s
terminskim planom izvedbe in fi-
nančno konstrukcijo upravičenih in
neupravičenih stroškov.
Drugi sklop zajema odpiranje novih
delovnih mest in samozaposlovanje.
Delodajalci iz mikro in malih podjetij bodo upravičeni do 6000 evrov, če
bodo vsaj za eno leto za polni delovni
čas zaposlili brezposelnega s stalnim
prebivališčem v Trbovljah, za samozaposlitev pa bodo posamezniki
prejeli 3000 evrov, pri čemer morajo
vlogi priložiti še poslovni oziroma
zaposlitveni načrt, samozaposlitev
pa ohraniti vsaj leto dni po prejemu
sredstev. Skupno bo občina za ta del
razpisa namenila 30.000 evrov, zadnjih 10.000 evrov pa bo šlo za širjenje podjetništva med osnovnošolci.
Za izvajanje podjetniških krožkov se
lahko prijavijo društva, zbornice in
neprofitne organizacije, ki bodo aktivnosti izvajale vsaj na eni od trboveljskih osnovnih šol.
Vsi prejemniki finančnih spodbud
bodo lahko uveljavljali upravičene
stroške, nastale med 1. marcem letos
in 30. marcem prihodnje leto. Rok
za oddajo vlog je 8. september do 11.
ure.
SL
4
ZASAVJE
četrtek, 31. julij 2014
Priložnost za
širitev trboveljske knjižnice
V knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje si želijo dodatnih
prostorov in bolj sodobnih prostorov, s katerimi bi knjižnica
postala bolj privlačna za obiskovalce, zaposlenim pa bi pridobitev omogočila lažjo organizacijo dogodkov.
njeni strategiji razvoja, pravi direktorica, vendar se hkrati zaveda tudi,
da časi za vlaganja tako za občine kot
posledično tudi za javne zavode niso
najbolj rožnati.
Medtem ko v knjižnici čakajo na
odziv občine za pridobitev novih
prostorov, pa še naprej pripravljajo
številne dogodke, v času poletnih počitnic predvsem za najmlajše. V četrtek, 7. avgusta, ob 9. uri bo tako otroke v okviru serije dogodkov Poletni
gostje obiskala bibliotekarka Urška,
ki jim bo predstavila delo v knjižnici,
dva tedna kasneje, 21. avgusta, prav
tako ob 9. uri pa se bo prišla predstavit učiteljica v glasbeni šola Barbara.
V avgustu bodo sicer otroci lahko
obiskovali še ustvarjalno delavnico,
na kateri bodo med 4. in 14. avgustom izdelovali avto na veter.
Direktorica KST Simona Solina pred potencialno dodatnimi prostori knjižnice.
Foto: Sabina Lokar
Kmalu po zaprtju trgovine Borovo
v Trbovljah se je že pokazala priložnost, da prostor ne bi ostal prazen.
Razširitvene možnosti namreč vidijo v Knjižnici Toneta Seliškarja,
kjer bi za lažjo organizacijo dogodkov, hkrati pa tudi za obiskovalcem
bolj prijazno in privlačno knjižnico
potrebovali dodatne prostore. Kot
je pojasnila direktorica knjižnice Simona Solina, bi v prostorih nekdanje
trgovine lahko uredili predavalnico
oziroma sobo za različne dogodke,
da jim ne bi bilo več treba za vsako
takšno priložnost prestavljati stolov
in miz in preurejati čitalnice. Če bi
dobili dodatne prostore, pa bi lahko
v njih uredili tudi pravljično sobo za
najmlajše bralce, ob tem pa bi lahko
na mladinskem oddelku sprostili
sobo za postavitev knjižničnega gradiva. Glede na razporeditev pa so
ostale možnosti še ureditev sanitarij
za invalide, previjalnice, študijske
sobe, prostora za domoznansko delo
in postavitev knjižnega gradiva, je še
dodala direktorica knjižnice.
A pot do novih prostorov morda ne
bo tako zelo enostavna. Prostor nekdanje trgovine je namreč pristal v stečajni masi podjetja, stečajni postopek
pa se odvija na Hrvaškem. Utemeljitev in željo po dodatnih prostorih
so poslali tudi na občino Trbovlje, ki
bi kot ustanoviteljica javnega zavoda
morala podpreti nakup ali pa najem
tega dela objekta, je pojasnila direktorica Simona Solina. Širitev knjižnice je sicer predvidena in zapisana v
Orleki poletno aktivni
Orleki uživajo poletja. Foto: Urška Lukovnjak
Prav tako bo še do konca avgusta potekala tudi humanitarna akcija zbiranja novih in rabljenih šolskih potrebščin, ki jih bodo knjižničarke predale
trboveljskemu Rdečemu križu, ta pa
socialno ogroženim otrokom. Starejši pa si bodo lahko še cel avgust
ogledali razstavo likovnih del Jožeta
Ovnika, knjižničarke pa povprašali za nasvet, katero čtivo je trenutno
najbolj aktualno ali primerno za dopustniško branje.
Orleki so nakopali cel hunt kuolma, menda bo huda zima. Za vsak slučaj
pa bodo do konca avgusta odigrali še sedem koncertov, če bo treba kaj
kurjave še kupit za zimo. Igrali bodo v Cerknem, Ajdovščini, Zagorju ob
Savi, Lučah, v Kamniku na Kamfestu, Litiji s Pihalnim orkestrom Litija
ter v Avstriji v Stradnu.
Med koncerti jim uspe tudi malo sprostitve v morju, celo za prodajo zelenjave najdejo čas, ali pa se ukvarjajo z drugimi pomembnimi ali manj
pomembnimi rečmi, kot je kolesarjenje, hribolazenje, sprehajanje in rekreiranje po zagorskem Europarku.
Koncerte, kjer Orleki igrajo akustično in v posebnih »retro« oblekah, poimenujejo Unterzug, tistim malo bolj električnim pa rečejo Knap’n’roll
koncerti.
In kje vse bodo igrali?. Zelo različno: Cerkno, Ajdovščina, Zagorje, Luče,
Kamnik, Litija in Straden (Avstrija).
SL
ZT
STORITVE
OBMOČNIH OBRTNO-PODJETNIŠKIH ZBORNIC
HRASTNIK, TRBOVLJE IN ZAGORJE OB SAVI
Usposabljanje dijakov
Dijaki drugih in tretjih letnikov GESŠ Trbovlje – program ekonomski tehnik – so šolsko leto
zaključili s praktičnim usposabljanjem pri delodajalcih. Konec junija se je na delo odpravilo
47 dijakov, ki so svojo službo našli v 39-ih podjetjih od Laškega do Ljubljane. Zaradi slabe
gospodarske situacije so možnost sodelovanja odpovedale nekatere večje zasavske gospodarske družbe, ki so bile v preteklih letih pomemben delodajalec. So pa k sodelovanju pristopila
mala in srednja podjetja, ki se zavedajo, da le sodelovanje med izobraževalnimi institucijami
in gospodarskimi družbami zagotavlja strokoven kader ter posledično njegov prispevek h
gospodarskemu napredku.
GN
Vesele urice vsak dan
od 6. popoldan do 9. zvečer
za 4,99 €
čevapčiči ali pleskavica
+ vrček domačega piva kovač ali cedevita
***
ZA ČLANE = 3 X 3P
… ker vsak od nas na lastni podjetniški poti srečuje različne ovire …
premagajmo jih skupaj. Skupaj smo lahko močnejši, delimo bogate
izkušnje, množimo pomembne informacije, učimo se drug od drugega!
Predstavite dilemo, vprašajte, skupaj bomo našli rešitve in odgovore!
PRVA
PODJETNIŠKA
POMOČ
» kako odpreti s.p. , d.o.o. ali drugo obliko
poslovnega subjekta
ko o poslu šele » kakšni so pogoji poslovanja
razmišljate
» pridobivanje dovoljenj, licenc, vpisovanje v
registre
» od poslovne ideje do poslovnega načrta
» svetovanje na davčnem, delovnopravnem
PROFESIONALNA
področju
PODJETNIŠKA
» pridobivanje subvencij, nepovratnih
3X3p
ko že poslujete
POSVETOVALNICA
sredstev
» ažurno informiranje
» individualna svetovanja
PREKINITEV
PODJETNIŠKE
POTI
ko poslovanje
končujete
pica Nodi ali pica Kiti ali solatni kroznik
+ vrček domačega piva kovač ali cedevita
Vabljeni !
Domače pivo kovač 1,80 € (0,5 l)
Vse poletje pa se boste cele dneve in večere lahko hladili.
“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”.
OOZ HRASTNIK
Telefon: 03/56-32-960
Mobitel: 031/660-067
e-naslov: branka.dolinsek@ozs.si
» kako zapreti s.p. ali d.o.o
» obveznosti pred in po zaprtju
» prenos podjetij na naslednike/
prevzemnike
» svetovanje pri uveljavljanju pravic (ZPIZ,
ZRSZ, …)
OOZ TRBOVLJE
03/56-32-950
041/470-555
tea.urbanija@ozs.si
OOZ ZAGORJE OB SAVI
03/56-68-080
041/458-081
sasa.pegan@ozs.si
ZASAVJE
četrtek, 31. julij 2014
5
Origami: vesolje v malem
Že od nekdaj velja, da ustvarjalnost ne pozna meja. Predvsem otroci s svojo bujno domišljijo dajejo kreativnim procesom krila in svetu odraslih predstavijo otipljivo resničnost
na malce drugačen način. Zato je še toliko bolj pomembno,
da krepimo otroško ustvarjalnost in ji dajemo priložnost, da
se izrazi.
Ustvarjalnost je tudi rdeča nit serije delavnic, ki jih v mesecu juliju in
avgustu organizira Mladinski center
Trbovlje (MCT), namenjene pa so
tako otrokom kot tudi mladini. Vesna
Lenić Kreže, sicer koordinatorka celotnega projekta, skuša z delavnicami
ponuditi mladim veliko možnosti za
razvoj logičnega razmišljanja in kreativnosti. »V mesecu juliju so delavnice namenjene bolj otrokom, avgust
pa bo obarvan s promocijo ulične
umetnosti, ob koncu mesec pa bo
organiziran tudi tabor, na katerem se
bomo ukvarjali z grafitarstvom, zato
upamo, da bomo k sodelovanju pritegnili še več mladih,« je pojasnila Krežetova. Prejšnji kreativni četrtek je bil
tako posvečen ustvarjanju origamija,
ki nosi za seboj že dolgo tradicijo.
Domišljijski svet iz
papirja
Origami je po najbolj preprosti definiciji japonska veščina prepogibanja
papirja. Od tod tudi izvira samo ime,
saj je sestavljeno iz dveh japonskih
besed: ori (prepogibanje) in kami
(papir). Osnovni namen te veščine je
izdelava podob iz papirja brez uporabe škarij, lepila in ostalih pripomočkov. O sami veščini je nekaj več
povedala v Trbovljah živeča Portugalka Iňes Gama, ki kot prostovoljka
sodeluje pri delavnicah: »Origami je
vesolje, ki ga oblikujemo sami. Je središčna točka, ki nam nudi temelj za
gradnjo domišljijskega sveta, od domišljijskih junakov, spomenikov, živali, slik itd. Origami je disciplina, ki
otrokom omogoča izražanje samega
Novice iz Bowling kluba
Planet 300
sebe in razvoj neskončnih možnosti.«
V zgodovinskem smislu je težko določiti, kdaj se je dejavnost origamija
pojavila prvič. Najstarejši dokument
o obstoju te veščine predstavlja krajša pesnitev iz leta 1680, ki jo je napi-
sal japonski literarni umetnik Ihara Saikaku. V njej so med drugim
omenjeni motivi moških in ženskih
metuljev iz papirja, ki naj bi že v 8.
stoletju predstavljali pomemben del
poročnih obredov.
Vid Šteh
Prijetna osvežitev in druženje v
Domu na Izlakah
V Bowling klubu Planet 300 imajo za sabo uspešno prvo sezono v slovenski državni ligi. Moška ekipa v sestavi Miha in Iztok Štrus, Tomaž
Drnovšek, Zdravko Kovačič, Tomaž Krafogel in Tomaž Vehovec je v
kvalifikacijah za drugo slovensko bowling ligo pometla s konkurenco
in suvereno napredovala v višjo ligo.
Tudi ženskima ekipama je v finalnem nastopu v slovenski ženski bowling
ligi uspel preboj v finale, kjer je ekipa Zagorje 1 v postavi Marija Prah in
Suzana Zupančič zasedla 4. mesto, ekipa Zagorje 2 v postavi Urša Dobravec in Lidija Zaletel pa je končala na 8. mestu.
Mladinci so tekmovali v slovenski mladinski bowling ligi. Miha Štrus
in Maša Vehovec sta skupno dosegla 3. mesto, Monika Ponebšek in Tit
Krafogel 6. mesto, Eva Krafogel in Urh Krafogel pa 13. mesto. Posamično je pri mladincih Miha Štrus zasedel 3. mesto, pri mladinkah je zmago
slavila Monika Ponebšek, drugo mesto pa je zasedla Maša Vehovec.
Seniorji so tekmovali v slovenski seniorski bowling ligi z ekipo, ki so jo
sestavljali Dušan Dobravec, Franci Poglajen, Marija Prah, Tomaž Drnovšek in Rudi Zaletel. Zasedli so 5. mesto, med 57 posamezniki pa se je
Franci Poglajen uvrstil na 10. , Dušan Dobravec pa na 12. mesto.
Klub ima v svojem prvem letu delovanja že tudi državno prvakinjo, in
sicer je pri seniorkah to postala Marija Prah, pri mladinkah je državna
podprvakinja Monika Ponebšek, Maša Vehovec pa je na državnem prvenstvu za mladinke dosegla 3. mesto.
Čeprav je sezona končana, pa člani kluba tudi v poletnih mesecih ne počivajo in se družijo v poletni piknik ligi, ki poteka v juliju in avgustu, kjer
se jim lahko pridružijo vsi ljubitelji bowlinga, pred novo sezono pa v svoje
vrste sprejemajo tudi nove člane.
Origami je zabaven. Foto: Vid Šteh
Trboveljski otroci na origami igrišču
Vesna Lenić Kreže pravi, da se je za
delavnico z origamijem odločila,
ker je ta veščina s svojim preprostim
konceptom otrokom zelo dostopna:
»Origami je za otroke koristen, ker
jim omogoča, da si preko ročnega
ustvarjanja izoblikujejo občutek za
logiko in kreativnost, obenem pa
negujejo svojo domišljijo, ki je zanje
v teh letih še kako pomembna. Ob
vsem tem pa se otroci učijo tudi potrpežljivosti, saj večkrat origami podobe oživijo šele po nekaj poskusih.«
Na delavnici so udeleženci izdelali
nekaj osnovnih origami podob, kot
so rože, žabe, ribe in pico. Otroci so
preko teh osnovnih veščin spoznavali
naravo te dejavnosti, čeprav so se delavnice udeležili tudi takšni, ki so z
origamijem že seznanjeni, med njimi
tudi Ela Pušnik: »Prijateljica mi je
rekla, da rada hodi na te delavnice,
zato sem se ji pridružila. Sama se tudi
ukvarjam z origamijem in med drugim znam narediti škatlico za nakit
in rožico.«
ZT
V Domu starejših občanov Polde
Eberl Jamski Izlake so tudi v poletnih
dneh aktivni in se znajo razvajati. V
četrtek, 24. julija, so stanovalce povabili v pravi sadni vrt, kjer so se osvežili z lubenico in melono. Kuharice
so pripravile celo bovlo, ki je med starejšimi občani požela veliko pohval.
Stanovalci so se vabilu radi odzvali in
se posladkali, ob sadju in pijači pa je
dopoldne minilo povsem drugače, kot
so ga vajeni.
Po sadni pojedini pa varovanci doma
že nestrpno pričakujejo tudi na kakšne
zares vroče dni, da si pripravijo tudi
sladoledno pojedino. Kljub vsemu pa
je vreme pravo za sprehode v okolici
doma in za posedanje ter druženje na
klopcah pred domom. “Skratka, tudi
poleti nam ni dolgčas,” pravijo v izlaškem domu starejših upokojencev.
UK
Sadni vrt na Izlakah. Foto: arhiv doma
GOSTILNA, RESTAVRACIJA, PIZZERIJA, PUB, MUZEJ, DVORANA
Planinska cesta 11, Dol pri Hrastniku
KOSILA, PIZZE, ZREZKI, BIFTKI,
RIŽOTE, TESTENINE, RIBE, ŽAR,
SLADICE ...
VSAK DAN TUDI DOSTAVA NA DOM
IN CATERING.
Restavracijo in pizzerijo Zasavski Gurman najdete v osrčju prelepega
Zasavskega hribovja na Dolu pri Hrastniku, poleg športne dvorane Dolanka.
NOVO: TEDENSKE AKCIJE DO – 50%, VSAK MESEC NAGRADNO ŽREBANJE, POPUSTI PRI REZERVACIJAH.
Člani Bowling kluba Planet 300. Foto: arhiv kluba
info in rezervacije: 03/56-42-707, www.zasavski.gurman.si, zas.gurman@gmail.com, FB
6
TEMA
četrtek, 31. julij 2014
Moje Zagorje
»Zagorje je, čeprav živimo na podeželju, naše mesto. Ne glede na to, s kakšnega potovanja se vrnemo, ko pridemo v Zagorje, smo doma,« pravi Tatjana Polanc Kolander, urednica,
zaposlena v podjetju Multima. Tatjana odlično pozna Zasavje, več let je urejala takrat zelo bran tednik Zasavc, je pisateljica in publicistka ter avtorica številnih člankov.
Zagorje, ki leži ob Savi. Reki, ki je
bila še nedavno nazaj preveč hudourna in umazana, da bi se v njej kopali.
Čeprav nam, otrokom s Pul (naselja
Polje), na kraj pameti ni padlo, da bi
se šli kdaj igrat k Savi. So pa naši starši prirejali piknike na njeni brežini,
ampak za to smo se zapeljali v Ponoviče, kjer je bila plaža bolj primerna za peko čevapčičev. Najbrž smo
krenili na takšne izlete v »neparnih
dneh«. Se pravi takrat, ko smo lahko natočiti bencin v našega 125 P-ja,
jugoslovanskega mercedesa, kot smo
mu tudi rekli. V jugoslovanskih časih
je oblast znala kratkočasiti ljudstvo.
Če nismo zagrinjali rolet zaradi namišljenega zračnega napada, skladiščili v spalnici paketov izredne
pomoči s kondenziranim mlekom
Strojevodja tovornega vlaka, ki je vozil mimo našega bloka, bi jim lahko
bil za vzgled. Odločno je zatrobil ali
stopil na zavoro, kadar vpitje, naj
se poberemo s tirov, ni zadostovalo. Smo pač postavljali kamenčke in
kovance na tračnice, ali pa bingljali z droga za stepanje preprog, ki je
stal tik ob njih. Verjetno zato, da so
si strojevodje lahko ogledovali naše
mame. Čeprav so te stekle v stanovanje zapirat okna takoj, ko so slišale
vlak. Zaradi dima.
Zvezda in Hajduk
Otroci s Pul smo po večini hodili v
topliško šolo, ki se je na nek način
vedno dajala s Skvarčevo. V nekem
obdobju je to pripeljalo celo do tega,
da si moral, če si hodil na topliško,
Trgovino pri Metki so zamenjali bloki nasproti nove pošte,
namesto k Ernejc pa greš danes po kebab. Še dobro, da tam ni
več makadama. Na njem smo mulci radi popadali s koles, ko smo
pridrveli izza ovinka od Ašiča s ture »okrog pekarne«.
(starši so bili pri civilni zaščiti), smo
pa stali v vrsti. Mene so na primer
poslali v »džamijo« po kavo, kadar
so jo dobili in smo za to izvedeli po
»skrivnih kanalih«. Ampak tudi drugi so imeli svoje vire; vrsta je bila dolga do avtobusne postaje.
V bližini smo imeli še trgovini pri
Metki in pri Ernejc. Ti dve nista bili
samopostrežni. Prodajalki si povedal, kaj želiš, ali pa si ji čez pult potisnil listek. Ja, včasih so nas starši pošiljali v trgovino že v tako zgodnjem
otroštvu, da si komaj videl čez pult,
kaj šele da bi znal brati. Pri eni vrsti
mezge ali moke se niso vznemirjali,
da bi prinesli domov najdražjo vrsto
izdelka. Smo si pa lahko za nagrado
privoščili »bazooko« ali sladoled v
žogici. Praznih plastičnih žogic nismo metali stran. Moda v Zagorju je
tedaj narekovala, da so očetje z njimi oblačili avtomobilske kljuke za
prevažanje prikolic na svojih avtih.
Kljuke so tako imele kapice v različnih barvah in so izjemno popestrile
promet in vozne parke.
navijati za Crveno zvezdo, ker je
Skvarča navijal za Hajduk. Nekaj otrok s Skvarčeve sem poznala, ker sem
hodila tudi k verouku in v glasbeno.
Drugače pa se naše poti niso križale.
V šolo smo hodili mimo Graščine in
Krauskopfa, a le v primeru, da smo
bili res skregani z vsemi iz razreda,
benega nočnega življenja. In pozneje,
ko odraste: da je premalo stanovanj
in žal, tudi premalo služb.
Na Pulah že dolgo ne živim več. Moji
hčeri obiskujeta Skvarčevo šolo. Blokovskega življenja ne poznata, jaz pa
ga ne pogrešam.
Pogrešano kopališče
Pogrešam pa – sploh poleti in zaradi
njiju – kopališče, v Medijskih toplicah ali v Selu, ki smo ga včasih imeli.
Pa avtobusno povezavo, čeprav vem,
da ni racionalno, ker bi avtobus med
počitnicami dobesedno prazen vozil
gor in dol na naši relaciji. Je pa ZagorTatjana Polanc Kolander. Foto: osebni
arhiv
sicer raje »po ponih«, še najraje »čez
kolonijo«. Razmišljam, če niso prav
prebivalci kolonije zahtevali od župana, da uredi novo šolsko pot; siti
otrok, ki smo jim dvakrat dnevno
gledali v krožnik in jim mazali perilo, ki so ga sušili ob ozkem dvorišču,
čez katerega smo razposajeni vlačili
torbe.
Poleg nove šolske poti in krožišča,
je pred Sparom zdaj parkirana tudi
»donfarca«. Brez jeznega strojevodje
deluje nekam izgubljeno. Kot pozabljena igrača na pospravljenih tleh
nekdanje otroške sobe.
Ker ko si otrok, se ti zdi vse večje.
Kot se je meni nekoč zdelo Zagorje
veliko. Potem pa, če ne prej, ko se zaljubi, zagorski mladostnik spozna, da
je mestni park občutno prekratek za
dostojen sprehod. Da ni v mestu no-
Trgovino pri Metki so zamenjali
bloki nasproti nove pošte, namesto
k Ernejc pa greš danes po kebab. Še
dobro, da tam ni več makadama. Na
njem smo mulci radi popadali s koles,
ko smo pridrveli izza ovinka od Ašiča s ture »okrog pekarne«. Ne vem,
zakaj smo govorili, da se vozimo okrog pekarne, ko pa smo se v bistvu
mimo. Ob Mediji nasproti današnjega Tuša smo zmetali bicikle na tla in
splezali na svojo »hišico na drevesu«.
V bistvu na razžagan les, ki ga je tam
skladiščila Svea. Kamer niso imeli,
nihče nas tam ni nikoli zasačil. Če bi
bili previdnejši, v Svei, ne mi in ne zaradi nas, bi se njihova zgodba morda
drugače končala.
Ko pridemo v Zagorje, smo doma. Foto: Matjaž Kirn
Skrb je verjetno odveč, saj nad Zagorjem in njegovimi prebivalci podnevi
in ponoči bedita svetnika Peter in
Pavel. Sveti Pavel, zavetnik tkalcev,
sedlarjev in izdelovalcev preprog, te
dni z začudenjem spremlja drobceno
električno napravo, ki s polževo hitrostjo ovira promet na Cesti 9. avgusta. Ga ne spominja na slavni papamobile, ki se mu je aktualni sveti oče
odrekel? Štrlijo ven iz njega turisti, ki
se prihajajo čudit atrakcijam v občini? Sveti Peter, zavetnik zidarjev in
čolnarjev, skomiga z rameni. Ne izda,
ali gre res le za atrakcijo, ko pozorno
spremlja potek na videz čudaškega
Pogrešam pa – sploh poleti in zaradi njiju – kopališče, v
Medijskih toplicah ali v Selu, ki smo ga včasih imeli.
je, čeprav živimo na podeželju, naše
mesto. Ne glede na to, s kakšnega
potovanja se vrnemo, ko pridemo v
Zagorje, smo doma.
Mesto so urbanistični posegi v zadnjih letih precej preoblikovali. Urejene so mestne vpadnice, kljub raztegnjenosti in večnem vprašanju, kje
ima center, pa imajo ljudje shajališče
na tržnici, pri rondoju in pri Sparu.
Ko se tega naveličajo, grejo lahko v
evropark. Všeč mi je, ko vidim tam
vrvež. Skrbi pa me za življenje naraščajočega števila tekačev, ki jim tamkajšnje steze ne zadostujejo. Ženejo
se po cesti brez pločnika, na kateri
smo se vozniki komajda dobro izurili
v izogibanju luknjam.
Smo pač postavljali kamenčke in kovance na tračnice, ali pa bingljali z droga za stepanje preprog,
ki je stal tik ob njih. Verjetno zato, da so si strojevodje lahko ogledovali naše mame.
Strojevodja in mame
Peter in Pavel
projekta gradnje plovila na Savi. Ali
se dogaja kaj nenavadnega? Kaj takega, o čemer piše Sveto pismo ali pripoveduje film Evan Vsemogočni. Ko
se človek za gradnjo tako velike barke
odloči s posebnim namenom.
No, ja, gotovo gre res le za atrakcijo.
Se pa vseeno bojim, da bo piknikom
ob Savi odklenkalo. Treba bo poiskati denar in zgraditi bazen, v katerem
se bodo lahko med naslednjimi počitnicami recimo »tunkali« naši otroci.
Ker zdaj je čas njihovega otroštva, na
katerega bodo nekoč obujali spomine. Bodo srečni, bodo lepi? Seveda
bodo. Življenje si vedno utre pot in
teče po svojih tirnicah. Ne glede na
vse in ne glede na to, da so tračnice v
Zagorju odstranili.
Tatjana Polanc Kolander
POGOVOR
četrtek, 31. julij 2014
7
Bronislav Urbanija, ravnatelj OŠ Toneta Okrogarja
Ravnatelj, pevec, dramski igralec,
ne več lovec, fotograf…
Vse to je Bronislav Urbanija, letošnji prejemnik zlatega priznanja zagorske občine, ki je priznanje prejel za uspešno
delo na področju vzgoje in izobraževanja. Urbanija je v omenjeni šoli zaposlen od leta 1981, sprva kot profesor športne
vzgoje, od leta 1996 pa opravlja delo ravnatelja, od katerega
se poslavlja ravno jutri.
Zakaj se profesor športne vzgoje
odloči še za magisterij?
V družini je bilo nekaj pedagoškega.
Mama je takoj po vojni želela postati
učiteljica, vendar se ji te sanje zaradi
težkih družinskih razmer niso uresničile. Postala je delavka na Etiju.
Njeno pričakovanje je bilo, da bom
študiral strojništvo, da bi bila ponosna na svojega sina kot inženirja na
Etiju. Sam pa sem se po strojni tehnični šoli, ki sem jo edini v generaciji
končal z odliko, vpisal na Fakulteto
za šport. Šport je bil moja velika ljubezen. Imel sem vzornika, Mirka Le-
Takšen neselekcioniran kader prihaja na naše šole. To je katastrofa. Na
Finskem imajo najvišji prag za vstop
na študij za pedagoške poklice. Tisti,
ki nima pedagoškega daru, predanosti temu poklicu in razumevanja
poslanstva učitelja in vzgojitelja, v
šoli nima kaj iskati. Ker ima sam probleme in s tem tudi šola.
S kom imate učitelji danes več problemov: s starši, učenci ali sami s
sabo?
Največji je problem stalnega spreminjanja zakonodaje, ki ni dodelana, ni
Pred leti je bil najnižji prag za sprejem na Pedagoško fakulteto,
smer razredni pouk, le 46 točk. Nanjo so se vpisali študentje,
ki niso bili sprejeti na druge fakultete. Takšen neselekcioniran
kader prihaja na naše šole. To je katastrofa. Na Finskem
imajo najvišji prag za vstop na študij za pedagoške poklice.
Tisti, ki nima pedagoškega daru, predanosti temu poklicu in
razumevanja poslanstva učitelja in vzgojitelja, v šoli nima kaj
iskati.
barja, mojega velikega prijatelja, ki je
žal prehitro umrl. Še danes ga zelo
pogrešam. Športnik sem bil od malega, to sem podedoval po očetu.
Takoj po zaključeni fakulteti sem dobil službo v OŠ v Toplicah, ki sem jo
z veseljem opravljal. Nekaj časa sem
bil tudi trener pri Plavalnem klubu
Rudar. Imel sem možnost, da bi šla
moja kariera v tej smeri, vendar se
nisem videl v tem poklicu. Po 15 letih pedagoškega dela pa sem začutil,
da sem sposoben nekaj več. Imel sem
veliko idej in željo po napredovanju.
Odločil sem se, da se prijavim za ravnatelja. V kolektivu sem imel veliko
podporo in prevzel to delo.
Magisterij sem vpisal, ker sem želel
napredovati in dela nisem želel prepuščati naključjem in intuiciji. Želel
sem se poglobiti v pedagoško delo,
vodenje in odkriti, kakšno znanje
učenci potrebujejo za prihodnost.
S katerimi stvarmi ste lahko najbolj
zadovoljni?
Prepričan sem, da je glavna vloga ravnatelja podpora kolektivu. Učiteljem
sem dajal možnosti za napredovanje
v smislu dodatnega izobraževanja.
Vodenje sem gradil na participaciji,
demokratičnemu pristopu, podpiral
sem timsko delo, pedagoško avtonomijo... Kolektiv sem gradil 18 let.
Imel sem možnost izbirati učitelje
po svojem ključu. Velja pravilo, da se
učitelj rodi, vendar se po mojem mišljenju tudi naredi. Pred leti je bil najnižji prag za sprejem na Pedagoško
fakulteto, smer razredni pouk, le 46
točk. Nanjo so se vpisali študentje, ki
niso bili sprejeti na druge fakultete.
premišljena, ni strokovna. Vse se gleda samo skozi denar. Druga stvar, ki
je zelo moteča, je etika. Zašli smo na
pot permisivne vzgoje, ki ima izredno negativne, pogubne rezultate za
razvoj šolstva in družbe v celoti. Bogdan Žorž, klinični psiholog, je napisal, da je razvajenost otrok rak rana
slovenske družbe. S tem se strinjam.
V šoli se to reflektira preko staršev.
Starši so preveč občutljivi, skrbniški,
pokroviteljski. Svoje otroke zavijajo v
vato. To je pritisk. Nismo pa imuni na
lastne napake in napake delavcev.
Je povezovanje šol v Zasavju dovolj
dobro?
Vedno sem se zavzemal za povezovanje. Ne bi pa mogel trditi, da je takšen
način dela sprejet v vseh kolektivih.
Načeloma se lahko zelo dobro razumemo, ko pa pridemo do situacije, da
smo si konkurenčni, takrat pa ni mi-
Tisti, ki poznajo moje fotografije, pravijo, da sem naredil v
zadnjih letih velik napredek. Pravijo, da imam dobro oko. Čutim
pa, da mi manjka še precej znanja na področju fotografiranja,
predvsem pa na področju tehnike obdelave slik.
Bronislav Urbanija. Foto: osebni arhiv
losti. Takrat so uporabljena, na žalost,
vsa sredstva. Sam tega nisem uporabljal, nekateri pa so pripravljeni narediti vse, da ohranijo oddelke, dobijo
otroke… Naši šoli so vedno jemali otroke na tak in drugačen način, čeprav
je bilo nekaj tudi naravnih prepisov.
Šola je bila stigmatizirana kot bosanska šola. Mi smo se proti temu borili s
zavzetim in kvalitetnim delom.
Vedno ste podpirali sodelovanje
z okoljem. Koliko je to vredno za
šolo?
Za šolo je veliko interesa. Tukaj gre
za številne interesne skupine - ustanoviteljica, država, starši, ponudniki,
klubi, dobavitelji, ki izvajajo pritisk
na šolo. V celotnem obdobju ravnateljevanja sem zelo podpiral klube.
Telovadnice v Kisovcu in Zagorju
so polno zasedene. Omogočal sem
rekreacijo skupinam občanov in
treninge klubom. Predvsem pa sem
skrbel za možnost dodatnih interesnih dejavnosti za otroke.
Kaj dobrega želite OŠ Toneta Okrogarja?
Naši šoli so vedno jemali
otroke na tak in drugačen
način, čeprav je bilo nekaj tudi
naravnih prepisov. Šola je bila
stigmatizirana kot bosanska
šola. Mi smo se proti temu
borili s zavzetim in kvalitetnim
delom.
Na šoli je dober kolektiv, čeprav bi
bile kakšne manjše spremembe dobrodošle. Ena od takih sprememb je
tudi ta, da se s 1. avgustom poslavljam z mesta ravnatelja. Vodenje šole
bo prevzela Nataša Grošelj. Prihodnost šole z zamenjavo ne bo ogrožena. Nova ravnateljica je polna idej, v
sebi nosi veliko ustvarjalnosti, odločnosti in energije.
Problem šole je v materialnih pogojih
njenega delovanja. Vse šole in vrtci
v občini so bi deležni obnov in dozidav. Pri nas so prostori utesnjeni,
nefunkcionalni, nimamo jedilnice,
garderobe, specialnih učilnic, v telo-
Bronislav Urbanija v akciji. Foto: osebni arhiv
vadnici je prava katastrofa. Vendar,
še vedno velja, da so šola ljudje, zato
v šoli živimo v upanju, da bomo tudi
mi dobili enake pogoje za delo, kot jih
imajo drugi in nič več.
Zakaj niste več kandidirali za ravnatelja?
Eden od glavnih razlogov, da preneham z ravnateljevanjem, je bil v obvezi, da mora vsak vodja poskrbeti
za svojega naslednika. Zdaj bova z
Natašo delala skupaj. Z znanjem in
izkušnjami ji bom v podporo kot
pomočnik. Sedem let do upokojitve
bom tako preživel delovno in nekoliko bolj mirno. Verjamem, da zaradi zamenjave vodstva ne bo velikih
zablod in izgube tempa. Predvsem pa
mislim, da je etično, da ravnatelj po
18 letih prepusti vodenje mlajšim.
Dejavni ste na različnih področjih.
Kaj vam pomenita petje in gledališki oder?
To je bila moja ljubezen. Kot 18-letnik sem začel peti, pel sem okrog
20 let. Potem pa je moški zbor Elektroelement razpadel, ni bilo dovolj
pevcev. Kar nekaj let sem igral tudi
v dramski skupini, potem pa zaradi
številnih drugih obveznosti tudi to
dejavnost opustil.
Sončni vzhod z Vrha nad Zagorjem. Foto: Bronislav Urbanija
Lovci, AMD?
Trideset let sem bil član lovske družine. Sem velik ljubitelj narave, nisem
bil lovec v takšnem smislu, kot jih
ljudje poznajo. Napisal sem zbornik
ob 50-letnici LD Izlake. Vedno sem
svoje aktivnosti v družini usmerjal k
varovanju narave. Letos sem izstopil
iz lovske družine, ker se želim posvetiti še drugim dejavnostim, ki me
veselijo. Pri AMD sem član upravnega odbora. AMD Izlake je bilo včasih
izredno močno, ker so imeli tudi šolo
vožnje. Ko je društvo izgubilo dejavnost avtošole, je izgubilo tudi moč,
silo, energijo. Sedaj se vodstvo in
člani sicer trudijo, vendar sem mnenja, da ni več pravih vsebinskih idej
in umestitve društva v širok spekter
prostočasnih dejavnosti ljudi.
Je pogled na svet skozi fotografski
aparat kaj drugačen?
Fotografiranje je trenutno moja
največja ljubezen, z njim se veliko
ukvarjam. Bil sem med ustanovitelji
društva Goga. Na začetku je bilo ogromno zanimanja ljubiteljskih fotografov za delo v društvu, zdaj nas je
okrog med 20 in 30 aktivnih članov.
Lani smo v Sloveniji dobili nagrado
za društvo, ki je najbolj napredovalo.
Kje iščete motive?
Tisti, ki poznajo moje fotografije,
pravijo, da sem naredil v zadnjih letih velik napredek. Pravijo, da imam
dobro oko. Čutim pa, da mi manjka
še precej znanja na področju fotografiranja, predvsem pa na področju
tehnike obdelave slik. Najbolj mi je
všeč fotografiranje pokrajine. Rad
pa se preizkušam na različnih področjih fotografiranja - makro, portretna fotografija... V prihodnje se
bom posvetil izpopolnjevanju znanja
obdelovanja fotografij. Eno je dobro
fotografirati in najti motive, drugo pa
je fotografijo obdelati, da je takšna,
kot si jo želiš in predstavljaš.
Marko Planinc
8
POGLED ČEZ PLANKE
četrtek, 31. julij 2014
Trboveljčani
v Preboldu
Nova naročila za
Papirnico Radeče
V radeški papirnici novi lastniki
podjetje vse bolj postavljajo na noge.
V poletnih mesecih so pričeli s proizvodnjo na papirnem stroju 5, kjer izdelujejo specialne varnostne papirje.
Stroj še ne dela s polno zmogljivostjo,
vendar naročila zanj prihajajo.
Izdelki in PS 5 so precej bolj donosni kot papir iz stoja 4, kjer izdelujejo
pisarniški papir. Vendar se trudijo,
da bi tudi na tem stroju delali vse več
bolj zahtevnega papirja z vodnim tiskom in manjše granulacija.
V poletnih mesecih so dobili nekaj
pomembnih naročil. Vse kaže, da
bodo pričeli izdelovati papir za potne
liste za Sirijo, za Hrvaško in BiH pa
bodo v papirnici tiskali volilne lističe. Uspešno so se predstavili tudi na
tenderju v Indiji, pričakujejo, da bodo
jeseni izbrani za izdelavo papirja za
indijske rupije. Indijski posel je vreden 25 milijonov evrov. S francosko
družbo Oberthur Technologies se pogajajo o izdelavi varnostnih papirjev.
Proizvodnja na stroju 4. Foto: MŠ
V radeški papirnici, kjer je trenutno
zaposlenih okrog 180 ljudi, so z zagonom stroja 5 pričeli zaposlovati 100
novih delavcev. Družba vsak mesec
ustvari približno 3,5 milijona evrov
prihodkov, poslovanje je pozitivno.
Skupina Radeče papir Nova, ki ima
tri profitne centre, letos načrtuje 60
milijonov evrov prihodkov.
Ob tem velja omeniti, da se lastnik
radeške papirnice Emkaan Holdings
iz Luksemburga, ki je sicer v arabskih
rokah, zanima tudi za nakup Palome
in krške papirnice Vipap Videm.
v domu v primerjavi s sosednjimi občinami, višje. Zato se dom polni počasneje, kot si želijo novi upravniki.
Direktorica Doma starejših Trbovlje
Danica Hren pravi, da v domu trenutno dela 28 ljudi, več jih bodo lahko
zaposlili, ko bodo dom napolnili.
Kapaciteta doma je 155 stanovalcev.
Oba domova povezujejo na različnih
nivojih, vendar je dom v Preboldu samostojna enota, ki tudi posluje zase.
Po pol leta, odkar so Trboveljčani
prevzeli dom, bodo opravili tudi finančno revizijo poslovanja. Hrenova
upa, da bodo lahko dom čim hitreje
zapolnili, saj bo s tem tudi poslovanje
in delo precej bolj enostavno.
MP
MP
Sto tisoč pivcev in
cvetličarjev
Brez mažoret na Pivu in cvetju ne gre. Foto: Pivovarna Laško
Dom Prebold, ki so ga februarja pod
svoje okrilje vzeli v Domu starejših
občanov Franc Salamon Trbovlje, se
počasi postavlja na noge. Direktorica trboveljskega doma Danica Hren
pravi: »Zaenkrat poslujemo sicer v
težkih razmerah, vendar uspešno. Ko
smo prevzeli dom, je bilo v njem okrog 60 stanovalcev, zdaj jih je že več
kot 80.«
Preboldski dom je zanimiv za ljudi
iz širšega področja Slovenije. Leži v
mirnem okolju, kjer ljudje lepo sprejemajo stanovalce. Je blizu avtoceste,
torej na dosegu roke prebivalcem do
Ljubljane in Maribora. Poleg tega
pa je dom dokaj nov, sobe so precej
razkošne in velike, oprema sodobna.
Vendar je to tudi slabost, saj so cene
Veliko Zasavcev je vikend od 17.
do 20. julija preživelo v sosednjem
Laškem. Pivo in cvetje je tudi za
prebivalce Zasavja še vedno največja slovenska veselica, ki je ne gre
zamuditi. Organizatorji enega največjih poletnih festivalov v Sloveniji
iz Pivovarne Laško so ob 50 letnem
jubileju pripravili posebej pestro in
slavnostno dogajanje.
Uvod v druženje v laškem je bil dan
odprtih vrat pivovarne, ki si jo je
ogledalo kar 2000 ljudi. Prvi dan festivala so otvorili različne razstave,
pričeli so se tudi glasbeni nastopi na
štirih velikih prizoriščih (Kulturni
Dom v Preboldu je sodobno opremljen. Foto: DV
center Laško, prizorišče Zlatorog v
Jagočah ter odri v mestnem središču
Club in Jubilejnik).
Jubilejna izvedba festivala je pred organizatorje postavila nove izzive. V
glasbenem programu so v treh dneh
izpeljali preko 40 koncertov različnih izvajalcev, od narodnozabavnih
melodij, do popa, rocka, soula, funka, R&B, španskih ritmov, pa tudi
do resnejše glasbe, ki se spogleduje
s klasiko. Spremljevalni program,
ki bogati dnevno dogajanje v času
festivala, je bil poklon hortikulturi,
etnografiji, tradiciji in narodnim šegam Laškega in okolice. Pripravljalo
ga je kar okoli 700 članov različnih
kulturnih društev občine Laško.
Da je Pivo in cvetje že preseglo meje
države, so dokazovali številni tuji
gostje iz Italije, Avstrije, Hrvaške,
Srbije in celo Nemčije. Organizatorji so ocenili, da je letos Pivo in cvetje
privabilo v Laško več kot 100 tisoč
obiskovalcev.
ZT
Pišite v Zasavski tednik
info@zasavskitednik.si
Jezikovno popotovanje od Trbovelj do Varšave
Poljska je država, ki kljub mednarodni prepoznavnosti marsikateremu Slovencu še vedno predstavlja veliko neznanko.
Nekaterim je poznana kot država, ki po količini zaužitega alkohola spada v sam evropski vrh, spet drugi si bolj zapomnijo njeno bogato arhitekturno dediščino in dejstvo, da da so
Poljaki med najbolj vernimi prebivalci Evrope. Med najbolj
znanimi poljskimi imeni pa nedvomno izstopa Karol Józef
Wojtyła, bolj znan kot Janez Pavel II., eden od najbolj priljubljenih vatikanskih papežev.
Iz Poljske prihaja tudi Marcin Adamczyk, 22-letni študent turizma, ki je
preko programa študentske izmenjave Erazmus prejšnji mesec prispel v
Trbovlje, kjer namerava ostati vse do
sredine septembra. Marcin je doma
iz Legionowa, predmestja Varšave,
ki je tako kot Trbovlje znano po svojem izrazitem industrijskem okolju.
Njegovi razlogi za prihod v Zasavje
so predvsem študijske narave: »Moja
želja je bila, da bi izkusil turistično
dejavnost v praksi in Trbovlje so mi s
svojo atmosfero industrijskega mesta
predstavljale idealno lokacijo. Sicer
pa moj namen ni postati klasičen turistični vodič, ampak bi se rad ukvarjal predvsem z mladimi in pri tem mi
zelo pomaga Mladinski center Trbovlje.« Na vprašanje, ali ima mesto turistični potencial, Marcin odgovarja:
»Trbovlje se nahajajo v središču Slo-
Marcin Adamcyk pravi, da ima Zasavje
turistični potencial. Foto: Vid Šteh
venije, zato bi gradnja hotela omogočila več prostorov za bivanje tistim, ki
potujejo skozi Slovenijo in bi tu lahko
prenočili. Prav tako se mi zdi škoda,
da bi tako bogata narava, kot jo imate, ostala povsem neizkoriščena za
turistično ponudbo.«
V mesecu dni od prihoda v Trbovlje
je Marcin obiskal priljubljene zasavske turistične destinacije, kot je
Kum, obiskal je tudi mesto Zagorje,
v kratkem pa se bo odpravil na izlet v
Hrastnik. Od vsega ga je najbolj pozitivno presenetila gostoljubnost ljudi.
»Ljudje so me povsod lepo sprejeli,
zato me oznake, da ste Slovenci zaprt
in nedružaben narod, presenečajo,«
je povedal.
Marcin obenem priznava, da je bil
njegov prvi vtis o Trbovljah bolj slab:
»Ko se je vlak ustavil na železniški
postaji, sem najprej zagledal sive tovarne z visokimi dimniki. Vse mi je
delovalo nekam zaspano in brez pravega utripa, vendar sem se na srečo
motil. V prvem tednu sem spoznal
mesto in moram priznati, da je res
lepo, še posebej, ker predstavlja idealno zmes industrije in naravnega bogastva, ki obdaja vašo dolino. Imate
lepe gozdove in nasploh je utrip mesta neprimerno boljši kot v Varšavi.«
Marcinu že od nekdaj predstavlja
posebno veselje učenje tujih jezikov,
zato ni presenetljivo, da je že vodi
srečanja, kjer udeleženci spoznavajo
osnove poljskega jezika. Marcin ob
tem poudarja, da je namen teh dogodkov predvsem druženje. Sicer pa
se je med bivanjem v Trbovljah tudi
sam že »nalezel« zasavskega narečja,
ki v jezik vnaša veliko besed iz nemškega jezika. Pravi, da se je v mesecu
dni že naučil nekaj osnovnih besed,
še posebej pa se mu je v spomin vtisnil znani zasavski pozdrav mat kurba.
Vid Šteh
ZASAVJE, DRUŠTVENO
četrtek, 31. julij 2014
Zverinice in košarkarji
V četrtek, 24. julija, se je s tekmo
Slovenija – Kanada v Rogaški Slatini
pričel pokal Adecco v košarki in s tem
tudi pripravljalne tekme slovenske reprezentance za svetovno prvenstvo
v Španiji. Za vzdušje in športno navijanje so poleg Lipkota skrbele tudi
članice plesne skupine Zverinice, ki
deluje v okviru dolskega društva ŠKD
Feniks. »Na takšni tekmi je čisto posebno vzdušje in je zato tudi nastop
popolnoma drugačen. Polne tribune
in glasni navijači te spodbudijo, da
odplešeš po svojih najboljših zmožnostih,« so se strinjale vse plesalke
po končani tekmi. Nastopi na košarkarskih tekmah so drugače vedno
zahtevni, saj mora skupina pripraviti
12 različnih minutnih koreografij in z
zahtevnimi plesnimi elementi spraviti občinstvo na noge. Dekleta so ves
čas tekme goreče navijale za junake,
v zameno pa so si prislužile fotografiranje z Goranom Dragićem. »Še več
takšnih nastopov,« so si zaželele na
poti domov.
ZT
Pisma bralcev
Spoštovane bralke in bralci,
V rubriki Pisma bralcev bomo objavljali vaše odzive na časopis, članke,
fotografije in dogajanja v Zasavju.
Prosimo vas, da ste pri pisanju strpni.
Uredništvo si pridržuje pravico do
krajšanja in redakcijske ureditve vaših pisem. Nepodpisanih prispevkov
ne bomo objavljali.
Ob tem bi prosil bralca, ki se je podpisal pod Ajmuhtar Bine, da se javi
uredništvu, saj je poslal zanimivo pisanje, ki bi ga radi objavili.
Lep pozdrav
Marko Planinc
9
Jamatlon na
Facebooku
Jamatlon je že za nami. V prejšnji
številki ste lahko prebrali reportažo z jamske avanture, tokrat
pa, morda tudi kot spodbudo tistim, ki si še niste upali po rovu od
Trbovelj do Hrastnika, predstavljamo še nekaj odzivov prvega
Jamatlona na facebooku (odzivov
nismo jezikovno popravljali):
Zverinice na tekmi slovenske košarkarske reprezentance. Foto: arhiv ŠKD Feniks
Pesmi
Lepo prijazno, Vas vse, ki urejujete
časopis Zasavski tednik pozdravljam
in Vam izrekam vse najlepše čestitke
k tem izrednem projektu, ki je bil že
kar koristno zaželen za ta naš zasanjani zasavski kraj.
Vsaka Vam čast, da ste s skupnimi
močmi in seveda znanjem in predvsem voljo, ustvarili časopis Zasavski
tednik, ki je po mojem mnenju in
po mnenju mnogih bralcev, do sedaj
najboljša publikacija v našem Zasavju. Ker sem prej pošiljal moje pesnitvene storitve v objavo na literarni
strani prvobitne revije Zasavc, sem se
Osmrtnice in zahvale
Ob smrti vaših najbližjih lahko osmrtnico ali zahvalo objavite tudi v Zasavskem tedniku. Tekst vam bomo pomagali oblikovati, objavite lahko tudi
fotografije.
CENIK ZAHVAL IN OSMRTNIC
1/8 strani (s fotografijo)
70 €
1/16 strani (s fotografijo
40 €
1/32 strani (brez fotografije) 25 €
Ostale dimenzije po rednem ceniku.
odločil, da vam pošljem moje pesnitve za bralce Zasavskega tednika, ker
sem prebral eno pesnitev v rubriki
Pisma bralcev. Upam, da bo kakšna
primerna za objavo. Poezije manjka
ljudem, ki radi kaj preberejo in takih
ni malo. Lepo bi bilo, da bi to rubriko
malo povečali, da bi še drugi poslali
svoje storitve za objavo. Za primer
Vam pošiljam list iz revije Zasavc.
Želim Vam mnogo uspeha pri nadaljnjem urejevanju zasavskega časopisa!
Lep prijazen pozdrav Vsem v uredništvu.
Spoštovani Darko,
Hvala za prijazno pismo in pohvale za naše delo. Nekatere vaše pesmi
bomo objavili. Občasno bomo v našem časopisu seveda objavljali tudi
pesmi, ki nam jih bodo poslali naši
bralci ali pa pesmi zasavskih pesnikov in literarnih ustvarjalcev. Zato
lepo vabljeni tudi drugi, ki se ukvarjate s poezijo, da nam pošljete svoje
izdelke. Če se le da, nam jih, prosim,
pošljite na elektronski naslov: info@
zasavskitednik.si
Lep pozdrav
Darko Blaznik – Darčk, Trbovlje
Marko Planinc
Uros Grilc: Čestitke vsem!
Urška Domadenik: Super je bilo!
Sedaj pa že nestrpno pričakujemo
fotke... Sašo Benetek: Odlično je bilo! Irena Planinšek: SUPER je
bilo Super organizacija Katja Pertinač: Odlično, super
organizacija, super dogodek. Se
vidimo naslednjič in bravo vsem
udeležencem. SREČNO! Damijana Habjan: same pohvale
organizatorjem! EkipaDamijanina telovadnica je navdušena!
Tomas Ivačič: Supr, drug let bo ž
kičast
Branko Povše: super, gremo na
Decembrski zimski Jamatlon Jernej Rezec: Odlično! Bravo organizatorji za izvirno idejo in organizacijo!
Tomas Ivačič: Za prvič odlična
organizacija, naslednjič bo perfek.
Miha Lavrič: Pohvale organizatorju, saj je vse teklo kot stara
singrca, Rudarji v rudniku na nevarnih mestih prijazni, dvigovali
moralo in nas usmerjali. SREČNO
rudarji do naslednjega srečanja.
Branko Povše: in koga je nagradil
Perkamdeljc? Najstarejši »jamatlonec: Jože Smrkolj – 58 let član
trojke »Zlatarna Lea Litija«
Popust, da te kap
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust.
Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za
popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri
čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.
Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski
tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).
Več informacij: marketing@zasavskitednik.si
Telefon: 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure)
ŽENSKI IN MOŠKI
FRIZERSKI SALON
Mojca TOJNKO s.p.
ZAHVALA
25% popusta
za srednjo pizzo
10% popusta na
masaže in pedikuro
Tel: 03/56-48-064 • Dol pri Hrastniku
Kupon velja do 14. 8. 2014
Kupon velja do 14. 8. 2014
20% popust
na 1x pizza po izbiri
Planinska cesta 11, Dol pri Hrastniku
Telefon: 03/56-42-707
Ob boleči izgubi našega predragega
LEOPOLDA SAKELŠKA
se vam iz srca zahvaljujemo za izrečeno
sožalje ter darovane sveče. Iskrena hvala
vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na
njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
S tradicijo »slovenske matere« iz
Trbovelj Ane Dimnik vas že od leta 1876
razvajamo z odlično gostinsko ponudbo.
Znani smo po:
• pizzah, dnevnih menijih, študentskih
menijih
• organizacijah obletnic valet in matur
• praznovanjih rojstnih dni in
• po spominski sobi Ane Dimnik
Več o nas in naši ponudbi najdete na
spletni strani:
http://www.pizzerija-dimnik.si/.
Vljudno vabljeni.
10 REPORTAŽA
četrtek, 31. julij 2014
Od Kuma do Triglava
Zasavski veterani, člani območnega združenja veteranov
vojne za Slovenijo, veteranskega društva Sever in ZB za
vrednote NOB, so letos od 6. do 11. julija že petič prehodili
pot od Kuma do Triglava.
Vsako leto je trasa drugačna, le začetek in cilj sta enaka. Pohod končajo
na osrednji proslavi na Rudnem polju, letošnja je bila že 29., posvečeni
vsem partizanskim patruljam, ki so v
letih 1941 do 1945 pristopile na vrh
Triglava, razvile trobojnico in vrgle
italijanski mejnik čez severno steno
in razvitju slovenske zastave junija
leta 1991. Že od leta 1999 se na 170
kilometrov dolg pohod iz Ankarana
odpravljajo Primorci, letos so desetič
prispeli pohodniki z Nanosa in petič
veterani iz Radovljice.
Lojzov pohod
Ko so Zasavski veterani leta 2010
pripravljali prvi pohod Kum - Tri-
Limbarske gore in do Preserij, kjer
so prespali pri gospe Olgi ali Ježa pri
Ježu. Tretje jutro jih je pozdravil dež
in so hiteli proti Zbiljam in proti Kranju, kjer jih je čakala kopel in postelja v vojašnici Slovenske vojske. Tudi
četrti dan jih je močilo, dokler niso
prispeli do vojašnice v Bohinjski Beli.
glav, je bil gonilna sila in soustvarjalec Lojze Juratovec, ki se ga zaradi
zdravstvenega stanja ni mogel udeležiti. S pohodniki je bil vseskozi povezan, predzadnji dan se je pripeljal
v Krmo, nato pa še na Rudno polje.
Takrat še niso vedeli, da ga ob letu žal
ne bo več z njimi. Tako se je že drugi
pohod poimenoval po njem, Lojzov
pohod.
Letošnja trasa je potekala s Kuma v
Hrastnik čez Prapretno na Ostenk
in dalje na Podmejo ter čez Vrhe na
Čemšeniško planino, kjer so pohodniki prenočili. V ponedeljek zjutraj so jo mahnili proti Trojanam na
zajtrk in čez Doline preko Golčaja do
Pohodnike je pralo
Od leve proti desni stojijo: Ivan Kmetič, Marko Kalem, Stane Lipoglavšek, Sašo
Zupančič, Silvo Prosenc, Vid Jerič, Mirko Drnovšek, Branko Zupančič, Jani Grden,
sedijo: Vojko Zupančič, Grega Pilpah, Nesti Kokalj, Mojmir Maček in Tone Podkrajšek. Foto: Vojko Zupančič
Peti dan so v nestanovitnem vremenu zgodaj popoldan prispeli na Rudno polje. Posušili in pripravili so
nahrbtnike za naslednja dva dneva. V
petek so zarana odrinili proti Vodnikovi koči in naprej na Konjsko sedlo,
kjer so izvedeli, da je vrh zaprt. Tako
so jo mahnili kar proti Kredarici in
dalje na Staničevo kočo, kjer so prespali. V soboto zjutraj so krenili nazaj
na Rudno polje na osrednjo proslavo,
potem pa z vozili domov v Zasavje.
Obiskali so še grob Lojza Juratovca
na zagorskem pokopališču, šli na pozno kosilo v »Naš hram« v smučarsko
kočo pri skakalnicah v Kisovcu, potem pa so se poslovili.
Hodilo je trinajst mož in en kolesar,
ki jih je spremljal peš do Čemšeniške
planine in se jim s kolesom pridružil
na Pokljuki, nadaljeval peš. Zraven
sta bila tudi dva Domžalčana, Slavko
in Slavc, ki sta se pridružila skupini
na Limbarski gori. V dolinskih razmerah so prehodili od 30 do 36 kilometrov, celotna pot pa je bila tokrat
dolga 187 kilometrov, hodili so od
jutra do večera z občasnimi odmori. Devet nog je bilo ožuljenih ali pa
so bili nastavki za žulje, vse so brez
komplikacij sanirali.
Mojmir Maček
Utrinek s poti od Dolin proti Golčaju. Foto: Vojko Zupančič
Krajši postanek na Kredarici. Foto: Vojko Zupančič
Draga in Ana Dimnik
Draga je ena izmed lokacij, za katero so mnogi Zasavci že
slišali, obiskali pa ne. Pa je vredna obiska. Najprej prijetno
preseneti slikovita cerkev Matere božje in staro pokopališče, kjer počivajo znameniti Hrastničani. Tudi Ana Dimnik
(1852 - 1921) z zvenečim imenom slovenska mati. Do Drage vodi steza s savskega mosta, kjer se začne ekološka učna
pot ali pa zavijemo na makadamsko cesto na drugem koncu
Hrastnika - mimo table z napisom Draga, ki je postavljena
ob cesti nasproti stare občinske stavbe.
Gozdna pot se dviguje dokaj strmo,
a se je pametno vmes ustavljati in
se razgledati po slikoviti naravi. Po
kakšni uri zmerne hoje pridemo do
vrha, kjer se odpre pogled na cerkev,
ki se omenja že v 16. stoletju. V času
Marije Terezije in Jožefa II. se je
imenovala Sv. Lenart in tako se je celih 150 let imenovalo tudi to področje. Potem je spet dobilo staro ime Šibenik in Zavodnje. Žal se na vsakem
koraku opazi, da cerkev propada. Ni
denarja za obnovo.
Posebno pozornost si zasluži staro pokopališče ob cerkvi, kjer so
pokopani znameniti Hrastničani:
Roševi, Logarjevi, Šentjurčevi …
Tudi zakonca, revolucionarja Lidija Šentjurc in Sergej Kraigher, ki
sicer ni bil Hrastničan. Še posebno
pozornost pa velja nameniti Ano
Dimnik, ki si je s svojo narodno za-
Portret Ane Dimnik – slovenske matere. Foto: Fanči Moljk
vedno držo pridobila ime slovenska
mati. Rodila se je v rodbini Peklar
v Peklu, bližnjem predelu Hrastnika
in tu preživela tudi otroštvo. Nanjo
sta vplivala sorodnik Fran Roš in
trboveljski župnik Jožef Hašnik, ki
sta ji vcepila ljubezen do slovenskega
jezika in odpor proti nemškutarjem.
Po poroki s Francem Dimnikom iz
Trbovelj je s to izjemno doto javno
delovala vse življenje. Njen sin Ivan
je kot študent na Dunaju prijateljeval na primer z Ivanom Cankarjem
in drugimi kulturniki, ki so kasneje
Ano tudi opisovali v svojih delih –
Alojz Kraigher (Kontrolor Škrobar),
Vladimir Levstik (Gadje gnezdo),
Ivan Cankar (Mater je zatajil) ... Ob
njeni smrti jo je na pogrebu spremljalo deset tisoč ljudi iz vse Slovenije. Na
pročelju gostilne so odkrili spominsko ploščo Ani Dimnik že leta 1923,
1979 so razglasil hišo za memorialni
spomenik, od leta 1992 pa se ponaša
z znakom kulturnega spomenika.
Leta 1993 se je Julija, Anina vnukinja, z možem Alfredom Petričem lotila obnove hiše, ki je predvidela tudi
spominsko sobo. Slovesnost ob odprtju je bila leta 1995. Vsak dan si obiskovalci lahko ogledajo Anine osebne predmete, fotografije, dokumente,
ki pričajo o preprosti ženski, ki si je
s svojim delovanjem prislužila veliko
Pogled na Drago in dolino Save. Foto. Fanči Moljk
spoštovanje slovenske javnosti.
Z Ano Dimnik bi se Zasavci lahko ponašali. Najprej pa jo morajo
spoznati. Za začetek bi morali prebrati o njej kakšne zapise. Lepo sta jo
predstavila na primer Vito Hazler in
Jana Mlakar Adamič. Mlakarjeva je
o njej pisala v reviji Razvoj (http://
www.rcr-zasavje.si/uploads/razvoj/
razvoj_marec2006_e.pdf). Za šolarje
je narodno zavedna ženska za današnje čase zelo primeren zgled. Nikoli
pa ni prepozno za odkrivanje znamenitih rojakov. Tudi Antona Sovreta
so Hrastničani npr. odkrili šele pred
leti.
Fanči Moljk
REPORTAŽA 11
četrtek, 31. julij 2014
Že peti oratorij v Zagorju ob Savi
»Čeprav se je naše druženje končalo, upam da bomo svoje
veselje, navdušenje in plamen vere, ki smo ga odkrili v sebi,
prenesli tudi na vse okrog nas – na naše družine, prijatelje,
sošolce, vse, ki jih bomo srečali v našem življenju,« je ob zaključku letošnjega oratorija v Zagorju ob Savi zapisala Klara
Šafner, ena izmed animatork na oratoriju.
kom in mladostnikom in potekajo od
jutra do večera. Vodijo jih animatorji – prostovoljci in njihovi voditelji.
Oratorijski program v harmonično
celoto združuje zabavo, ustvarjalne
in poučne delavnice, druženje in duhovnost.
in to je bila vzpodbuda za začetek novih aktivnosti za delo z mladimi tudi
v Sloveniji. Slovenski salezijanci so
skupaj z animatorji začeli pripravljati
različne oratorijske programe.
Na Cankarjevem trgu in v okolici župnišča v Zagorju ob Savi je bilo precej
živahno že nekaj dni pred pričetkom
oratorija. Na pripravah za sprejem
108 otrok se je zbralo skoraj 40 animatorjev pod vodstvom Kristjana
Kmetiča in Barbare Razboršek ter
duhovnega vodje kaplana Martina
Goloba.
Začetnik oratorija kot vzgojno – pastoralnega programa je bil v 16. stoletju sv. Filip Neri, najmočnejši pečat pa je v 19. stoletju oratoriju dal
sv. Janez Bosko. Ko so leta 1901 v
Slovenijo prišli salezijanci, so s sabo
»prinesli« tudi oratorij. Njegovo
delovanje pa je bilo zaustavljeno po
drugi svetovni vojni. Leta 1988 je Salezijanska družina po vsem svetu obhajala stoletnico don Boskove smrti
Oratorij za dušo in telo
Oratorij je vzgojno prostočasno gibanje, ki vsako leto poteka v številnih slovenskih župnijah. Oratorijski
dnevi so namenjeni predvsem otro-
Na tvojo besedo
Oratorij z naslovom Na tvojo besedo
so pričeli 8. julija z dvigom zastave
in prepevanjem oratorijske himne.
Že naslov je napovedal, da bosta
rdeča nit dogajanja življenje in delo
apostola Petra. Oboje so animatorji
otrokom predstavljali z vsakodnevno dramsko predstavo. Po končani
predstavi je sledila razdelitev v kateheze , manjše skupine otrok. Po
skupni molitvi s petjem so se otroci
preizkusili v raznih delavnicah: od
tistih bolj športno obarvanih pa do
umetniških. Sledilo je skupno kosilo
in po njem še najbolj napet del dneva
– popoldanska velika igra, v kateri so
v skupinah izpolnjevali različne naloge. Nagrada za uspešno opravljeno
delo je bil košček zemljevida, ki so ga
sestavili zadnji dan. Organizatorjem
vreme ni bilo posebno naklonjeno,
saj je vsak dan postreglo s kakšno dežno prho. Toda kljub temu so izpeljali vse načrtovane aktivnosti. Otroci
z navdušenjem pripovedujejo o izletu in kopanju v Laškem, o adoraciji
ter uličnem misijonu, ko so igrali in
prepevali po Zagorju in ljudem delili
listke s citati iz Svetega pisma. Navdušujoče so bile tudi vodne igre.
Letošnji oratorij se je zaključil v nedeljo, 13. julija, s sveto mašo in skupnim piknikom.
Joža Sotenšek
Udeleženci oratorija v Zagorju. Foto: arhiv oratorija
Sto let Dragarjeve Lojzke
Praznovanje stoletnic po domovih starejših je kar pogosto.
Tudi v hrastniškem Domu starejših ni drugače. 20. junija
2014 so praznovali stoti rojstni dan Dolanke Lojzke Okorn,
rojene Dragar, ki je v domu že vse od leta 1995, ko so odprli
hrastniški dom.
Lojzka med drugo svetovno vojno v
mladih letih. Foto: osebni arhiv
Čeprav je bila pred skoraj dvajsetimi
leti še zelo okretna in vitalna, je morala biti zaradi bolezni pod stalnim
zdravniškim nadzorom. »Vsak dan
sem bila na kakšnem krožku – od
ugankarskega, pevskega, ročnih del,
do raznih športov,« je povedala. S
svojim optimizmom je rada pomagala novincem ob prihodu, da so se
prej privadili na novo okolje. Njihovi
svojci so ji bili zelo hvaležni. Zadnjih
nekaj let ji je telo opešalo, tako da ne
more več iz sobe na običajna druženja. »Zdaj se njeno stanje zelo spreminja,« povedo domači, »Včasih je še
zelo prisebna, kak drug dan pa se ji
stanje poslabša.«
Za svoj stoti rojstni dan, ki si ga je želela dočakati, je bila dobro razpoložena in srečna v krogu svojih najbližjih
in prijateljev. Poleg župana, predstav-
Lojzka se rada spominja svoje mladosti. Prva tri leta je na Dolu hodila
v šolo, ki je bila v stavbi, kjer imajo
zdaj svoje prostore upokojenci in KS.
Potem so šolo uredili v gasilskem
domu. Učila se je tudi violino, saj izhaja iz znane glasbene družine: Njen
prednik Blaž Dragar, rojen leta 1828,
je bil na Dolu namreč prvi organist
Lojzka Okorn v domu. Foto: Fanči Moljk
nikov doma in KS Dol ji je čestitala
tudi predstavnica pletilskega krožka
z Dola, katerega ustanoviteljica je
bila pred tridesetimi leti tudi Lojzka.
Družina Okorn je poskrbela, da so
bili deležni napitnice tudi vsi drugi
stanovalci doma.
Lojzka z violino. Foto: osebni arhiv
in učitelj. Starejši občani pa se spomnijo še Dragarjeve hiše sredi vasi, ki
je bila središče kulturnega življenja
sredi prejšnjega stoletja. Zdaj je na
tem mestu parkirišče pred »Tazgorno«, kot rečejo Dolani Merkatorjevi
samopostrežni trgovini. Fanči Moljk
12 KULTURA
četrtek, 31. julij 2014
Tine Lenarčič – trboveljski kronist
Tine Lenarčič je Trboveljčan z dušo in srcem – aktiven na področju trboveljskega družbenega in kulturnega dogajanja.
Vseprisotni oblikovalec in zapisovalec lokalnih sprememb,
ki življenja lepšajo Trboveljčankam in Trboveljčanom, pa
tudi tistih, ki vplivajo na širše družbeno spreminjanje na bolje.
Lenarčič je kulturno deloval od nekdaj: do leta 1936 je bil član pevskega
zbora Trboveljski slavček, po vojni
pa zaslužen za oživitev knjižnične
dejavnosti v Trbovljah. Bil je tajnik
gradbenega odbora za izgradnjo Delavskega doma Trbovlje, pobudnik
ustanovitve društva revirskih likovnikov ter skozi vse te »funkcije« tudi
pobudnik razvijajočih se dejavnosti
na področju družbenega in kulturnega življenja v Trbovljah. Bil je in je
še vedno tudi avtor in urednik vrste
zbornikov o trboveljski kulturni zgodovini.
Rodil se je leta 1924 kot najmlajši
od osmih otrok v rudarski družini
v Trbovljah. Odraščal je v enem izmed trboveljskih rudarskih naselij,
v Glažuti, in tako že z rojstvom vpil
ves »blišč in bedo« trboveljske »knapovščine«. Ob rudarskih pesmih in
zgodbah je »gor rasel«, kot mnogi
drugi, a bil je eden redkih, ki so se
zavedali pomena tovrstne dediščine
in njenega prenosa na zanamce. S
tem zavedanjem je Lenarčič zbral in
uredil mnogo člankov in knjig, posvečenih rudarski kulturi. Dve knjigi
v Lenarčičevem knjižnem opusu še
posebej izstopata: Rudarske zgodbe
in pripovedi ter Slovenske rudarske
pesmi. V njiju je zbral zgodbe in poezijo, ki so se prenašale iz generacije
Tine Lenarčič – Trboveljčan z dušo in
srcem. Foto: Katra Hribar Frol
v generacijo (od ust do ust) in lepšale
proste trenutke trboveljskih rudarjev
in njihovih družin. »To so zgodbe in
pripovedi o dogodkih, ki so se v resnici ali pa le v mislih dogajali iz dne-
va v dan na delovnih mestih v jami,
v »ferleiscimru«, »vašhavi«, na robu
kolonij ali v gostilnah, na priložnostnih srečanjih. Največ zgodb pa so
rudarji pripovedovali doma v rudniških stanovanjskih kolonijah,« pravi
Lenarčič. Pesmi, ki jih je zbral v drugi
knjigi, so pete in povedne, izvirajoč z
vseh slovenskih rudarskih področij.
»Peta pesem in glasba o rudnikih,
premogu, rudarjih in rudarskem
stanu je vedno spremljala življenja v
starih rudarskih kolonijah,« je povedal Lenarčič, ki se je »spopadel« tudi
z zgodovino rodnega kraja. Popisal
jo je v delu Trbovlje – po dolgem in
počez, ki prinaša razlago izvora poimenovanj samih Trbovelj ter naselij,
ulic, hribov in nekaterih objektov
znotraj njih.
Tine Lenarčič pa ni samo zapisovalec
in popisovalec, svojo ljubezen do Trbovelj in knjig je pokazal tudi v obliki pomoči pri vzpostavitvi knjižnič-
ne dejavnosti v Trbovljah, saj je dobil
pooblastilo za zbiranje vseh vrst knjig
– s pomočniki je med oktobrom 1945
in junijem 1946 pridobil preko 2.200
knjig. Nekatere so še danes del zbirke
Knjižnice Toneta Seliškarja.
Trud in delo človeka, čigar moto je:
»Človeka je potrebno osveščati in
plemenititi v vseh pogledih – tako
v fizičnem smislu kot v duhovnem,«
so prepoznali tudi lokalni občinski
možje in mu leta 1985 podelili prvojunijsko priznanje, leta 2005 pa je
postal tudi častni občan Trbovelj.
Zaradi skrbi in volje Tineta Lenarčiča, Trboveljčana »z dušo in srcem«,
se je dediščina »knapov« iz Rdečih
revirjev ohranila vse do danes, se
prenesla na mlajše generacije in postala vseprisotno družbeno in kulturno vezivo v vsakdanu Trboveljčank
in Trboveljčanov.
Katra Hribar Frol
Špela Čadež in Boles
V okviru Slikarske kolonije Izlake Zagorje je v petek, 18. julija, Zagorje obiskala animatorka Špela Čadež.
Z njo se je pogovarjal domačin, prav
tako uspešen animator, Dušan Kastelic. Čadeževa za razliko od njega
svojih animiranih zgodb ne izvaja
računalniško, ampak »peš«, v tehniki
stop-motion. Najprej izdela lutke in
sceno, nakar za vsak kader postavi
lutko ali del nje v določen položaj,
posname fotografijo za fotografijo,
jih združi in s hitrim predvajanjem
ustvari gibanje. Prepričana je, da
takšno delo, čeprav zamudno in drago, ni prav nič bolj časovno potratno
od neskončnih ur, ki bi jih sicer presedela za računalnikom in zraven
trpela še za tisto znano bolečino v
vratu, ki jo povzroči upravljanje miške.
Avtorica je na letošnjem 25. tržaškem
filmskem festivalu prejela nagrado za
najboljši kratki film Boles. Predstavili so ga tudi na srečanju v galeriji
Medija. Špela je spregovorila o izdelovanju lutk in rekvizitov, ekipi, s katero je sodelovala. Poudarila je, da bi
težko dosegla dosedanje rezultate, če
ne bi po Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani nadaljevala študija
na Akademiji medijskih umetnosti v
Kölnu v Nemčiji. Tam so ji mentorji
že od vsega začetka »dajali krila« in
plodno okolje za ustvarjanje.
Tatjana Polanc Kolander
Špela Čadež, Dušan Kastelic in Tereza – osrednji lik nagrajenega filma Boles. Foto:
Tatjana Polanc Kolander
Fonem: Poletna romanca
Poletni čas pri ljudeh prebudi mnogo spominov na idilične
trenutke, preživete ob morski obali pod vročim soncem. Poletna romanca mlade zasavske skupine Fonem, katero sestavljajo mladi multitalentirani glasbeniki iz Zagorja in Trbovelj, govori prav o tem.
ustvarjamo. Okoli tretje ure zjutraj
je Saška naletela na besedo fonem, ki
označuje glasovno enoto, s katero je
moč razlikovati pomene posameznih
besed. Padla je odločitev, da se imenujemo Fonem.«
ustih: »Na vikendu na Pohorju, kjer
smo imeli prostor za vaje, smo preko slovarja iskali primerno besedo,
ki bi šla ljudem hitro v uho, hkrati
pa bi se pomensko zlivala s tem, kar
Leta 2012 je Sašo zaradi preveč obveznosti zamenjal Aljaž. Februarja
istega leta je Foneme čakal prvi pomembnejši koncert, saj so nastopili
kot predskupina zasedbe Bohem,
nato je sledila serija nastopov po Slo-
Fonem so uradno nastali konec leta
2009 in sprva nastopali na šolskih
plesih in različnih prireditvah. Danes skupina deluje v postavi Klara
Vetršek (vokal), Aljaž Bastič (klaviature, spremljevalni vokal), Črt
Dragar (kitara), Anja Podpečan
(flavta, spremljevalni vokal), Matic
Lebar (bas) in David Novak (bobni).
Črt: »Pobudo za bend je leta 2008 dal
David, ki igra harmoniko na Konservatoriju za glasbo in balet. Njegova
želja je bila skupina, ki bi preigravala komade Avsenikov, vendar na bolj
moderen način. Čeprav smo bili nad
idejo navdušeni, je ta žal kmalu padla
v vodo, toda želja po igranju v bendu
je ostala.«
Fantoma in dekletu se je na prvi vaji
pridružila flavtistka Anja, nedolgo
zatem pa sta se skupini priključila še basist Matic in klaviaturistka
Saša Peterlin. Črt se iskanja imena
skupine spominja z nasmehom na
Člani skupine Fonem uživajo v glasbi. Foto: Jani Kenda
veniji. Med drugim so leta 2013 nastopili na festivalu dijaških skupin
Droogstock v Mariboru in prejeli
nagradi za najboljšo priredbo ter najboljšega bobnarja. Letos so se udeležili Špillige – prve lige dijaških bendov v organizaciji Kina Šiška.
videospotu nastopa le Klara. Nenazadnje je to njen avtobiografski komad,
v njem poje o svoji osebni izkušnji
in zdelo se nam je smiselno, da se
to pokaže v videospotu.« V njem so
predstavili tudi lepote slovenske obale.
Skupina se ponaša samo z enim avtorskim komadom - Poletno romanco, v glavnem pa igrajo priredbe: »V
tem trenutku ni smiselno hiteti z
avtorskimi komadi, še posebej, ker
imamo člani benda poleg glasbe še
druge obveznosti in ne želimo kar
na silo pisati pesmi samo zato, da se
lahko potem hvalimo z njimi. Imamo napisanih še nekaj pesmi, ampak
morajo dozoreti,« pravi Črt, ki dodaja: »Poletno romanco je Klara napisala že dolgo nazaj, le da tega ostali člani skupine nismo vedeli. Nekega dne
je omenila, da ima na voljo besedilo
za komad in kasneje se je spontano
rojeval naš prvi single.« Po besedah
članov se je pesem dobro prijela med
poslušalci in zasedbo vzpodbudila k
nadaljnjemu ustvarjanju.
Fonemi se nameravajo v bližnji prihodnosti posvetiti svoji izobrazbi;
Anja in Klara sta že krenili na akademsko pot s študijem flavte; prva v
Nemčiji, druga na ljubljanski glasbeni akademiji. Aljaž bo po svojem
prvem režijskem poskusu nadaljeval
z izobraževanjem na AGRFT, Črt pa
se kot zlati maturant odpravlja na
študij farmacije.
Letos so posneli še videospot. Aljaž,
sicer študent 2. letnika Akademije za
glasbo, radio, film in televizijo (AGRFT), je sedel na režijskem stolčku: »V
Na vprašanje, če se kmalu obeta še
kakšna nova pesem in posledično
album, je Aljaž zelo direkten: »Ne.
Trenutno imamo člani skupine preveč drugih obveznosti, da bi lahko
samozavestno načrtovali tak podvig.
Trenutno nam Fonem predstavlja konjiček, s katerim koristno zapolnimo
prosti čas. Ustvarjamo iz veselja in si
ne delamo utvar z velikimi zaslužki.«
Vid Šteh
ŠPORT 13
četrtek, 31. julij 2014
Miran Burgić: Chelsea nam je
dal samozavest
Zasavskim ljubiteljem nogometa Mirana Burgića ni treba
posebej predstavljati. Danes 29-letni napadalec se je v najstniških letih preselil iz Zagorja v Gorico, po nekaj letih v
tujini se je pred dvema tednoma vrnil v Slovenijo – postal je
član ljubljanske Olimpije.
»Nad kvaliteto ekipe sem pozitivno
presenečen, imamo nekaj odličnih
nogometašev,« je prve vtise po prihodu v »zmajevo gnezdo« strnil Miran
Burgić. »Prihod v Ljubljano zame
predstavlja tudi osebni izziv: vsi skupaj namreč želimo Olimpijo vrniti na
vrh, zgraditi temelje za lepšo prihodnost. Ne smemo se obremenjevati
z nasprotniki, posebej ne z Mariborom. Moramo se osredotočiti na vsako tekmo posebej. Ne smemo si sami
ustvariti pritiska, ki bi ga mediji in
navijači še stopnjevali,« je o tekmo-
valnih ciljih v novi sezoni dejal 181
cm visoki napadalec.
Olimpija ima bogato zgodovino, a v
zadnjih letih nikakor ne najde priključka s serijskimi državnimi prvaki iz Maribora. Lani so Ljubljančani
končali šele na sedmem mestu Prve
lige TS. »V primerjavi s tujino malce
šepa organizacija, a to je razumljivo,
saj praktično nimamo svojega pomožnega igrišča in se neprestano selimo. Težko je dolgoročno načrtovati
trenažni proces,« je pojasnil Burgić,
ki je na uvodni prvenstveni tekmi v
Miran Burgić je kariero začel v Zagorju in se že kot kadet preselil
h Gorici, kjer je v sezoni 2005/06 postal tudi prvi strelec Prve lige
TS, pred tem pa državni prvak. Kariero je nadaljeval v klubih:
AIK Stockholm (Švedska), Wacker Innsbruck (Avstrija), Hapoel
Ramat Gan (Izrael) in Ethnikos Achnas (Ciper). Za slovensko
člansko reprezentanco je zbral pet nastopov, za selekcijo U21 pa
je na desetih tekmah dosegel tri gole.
igro prišel s klopi, tako kot tudi na
prijateljski tekmi s Chelseajem. »Ekipi sem se pridružil teden dni pred
prvenstvom, tako da je razumljivo,
da začenjam na klopi, saj še nisem
stoodstotno pripravljen. Ko bo na
sporedu tretje ali četrto kolo, bom že
boljši in takrat pričakujem, da bom v
prvi postavi.«
Skoraj zabil Angležem
Nekdanji prvi strelec slovenske lige
je bil zaradi več razlogov zadovoljen
z minimalnim porazom (1:2) na prijateljski tekmi proti londonskemu
Chelseaju. »Ta tekma nam je dala
dozo samozavesti. Če bi visoko izgubili, bi bil efekt nasproten, tako pa so
vsi videli, da lahko igramo tudi proti
najmočnejšim ekipam,« pravi Burgić,
ki je pričakoval drugačen obračun.
»Mislil sem, da nas bodo stisnili na
našo polovico, vendar smo z njimi
dejansko igrali odprto, dobro smo
držali žogo in bili nevarni. Čeprav
so sredi priprav, gre za igralce, ki so
zmagovali na svetovnem prvenstvu
in v Ligi prvakov. Tudi meni osebno je tekma prišla prav, da izboljšam
svojo pripravljenost,« je dejal popularni ‘Burga’, ki je mu je zadetek za
Litovci usodni za
Slovence
Preteklo soboto se je v Moskvi zaključil osmi turnir Moscow Open. Za
ekipo Get-Wet.org je bila v kvalifikacijah za četrtfinale usodna litovska zasedba Stangistai.
Moštvo ulične košarke Get-Wet.org,
katerega član je tudi Trboveljčan
Gašper Ovnik, je lanski naslov branila brez Adina Kavgića, ki ga je zamenjal Jure Eržen. Poleg slednjega in
Ovnika sta slovensko ekipo zastopala
še Anže Srebovt in Simon Finžgar.
V predtekmovanju so fantje ugnali
španski B-squad (17:16), ruski DTI
(21:11), izgubili pa so s še eno domačo ekipo Piramid (19:20). V skupini
so tako osvojili drugo mesto in so
morali v kvalifikacije za četrtfinale.
Po rednem delu je bil izid proti ekipi Stangistai izenačen, Litovci pa so
Teden dni pred turnirjem v Moskvi se je odvil tudi finale
državnega prvenstva (DP). Get-Wet.org (Ovnik, Finžgar,
Srebovt, Anže Cerkovnik) je na Kongresnem trgu v Ljubljani
klonil po drami v finalu proti zasedbi Prošport Škorci (17:18).
Tako je Ovnikovo moštvo ostalo brez naslova državnega prvaka
in evropskega mastersa v Lozani ter tudi brez zastopanja
Slovenije v reprezentančnem dresu, saj so jih Škorci ugnali tudi
v posebnem točkovanju vseh turnirjev DP. Ovnik se je na finalu
sicer okitil z naslovom najboljšega strelca trojk.
že po treh sekundah podaljška zadeli
trojko in Get-Wet.org izločili iz tekmovanja (19:21).
Usodna neuigranost
Litovci so nato v četrtfinalu ugnali
tudi drugo slovensko ekipo na turnirju - 3x3 Team Ljubljana (17:18) -
Foto: Gašper Ovnik – najboljši metalec trojk. Foto: osebni arhiv
na koncu pa zasedli tretje mesto za
domačim moštvom Ognezaščita in
srbskim kolektivom Give us money
for little socks. Zmagovalci so domov
odšli z zajetno denarno nagrado in
vstopnico za masters v Pragi.
“Moscow Open je eden najboljših
turnirjev, raven kvalitete je primerljiva z evropskim mastersom v Lozani.
Vse skupaj je organizirano v sklopu
praznovanja dnevov Moskve, tako da
si je turnir ogledalo na tisoče ljudi,”
je po povratku iz ruske prestolnice
dejal Ovnik. “Kar se tiče tekmovanja,
smo plačali davek neuigranosti. Jure
Eržen je novinec v naši ekipi in pri
igri trojk je uigranost seveda zelo pomembna. Na vseh tekmah smo visoko povedli, nato pa nismo znali zadržati prednosti, ob postavljanju blokov
in prevzemanju nismo bili dosledni.
Vseeno mislim, da smo objektivno
boljša ekipa od Litovcev, ki so nas
izločili. Če bi z njimi igrali še deset
tekem, bi jih osem najbrž dobili,” je
zaključil odlični trboveljski košarkar.
David Buovski
Miran Burgić na treningu slovenske reprezentance. Foto: osebni arhiv
izenačenje na 2:2 z roko preprečil
eden od gostov, a glavni sodnik ni
pokazal na belo točko.
Polne Stožice so lahko zaploskale
odlični igri »zmajev«, zasavski napadalec pa si želi več gledalcev tudi
na ostalih tekmah. »V Ljubljani bi
se vedno moralo zbrati vsaj 2000 ali
3000 ljudi. Na naši prvi tekmi v tej
sezoni je bilo le 400 gledalcev, kar je
sramotno za Ljubljano,« pravi izkušeni »legionar«, nekdaj tudi slovenski reprezentant. »O reprezentanci
trenutno niti ne razmišljam. Le kako
naj, če sedim na klopi. Se pa v nogometu lahko vse zelo hitro obrne. Pred
letom dni so redki vedeli, kdo je Rajko Rotman sedaj pa je reprezentant
in se je prodal v tujino. A treba je iti
korak za korakom,« je še dodal hitronogi napadalec.
Burgić je živel že na Švedskem, v Avstriji, Izraelu in na Cipru, zaenkrat pa
še ne ve, kje se bo ustalil po aktivni
karieri. »Imel sem srečo, da sem živel
v živahnih mestih. Stockholm in Tel-Aviv sta bila zanimiva, po svoje tudi
Innsbruck. Na Cipru pa je življenje
povsod zelo sproščeno. A vedno rad
pridem domov. V Novi Gorici sicer
imam stanovanje, a mesto je zame
kar malce premajhno,« je še dodal
novopečeni ‘zmaj’, ki se je kot gledalec udeležil tudi zadnjega zasavskega derbija v Zagorju, kjer so njegovi
»proletarci« ugnali sosedski Rudar s
3:0.
David Buovski
Zupančičeva štirikrat najboljša
Konec julija se je v Brestanici začela sezona plavalnih državnih prvenstev. Kot prvi so na vrsto prišli mlajši dečki in mlajše deklice.
Edina predstavnica trboveljskega PK Lafarge Cement je bila Tiatara Zupančič, ki je odlično zastopala Zasavje, slavila je v kar štirih kategorijah.
Najboljša je bila na stometrski razdalji delfin, v prostem slogu pa je prehitela vse tekmice na 100, 200 in 400 metrov. Poleg tega se je okitila tudi
z bronasto medaljo na 50 metrov prosto in 200 metrov mešano, s čimer
je postala najuspešnejša plavalka prvenstva.
Udeležba na prvenstvu je bila sicer rekordna, saj je nastopilo 265 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 različnih klubov. Najuspešnejši je bil kolektiv
ljubljanske Olimpije, ki se je predstavil s kar 24 udeleženci, nastopal je
tudi v vseh štafetah. Zupančičeva je PK Lafarge Cement s svojimi odličnimi predstavami popeljala do četrtega mesta po številu medalj.
DB
Zagorjani po naslov
Nogometaši Zagorja bodo v novi sezoni ciljali na sam vrh tretjeligaške
konkurence. Do zamenjave je prišlo
tudi na trenerskem stolčku.
“Naš letošnji cilj je naskok na drugo
ligo,” je povedal dolgoletni kapetan
Zagorja, 29-letni Nejc Vozelj. “Ekipa
je v veliki meri ostala nespremenjena, ob še kakšni okrepitvi v obrambi
bomo še močnejši. Po dveh odhodih
smo namreč malce ‘tanki’ v zadnji
vrsti,” je še dodal Vozelj, ki je imel v
mislih odhoda Denisa Bašića nazaj
k matičnemu trboveljskemu Rudarju
in Nika Vodeba v Krško.
V pretekli sezoni tretjeuvrščena ekipa 3. SNL - zahod je že dobila dve
okrepitvi v napadu. Iz Rudarja sta
prišla Ivica Perić in Nebojša Karamarković. Slednji je igralec prever-
jene kvalitete, ki mu je v zadnjem
trenutku v vodo padel angažma pri
vodilnem drugoligašu Roltek Dobu.
Nekdanji član novomeške Krke se je z
vodstvom kluba dogovoril, da lahko
v primeru ponudbe iz tujine do konca
avgusta zapusti »proletarce«.
V prihodnji sezoni bo Zagorjane s
klopi vodil njihov nekdanji igralec
Rok Cirar. Po reorganizaciji tekmovanja - tretja liga je sedaj razdeljena
na štiri dele (vzhod, sever, center,
zahod), prej se je tekmovalo v dveh
delih (vzhod, zahod) - je kvaliteta
nasprotnikov za odtenek slabša, kar
daje Zagorjanom lepe možnosti za
naskok na vrh. Ob Zagorju in Rudarju se bodo za vrh borili še nogometaši
kranjske Zarice in ljubljanske Ilirije.
DB
14 ŽIVLJENJE
četrtek, 31. julij 2014
Mavrični smoothi
Vsi dobro vemo, da nam Sonce s
svojo toploto in svetlobo pomaga
pri boljšem počutju. Vendar letošnje
poletje ni ravno bogato s sončnimi
žarki in bolj kot senco iščemo zavetje
pred dežjem. Pa nič za to. Tako kot
se po dežju pokaže mavrica, tako
skriva narava pestro paleto sadežev
različnih barv. Poskrbimo za dobro
razpoloženje in prebavo s pomočjo
mavričnega smoothija.
Ali lahko
spremenite svet?
Ste že kdaj razmišljali takole:
»Vsak človek, ki se osebno razvije,
je tudi sam učitelj, začetnik verižne reakcije, ki sama po sebi lahko
spremeni svet.«
Ste kdaj pomislili: »Kolikokrat jaz
ali meni podobni nismo storili nečesa, ker smo mislili, da ni vredno,
da ni ničesar mogoče spremeniti.
Kajti - kdo pa bi sploh opazil razliko?«
Ste kdaj mislili na način: »Če bi jaz
sam tako deloval, bi se morda opogumil še kdo, ki misli enako kot
jaz. In, če bi tudi on deloval podobno, bi morda še kdo opazil razliko
in pomislil, da je človek lahko tudi
drugačen. Če bi vsak dan ravnal
drugače, kot ravnam, bi se sčasoma stvari morda spremenile.«
Opažam, da se neprestano dogaja
tole:
Ljudje niso prijazni, misleč, da tega
tako ali tako ne bo nihče opazil.
Ljudje niso obzirni, ker nihče noče
biti edini tako »zelo neumen«.
Ljudje na zabavah ne začnejo plesati, ker čakajo, da bodo drugi začeli plesati pred njimi…
Ocvrti stročji fižol z vinaigrete omako
Foto: Ines Kolar. Foto: osebni arhiv
Kaj če bi tokrat poskusili takole:
»Če bi mi uspelo biti zvest samemu sebi, če bi si bil resnično vedno
zvest, bi bil veliko bolj prijazen,
srčen, velikodušen in ljubezniv…
veliko bolj srečen …«
Se bojite, da bodo ljudje s prstom
kazali na vas in se vam bodo posmehovali, če boste drugačni? Se
bojite, da boste ostali sami? Ali pa
še huje: Se bojite, da niti tega prsta
ne bo, ki bi se iz vas norčeval…?
Stročji fižol operemo in otrebimo
konice. V slanem kropu ga skuhamo. Vre naj 5 minut. Skuhanega s
penovko poberemo na pladenj ali velik krožnik na katerega smo položili
papirnato brisačo, da se fižol ohladi
in osuši. V moki, jajcu in drobtinah
fižol paniramo in nato v vročem olju
ocvremo. Jajce za paniranje rahlo solimo, tako je panira okusnejša.
OMAKA:
• 1 manjša čebula
• manjši šopek peteršilja
• sol
• poper
• 2 žlici gorčice
• 5 dag olja
• kis po okusu
• 2 trdo kuhani jajci
• 3 kisle kumarice
Čebulo, peteršilj, kumarice in trdo
kuhana jajca drobno sesekljamo. Dodamo sol, poper, gorčico, olje in kis.
Čas priprave omake si skrajšamo, če
na manjših luknjicah na ribežnu naribamo čebulo, jajca in kumarice in
jih nato sesekljamo. Po želji lahko
dodamo še krebuljico in kapre.
Marija Razpotnik
Bodi sam sprememba, ki si jo želiš
videti v svetu. (Mahatma Gandhi)
Ines Kolar
Ambrozija, nevarna
rastlina
Ambrozijo bi morali poznati vsi lastniki zemljišč. Leta 2010 je stopila
namreč v veljavo odredba o ukrepih
za zatiranje te škodljive rastline, ki
povzroča težave tudi alergikom na
cvetni prah.
V tujini imajo ta zakon v veljavi že
vrsto let. Na Madžarskem in na Hrvaškem so na primer aktivirali tudi
šolarje, da jo uničujejo in so zato
ustrezno nagrajeni. No, tudi pri nas
strokovnjaki pogosto opozarjajo,
kako naj se je lotimo.
Za natančnejši opis ambrozije smo
zaprosili Mišo Pušenjak, kmetijsko
svetovalko, predavateljico in specialistko za zelenjadarstvo. »Res se
pojavljajo dvomi o tem, kako zgleda
ambrozija. Najprej je majhna, po-
Ambrozija je nevarna. Foto: Fanči Moljk
tem vidimo cvetove od blizu. So v
obliki grozdastega socvetja; majhni,
rumeni, z veliko zelenega ozadja,” je
predstavila izgled rastline, ki v višino zraste tudi do 1,5 metra. Steblo
je pokončno, razvejano ter poraslo z
gostimi dlačicami. Ena rastlina lahko proizvede več kot 60.000 semen
ter nekaj milijonov, tudi do nekaj
milijard pelodnih zrn, pravi Pušenjakova in opozarja lastnike zemljišč, da
se ambrozija največkrat zaraste ob
cestah, potokih, pa tudi mejah in na
njivah, vse od julija pa tja do konca
septembra. “Nujno jo je treba pokositi ali izruvati pred cvetenjem,” svetuje strokovnjakinja.
Fanči Moljk
Okusni smoothi, Foto: Jasmina Škrabar
• 2 veliki žlici v vodi namočenih ovsenih kosmičev (bela)
• 1 majhna žlička chia semen (predhodno namočenih v vodi) (črna)
• 1 - 2 domači breskvi ali marelici
(rdeča, oranžna, rumena)
• 2 veliki žlici borovnic (najboljše so
tiste, naberete sami - čeprav pada
dež) ali malin (modro vijolična,
rdeča)
• 1 velika žlica kokosovega olja
• 5 dateljnov ali suhih sliv (rjava,
modra)
• 2 lističa sveže mete (zelena)
• voda po potrebi (vsaj 1 dcl)
Smoothi mora biti gost, saj ga jemo
z žlico - prebava se tako lahko začne
že v ustih. Popestrite si dneve in uživajte v paleti barv, ki nam jih ponuja
narava. Dober tek!
Jasmina Škrabar, nutricionistka z licenco
za superživila
Pestro poletje na Golden Ranchu
v Kisovcu
Na Golden Ranchu, ki stoji na ostankih bivšega odlagališča jalovine,
po domače »štircu« v Kisovcu, se
v poletnih dneh odvijajo različne
dejavnosti, namenjene otrokom in
odraslim, ljubiteljem in lastnikom
konj.
Na konjeniški tabor že šesto leto po
vrsti vabijo mlade, ki bi radi spoznali
delo s konji. Prvi tabor je že za njimi,
drugi pravkar traja, tretji bo potekal sredi avgusta. Prav tako avgusta
bodo pripravili tudi reining kliniko
z Markusom Süchtingom, 9. Zasavski konjeniški dan in 4. Mednarodni western turnir. Več o dogodkih
si lahko preberete na njihovi spletni
strani.
Začetki ranča segajo v leto 2001, ko
so se lastniki odločili za nakup prvega quarter horse konja, ki se je pridružil dvema toplokrvnima kobilama
v hlevu, kasneje pa mu je družbo
prišel delat še mini shetland. Od leta
2010 na ranču vzrejajo rodovniške
konje pasme quarter horse in promo-
Maneža »Zlatega« ranča Foto: Metka Šum
virajo western način jahanja. Letos je
bil Konjeniški klub Vajkard Valvasor
Zagorska dolina uspešen na razpisu LAS Društva za razvoj podeželja
Zasavje za projekt »Razvoj športno
rekreativne dejavnosti v Zagorski
dolini«. Na Golden ranchu planirajo
izgradnjo pokrite arene, zato občane,
društva in podjetja vabijo k partnerstvu v projektu.
Metka Šum
Oglasna priloga - ZAGORJE PRAZNUJE 15
četrtek, 31. julij 2014
Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi
Ključne naložbe se bližajo koncu
S katerimi stvarmi v zadnjem letu
ste najbolj zadovoljni?
Najbolj zadovoljen sem z izgradnjo
vrtca Smrkci. Izpolnila se mi je želja
in dana obljuba občankam in občanom občine Zagorje ob Savi, da bodo
imeli vsi možnost vpisa v predšolsko
vzgojo. To ni nekaj nad standardnega, to bi moralo biti storjeno v vseh
občinah, da se mladi socializirajo,
obiskujejo predšolsko vzgojo, tudi
zaradi njihovega nadaljnjega razvoj
in razmišljanja. To je vsekakor veliki
dogodek v zgodovini Zagorske doline.
Kakšna je bila naložba?
Sama naložba je vredna nekaj pod 5
milijonov evrov. Okrog 40 odstotkov je bilo evropskih sredstev vse
ostalo smo primaknili iz občinskega
proračuna. Gre za 10-oddelčni vrtec
s centralno kuhinjo za vse vrtce v
Zagorju. Ostalo nam je še okrog 500
kvadratnih metrov za medgeneracijsko središče, kjer se bodo srečevale
vse generacije.
Kaj se je še pomembnega dogajalo v
zadnjem letu v občini Zagorje?
Pomembno je, da je občina Zagorje skozi šivankino uho, pa vendarle, prišla do evropskega denarja za
projekt izgradnje čistilne naprave in
kolektorskega sistema. Vemo, kakšne
probleme imajo nekatere občine, ki
imajo pogodbo, žal pa ne pride do realizacije projekta. V naši občini sedaj
gradimo kolektorski sistem in centralno čistilno napravo, kar je nujno
tudi zaradi evropske direktive.
Kakšna je ta naložba in kako jo boste pokrili?
Naložba bo znašala nekaj manj kot
11 milijonov evrov. Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet sklep, da
občina vzporedno s tem zgradi tudi
vodovodno omrežje na predelih, kjer
bomo urejali kolektorski sistem. Največji zalogaj bo menjava vodovoda
med Kisovcem in Zagorjem. Računamo, da bomo naložbo pokrili z okrog
75 odstotkov evropskih kohezijskih
sredstev, ostalo pa iz občinskega proračuna. Smo v obdobju, ko Zagorje
izvaja največje investicije v svoji zgodovini. Poleg tega pa se zaključuje
še skupna zasavska naložba v Ceroz
za ravnanje odpadki. Uredili smo ga
v sosednji občini Hrastnik, ki tudi
vodi naložbo. Zagorje pa sodeluje z
okoli 25-odstotnim deležem. To tudi
pomeni nekaj milijonov evrov tako
iz občinskega proračuna kot tudi iz
evropskih sredstev.
Kaj pa na drugih področjih, kaj je
novega?
Zelo uspešni smo pri pridobivanju
evropskih sredstev. Z njimi smo se lo-
Medijske toplice in gre s svojim vložkom v javno-zasebno partnerstvo.
Ali pa novi investitor vse odkupi
sam, občina pa pomaga s posameznimi ukrepi, ki so možni v okviru
občinskega proračuna.
Foto: Damir Kozolič
tili energetske sanacije doma kulture
v Kisovcu, podružničnih in matičnih
zagorskih šol. Zamenjali smo stavbno
pohištvo, energent. V teh dneh smo
dobili še sklep o izgradnji parkirišča
Parkiraj in pelji na železniški postaji
v Zagorju. Evropa bo prispevala 85
odstotkov denarja za naložbo. Uredili bomo vhod v Zagorje in dali jasen
signal ostalim lastnikom, predvsem
Slovenskim železnicam, da naj pristopijo k ureditvi železniške postaje s
parkirišči. Mi bomo zagotovili nekaj
manj kot 60 parkirišč s polnilnico
za avtomobile in kolesarnico. Gre za
projekt, ki smo ga dobili med 10 slo-
venskimi občinami. Vedno smo med
najboljšimi pri pridobivanju evropskih sredstev.
Kaj bi pa morali nujno še urediti?
Glavne naložbe so v zaključni fazi.
Največji problem pri osnovnošolski
vzgoji je urejenost OŠ Toneta Okrogarja, kjer je potrebno zgraditi novo
telovadnico, obnoviti šolo, inštalacije. Pred leti smo kandidirali za državna sredstva. Razpisov v zadnjem
obdobju zaradi krize in okrnjenega
državnega proračuna ni. Vse kaže, da
bomo morali slej ko prej sami pristopiti k tej investiciji. Smo v fazi pridobivanja kompletne dokumentacije
vključno z gradnjo bazena v Toplicah, kjer je tudi pitna voda.
Kaj pa Medijske toplice?
Potekajo pogovori, kako in na kakšen
način rešiti Medijske toplice. Kaže se
možnost javno-zasebnega partnerstva. Zagorje potrebuje kopališče, ki
bo širšega, komunalnega, turističnega značaja. Kompleksu, ki propada, moramo dati dodatno vsebino.
Vemo, da lastnik že nekaj let ne skrbi
za objekte, niti minimalnega vzdrževanja ni. Občina žal ne more stopiti
na njihovo ozemlje in karkoli storiti
brez njihovega soglasja.
Foto: Damir Kozolič
Kako si zamišljate javno-zasebno
partnerstvo?
Možnosti je več. Ena je pridobivanje
evropskih sredstev, potem možnost,
da občina po normalni ceni odkupi
Vabimo vas v naše prostore Delavske hranilnice, Cesta Borisa Kidriča 5, 1410 Zagorje ob Savi.
Našim komitentkam in komitentom, ter drugim občanom in občankam
Zagorja ob Savi čestitamo ob njihovem občinskem prazniku.
Naselje na Šahtu 38 | 1412 Kisovec
Telefon: 03 567 23 10
Delovni čas:
Ponedeljek - četrtek 8:00 - 22:00
Petek - sobota 8:00 - 23:00
Nedelja 10:00 - 22:00
Je še kakšna stvar, ki župana moti in
bi jo v Zagorju spremenil?
Je veliko stvari, ki bi jih uredil. Motijo me predvsem objekti, ki propadajo,
na kar ne moremo vplivati, ker gre za
zasebno lastnino. Vendar upam, da
bomo tudi te stvari maksimalno rešili. Vsekakor bo Zagorje v obdobju od
1014 do 2020 še napredovalo. Naš cilj
je biti med prvimi tremi v Sloveniji
po razvoju, po urejeni infrastrukturi, po danih možnostih na področju
družbenih dejavnosti. Skratka, doseči maksimum in potem v proračunu
zgolj zagotavljati sredstva za nadgradnjo obstoječih projektov.
Kaj bi še morali narediti v Zagorju,
da dosežete ta cilj?
Osnovni projekti so OŠ Toneta Okrogarja, telovadnica, bazen, Medijske
toplice, obvoznica v KS Franc Farčnik
in posodobitev regionalne ceste Podkum – Sopota, ki je tudi prava sramota v zagorski dolini.
Vsekakor pa bi, če bi imel možnost,
vsak dan odprl kakšno delovno mesto. Občina lahko ustvarja pogoje,
ne more pa odpirati novih delovnih
mest. Zaenkrat je situacija še dokaj
stabilna. Čaka pa nas verjetno večja
brezposelnost, tudi zaradi dogajanj
okrog energetike. Kajti pri rudniku in
v elektrarni so zaposleni tudi občanke
in občani občine Zagorje, dela izvajajo tudi podizvajalci iz naše občine. In
v tej zgodbi ni veselja. Ravno nasprotno. Mislim, da bi z vsem denarjem,
ki je prišel v Zasavje, lahko Zasavje
spremenili v eno izmed regij, ki bi bila
vzorčna. Seveda pa bo čas pokazal, če
je moje razmišljanje pravilno.
Katerih je pet najlepših kotičkov zagorske doline po vašem izboru?
V Zagorju je vsak kotiček lep, kamorkoli se ozreš, pogledaš. Pa naj gre za
obrobne krajevne skupnosti ali za
centre večjih naselij. Ne morem jih
našteti le pet, ne da bi jih moral dodati še kar nekaj zraven.
Ob občinskem prazniku vsem občankam in občanom
iskreno čestita restavracija in picerija Naš Hram.
V restavraciji vam postrežemo s pestro ponudbo vseh
vrst jedi po naročilu, od pice iz krušne peči, rib in
lignjev do brezmesnih jedi in vseh vrst mesnih jedi.
Vabimo vas s prijaznostjo in gostoljubjem, same ali
v družbi.
Restavracija in picerija Naš Hram
Vabljeni v bowling Planet300, Cesta zmage 9a
v Zagorje na rekreacijo in prijetno druženje z
družino in prijatelji. Odprto od pon.-čet. od
16.00-22.00 petek in sobota od 15.00-02.00 in
nedelja od 15.00-22.00. Rezervacije na telefon:
05-995-73-12 ali GSM 041-684-828
16
Oglasna priloga - ZAGORJE PRAZNUJE
četrtek, 31. julij 2014
Zagorski nagrajenci
V občini Zagorje ob Savi bodo danes na proslavi ob občinskem prazniku
podelili štiri občinska priznanja, dve zlati in dve srebrni. Zlato priznanje
bosta prejela Bronislav Urbanija, ravnatelj Osnovne šole Toneta Okrogarja,
in Društvo tabornikov Rod Polde Eberl - Jamski, srebrni priznanji pa bosta
šli v roke Petru Kudru, vodji Pihalnega orkestra Svea, in Danijelu Mihelčiču
za pogumno pomoč v letošnji ledeni ujmi.
Taborniki
Društvo tabornikov Rod Polde Eberl - Jamski
je za zlatega nagrajenca predlagalo združenje Zagorje gre naprej. Društvo letos praznuje
30-letnico delovanja, v njem pa so glavni akterji mladi. Bistveni značilnosti organizacije sta vzgoja in izobraževanje, tako da mladi
skozi celo leto lahko pridobivajo nova znanja
o naravi, orientaciji v njej, delu in sodelovanju
s skupino ter na ta način vstopajo v samostojno življenje. Za kakovostno vodenje društva in
izvajanje taborniškega programa, so v 30 letih
izšolali 45 vodnikov, 12 specialistov orientacije,
pionirstva in preživetja v naravi ter 15 sodnikov
in 10 inštruktorjev. Ves čas sodelujejo tudi na
državnem nivoju in tako soustvarjajo priložnosti in pogoje za taborništvo v občini in v Sloveniji, so še zapisali predlagatelji, ki menijo, da
si zagorski taborniki zlato občinsko priznanje
zaslužijo prav zaradi uspešnega 30-letnega delovanja, medgeneracijskega sodelovanja in dela
z mladimi.
Pedagog
Bronislava Urbanijo je za zlatega občinskega nagrajenca predlagal kolektiv OŠ Toneta
Okrogarja za uspešno delo na področju vzgoje
in izobraževanja. Urbanija je v omenjeni šoli
zaposlen od leta 1981, sprva kot profesor športne vzgoje, od leta 1996 opravlja vestno in zelo
uspešno delo ravnatelja, prizadeva si za uspehe
učencev in kolektiva, deluje tudi na različnih
področjih zunaj šole, so v obrazložitvi zapisali
njegovi sodelavci in dodali, da vedno podpira
uvajanje novosti. Njegova šola je bila med prvimi, ki je dobila sodobno učilnico za pouk
računalništva, uvedla drugi tuji jezik in e-učbenike. Urbanija je bil podpornik ustanovitve
Mladinskega centra Zagorje, za dolgoletno
petje v zboru Svoboda Elektroelemnt Izlake je
prejel srebrno Gallusovo priznanje, dolgo je bil
član dramske skupine Eelektroelemnt Izlake
in Lovske družine Izlake. Je ustanovni član in
podpredsednik fotografskega društva GOGA,
ki je letos prejelo priznanje Foto zveze Slovenije. »Bronislav Urbanija je s svojim obsežnim
znanjem, kakovostnim delom in tankočutnostjo do sočloveka veliko prispeval k prepoznavnosti, ugledu in razvoju OŠ Toneta Okrogarja,
občine in Republike Slovenije. Njegovo delo in
pogled sta usmerjena k uspešni prihodnosti,” so
za konec še zapisali njegovi sodelavci.
Bronislav Urbanija. Foto: osebni arhiv
Taborniki Rodu Polde Eberl – Jamski. Foto: Rok Franc
Dirigent
Petra Kudra je prav tako predlagalo združenje Zagorje gre naprej, in sicer si po njihovem
srebrno občinsko priznanje zasluži za uspešno
delo na področju glasbe in vodenja Pihalnega
orkestra Svea. Kuder je član orkestra od leta
1992, vodi pa ga od leta 2003. Po večletnem premoru so se leta 2007 udeležili XIII. tekmovanja
pihalnih orksterov v Ostravi na Češkem, kjer so
prejeli zlato medaljo, Kuder pa nagrado za najboljšega dirigenta. Orkester pod taktirko Kudra
uživa velik ugled in veliko naklonjenost poslušalcev, ugotavljajo predlagatelji ter med drugim
omenijo izjemno obiskanost pomladanskih in
tradicionalnih božično-novoletnih koncertov,
na katerih izvajajo priredbe uspešnic skorajda
vseh glasbenih zvrsti.
NLB Start
Gasilec
Tudi Danijela Mihelčiča je za občinsko
priznanje predlagalo združenje Zagorje gre naprej, in sicer za pogum v letošnji ledeni ujmi, ko
je bil zahodni del občine ujet v žled. V eni izmed
gasilskih intervencij je pomagal tudi Mihelčič,
ki je pri žaganju dreves pod daljnovodom v
Tirni utrpel hudo poškodbo noge. Zagorje gre
naprej je Mihelčiča predlagalo za dobitnika
srebrnega priznanja v znamenje spoštovanja in
hvaležnosti za pogumno in nesebično pomoč
v naravni nesreči, v kateri je tvegal življenje in
utrpel hude poškodbe. Mihelčič je sicer član
PGD Tirna že vse od leta 1979.
Dober start je pol uspeha
• eno leto vodenja NLB Klasičnega računa,
• NLB Klik brez pristopnine,
• prvo leto članarino za kartico NLB Visa ali NLB MasterCard,
• izdelavo kartice z vašim motivom,
• 6 mesecev varnostna SMS-sporočila na tej kartici.
Pokličite v NLB Poslovalnice Trbovlje (03 565 86 45), Zagorje (03 565 56 02) ali Hrastnik (03 565 42 00) in se
dogovorite za sestanek.
Ponudba ne velja za stranke, ki so v NLB pred pokojnino že prejemale plačo.
Peter Kuder. Foto: Bronislav Urbanija
Danijel Mihelčič. Foto: osebni arhiv
www.nlb.si/start
01 477 20 00
NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana
Na poti uresničevanja ciljev šteje vsak evro. Zato zdaj vsem, ki boste na NLB Osebni račun začeli prejemati
plačo ali pokojnino, nudimo BREZ NADOMESTILA:
Oglasna priloga - ZAGORJE PRAZNUJE 17
četrtek, 31. julij 2014
Program prireditev
KDAJ
ČETRTEK,
31. julij
PETEK,
1. avgust
SOBOTA,
2. avgust
URA KAJ
18.00 Street workout: predstavitev uličnega treninga v
organizaciji MC ZOS
21.00 Kino pod zvezdami: Čefurji raus v organizaciji MC ZOS
17.00 Gamberk skozi čas: Razstava najstarejših gamberških in
cerkvenih listin /razstava bo na ogled do 9.8.2014/
18.00 Predstavitev knjige Pera Brkovića z naslovom Nori
ambasador
19.00 Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Zagorje
ob Savi s podelitvijo občinskih priznanj v letu
2014 z Ladom Bizovičarjem in z znanimi Zagorjani:
»Imamo več kot imajo veliki - pa še peti znamo«
17.00 Nice3na3: tekmovanje v ulični košarki /prijave na info@
mczos.si/
18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/
18.00 Promenadni koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje
in prikaz usposobljenosti Garde slovenske vojske
20.00 »Mlada zagorska noč« Parliment Attack, Terminal
disease, Trifa v organizaciji MC ZOS, ŠKLAB
21.00 »NOČ PRED NOČJO 2014«
Klapa Sv. Florjan, Klapa Cambi, Luna
9.00 Start kolesarskega vzpona »Zasavska sveta gora
2014« /info www.koloklub.si/
9.00 Menjalni krog in ustvarjalna delavnica v organizaciji
MC ZOS, LETS Zasavje
9.00 Glasbeni živ žav z Damjano Golavšek v organizaciji
DPM ZOS, MC ZOS
KJE
Europark Zagorje
Europark Zagorje
Avla KC Delavski dom
Zagorje
Avla KC Delavski dom
Zagorje
KC Delavski dom Zagorje
Igrišče Partizan
KC Delavski dom Zagorje
Ploščad pred muzejem
Igrišče Partizan
Oder pred Gasilskim
domom Zagorje - mesto
18.00
18.00
19.00
21.00
Tržnica »Pod uro«
KC Delavski dom Zagorje
Tržnica »Pod uro«
Oder pred gasilskim
domom Zagorje – mesto
Oder na tržnici »Pod uro«
21.00 Ansambel Črički, Mladi Dolenjci, Nuša Derenda z
bandom
21.30 Pozdrav in predstavitev rokometašic RK GEN-I Zagorje Na odru pred gasilskim
domom Zagorje-mesto
NEDELJA,
3. avgust
PONEDELJEK,
4. avgust
ČETRTEK,
7. avgust
PETEK,
8. avgust
SOBOTA,
9. avgust
KDAJ
Tržnica »Pod uro«
Tržnica »Pod uro«/v
primeru slabega
vremena v KC Delavski
dom Zagorje/
12.00 Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim Tržnica »Pod uro«
udeležencem kolesarskega vzpona »Zasavska sveta
gora 2014«
»10. tek in pohod po Zagorski dolini« - množični
tek v počastitev občinskega praznika na relaciji
Izlake – Zagorje (tek šteje za Štajersko-Koroški pokal
v tekih 2014) pred zagorsko tržnico/Cici tek/otroški
tek/ tek invalidov/dva družinska pohoda na relaciji –
Nogometno igrišče Proletarec Zagorje – Vine – vinska
skala – Kisovec – Repnik – Tržnica pod uro (prvi start
pohodnikov je ob 9.00 uri in drugi start ob 16.00 uri iz
pred nogometnega igrišča Proletarec Zagorje; prijave
pohoda so pol ure pred startom)/ info@sdizlake.si/
Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/
Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim
udeležencem »10. teka po Zagorski dolini«
ZAGORSKA NOČ 2014
Koala Voice, Bohem, Jan Plestenjak, Orlek
Zagorje. Foto: Damir Kozolič
OBČINA ZAGORJE BO VSAKEMU OBISKOVALCU
ZAGORSKE NOČI PODARILA KORNET (donator SPAR
Zagorje)
KC Delavski dom Zagorje
10.30 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/
10.30 S knjigo na kavo: odprtje Knjigobežnic, izmenjava knjig
v organizaciji MC ZOS, LETS Zasavje
11.00 Spominska slovesnost v počastitev 73. obletnice
ustanovitve Revirske partizanske čete
18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/
18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/
Bar Maln Izlake
10.00 Šahovski turnir v organizaciji Društva upokojencev
Zagorje ob Savi
10.00 Kegljaški meddruštveni turnir v organizaciji Društva
upokojencev Zagorje ob Savi
18.00 Moto klub Katastrofa: Any colour u like, 70´s Rock
Show, San Diego
18.00 Moto klub Katastrofa: Divje rože, Resonanca, The
Drinkers
10.00 Otvoritev enote Smrkci vrtca Zagorje
Društveni prostori na
Ulici talcev
Čemšeniška planina
KC Delavski dom Zagorje
KC Delavski dom Zagorje
Planet 300
Klubhouse MK Katastrofa
v Kotredežu
Klubhouse MK Katastrofa
v Kotredežu
Pred enoto Smrkci
NEDELJA,
10. avgust
PETEK,
15. avgust
SOBOTA,
16. avgust
NEDELJA,
17. avgust
SOBOTA,
30. avgust
URA KAJ
18.00 60-obletnica Lovske družine Čemšenik z veselico in
ansamblom Brati Dobrovnik
9.30 13. Pozničev memorial – mednarodni šahovski turnir
KJE
Čemšenik
19.00 I.mednarodni glasbeni festival »Ursus«: Baročno
sotočje/J.S. Bach, sinovi/ vstopnina/ http://domacijamedved.org/festival-ursus/
8.00 Dobrodelni 12-urni pohod v Vine v organizaciji DPM
ZOS, MC ZOS/info na www.dpm-zagorje.si/
10.00 IX. Zasavski konjeniški dan in IV. Mednarodni Western
turnir na poligonu Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor
– Zagorska dolina
13.00 Mednarodni ženski rokometni turnir Zagorska dolina
2014
16.00 Perkmandelc vabi v svojo deželo: delavnice za
otroke (ob 16.00 uri), 5. Perkmandelčev pohod (ob
17.00) od KC Delavski dom do RCR-a, podelitev
priznanj s kulturnim programom ob 7. tradicionalnem
Skoku čez kožo (pričetek ob 17.45 uri), tradicionalni 8.
Skok čez kožo, rajanje pod taktirko »Ata Perkmandlca«
in ansambla Vihar
9.00 Ribiška tekma za pokal občine Zagorje ob Savi
Domačija Medved na
Podkumu
10.00 IX. Zasavski konjeniški dan in IV. Mednarodni Western
turnir
Poligon KK Vajkard
Valvasor-Zagorska dolina
v Kisovcu
Teniško igrišče na Izlakah
9.00 Občinsko prvenstvo v tenisu za posameznike
9.00 Gradnja prazgodovinske kmetije v organizaciji MC
ZOS, ZaTO, skupina Stik/prijave na info@mczos.si/
10.00 20-letnica kluba Pon Do Kwan Izlake: Mednarodni
mladinski turnir Kickboxa
18.00 20-letnica kluba Pon Do Kwan Izlake: Finale mladincev
in spektakel: Tekmovanje članov in članic v absolutni
kategoriji izbranih evropskih mojstrov Point fightinga
19.00 Grajske štorije
SOBOTA,
9.00 Menjalni krog in ustvarjalna delavnica v organizaciji
6. september
MC ZOS, LETS Zasavje
PETEK,
19.00 Koncert Gal Gjurin in simfonični orkester Cantabile/
12. september
dirigent Marjan Grdadolnik/, gostje Severa Gjurin,
Domen Gracej, skupina Čedahuči /vstopnina/
SOBOTA,
15.00 Dobrodelna prireditev: »Slovo poletju – pozdrav
13. september
jeseni«
SOBOTA,
20. september
PETEK,
26. september
Steklena dvorana KC
Delavski dom Zagorje
Poligon KK Vajkard
Valvasor-Zagorska dolina
v Kisovcu
Športna dvorana Zagorje
Parkirišče pri RCR Zagorje
Pri ribniku Zagorje
Medijski grad Izlake
Medijski grad Izlake
Grad Gamberk
Tržnica »Pod uro«
KC Delavski dom Zagorje
Vrt tete Johance v
Europarku/ v primeru
slabega vremena v
avli KC Delavski dom
Zagorje/
19.00 1.krog sezona 2014/2015 – 1. A DRL – Ženske RK GEN-I Športna dvorana Zagorje
Zagorje : RK Ljubljana
9.00 9. pokal zagorske doline: Tekmovanje v startu sankanja Sankaški objekt v Kisovcu
na sankaškem objektu v Kisovcu
19.00 Koncert Valvasorjevi večeri 2014/Anja Podpečan-flavta, KC Delavski dom Zagorje
Tadej Horvat-klavir/
SOBOTA,
9.00 9. pokal zagorske doline: Tekmovanje v startu sankanja Sankaški objekt v Kisovcu
27. september
na sankaškem objektu v Kisovcu
Občina Zagorje ob Savi do vključno nedelje, 17. avgusta organizira avtobusni
prevoz do kopališča Aqua Roma v Rimske toplice in nazaj. Odhod kopalnega
avtobusa bo vsak dan ob 9.30 uri iz glavne avtobusne postaje v Zagorju.
Kopalci iz Izlak in Kisovca se do glavne avtobusne postaje lahko pripeljete z
lokalnim avtobusom Orehovica-Zagorje. Odhod s kopališča je predviden ob
17. uri. Cena za občane Občine Zagorje, ki vključuje strošek prevoza in kopalne
karte za en dan znaša 7€ za odrasle in 5€ za otroke do 15. leta, za otroke do 4.
leta starosti plačila ni. Kopalci boste znesek poravnali ob vstopu na avtobus.
Kopanje v Aqua Romi v Rimskih toplicah so omogočili: Občina Zagorje ob Savi,
Hotel Aqua Roma Rimske toplice in Integral Zagorje ob Savi
Iskrene čestitke ob prazniku
občine Zagorje ob Savi Vam želi Vaša
Zbiraj, ločuj, čisto naravo spoštuj!
Vrtec Zagorje, enota Smrkci. Foto: Damir Kozolič
Komunala Zagorje, d.o.o. | Cesta zmage 57 | 1410 Zagorje ob Savi | Tel.: (03) 56-67-700 | Faks: (03) 56-67-714
www.komunala-zagorje.si
18
Oglasna priloga - ZAGORJE PRAZNUJE
četrtek, 31. julij 2014
Drage občanke in občani Zagorja!
Bartec Varnost s svojimi
komponentami in sistemi ščiti ljudi,
okolje, stroje in naprave. V našem
podjetju se ukvarjamo z razvojem
in proizvodnjo protieksplozijsko
zaščitenih električnih naprav.
Ob prazniku občine Zagorje ob
Savi vam iskreno čestitamo in vam
Izkoristite ugodne pogoje varčevanja
DEPOZITI, VEZANI NAD 2 LETI:
od 5.000 do 19.999 EUR
2,35 %
od 20.000 EUR
2,40 %
DEPOZITI, VEZANI NAD 3 LETA:
od 5.000 do 19.999 EUR
2,60 %
od 20.000 EUR
2,65 %
DEPOZITI, VEZANI NAD 5 LET:
od 5.000 do 19.999 EUR
2,90 %
od 20.000 EUR
2,95 %
OBROÈNO VARÈEVANJE:
nad 2 leti
nad 3 leta
nad 4 leta do 10 let
2,35 %
2,60 %
2,85 %
OBROÈNO »VARÈEVANJE Z ROKO V ROKI«,
s katerim po ugodnejši obrestni meri
privarèujete sredstva za mlade kmetovalce,
na podlagi katerih le-ti pridobijo ugodnejši
kredit, in jim tako olajšate prevzem kmetije:
nad 3 leta
2,80 %
nad 4 leta do 10 let
3,05 %
želimo prijetno praznovanje.
Cesta 9. avgusta 59, 1410 Zagorje ob Savi
Na področju Zasavja smo vodilni avtobusni prevoznik z dolgoletno tradicijo. S stalnim
posodabljanjem voznega parka, izkušnjami in kakovostnim delom, bomo še naprej skrbeli za
varno, učinkovito in zanesljivo izvajanje naših storitev ter za prepoznavnost in ugled družbe.
Ukvarjamo se z linijskimi in turističnimi avtobusnimi prevozi, prodajo turističnih aranžmajev
in taksi službo.
Dragim občankam in občanom občine Zagorje ob prazniku iskreno čestitamo.
Zagorjanom in Zagorjankam želimo vse lepo ob vašem prazniku in vas vabimo,
da nas obiščete v poslovalnici banke v Zagorju ob Savi, Cesta zmage 33,
ki je odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00.
Z veseljem smo vam na voljo tudi na telefonski številki 03/561-2980.
www.dbs.si
Integral Zagorje d.o.o. * Cesta Zmage 4 * 1410 Zagorje ob Savi
Telefon: 03 565 5100 * e-mail: info@integral-zagorje.si
ZABAVA 19
četrtek, 31. julij 2014
Nagradna križanka 5
5
ODLOMEK
OMARA S
PREDALI
GOSPA
(POLJ.)
OMOT,
OVITEK
PLANINA V
BOHINJU
NIKELJ
TOČKA PRI
JUDU
ŽIVO,
ŽIVAHNO (V
GLAS.)
ZNAČAJ
PRIZORIŠČE
V GLED.
VODNA
PREGRADA
PRIPAD. KR.
VERE
VOJAŠKA
FORMAC.
HITLER.
VOJSKE
MRVA
GOSPA
(FRAN.)
13. IN 15.
VULKAN PRI
DAN V RIM.
NEAPLJU
KOL.
ORANJE
OBČINA
UČENJE
CINK
HRVAŠKA
PLAVALKA
GLIGORIO
TEŽA EMBALAŽE
PREPUST
(KNJIŽ.)
VRSTA
MOTORJEV
VZDEVEK
SRBSKEGA
VODITELJA
POVRŠINSKA MERA
GLAS, TON
KOS TOMO
KROGLA
TLAK, NIŽ.
OD ZUN.
EDWARD
(KRAJŠE)
DELEC Z
ELEKT.
NABOJEM
SIN. BARVILO
VAROVALNI
ZID
NETO REGIST. TONA
KRŠČAN.
FILOZOF
REKA V
RUSIJI
RUSKA KISLA ZELJNA
JUHA
BRI. SLIK.
JOHN
ANTIMON
ZNAK ZA
ENAKOST
AM. LET.
DRUŽBA
NORVEŠ. M.
IME
UREK CIRIL
ZGORNJI
DEL STOPALA
OSEB.
ZAIMEK
SLOVEN.
NOGOM.
BRANKO
POVRŠ.
MERA
DUŠEVNO NIČLA (POG.)
MOTENA
ŽENSKA
CELOTA
PERJE PRI
REPI
AKTINIJ
P. ŽIVILO IZ
MOKE
ČL. POD.
ŽIVAL
ENAKI ČRKI
POVRŠ.
V GOZDU
BREZ
DREVJA
DEBELA
PALICA
AMER.
MOŠKO IME
ARABSKI
ŽREBEC
AVANS,
NADAV
PRIPRAVA
ZA POLN.
ZRAČNIC
KEMIJA
(KRAJ.)
NASILEN
VSTOP
OČE
GESLO
Sudoku 5
4
3
9
5
1
5
4
3
9
5
8
6
7
4
6
8
2
1
6
4
2
1
7
3
5
9
7
9
8
2
5
6
1
3
5
3
6
4
9
2
7
4
8
6
7
3
1
9
4
5
4
7
5
8
2
1
3
6
2
8
1
6
3
4
9
7
3
1
9
7
4
5
2
8
2
2
3
1
9
7
8
6
4
9
5
5
1
9
8
2
2
3
ČEČKOVA
OLGA
NAZIV
KRAJEVNA
SKUP.
Naslov:
Tel.:
Geslo:
V Zasavju vas ni,
če vas ni v Zasavskem tedniku!
Svojo dejavnost predstavite Zasavju.
50.000
ljudi lahko vidi vaš
oglas
AVODIRE - afriško drevo
OPIE - britanski slikar John
OSTRVI - naprava za sušenje sena
1
2
PRVI ČLOVEK (BIBL.)
Ime in priimek:
SLOVARČEK:
4
7
5
8
1
6
Prejeli smo 130 rešitev za nagradno
križanko 4. Nagrajenci bodo prejeli
nagrade Zasavskega tednika – majice
Jamatlon: Erika Biderman (Log 28d,
1430 Hrastnik), Dragica Žibret (Nasipi 18, 1420 Trbovlje), Žiga Marciuš
(Orehovica 7, 1411 Izlake). Iskrene
čestitke!
Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 5 pošljite na naslov
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov
in tel. številko) info@zasavskitednik.si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence:
dva bosta dobila vstopnico za kopanje v trboveljskem bazenu, eden pa
majico Jamatlona.
3
8
5
LUČAJ
POGOSTO
7
1
REKA V
KARELIJI
RDEČI KRIŽ
Geslo: Po rudniku od Trbovelj do
Hrastnika
REKA V
LATVIJI
TIP ČEŠ.
AVTOM.
OMLAT. Ž.
STEBLA
OK, ol, Raa, aksel, TP, lzr, kri, čelada,
nomad, Otos, zibel, Ito, rov, Mr, NP,
kuskus, ani, AP, Asta, Mahabharata,
Marnie, adrenalin
AFRIŠKO
DREVO
HOMERJEV
EP
NAP. ZA SUŠ.
SENA
VRSTA SIRA
ŠVEDSKI
KIPAR CARL
JOHAN
Rešitev nagradne križanke 4:
boom, nidže, izba, oleat, biologinja,
Jamatlon, BI, ER, aum, Benz, Amsterdam, pedal, raketa, dopika, NBA, to,
Jaušovec, ati, čč, RU, HE, LŠ, NA,
po rudniku od Trbovelj, ŠM, tridelna omara, dekla, Ka, ekler, Avis, ao,
DINAMO
(POG.)
KRILO R.
NIZEK
KON.
ŽENSKI PEVTRIDELNA
SKI GLAS
KRONA
GRŠKA
ČRKA
ADOLF
(KRAJ.)
KRAJ PRI
KRŠKEM
RABA
ALUMINIJ
HRIB NA
KOZJANSKEM
KAJNOV
BRAT
OBROBEK
NA OBLAČILIH
RUTENIJ
NASELJE
BLIZU IZLAK
JUNAK
JUNAK.
GOTOVČEVE ROMANA DR.
OPERE
ŽIVAGO
IZDELOVALEC
MODELOV
AVS. DIR.
HERBER
VON
MELIŠČE
ŠUM METKA
VRTS
HRASTA
18.000 izvodov prejmejo
zasavska gospodinjstva
15 evrov je
vredna najcenejša predstavitev
14 dni
boste na
ogled celemu
Zasavju
Oglašujte v Zasavskem tedniku
info@zasavskitednik.si
Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.
20 ZADNJA
četrtek, 31. julij 2014
NOVO - Avtopralnica
najboljše vseh svetov
preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK
+5
letna
garancija
že od 13.990 EUR
Prenovljeni
KIA Sportage
7-letna garancija
- avtomatska pralnica
- možnost self-service
- ročno pranje
- poliranje vozil
- voskanje
- pranje podvozja
- magična pena
- globinsko čiščenje
Avtopralnica
krzisnik
Suzuki Sx4 S-CROSS
Unovčite svoje jokerje in pridobite najboljšo ceno!
Nepremagljivi pogoji financiranja!
Akcija popust + tretjine brez obresti*
Avtohiša Kržišnik
Zagorje
30
LET
Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km�����*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene!
nov{ m{zd{ 3
S SKYACTIV TEHNOLOGIJO
Avtohiša Kržišnik
Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500
www.avtohisa-krzisnik.si
Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje
Kdor prej pride, prej melje
Iznajdljive in z energijo polne sodelavce na področju trženja vabimo, da sooblikujejo vsebino časopisa Zasavski tednik.
Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na info@zasavskitednik.si
Lahko pokličete tudi na (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.
Sodelujte
oblikujte vsebino
vašega časopisa
Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato
k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.
Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do
14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje,
kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban
- zanima nas vse.
Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.
Podporniki Zasavskega
tednika
Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno
zahvaljujemo. Objavljena položnica je le za primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.
Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa
gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa,
bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.
Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite
za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov.
Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali
v Zasavskem tedniku. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne
želim objave v ZT.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor
s popustom.
Uredništvo Zasavskega tednika
Podporniki Zasavskega tednika
(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)
Andrej Zdovc, Karolina Bartol, Marija Vučetič, Matjaž Merzel,
Emil Štern, Matej Sešlar, Miroslav Štrajhar, Ivan Restar, Hermina Umek, Zvezdana Lamovšek, Ivan Žolgar, Jasna Gabrič, Franc
Koprivšek, Alenka Knez, Anton Lisec, Nataša Lipovšek.
Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori.
Vsem iskrena hvala.
Uredništvo Zasavskega tednika