Zasavski tednik, številka 16

6
7
10, 11
12, 13
www.zasavskitednik.si
info@zasavskitednik.si
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 16
Zasavje v letu 2014
Marjan Frelih: Nagajiv
dobri mož
Zimski jamatlon v sliki
Kultura in šport v
2014
torek, 30. december 2014
Voščila
Okrašeno Trbovlje. Foto: Miha Biruš
Božično-novoletne
prireditve v Zasavju
Prazniki so v Zasavje prinesli vse, kar se za praznike spodobi, tudi malo mraza in dobro porcijo snega, zato je praznično vzdušje še boljše, kot bi bilo sicer. To se odraža v veseli
glasbi, pisanih lučkah, ki na večer zažarijo v vsem svojem
sijaju in trgovinah, prepolnih dobrot in obiskovalcev. Da se
bliža novo leto, se pozna tudi po številnih prireditvah v vseh
treh občinah. Božič ni bil bel, nedeljski sneg pa je poskrbel
vsaj za bele novoletne praznike.
Pestro v Zagorju
V Zagorju ob Savi se je praznično
dogajanje začelo v sredo, 10. decembra, ko so se pridne roke zbrale na
delavnici peke potice in prazničnega
peciva. Takšnih delavnic, imenovanih Delavnice dobrih idej, je bilo v
prazničnem času pet, na njih pa se
je med drugim izdelovalo tudi popse
(okrašeni sladki biskvit na paličicah)
in božična darilca. Nadaljevalo se je z
različnimi prireditvami, tako kulturnimi kot malce bolj športno obarvanimi. Ena takšnih je bil tradicionalni
nočni pohod na Kum, ki se je odvil
20. decembra. V zagorskem kinu so
se vrteli božični filmi, ki si jih je lahko ogledala vsa družina, v Mladinskem centru pa je potekal Festival urbane kulture z »Graffiti sessionom«,
rolkarsko delavnico za dekleta, glasbenim eksperimentom, filmskim
večerom in fotografsko razstavo. Za
dva dni, torej petek, 19. in soboto 20.
decembra, se je Park Janeza Drnovška prelevil v božično mesto, kjer so
lahko mimoidoči nakupili še zadnja
darila za svoje bližnje ali si privoščili
čaj, vročo čokolado ali palačinke.
Sejem, Dedek Mraz in Pravljična
dežela
Tudi Trbovlje so gostile nekaj prireditev. Gimnazija in ekonomska srednja
šola Trbovlje je 4. decembra gostila
tradicionalni dobrodelni Miklavžev
sejem, kjer se je dalo za prostovoljni
prispevek dobiti piškote, medico in
drobna darilca. 19. in 20. decembra je
parkirišče pred DPM in DDT postalo
prizorišče Pravljične dežele – božičnega bolšjega sejma. 26. decembra
zvečer se je odvila božično-novoletna zabava z DJ Dadyjem. Dva dni
pred Silvestrovim se je Dedek Mraz
s spremstvom že tradicinalno sprehodil po trboveljskih ulicah, sprevod
pa se je zaključil z nastopom Ribiča
Pepeta. Prireditev se je nadaljevala z
nastopom Alye in Express banda.
Tudi Hrastnik praznuje
Veseli december so praznovali in še
praznujejo tudi v Hrastniku. V okviru praznikov se tam odvijajo koncerti, delavnice, obiskal jih je Dedek
mraz, pripravili pa so tudi različne
stojnice. Na svoj račun pa niso prišli
le mladi - na srečanju so namreč poskrbeli tudi za hrastniške starostnike. Še posebej dobro so bili obiskani
koncerti obeh hrastniških godb, za
glasbene užitke pa je poskrbel tudi
Vlado Kreslin s svojimi muzikanti.
Trbovlje ne bo silvestrovalo
Leto bo vsaka občina zaključila po
svoje. Hrastničani se bodo lahko na
Silvestrov večer v Športni dvorani
Hrastnik udeležili silvestrovanja v
organizaciji KRC Hrastnik z različnimi meniji in show cookingom.
Zagorjani bodo, kot že mnogo let
poprej, prihod novega leta dočakali
na prostem, tokrat ob ritmih narodnozabavnega ansambla Gadi, Dejana Vunjaka in Brendijevih barab. V
Trbovljah silvestrovanja letos zaradi
premajhne udeležbe v prejšnjih letih
ne bo – prebivalci bodo lahko najdaljšo noč v letu preživeli za domačo
mizo, ali pa sedli na brezplačni avtobus, ki jih bo popeljal v Zagorje.
V vsaki občini so se po svojih močeh
potrudili, da bi se občani v veselem
decembru imeli kar najlepše. Morda
se bodo lepe želje prenesle tudi v leto,
ki prihaja.
Martina Drobne
Današnji časopis je poln dobrih želja. Naj se vas primejo. Zato danes ne
bom trošil besed in prostora. Odstopil sem ga raje pesniku Vladu Garantiniju za pesem o sreči.
Želim vam vse lepo v letu 2016. Za
2015 je važno le, da ga nekako preživimo.
Marko Planinc
Novoletna voščilnica
za srečo 2015!
Sreča je begava, nečimrna
ljubljenka,
ki se rada lišpa, crklja,
z vsemogočimi mažami maže,
z juhicami in čajčki se zdravi,
z nežnimi besedami sladka,
nerada dolgo na enem mestu
vztraja,
raje po svetu odrajža.
Strašno je, če emigrira,
domovino svojo zapusti
in nazaj ne najde poti.
Srečo je treba toplo odevati,
da ne ozebe, se ne prehladi,
neprestano jo moramo
tihotapiti
v žepe otrok in odraslih ljudi.
Budno jo stražite,
ji glejte naravnost v oči,
da ne zadrema,
ali za zmeraj zaspi.
Uživajte jo vsakodnevno
kot svež, poživljajoč sok,
imejte jo tudi zase,
naj vas boža vsak dan
in vse večne čase!
Vlado Garantini
Bela idila za dušo, praznovanja za razpoloženje. Foto: Fanči Moljk
2
ZASAVJE
torek, 30. december 2014
Pet Zasavcev z medaljami
Med 48 dobitniki medalj policije za hrabrost in požrtvovalnost je tudi pet Zasavcev: Marjan Bebar, Nejc Vrabič, Jernej
Groboljšek, Viktor Kovačič in Gorazd Medved. Medalje sta
podelila 23. decembra v. d. generalnega direktorja policije
Marjan Fank in ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös
Žnidar. Prejeli so jih policisti in občani za častna dejanja.
Fank se je vsem policistom zahvalil
za izjemen pogum, nesebičnost in več
kot le strokovno opravljanje svojega
dela ter jim čestital za prejeta priznanja in izrazil veselje, da ljudje ne pogledajo stran, ko je nekomu potrebna
pomoč. Ministrica Györkös Žnidarjeva pa je dodala, da sta pomoč in
občutek, da nihče ni sam in da se bo
vedno našel kdo, ki bo pomagal, nekaj najlepšega, kar lahko človek ponudi sočloveku.
Med prejemniki so bili tudi Zasavci.
Marjan Bebar iz Trbovelj se je maja
s službenim vozilom peljal po regionalni cesti in med potjo na vozišču
zagledal ležati motorno kolo in za
njim parkiran osebni avtomobil.
Kasneje so ugotovili, da je motorist
nenadoma zavil desno, trčil v varovalno ograjo in omahnil v potok.
Bebar je šel do ponesrečenega, ki je
z obrazom navzdol negibno ležal in
ga potegnil iz vode na brežino. Motoristu je odpel čelado in mu z desno
roko začel pritiskati na prsnico. Zara-
di strme brežine je do prihoda reševalcev moral motorista močno držati
in ob tem za pomoč prosil še dva občana. Bebar je s samoiniciativnostjo
in strokovnim pristopom preprečil,
da bi ponesrečenec izgubil življenje.
Nejc Vrabič iz Trbovelj je marca med
opravljanjem svojega dela opazil, da
na robu strehe trgovine stoji starejši
moški. Ta na klice in pozive ni odgovoril, zato je Vrabič splezal na streho
in poskušal ugotoviti, kaj je narobe.
Moški se je močno tresel in bil s telesom nagnjen čez rob strehe. Vrabiču je uspelo priti do neznanca in ga
spraviti stran od tam. Z njim je počakal do prihoda gasilcev in mu preprečeval, da bi vstal in poskušal skočiti s
strehe. Vrabič je s svojim nesebičnim
in pogumnim dejanjem pri reševanju
neznanca v nevarnost spravil tudi
svoje življenje in zdravje, da je rešil
drugo.
Policist PP Trbovlje Jernej Groboljšek je februarja v večernih urah s policijsko patruljo po obvestilu pripeljal
do stanovanjske hiše. Sin prijaviteljice je poskušal v garaži stanovanjske
hiše storiti samomor. Garažna vrata
so bila ob prihodu policistov odprta,
iz prostora pa je prihajal gost dim.
Oče je sina že poskušal izvleči iz avtomobila, vendar ni bil zadosti močan.
Groboljšek je brez zaščitne maske takoj stekel v garažo, našel nezavestnega moškega in ga izvlekel iz vozila ter
ga na tleh pred garažo oživljal vse do
prihoda reševalcev. Jernej Groboljšek
je ravnal nesebično, požrtvovalno,
zavzeto in strokovno.
Policista PP Zagorje ob Savi Viktor
Kovačič in Gorazd Medved sta sredi
septembra rešila življenje starejšemu
moškemu. V stanovanjskem bloku je
bil vonj po dimu, vrat stanovanja pa
kljub klicem, zvonjenju in trkanju ni
nihče odprl, zato sta policista na silo
vstopila v stanovanje, polno dima. V
spalnici sta na tleh našla okrvavljenega moškega, ki je kazal motnje v
zavesti. Takoj sta ga odnesla iz stanovanja, mu nudila prvo pomoč in ga
ohranjala pri zavesti. Kovačič je v kuhinji s štedilnika odstavil kuhinjsko
posodo z močno zažgano hrano in
zaprl dovod plina ter tako preprečil
nadaljnje ogrožanje zdravja, življenja
in premoženja stanovalcev.
ZT
Darila, novoletne
obljube
Zadnje tedne opazujem ljudi in njihovo početje. Vsem se mudi, nakupovalna
središča so polna, povsod sta blišč in
hrup, vsi nam nekaj ponujajo in prodajajo. Če pogledamo malo globlje, vidimo, da je vse več ljudi, ki so notranje
prazni in skušajo to praznino zapolniti z nakupovanjem, delom, zabavami.
Zakaj?
Se res nismo sposobni ustaviti, se zazreti vase in sebi ter svojim bližnjim
podariti nekaj resnično dragocenega, nekaj, kar nas bo povezalo v ljubezni,
sočutju, iskrenosti in lepih spominih, nekaj, česar vse pogosteje ne utegnemo. In kaj je to nekaj? Čas.
Čas je najbolj dragoceno darilo, ki ga lahko nekomu podarimo (tudi sami
sebi). Osebi, ki ji nameniš svoj čas, podariš del življenja, ki ga nikoli več
ne dobiš nazaj. S podarjenim časom pa se napolni tudi naše srce in tudi
praznina v nas se zmanjša. Toda ne pozabite, da mora biti podarjen čas
preživet kvalitetno, iskreno in z ljubeznijo. Kaj ko bi si letos za praznike podarili čas, ki ga preživimo drug z drugim (in sami s seboj), skupne trenutke
in lepe spomine?
Za zaključek pa še beseda ali dve o novoletnih obljubah, ki jih tako radi
dajemo. Kako star in preprost rek: »Obljuba dela dolg.« Tako kratek, vendar
je njegov pomen tako mogočen, tako trajen.
Obljuba. Tako enostavno jo je izreči, tako enostavno je nekomu nekaj obljubiti. Toda ali ste se kdaj vprašali, če lahko obljubo vedno, ko jo izrečete,
tudi izpolnite? Ste kdaj razmišljali o tem, kakšna je moč dane obljube? Ste
šli morda kdaj še dlje in pričeli razmišljati o tem, kakšne so lahko posledice,
ko dane obljube ne moremo izpolniti?
Obljuba, ki je enkrat dana, ima izredno močan energijski pomen in moč
neizpolnjene obljube je lahko za tistega, ki jo je izrekel, uničevalna. V pravem pomenu besede lahko neizpolnjena obljuba človeka »poje«, kar se kaže
v obliki bolečin, slabega počutja, bolezni, odvisno od tega, kakšna je bila
dana obljuba. In to ne velja zgolj za obljube, ki jih damo drugim, enako je z
obljubami, ki jih damo sami sebi.
Ljudem se pogosto zdi zabavno ob vstopu v novo leto obljubljati stvari (sebi
in drugim), vendar je moč izrečenega neverjetna, zato je potrebno paziti na
to, kaj mislimo, kaj govorimo in še bolj na to, kaj obljubljamo.
Ines Kolar
Božični sejem v Hrastniku
Dobitniki policijskih medalj. Foto: arhiv Policije Slovenije
Kronika
11. 12. 2014
Policisti PP Trbovlje so na podlagi
pisne odredbe sodišča opravili hišno
preiskavo pri 24-letni ženski iz Zasavja. Med hišno preiskavo sta bila odkrita dva prostora, prirejena (opremljena
z lučmi, ventilacijo, filtri, časovnimi
stikali, gnojila) za gojenje prepovedane droge konoplja rastlina v katerih ni bilo rastlin. So pa policisti med
hišno preiskavo zasegli okrog 1,8 kg
posušene rastline prepovedana droga konoplja (pakirano v več vrečkah
in kartonskih škatlah). Prav tako sta
bili najdeni dve elektronski tehtnici
in manjše vrečke za pakiranje prepovedane droge. Policisti nadaljujejo z
zbiranjem obvestil v zvezi kaznivega
dejanja.
18. 12. 2014
Ob 15.49 je zagorelo v transformator-
ski postaji pri OŠ Toneta Okrogarjav
Zagorju. Goreli so katodni odvodniki,
ki so do prihoda gasilcev ugasnili. Gasilci PGD Zagorje mesto in dežurni
delavec Elektro Zagorje so pregledali
objekt. Zamenjavo zgorelih in poškodovanih delov so opravili delavci
Elektra.
19. 12. 2014
Ob 12.06 je v naselju Retje v občini
Trbovlje zagorel del gospodarskega
poslopja velikosti 5 x 3 metrov. Posredovali so gasilci GZ Trbovlje in PGD
Trbovlje mesto, ki so pogasili požar
ter preprečili širitev ognja. Po neuradnih podatkih naj bi požar povzročil
kratek stik na električni napeljavi.
Ob 15.28 se je v podjetju Eti Izlake v
centralnem skladišču pri nalaganju
palet v kombinirano vozilo poškodoval delavec, ki je utrpel lažjo poškodbo glave. Ob 18.08 so na Cesti 20.
julija v Zagorju gasilci PGD Zagorje
mesto s tehničnim posegom odpr-
Podrto drevo na cesti Trbovlje – Klek. Foto: arhiv GZ Trbovlje
li vrata stanovanja, v katerem je bila
preminula oseba.
20. 12. 2014
Ob 2.10 so na lokalni cesti Trbovlje –
Klek gasilci GZ Trbovlje razžagali in
odstranili s ceste drevo, ki se je podrlo
na vozišče.
Ob 17.58 so v Ulici talcev v Zagorju
ob Savi gasilci PGD Zagorje mesto s
tehničnim posegom odprli vrata stanovanja in kopalnice, kjer je bila preminula oseba.
24. 12. 2014
Ob 12.53 je v naselju Golovec v Trbovljah veter razkril del strehe enostanovanjske hiše, strešniki pa so ogrožali mimoidoče. Gasilci GZ Trbovlje
so prekrili odkrit del strehe.
Ob 18.18 se je na cesto Turje–Kopitnik v občini Hrastnik zaradi vetra
podrlo drevo. Gasilci PGD Hrastnik
so drevo razžagali in odstranili ter
očistili cestišče.
25. 12. 2014
Ob 18.40 so na Novem Logu v Hrastniku gasilci PGD Hrastnik mesto s
tehničnim posegom odprli vrata stanovanja ter omogočili vstop policiji in
reševalcem NMP. V stanovanju se je
nahajala mrtva oseba.
27. 12. 2014
Ob 20.34 so v naselju Srečka Kosovela
v Zagorju zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Zagorje mesto so zavarovali dimnik in pregledali prostore do prihoda dimnikarja.
Zbrala in uredila: Katja Markovič
Zasavski božični sejem je Mladinski center Hrastnik (MCH) v soboto, 20.
decembra, pripravil na tržnici v Hrastniku. »Presenečeni smo nad številnimi
prijavami ponudnikov, saj se jih je javilo kar za trideset stojnic,« je povedal
direktor MCG Jani Medvešek. Ponudili so jih brezplačno.
Na začetku so igrali člani rudarske godbe, ki vedno privabijo številne obiskovalce. Vabile pa so tudi stojnice s pisano ponudbo nakita, domačega peciva,
pletenih izdelkov, želodove kave… Mnogi so si nabavili tudi artistični koledar,
katerega izkupiček je šel v dobrodelne namene. »Lepo se mi zdi, da dajo ob
takih dogodkih priložnost mladim iz okolja, da se lahko izkažejo in tako razvijajo svojo ustvarjalnost,« je napisal v svojem blogu Alberto, španski prostovoljec na MCH, ki je pridno sledil dogodkom s fotoaparatom. Na prizorišču
so nastopale še mažoretke steklarske godbe, pel je otroški zbor OŠ NH Rajka
Hrastnik, Vlado Pilja in Matej Železnik - Elvis Ginger. Ves čas so bila odprta
tudi vrata prostorov v MCH, kjer so se otroci lahko udeležili raznih delavnic
za ročne spretnosti. »Lepo je, da se je sejma udeležilo veliko ljudi, pa tudi prodajalci oziroma nastopajoči so bili zadovoljni,« je še dejal Medvešek.
Fanči Moljk
Velik obisk na božičnem sejmu v Hrastniku. Foto: arhiv MC Hrastnik
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Tatjana Polanc Kolander
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Tatjana Polanc Kolander (Kultura), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke),
Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja
Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja
Forte (Oglasni prostor).
Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
OGLASNA STRAN
torek, 30. december 2014
3
Stran s predsodki
Kako bi opisali današnje slušne aparate?
Današnji slušni aparati, tudi osnovni, ki jih v celoti plača ZZZS, nudijo individualne prilagoditve za več
slušnih okolij. V kolikor oseba živi
v razgibanem zvočnem okolju, kjer
istočasno želijo spremljati vsa dogajanja in je kot moteč faktor prisoten
hrup, je mogoče zahteve zadostiti z
bolj izpopolnjenimi aparati. Ti bolj
učinkovito zmanjšujejo moteč hrup
okolja, poudarjajo govor, se usmerjajo na sprejem zvoka od koder prihaja
glas, se brezžično povežejo z drugimi
zvočnimi viri, kot na primer telefonom, radiom, televizijo.
V današnjem času, v zelo hitrem
tempu in načinu življenja pozabljamo nase in svoje resnične potrebe,
saj se vse manj poslušamo. Na žalost
je tudi vse več ljudi naglušnih, a si
tega ne prizna. Ne zavedajo se, da z
izgubo sluha ne zaznavajo vseh glasov v svoji okolici.
Prvi pokazatelji slabega sluha se pokažejo pri komuniciranju, ko slabše
slišane besede posameznik razume
napačno, zato večkrat odgovarja
povsem drugače kot je bilo postavljeno vprašanje. Ob poslušanju radia in
gledanju televizije ostali negodujejo
zaradi glasnosti, ki preglasi vse naokrog. Pot k otorinolaringologu, da
preveri koliko preostalega sluha ima
posameznik, je običajno dolga, zato
ker se je težko odločiti zanjo.
Podjetje AUDIO BM, s svojimi slušnimi centri, je zastopnik kanadsko
– švicarskega proizvajalca blagovne
znamke slušnih aparatov UNITRON.
Slušni centri so odprti v Ljubljani,
Mariboru, Novem mestu in Trbovljah, na Rudarski cesti 2a. Posebej
zanimivo je, da se lahko posamezniki dogovorijo za test sluha in tako v
kratkem času izvedo, kako poškodovan je njihov sluh. V primerih, ko se z
informativnim, brezplačnim testom
ugotovi naglušnost, se posamezni-
Franci Urankar - Direktor Audio BM. Foto: arhiv Audio BM
ke napoti na specialistični pregled v
Zdravstveni dom, da se natančno določi diagnoza.
O tem kaj nam svetujejo strokovnjaki, smo se pogovarjali s Francijem
Urankarjem, direktorjem AUDIO
BM.
Vaše podjetje AUDIO BM že v nazivu pove, da se ukvarjate z glasom,
kaj pa pomeni BM?
Naziv podjetja želi sporočiti, da je
naša dejavnost tesno povezana s
sluhom, da želimo na tem področju
zagotavljati visoko kakovost, širok
Ob pogovoru nehote razmišljamo, da se ljudje sploh ne
zavedamo, kako pomembno je slišati, da se čim več pogovarjamo
med sabo, da uživamo v naravi, poslušamo tišino, ptičje
petje, žuborenje potokov… Kako malo je potrebno, da nismo
prikrajšani za lepote glasu in tonov.
spekter različnih tehničnih pripomočkov za boljše poslušanje in komunikacijo, za dostopno ceno. Zato
pomeni B – the best, najboljše in M
– more, še več. Ta več pomeni, da
skušamo uporabnikom pripomočkov
ponuditi v njihovi bližini kar največ.
Nam lahko na kratko opišete pot od
testiranja sluha v vašem centru in
do slušnega aparata?
Kot sem že povedal, v našem slušnem centru lahko testirate sluh in če
rezultati kažejo na zadostno nagluš-
nost, se naročite pri bližnjem otorinolaringologu, da opravite preglede
pri njem. Tam se ponovno opravi test
sluha z audiometrom. Na osnovi ugotovitev izgube sluha specialist otorinolaringolog izda naročilnico za testiranje slušnega aparata. V slušnem
centru najprej naredimo odtis ušes,
da izdelamo ušesni vložek po meri.
Ko je vložek pripravljen, dobite testni slušni aparat v uporabo, in sicer
za obdobje od štirinajst dni do treh
mesecev. Pred zaključkom testiranja
je potrebno ponovno obiskati specialista otorinolaringologa, ki izda naročilnico za stalni slušni aparat, ki ga
potem dvignete v slušnem centru. V
naših slušnih centrih uporabnikom
tudi kasneje po zaključenem prevzemu slušnega aparata nudimo pomoč
in svetovanje, da bodo njihove izkušnje s ponovno vključitvijo v svet
zvokov kar najboljše.
Lahko poveste nekaj več o znamki
UNITRON?
Znamka UNITRON je znana po
vsem svetu, saj je na trgu prisotna že
petdeseto leto. Značilnost znamke je,
da sodobne rešitve v slušne aparate
vgrajujejo za dostopno ceno.
Razvoj slušnih aparatov je velik. Prvi
aparati so bili zgolj ojačevalniki zvoka, kasneje, z razvojem računalništva, je prišlo do novih rešitev, ki so
zvok prilagodile potrebam posameznikov.
Matej Drnovšek - slušni akustik v slušnem centru Trbovlje. Foto: arhiv Audio BM
Razpis ZaTe
za podjetja, obrtnike, samostojne
podjetnike – ki so na začetku poti
za nove programe
Jagoda na torti
Trgovino Jagoda v Hrastniku so odprli leta 1994. Ukvarjajo se z malo in vele prodajo
sadja in zelenjave, imajo tudi lastno proizvodnjo grozdja ter posledično kvalitetnega
vina.
Njihova največja prednost je ta, da za svoje cenjene stranke vedno izberejo najkvalitetnejše sadje in zelenjavo. Podjetjem in gostinskim obratom dnevno dostavljajo
sveže blago. Nekatera podjetja dajejo velik poudarek pravilni prehrani delavcev in jim
poleg pripadajoče malice ponudijo tudi brezplačen sadni obrok.
Glede na to, da je podjetje Jagoda na trgu že 20 let, sodelujejo s preverjenimi dobavitelji iz Slovenije, na primer z dobavitelji krompirja, jabolk, zelja, čebule in drugih
pridelkov. Tako je znano poreklo, zagotovljena kvaliteta in najnižja cena. V podjetju,
kjer se ukvarjajo s prodajo sadja in zelenjave, jih moti predvsem to, da je merilo pri
razpisih v šolah in vrtcih predvsem najnižja cena, kar pa se gotovo pozna pri kvaliteti
in okusu hrane.
Aktualen problem, s katerim se srečujejo, je tudi ta, da kmetje, ki naj bi prodajali
na tržnicah le svoje izdelke, dejansko ne prodajajo le takšnih, ki so pridelani pri njih
doma oziroma jih je le peščica. Takšne prodajalce srečujejo na italijanskih in slovenskih veletržnicah, kjer kupujejo in kasneje prodajajo kot svoje in precej dražje. Potrošnikom pa se ne zdi nenavadno, da pri minus temperaturah lahko kupijo svežo
zelenjavo.
Sodelavci podjetja Jagoda voščijo SREČNO NOVO LETO vsem svojim strankam in se
zahvaljujejo vsem poslovnim partnerjem, s katerimi sodelujejo že vrsto let!
V Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo kako je začeti iz ničle.
Vemo tudi, kako prav pride na začetku kakršna koli pomoč. Zato vam bomo
skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri vaših začetkih in prodoru na trg.
Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas
bomo brezplačno objavljali tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa. S tem vam bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju.
Razpisni pogoji:
na razpis se lahko prijavijo vsa nova nastala podjetja, samostojni podjetniki,
obrtniki, ki so se registrirali v letih 2012, 2013 ali 2014,
podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi,
prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2012,
2013 in 2014 pričeli uveljavljati novi izdelek ali storitev (* dodatek k vlogi).
Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli
na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali preko naše
spletne strani www.zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe.
Prednost bodo imele prijave, ki bodo prispele prej. Komisija, ki bo odločala o
prispelih vlogah – prijavah, ne bo utemeljevala odločitev za objavo.
4
ZASAVJE
torek, 30. december 2014
Božič
Zgodovina nas uči, da segajo korenine praznovanja božiča –
zimskega solsticija - že v stoletja pred Kristusovim rojstvom.
Takratna ljudstva so se veselila tega dne, ker se je tema začela
umikati svetlobi in soncu – noči so počasi postajale krajše,
dnevi pa daljši.
Svetlobo in luč pa je vsemu svetu
prineslo rojstvo božjega sina, ki se je
rodil v revni betlehemski štalci. In
spomin na Jezusovo rojstvo je bistvo
praznovanja božiča; v katoliški in
protestantski cerkvi je to 25. decembra, pravoslavna cerkev pa (zaradi
uporabe julijanskega koledarja) praznuje božič 7. januarja.
Praznovanje nobenega drugega praznika se ni razširilo tako hitro kot
ravno praznovanje božiča. In okrog
praznovanja tega praznika je toliko
običajev, pripovedovanj, pesmi in
različnih upodobitev kot ob nobenem drugem prazniku.
Slovenci božič praznujemo že več kot
dvanajst stoletij. V božično skrivnost smo vpletli posebnosti, običaje
in obrede slovenskega naroda, ki temeljijo na cerkvenem bogoslužju in
na ljudskih pobožnostih. In v vseh
letih je ravno ob praznovanju božiča
nastalo nešteto lepih božičnih pesmi,
ki izražajo globoko vero in duhovno
veselje slovenskega človeka.
Razlike med načinom praznovanja
božičnih praznikov danes in pred nekaj desetletji so zelo očitne. Priprave
na božično noč se pričnejo nekje v začetku meseca decembra: na eni strani
z adventnim časom in vzporedno z
njim z »veselim decembrom«.
Adventni čas je sveti čas, ko naj bi se
v vsakdanje hitenje in življenje vpletalo pričakovanje njegovega rojstva
– rdeča nit tega časa so večeri, ki
naj bi jih družine preživele skupaj v
zbranosti, v skupni družinski molitvi, prepevanju božičnih pesmi in
ostalih, tudi zunanjih, pripravah na
božič.
»Veseli december« pa je čas, ko nas
obiščejo trije dobri možje: Sveti
Miklavž, Božiček in Dedek Mraz.
Sveti Miklavž je svetnik, ki je živel v
četrtem stoletju in o njegovi dobroti
pripovedujejo razne legende. Osrednja osebnost ameriškega božiča,
ki se vse bolj uveljavlja tudi pri nas
December je čas obdarovanja, veselja, dobrih želja, človeške topline in
lepih besed. Je čas, ko želimo na obraze najbližjih pričarati nasmeh. Pa
ne samo najbližjih, ampak na obraz
vsakega človeka. Dandanes je težko
najti razlog za nasmeh, a se je vredno
potruditi.
Tega se zavedajo tudi dijaki in profesorji Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, ki so že sedmo
leto zapored z Miklavževim sejmom
mnogim pričarali nasmeh na obraz.
»Cilj je bil jasen, zmogli smo nemogoče,« je zapisala ravnateljica Jelena
Keršnik. 4. 618,19. Smučanje? Novoletna zabava? Plača? Sejnina? Plašč? Nič od
tega! Znesek, ki ljudem na robu pre-
živetja pomeni bogastvo. Vsakdanje
preživetje! V Zasavju! Znesek, ki so
ga zbrali Zasavci za Zasavce. Nekomu kaplja v morje, drobiž v državni
vreči brez dna, nekomu pa: plačane
položnice, topel dom, poln hladilnik,
topel in iskren objem!
Da so dosegli nemogoče, ne priča
le znesek, ampak tudi mnenja udeležencev že sedme pravljice. Vsako
leto jih privabi čarobno in praznično
vzdušje, lepe in bogate stojnice različnih zasavskih društev (TD Trbovlje,
DPM Trbovlje, MC Trbovlje, Klub B,
Lions Trbovlje, Leo Klub, Šent enota
Trbovlje, Zveza socialnih društev in
zavodov Zasavja, DU Franc Salamon
Trbovlje, Dom starejših Hrastnik,
Dom starejših občanov Polde Eberl -
Jamski Izlake, KPD Tončke Čeč Klek
Trbovlje in Lista za naše Trbovlje),
praznični piškoti, praženi mandlji,
stojnica profesoric matematike, srečanje s starimi znanci, srečelov in
kulturni program. Slabega mnenja o
sejmu ni, je le želja, da bi vzdušje popestril sneg. Dokazali so, da v Zasavju kljub ugašanju rudarske tradicije še vedno
poganjata iz knapovskih korenin
solidarnost in sočutje. Še vedno je
prostor za sočloveka. Skupaj so dokazali, da Zasavje zmore! Trboveljčani,
Zagorjani, Hrastničani, Kumljanci, Izlačani, Kisovčani, Radečani… Ne
poznajo ovir, barv, drugačnosti, naših, vaših… Nemogoče je – mogoče!
Kako? Preprosto! Brez veliko besed!
4. 618,19
Jaslice ob božiču polepšajo slovenske domove. Foto: Joža Sotenšek
Lučke v male učke
Živimo v času, ko je nemogoče biti
nem spremljevalec splošne družbeno-politično-gospodarske
klime.
Nemogoče je »ne videti«, kako se sesuvajo temeljne družbene vrednote.
Nikakor ne želimo kazati s prstom
in iskati krivcev. Vemo, da ko pokažemo s prstom na druge, trije kažejo
proti nam. Ustvarjalci akcije Lučke v
male učke so želeli pomagati, kolikor
je v njihovi moči, da stopijo naproti,
olajšajo, razveselijo, nasmejijo. Želeli so narisati čim več nasmehov na
otroška lica in posušiti čim več solzic,
zato so v Zasavskem regijskem odboru Gibanja za dostojno delo in socialno družbo v novembru in decembru
organizirali dobrodelno zbiralno ak-
Otrokom so risali lučke. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje
cijo, v okviru katere so zbirali igrače,
knjige, šolske potrebščine in sladkarije.
Povezali so se z GESŠ Trbovlje, kjer
vsako leto za malčke družin, ki si
daril za svoje otroke ne morejo privoščiti, pripravijo tradicionalni obisk
dedka Mraza, dijaki pa za otroke
pripravijo družabni program. Veliko
je bilo dela, a vse je odtehtalo, ko so v
več kot sto malih oči pričarali lučke,
ko so nasmehi na otroških obrazih
povedali svojo zgodbo. Tudi dijaki in
profesorji GESŠ Trbovlje v šolski telovadnici pomagali prižigati luči.
Pokazali so, da ni nič nemogoče, da
se lahko doseže vse, ko se združijo
moči in v ospredje stopijo sočutje,
ljubezen do sočloveka, spoštovanje,
solidarnost in empatija. Brez neverjetne odzivnosti Zasavčanov, ki
so prispevali darila, sladkarije in finančne donacije, jim ne bi uspelo. Ni
nemogočih sanj. Omejeno je le naše
dojemanje vsega, kar je mogoče.
Ines Kolar
(čeprav nima nobene zveze s krščanskim božičem) in je predvsem potrošniško usmerjen, je Božiček, ki sploh
ne obstaja, ampak je svojo zunanjo
podobo dobil z oglasom za Coca
Colo. In tretji dobri mož je Dedek
Mraz, mitološki dobrotnik iz ruskih
legend, ki se je pri nas uveljavil po
drugi svetovni vojni. Vsi trije imajo
radi otroke in jih tudi obdarijo. »Veseli december« pa je čas številnih prireditev in čas, ko trgovski centri na
stežaj odprejo svoja vrata in vabijo na
ugodne nakupe z akcijami, velikimi
popusti in številnimi reklamami.
Tudi Slovenci smo med tistimi narodi, ki za božične praznike pišejo
voščila – in tudi to navado smo prevzeli iz Amerike. Ne, nič ni narobe, da
pišemo prijateljem in sorodnikom,
ki jim ne bomo mogli osebno izreči
voščila, narobe je le to, da ta voščila
velikokrat ne napišemo sami, s svojimi besedami, ampak so prepisana
iz interneta in poslana preko SMS-ov
in e-pošte.
In tako dočakamo božični večer – v
nekaterih družinah se ta večer moli,
pokropi in pokadi po hiši in okrog
nje; sledi božična večerja, pri kateri
se zbere - če je le mogoče - vsa družina. In nato odhod k polnočnici….v
razsvetljeni cerkvi so postavljene jaslice in ob petju Grubarjeve Svete noči
srca ljudi napolni sveti mir.
Joža Sotenšek
Miklavžev sejem je obdaril obdarovalce in obdarovance. Foto: Gobec News
Z majhnimi dejanji. Le stopimo skupaj in pomagamo! Prižigamo upanje
– v srcu in očeh! Za ljudi.
GobecNews
Tončkov sejem
Na OŠ Toneta Okrogarja vsako leto v decembru priredijo praznični sejem.
Letos so ga poimenovali Tončkov sejem. Pripravili so stojnice, na katerih so
prodajali izdelke učencev in učiteljev. Sredstva, ki so jih zbrali, so namenili
v donatorski sklad in tako pomagali učenkam in učencem pri plačilu različnih dejavnosti. Nekaj pa so jih namenili tudi za nakup pripomočkov, ki
jih potrebujejo za kakovostno opravljanje šolskega dela.
Na sejmu ni manjkalo dobre hrane in pijače, med drugim kokic, krofov,
palačink, čaja in piškotov. Obiskovalci so lahko kupili doma sušeno suho
sadje, otroške smučarske čelade ali knjige. Podružnična šola Kisovec se je
predstavila z izdelki, ki so jih učenci in učitelji naredili pri oblikovalnem
krožku. Učiteljice s Podružnice Šentlambert pa so ponudile domače dobrote.
Sejemsko dogajanje je potekalo v telovadnici in na igrišču.Tam je bilo še posebej zabavno za najmlajše, saj so se lahko preizkusili v ježi konjev Konjeniškega kluba Kisovec. V telovadnici pa so imeli poleg stojnic tudi športno,
fotografsko in ustvarjalno delavnico. Na slednji sta se s svojimi prostovoljci
predstavila tudi MC Zagorje in DPM Zagorje.
ZT
Sejem je bil živ. Foto: Uroš Drnovšek
ZASAVJE
torek, 30. december 2014
Od Kuma do Medvedjeka
Ples za hrano
Zadnjo soboto v novembru so člani sekcije pohodnikov OZVVS Zasavje s pohodom povezali dve lokaciji bojnih spopadov junija 1991, Kum in Medvedjek.
S tem so pričeli uresničevati že dalj časa tleči projekt povezati vse točke ognjenega delovanja junija leta 1991 v Sloveniji.
Prvi korak je storjen, pot opisana, dokumentirana in opravljena. Hodili so nekaj malega po planinskih poteh, po stezah, brezpotjih, po cestah in kolovozih.
Prehodili so dobrih 36 km od Kuma preko Malega Kuma, Borovaka in čez
gozd proti Pungartu, skozi Sopoto proti Dolam, Brezovemu in Gabrovki, čez
Čatež proti Krtini, Martinji vasi do Medvedjeka.
Pri pomniku na Medvedjeku so jih pričakali veterani OZVVS Trebnje in še
enkrat osvetlili potek dogodkov 27. in 28. junija 1991, ko je padlo osem ljudi,
od tega pripadnik 21. OŠTO Franc Uršič, gospodar bližnje kmetije Anton Kotar in šest voznikov na cesti blokiranih tovornjakov.
Člani ŠKD Feniks z Dola pri Hrastniku so 19. decembra pripravili tradicionalno božično revijo, ki je bila tokrat
drugačna kot ponavadi. Že en mesec
pred božično revijo so v sodelovanju
s Fundacijo Anina zvezdica Zasavje
zbirali hrano za socialno ogrožene
družine v Zasavju, zaključek dobrodelne akcije pa je bila božična dobrodelna revija Podaj svojo dlan. Vstopnica: en kos hrane.
Na reviji je nastopalo vseh pet skupin
društva: Mini Miške, Miškolinke, Maksi miške, Mini Zverinice in Zverini-
5
ce, ki so v sodelovanju z vaditeljicami
tudi povezovale program. Ob koncu
prireditve so predali zbrano hrano
predstavnicama Anine zvezdice Zasavje, ki sta se zahvalili za pomoč in
neverjeten odziv pri zbiranju hrane.
ZT
MM
Plesalke ŠKD Feniks. Foto: Anja Bajda
Pester december DIT
V Društvu invalidov Trbovlje so bili
v zadnjem mesecu v letu precej aktivni. Sekcija ročnih del je pripravila samostojno razstavo, pripravili so
tradicionalno prednovoletno srečanje rednih članov in simpatizerjev
društva v avli Delavskega doma Trbo-
Prijeten pohod od Kuma do Medvedjeka. Foto: Vojko Zupančič
Čestitka
Ljubezen je lepa, ko vzklije,
še lepša, ko se razvije,
poroka ji da vonjavo,
ki spremeni jo v žlahtnost ta pravo.
vlje. Srečanja se je udeležilo 168 članov. Med druženjem so organizirali
dražbo marmelad iz mandarin, ki so
jih prispevali udeleženci jesenskega
izleta na Korčulo. Zbrana sredstva so
namenili za izvajanje socialnih programov društva. Večer so popestrile
Vajina skupna pot traja že 50 let
zato Vama čestitamo in želimo nadaljnjih skupnih 50 let.
trebušne plesalke. Član Vinko Krajnik je predstavil novoletno voščilo
v obliki pesmi. Predsednik društva
Rudi Janežič je v nagovoru povedal,
da so v letu, ki je za nekoga minilo
hitro in mirno, za drugega spet počasi in težko, prehodili skupaj kar
nekaj poti. Lepo jim je bilo, ker znajo
drug v drugem videti tudi sočloveka.
V tednu pred božičem so poverjeniki
obiskali težje invalide po domovih in
v socialnih ustanovah, jih obdarili in
jim zaželeli vse dobro.
ZT
Dobri mož
Prijetno druženje trboveljskih invalidov. Foto: arhiv DI Trbovlje
tr
s
l
l
i
H
in
m
i
r
Studio T vabita na
ike
T
I
F
M
I
X TR
ba
krozna vad
CILJ: z visokim srčnim utripom do povečanja aerobne in mišične
vzdržljivosti, oblikovanja telesa, kurjenja maščob
Praznično vzdušje je te dni povsod, ne primanjkuje ga niti v baru
50’s v Trbovljah. Tam se je v soboto, 20. decembra, mudil sam Božiček.
Lokal se je hitro napolnil z
majhnimi in malo starejšimi otroci ter njihovi starši, ki so prišli
pozdravit dobrega moža. Božiček
se je pred lokal skupaj s pomočnico pripeljal s kočijo, ki jo je vlekel
konj. V baru je malo posedel in
otrokom s pomočjo Meda, ročne
lutke, povedal nekaj zgodbic, tudi
o tem, kako lahko od sladkarij boli
trebušček in kako dobra je zelenjava, nato pa jih povabil k petju in
plesu. Na povabilo se je odzvalo
precej otrok, ki so med drugim
odpeli pesmici Zima, zima bela in
Ringaraja. Rajanje se je nadaljevalo še kakšno uro in pol, potem pa
je Božiček odšel nazaj domov na
severni tečaj.
MD
BREZPLAČNA POSKUSNA VADBA:
7. 1. 2015 ob 19h, v Studiu Trim (letni bazen Trbovlje)
Čistilni servis
EKSTREM ČISTO d.o.o.
PRIJAVE NA BREZPLAČNO VADBO IN INFO:
041 267 005 / info@studiotrim.si / facebook.com/studiotrim
031-453-401
051-346-292
6
TEMA
torek, 30. december 2014
Zasavje v letu 2014
Januar
Novoletnega pohoda na 1219 metrov
visok Kum se je udeležilo okrog tisoč
udeležencev.
Sredi januarja je 136 od okrog 280 zaposlenih na RTH pristalo na čakanju.
Delavci so bili ogorčeni, napovedovalo se je turbulentno knapovsko leto
2014.
19. januarja je voda poplavila ceste
v Zagorju, pritekla v tovarno Svea,
ogrozila mestno toplarno, pod vodo
je bilo več objektov. Sprožilo so je
nekaj plazov. Za več ur je bila zaprta
cesta Trojane – Zagorje.
Konec januarja se je pričela zgodba o
Lafargu, okoljevarstvenem dovoljenju, Eko krogu in onesnaženem Zasavju, ki je imela v letu 2014 mnogo
nadaljevanj, zasukov in zapletov. 22.
januarja je Lafarge cement Trbovlje
prejel okoljevarstveno dovoljenje za
proizvodnjo cementa.
Februar
Dewesoft Trbovlje je v začetku februarja svetovni trg merilne tehnike presenetil z novim izjemnim izdelkom.
»Titan je naslednja generacija merilnih instrumentov, ki ga lahko mečete
po tleh, ki ga lahko utopite, ki ga lahko zmrznete, segrejete na visoke temperature, pa meri,« je dejal tehnični
direktor Dewesofta dr. Jure Knez.
Zasavje je 3. februarja okoval žled.
Podrta drevesa so trgala električno
napeljavo in onemogočila prevoz po
lokalnih cestah. Brez električne energije se je znašlo več kot 6000 gospodinjstev, Največ težav so imeli prebivalci severnega dela občine Zagorje
ob Savi v vaseh od Čolnišč do Trojan.
Sredi februarja je Reifeisen Leasing
zaradi stečaja prejšnjega najemnika
oddala dom starostnikov v Preboldu
v najem Domu starejših iz Trbovelj.
Stečajni upravitelj zagorske Svee Tomaž Kos se je odločil proizvodne
prostore v Zagorju in Litiji oddati v
najem podjetju DIGA ING iz Ivančne
Gorice v večinski lasti Arfana Saleha
iz turške Dige Companies. Izkazalo
se je, da je bil partner neresen, saj ni
nikoli zagnal proizvodnje.
V trboveljski bolnišnici so pričeli z
aktivnostmi gradnje urgentnega centra, vrednega 3,2 milijona evrov. Dve
tretjini so prispevali evropski skladi,
tretjino pa država in bolnišnica.
Marec
Zasavski rudarji so prve dni marca
izvedli osemurno opozorilno stavko. Njihove zahteve so bile jasne.
»Zahtevamo plače, odpravnine in
premije ter jasen odgovor, kar bo z
RTH v naslednjih dveh letih, kakšne
so možnosti prezaposlitve znotraj državnih podjetij ter opcije glede predčasnega upokojevanja rudarjev,« je
povedal predsednik sindikata RTH
Anton Lisec.
Desetega marca so pričeli s stavko v
jami Hrastnik. Tja so se odpravili v
ponedeljek zjutraj, složno preživeli v
njej več kot tri dni, preždeli tri noči
in se v četrtek popoldan utrujeni
vrnili na površino. Stavka je imela izjemen odmev v medijih. Vse njihove
zahteve so bile sprejete, stavka je bila
odlično pripravljena, vodena, rudarji
pa so dokazali, da v Zasavju solidarnost, tovarištvo in borbeni duh še
kako živi. Poleg izpolnitve zahtev so
dosegli še podaljšanje zakona o zapiranju RTH, ki je prinesel bolj mirno
poslovanje podjetja.
April
Težave so se pričele jasno kazati tudi
v drugem energetskem stebru regije.
V TET so aprila več kot 150 zaposlenih poslali na kolektivni dopust, kasneje pa na čakanje na delo. HSE se je
temu objektu odpovedal, potekali so
neplodni pogovori o prodaji podjetja
ruskim kupcem, za zagotavljanje likvidnosti pa so pričeli prodajati premoženje.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je
konec aprila zavrnilo pritožbo Uroša
Macerla na izdajo okoljevarstvenega
dovoljenja za proizvodnjo cementa v
trboveljskem Lafargu. S tem so bili
v cementarni tako zadovoljni, da so
napovedali postopek za kurjenje odpadkov v cementarniški peči.
Maj
Ponoči na 12. maj je divjalo neurje s
točo in močnim vetrom. V Trbovljah
je na nekaterih področjih večkrat
zmanjkalo elektrike, v Zagorju so
morali ponoči odstraniti drevo, ki
je obviselo na električnih kablih. Na
ceste so se podirala drevesa, ki so jih
odstranjevali delavci cestnega podjetja in gasilci. Največ dela so imeli v
hrastniški občini, še posebej na cesti
skozi sotesko Boben.
Pri naložbi v regijski center za ravnanje z odpadki Ceroz v Uničnem se
je zapletlo zaradi drugačnih pogojev
pri izdaji okoljevarstvenega dovoljena, kot so veljali v začetku gradnje.
Tako je projekt visel v zraku, s tem
pa tudi skoraj 7 milijonov evropskega
denarja, s katerimi je unija podprla
več kot 12 milijonov evrov vredno
naložbo.
Maja je nov časopis Zasavski tednik razglasil Zasavca leta 2013. To
sta postala dr. Jure Knez in Andrej
Orožen, ki sta popeljala Dewesoft v
svetovne višave. Med nominiranci so
bili še drugi imenitni Zasavci: fantje
iz Chipolo teama, filmski režiser Matevž Luzar, rolkar Tomaž Praunseis in profesorica matematike Majda
Škrinar Majdič.
Junij
Ob trboveljskem občinskem prazniku so za častnega občana imenovali
fotografa, brez katerega ne bi bilo
vidne zgodovine Trbovelj, Milana
Cerinška.
V Zasavju je močno odmevala policijska preiskava nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, v
okviru katere so priprli štiri osebe,
med njimi tudi zdravnika Franca
Grošlja. Ovadili so ga zaradi suma
neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo
prepovedanih drog.
V stečajnem postopku hrastniškega
Sijaja so priznali za skoraj poltretji
milijon evrov terjatev. Stečajni upravitelj Tomaž Kos je razpisal prvo prodajo premoženja podjetja.
V Zagorju so se odločili, da bodo v
spomin na Argonavte, ki so potovali
po Savi navzgor, kot ladjo oblikovali
centralno čistilno napravo. Projekt
so podražili za okrog 100 tisoč evrov.
Konec junija so v župniji Zagorje
pripravili slovesnost ob 140 letnici
zagorske cerkve.
Julij
Hrastniški občinski praznik je prinesel nekaj pomembnih pridobitev,
med drugim so otvorili tudi nov dom
krajevne skupnosti Steklarna.
Ob rudarskem prazniku v Zasavju ni bilo večjih prireditev. Rudarji
stanovskega praznika zaradi zaprtja
rudnikov ne praznujejo več. Samo
obeležujejo ga še. Ta dan so se zbrali
na srečanju pred rudniško upravo v
Hrastniku, pridružila se jim je tudi
predsednica vlade Alenka Bratušek.
Pred Savskim rovom so simbolično
zaključili tudi marčevsko uspešno
stavko v jami in razpustili stavkovni
odbor, saj so dosegli vse stavkovne
zahteve.
V Sloveniji so potekale volitve v Državni zbor. V Zasavju so volilci vanj
izvolili pet poslancev. Novi poslanci
so postali Marjan Dolinšek, Vojka
Šergan in Irena Grošelj Košnik iz
SMC, Luka Mesec iz Združene levice
in novi – stari poslanec Ivan Hršak
iz Desusa.
Sredi julija se je v jamah RTH odvila zanimiva prireditev kot zametek
drugačne rabe jamskih prostorov
– Jamatlon. Kar 180 udeležencev je
premagalo več kot 5 kilometrov dolgo progo z jamskimi ovirami od Ajnzerja v Trbovljah do izhoda po Barbara vpadniku v Hrastniku.
Avgust
Ob prazniku občine Zagorje ob Savi
so med drugim slovesno odprli vrtec
Smrkci. Naložba je bila vredna okrog
5 milijonov evrov, v prostorih bivše
tovarne Lisca pa so uredili 11 oddelkov.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo je na Vlado RS poslalo
predlog za uvrstitev novih projektov
v Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore
za območje občin Hrastnik, Radeče
in Trbovlje. Obvezali so se, da bo država do leta 2018 za programe v teh
občinah namenila 4,8 milijona evrov.
Avgusta so za dobrih 14 dni spet zagnali 125 megavatni blok trboveljske
termoelektrarne. Proizvedli so okrog
35 gigavatnih ur električne energije
in pokurili ves premog, ki so ga še
imeli na deponiji.
September
V Trbovljah so za učence spet odprli
prostore OŠ Trbovlje. V šolskem letu
2013/14 so bili šolarji razkropljeni po
vsem mestu, saj so stavbo prenavljali.
Energetsko so jo sanirali, prenovili
električne inštalacije in sistem ogrevanja, delno sanirali vodovodni sistem in prenovili telovadnico. Celotna
vrednost projekta je znašala 3 milijone evrov.
Občina Hrastnik je postala otrokom
prijazno Unicefovo mesto. Župan
Miran Jerič in direktor Unicefa Slovenije Tomaž Bergoč sta pogodbo
podpisala na Želodkovem festivalu,
ki so ga na Dolu pri Hrastniku pripravili člani društva Želodki.
Upravno sodišče je pritrdilo Eko
krogu in razveljavilo januarja izdano okoljevarstveno dovoljenje za
Lafarge Trbovlje. To je pomenilo, da
cementarna lahko proizvaja cement
po dovoljenju iz leta 1998, kot kurivo
uporablja premog in dnevno proizvede največ tisoč ton klinkerja, so zagotavljali v Eko krogu. Kljub odločbi so
v cementarni jeseni nadaljevali s kurjenjem petrolkoksa, kar je povzročilo
nove napetosti.
Časopisna hiša Dnevnik je v okviru
izbora Gazela med gazele uvrstila
Decembrski pogled z zasavskih vrhov. Foto: Katja Markovič
tudi pet zasavskih podjetij, štiri trboveljska: Telkom, Dewesoft, Dukart
in Hartwig ter Pavčnik Dol pri Hrastniku.
Gospodarska zbornica Slovenije
je podelila priznanja za inovacije.
Srebrna priznanja so romala tudi v
Zasavje. Prejeli so jih Eti Izlake (tri,
dva skupaj z eNeM), razvojni center
eNeM Novi Materiali (podružnica
Steklarna Hrastnik) in Aeroform Trbovlje.
V poslovni coni v Kisovcu so odprli
nove poslovne prostore podjetja Kum-plast, ki je preuredilo bivše prostore tovarne Pak4.
Oktober
Na lokalnih volitvah so Zagorjani
za župana ponovno izvolili Matjaža Švagana, Hrastničani pa Mirana
Jeriča. V Trbovljah dotedanji župan
Vili Treven ni kandidiral, volilci so
v drugem krogu za županjo izvolili
Jasno Gabrič.
Iz Radia Trbovlje so lastniki odpeljali vse fonoteko, plošče, kasete, diske
in trakove. Zasavci so do konca leta
izgubili še eno regionalni institucijo.
Konec oktobra so v Tet pripravili
svojevrsten protest. Delavci so zaprli
most v TET, ko je prišel na pogovore
o usodi podjetja direktor HSE Blaž
Košorok. Kaj prida novega zaposleni
niso izvedeli, vse je kazalo, da je usoda TET dokončno zapečatena, delavci pa bolj kot ne na cesti.
November
V začetku novembra so v Steklarni
Hrastnik zaključili z obsežno naložbo v enoti Special, ki je bila vredna
8,5 milijona evrov. Z njo so v tovarni
specialne steklene embalaže povečali proizvodne kapacitete s 110 na
138 ton stekla na dan. Proizvodnja
je še bolj avtomatizirana, izboljšali
so tehnološke postopke, poskrbeli za
prihranke energije, vode in zmanjšali
vplive na okolje.
Sredi decembra je TET pristala v postopku redne likvidacije, ki jo vodi
odvetnik Luka Podjed.
Vodstvu RTH se je z bankami upnicami uspelo dogovoriti za reprogramiranje 14,4, milijona evrov posojil,
zato je NLB umaknila zahtevo po
delno prisilni poravnavi.
V Kisovcu so odprli elektrarno na
lesno biomaso, prvo v Zasavju in tretjo v Sloveniji. Naložba je bila vredna
750.000 evrov, izpeljalo jo je podjetje
EVJ Elektroprom Kisovec.
December
V vsem Zasavju so pripravili vrsto
prireditev, ki so običajne za zadnji
mesec v letu.
V Trbovljah so obeležili 210 let kopanja premoga z izjemno razstavo v
Delavskem domu Trbovlje. Prikazali
so delo pod zemljo, za razstavo pa so
izkoristili tudi prostore v katakombah kulturnega hrama.
V Rudniku Trbovlje-Hrastnik je Zasavski tednik v sodelovanju z RTH
pripravil Zimski jamatlon, ki se ga je
udeležilo 180 ekip iz celotne Slovenije.
Ob koncu leta sta hrastniški in zagorski župan Miran Jerič in Matjaž Švagan pripravila srečanje z novinarji in
se pohvalila predvsem z evropskimi
naložbami. Švagan je izpostavil naložbo v čistilno napravo in kolektorski sistem, vredno 11 milijonov
evrov, Jerič pa naložbe v energetske
sanacije vrtcev in šol.
Zasavje je obiskal predsednik vlade
Miro Cerar s sodelavci. Ukvarjali so
se predvsem z reševanjem TET, kaj
prida rešitev pa obisk ni prinesel. Ustanovili so koordinacijsko skupino,
ki je dobila zadolžitev, da najde rešitve, za vodjo pa so določili poslanca
iz vrste Cerarjeve stranke Marjana
Dolinška.
Marko Planinc
25 % popust
na vse izdelke in storitve
Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje
tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176
blaz.germadnik@siol.net
POGOVOR
torek, 30. december 2014
7
Marjan Frelih
»Dobri možje so lahko tudi nagajivi!«
Trboveljčan Marjan Frelih je človek mnogih talentov. Zasavčani so ga že zdavnaj »posvojili« kot človeka, ki pooseblja
nagajivega jamskega škrata Perkmandeljca, čeprav z lahkoto
prevzame tudi vloge dobrih mož Božička in Dedka Mraza.
Pa vendar to še ni vse; za njim je tudi bogata športna kariera,
saj se še vedno intenzivno ukvarja s sojenjem na rokometnih
tekmah, v mladih letih pa je treniral met kopja in krogle.
Marjan Frelih je nedvomno velik človek, ki ohranja kulturno
tradicijo Zasavja pri življenju.
Kdaj in v kateri vlogi ste se ljudem
prvič predstavili?
Prvič sem nastopil v vlogi Božička in
sicer na Zasavčevem sejmu leta 1992,
ki se je takrat odvijal v Delavskem
domu Trbovlje. Takrat je v gledališki
dvorani potekal koncert pevke Hajdi
(Hajdi Korošec, op.a.) in naročeno
mi je bilo, naj vmes pridem na oder,
oblečen v Božička in pozdravim vse
prisotne. Govora nisem imel pripravljenega in zato je bilo potrebno
improvizirati, kar je privedlo do precejšnje treme. Na srečo je ta izginila
v trenutku, ko sem stopil na oder in
tu se je vse začelo. Mislim, da sem
to nastopanje podedoval od mojega
očeta, katerega sem sicer izgubil pri
desetih letih, vendar se ga še vedno
spomnim, da je svoje čase na Rudniku zabaval ljudi kot Dedek Mraz.
Kot Perkmandeljc nastopam v dveh
kostumih oz. igram dva različna
lika; zagorski je svečano oblečen in
uglajen, ker se je že srečal z žalostno
usodo zaprtja rudnika, medtem ko
trboveljski škrat nosi ime Mando
Kolmštuh III in predstavlja bolj nagajivega in zabavljaškega škratka.
Obema pa je skupno to, da sta napolnjena s pristnim zasavskim duhom.
Razlike med Božičkom, Dedkom
Mrazom in Perkmandeljcem so očitne, pa vendar se zdi, da med njimi
vendarle obstajajo podobnosti, kajne?
Vsi so v osnovi dobri ljudje. Malce
lumpasti, vendar vedno pripravljeni
spraviti ljudi v dobro voljo in na takšen način se jih tudi trudim predstaviti občinstvu.
Božičkov nagovor. Foto: osebni arhiv
Ste takoj zatem prevzeli vloge treh
likov, po katerih ste najbolj poznani?
Najprej sem nekaj let nastopal kot
prvi Božiček v Zasavju, leta 1998
pa mi je bilo prvič ponujeno, da
se postavim v kožo Dedka Mraza.
Perkmandeljc je prišel na vrsto šele
leta 2004 ob 200. letnici rudarjenja
v Trbovljah. Lik jamskega škrata, ki
nagaja rudarjem, sem sicer dobro
poznal, toda nikoli mi ni bilo znano,
kako naj bi izgledal vizualno. Šele
takrat sem prvič videl njegovo podobo in po spletu okoliščin me je Turistično društvo Trbovlje prosilo, da bi
igral škrata in od tega danes mineva
že deset let.
Ljudem ste se s podobo nagajivega
Perkmandeljca pošteno vtisnili v
spomin. Kako bi sami opisali doživetje, ko postanete jamski škrat?
Je zahtevno igrati vloge Božička ali
Dedka Mraza?
Kadar je potrebno delati z otroki, je
vedno naporno. Moraš jih animirati in pripraviti do tega, da postanejo
tvoji prijatelji in pri manjših otrocih
zna biti problem, ker so precej nezaupljivi in prestrašeni. Vendar ko ti
to uspe, je zadovoljstvo resnično ogromno. Nasmeh otrok, ki priletijo do
tebe in te močno objamejo, je nekaj,
kar me spravi v jok in to povem čisto
brez sramu. Ravno zato sem v preteklosti velikokrat nastopal zastonj, ker
mi je v prvi vrsti važno predvsem to,
da s svojim obiskom polepšam dan
slehernega otroka.
Se iz vseh teh let nastopanj spomnite kakšne zabavne anekdote?
Enkrat se mi je zgodilo, da mi je med
nastopom nek otrok ponesreči iz glave zbil kučmo Dedka Mraza in lasu-
Frelih kot rudarski škrat Perkmandeljc. Foto: osebni arhiv
ljo. Takrat je v prostoru nenadoma
zavladala grozna tišina, jaz pa sem si
kučmo in lasuljo nadel nazaj na glavo in mirno nadaljeval s predstavo,
kot da se ni nič zgodilo in sčasoma
je na ta spodrsljaj pozabilo tudi samo
občinstvo. Nekaj podobnega se mi je
zgodilo pred kratkim, ko sem nastopal v dvorani, kjer je tik pred mojim
prihodom zmanjkalo elektrike in
je bil ves prostor v temi. Takrat sem
stopil na oder in se pošalil, da se je
jelenček Rudolf ponesreči zaletel v telegrafski stolp in povzročil izpad elektrike, kar je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Včasih pa seveda
tudi sam naredim kakšno lumparijo,
da popestrim program in se npr. na
oder pripeljem s skirojem in povsem
spontano sprašujem nastopajoče razna vprašanja. Imam to srečo, da sem
precej dober improvizator in lahko
še tako slabo ali nepričakovano stvar
obrnem v nekaj dobrega.
Kako pa se Perkmandeljc odzove na
trenutni položaj rudarstva v Zasavju, ki počasi doživlja svoj žalostni
konec z zaprtjem rudnika?
Težko mu je pri srcu. Res je žalostno
gledati, kaj se dogaja z dejavnostjo, ki
je nekoč predstavljala eno najmočnejših gospodarskih panog v državi. Spomnim se, da sem ob rudarski
stavki marca letos kot Perkmandeljc
krenil v rudnik, kjer so zaposleni
stavkali in jim s svojim obiskom izrazil podporo. Moj prihod jih je zelo
razveselil in tudi sam sem bil tik pred
tem, da bi z rudarji kar ostal dol v
jami vse do konca. Šlo je za zelo ganljiv, vendar žalosten prizor. Upam
vsaj, da se bo ohranila rudarska dediščina z namenom, da jo spoznajo
prihodnji rodovi.
Vaše življenje je močno zaznamoval
tudi šport, s katerim ste prepotovali
praktično celo Jugoslavijo. Kako se
spominjate teh dni?
Moj prvi uspeh na športnem področju sega v leto 1978, ko sem bil star 15
let in sodeloval na osnovnošolskem
tekmovanju v metu manjše žogice,
kjer sem s postavljenim novim rekordom tudi zmagal. Kasneje sem vrsto
let treniral rokomet v Trbovljah in
Zagorju, obenem pa me je pot zanesla
tudi na področje atletike, predvsem
met krogle in kopja. Pri slednjem
sem bil tudi trikrat državni prvak, na
kar sem še danes ponosen. Dandanes
sem aktiven predvsem kot sodnik na
rokometnih tekmah, čeprav gre za
precej naporno opravilo.
Naporno v kakšnem smislu?
Na tekmah je s strani navijačev
večkrat prisotna vroča kri in mnogo
energije je usmerjeno v norčevanje iz
sodnikov. Se mi je že zgodilo, da so
me navijači provocirali z žaljivkami
na račun moje postave, vendar je v
tistih trenutkih najbolj pomembno
to, da obdržiš mirne živce. Resda se
zgodi, da včasih samega sebe vprašaš,
če ti je tega res treba, vendar na srečo
še vedno rad sodim na tekmah, to mi
predstavlja prav poseben izziv.
Od leta 1991 ste kot zastopnik zaposleni v firmi Elektro industrijska
montažna dejavnost (EIMD). Katera področja dela v podjetju pokrivate?
V EIMD nas je zaposlenih 11 in smo
vsi po poklicu električarji. Ukvarjamo se predvsem z elektroinštalacijo
od A do Ž. Borba na trgu je danes
resnično težka, ker ljudje večkrat
gledajo bolj na ceno kot kvaliteto storitve, zato v šali rečem, da nas ljudje
pokličejo šele takrat, ko nekdo drug
opravi delo, vendar s slabimi rezultati, kar moram potem mi popravljati.
Trudimo se, da bi bili pri našem delu
korektni in zanesljivi, kar nam je
doslej uspevalo.
Ste se po vseh teh letih nastopanja
že naveličali vlog nagajivih dobrih
mož?
Nikakor. Kot sem že rekel; še pred
začetkom decembra sprejmem odločitev, da bom ta mesec vse svoje
moči usmeril v igranje Dedka Mraza,
Božička ali Perkmandeljca. Včasih
se mi res zgodi, da samega sebe zalotim pri razmišljanju, če imam še dovolj motivacije za to delo, vendar ko
si nadenem škornje na noge, sem že
dobesedno noter v samem liku. Gre
za resnično edinstven občutek. Vse to
pa mi ne bi uspelo brez podpore moje
mame, ki je mnogo prezgodaj izgubila moža in morala sama skrbeti zame.
Največja zahvala gre predvsem njej.
Marjan Frelih razvesljuje ljudi v vlogi Dedka Mraza. Foto: osebni arhiv
Vid Šteh
OGLASNA STRAN
PV
H S
RT P
torek, 30. december 2014
PODJETNO V SVET
PODJETNIŠTVA
Hrastnik
Trbovlje
Radeče
▶ za BREZPOSELNE
iz Hrastnika in
Trbovelj ▶ BREZ
OMEJITEV GLEDE
STAROSTI IN
IZOBRAZBE
ROK ZA ODDAJO VLOG:
KD
AJ
▶ zaposlitev za
4 MESECE ▶
oblikovanje
lastne
podjetniške /
zaposlitvene poti
▶ urejeno delovno
okolje
8. 1. 2015 ob 9.00
Č
VE
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ
v RR centru Hrastnik (Cesta 1. maja 83)
9. 1. 2015 ob 9.00
na Zavodu za zaposlovanje Trbovlje (Ulica 1. junija)
!!
!
R
IL VO A
O JO B
ŽN
I
O
ST
▶ preverjeno
učinkovit
program
PR
16. januar 2015
predvideni začetek dela prve skupine: FEBRUAR 2015
▶ strokovna pomoč
mentorjev
ZA
G
S
8
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
PODJETNIŠTVO pomeni zaupati vase, upati si
uresničiti svoje ideje in izkoristiti priložnosti.
PETRA
03-56-60-504, petra.kovac.smrkolj@rcr-zasavje.si
MIŠO
03-56-60-530, mihael.gornik@rcr-zasavje.si
www.rcr-zasavje.si
PVSP HRT sodi med ukrepe razvojne podpore za območje občin
Hrastnik, Radeče in Trbovlje, ki ga pesti visoka brezposelnost.
Sredstva za njegovo izvajanje zagotavlja Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo.
1804-2014
210 let rudarjenja
RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik
Trg revolucije 12, Trbovlje
obvešča vse zainteresirane kupce, da pričenja s
postopki javne prodaje:
opreme,
materiala,
nepremičnin.
Vse javne objave prodaje in pogoji prodaje v
postopkih zbiranja ponudb bodo objavljene na spletni
strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.:
www.rth.si; javne objave-prodaja.
ČESTITKE IN ZIMSKI JAMATLON
torek, 30. december 2014
9
Spoštovane Hrastničanke in Hrastničani, dragi Zasavčani!
Ob vstopu v novo leto vam želimo veliko zdravja, uspehov,
dobre volje in osebne sreče.
Preživite praznične dni v družbi vaših najbližjih, v prihodnjem letu
pa naj vam bo sreča naklonjena. Stopimo skupaj in spoštujmo drug
drugega. Z razumom in pozitivno energijo nam bo uspelo premagati vse
težave, ki so pred nami.
Občina Hrastnik in župan Miran Jerič vam želijo srečno novo leto 2015.
Naj želje prebudijo vse dobro v nas,
da z upanjem stopimo v novoletni čas.
Naj se odprejo dlani,
da razvedrijo vse ljudi.
Vse dobro in lepo v letu
2015 vam želi
Agnes Kumlanc s.p.
Masaže in animacijski program za otroke
gsm: 041-225-566 | agnes.kumlanc@gmail.com
Na zimskem Jamatlonu 6. decembra 2014 je sodelovalo 79 ekip – 237
udeležencev.
Denis Šketako, Jaroslav Kovačič,
Gregor Sikošek (Jama borci), Peter Kauzer, Luka Božič, Sašo Taljat
(Slovenija elite team), Aleš Venko,
Miran Jerič, Vinko Žagar (občina Hrastnik), Rasim Ahmetović,
Alenka Bratušek, Jernej Pavlič (Zavezništvo), Mitja Tori, Martin Tori,
Niko Tori (Bratje Tori), Irena Planinšek, Matej Plevčak, Matija Brodar
(MucArt), Barbara Deželak, Sabina Potrbin, Mojca Prelogar (Vesele
huntarce), Goran Kozole, Karmen
Kovačič, Urša Kmetec (Krtki), Matija Vidmar, Blaž Černuta, Sašo Prislan
(The Thunder Down Under), Rok
Šintler, Dejan Pavlovič, Dušan Dolinšek (A.T.S.), Irena Orožen, Sašo
Knez, Aljoša Vozel (Frendi), Klemen
Matko, David Novak, Roman Ožir
(Vojaki), Lara Hodej, Maša Stanič,
Maja Lindič (Taprave knapouke),
Danijela Gerjol, Anja Paš, Manca
Drnovšek (Donfarce), Ana Grum,
Ana Grobelnik, Branka Mavri (Don-
farce2), Tomas Koželj, Damir Kitak, Aljoša Grobeljnik (KT Team),
Sara Planinc, Gregor Petelin, Ervin
Planinc (3P), Iztok Naglič, Samo
rozman, Nejc Pavlič (popolni tujci),
Gregor Lenarčič, Urška Domadenik,
Vida domadenik (stari, mladi imejmo se radi ali (S.M.I.S.R)), Rok Fabijan, Manuel Podmenik, Staš Jevševar (Dva trbouca in Čečen), Tina
Centa, Nataša Borštnar, Matjaž Hribar (Mišice), Damjan Šolman, Mojca
Šolman, Tamara Srebot (Kt Team2),
Matej Topovšek, Maja Omladič,
Nataša Omladič (Kt Team3), Uroš
Požar, Vojko Požar, Erika Rožnik
(Trio porkodijo), Donovan Skubic,
Sašo Taškar, Tilen Kozamernik (Via
ofenziva), Mitja Rak, Mateja Baš,
Anton Potočnik (vaška runda 2),
Sašo Benetek, David Kreinz, Klavdija Potočnik (Hribolazec), Primož
Potočnik, Lovro Potočnik, Gregor
Razpotnik (vaška runda), Anja Višnikar, Maja Višnikar, Istok Lenarčič
(cmočki), Tomaž Muhič, Blaž Kešnar, Boštjan Petek (bunkuc prtija),
Mojca Seručnik, Nedeljko Tkalec,
Mitja Zakonšek (jamski hroščki),
Urban Stopinšek, Marko Zaletel, Tadej Tomšič (Ognjeni fantje), Marko
Holešek, Jani Hrovat, Robi Peklar
(Holi, Janč & Peklezi), Primož Pajnkihar, Nejc Plahuta, Andrej Žilnik
(Krti), Alojz Rozman, Damjan Glogovšek, Mitja jeršin (PGD Hrastnik
mesto), Vid Trebše, Marjan Vilhar,
Primož Vilhar (Jamarji), Matej
Branda, Tomo Podlesnik, Matija Feguš (Žejn “pa lačn”), Maja Strnad
Cestar, Nataša Medvešek, Mateja
Čatak (Medis1), Denis Vidic, Urška
Pintar, Bojan Cestar (Medis2), Igor
Bizjak, Damjan Štritof, Janez Jarc
(Kobilca), Matjaž Manfredo, Marko
Barlič, Milenko Prcaš (3M), Tamara
Gregorčič, Domen Hrovat, Tilen Kovač (DaTeKap), Urban Krevl, Tadej
Zupan, Matjaž Kostanjšek (Ognjeni
fantje 2), Ivo Muhič, Boštjan Muhič, Andrej Fijačko (Sfukana lupata,
zmahan krmp in skrhana kroca),
Luka Zupan, Žiga Kovačič, Jernej
Levičar (Južni Vjetar), Ana Butara,
Alex Udovc, Gašper Stanisa (Potica),
Špela Princ, Tjaša Šink, Gašper Princ
(Fjrbci), Branka Zupančič Flisek,
Branka Kovačič, Tjaša Lavbič (Srečno), Mojca Vidmar Šinkovec, Špela
Sedej, Majda Berčič (Zjale), Nejc Likar, Peter Grlica, Matej Orbanič (Od
Kidriča sosedi, pa ud brata prjatli.
Prešernih 19.), Ana Pahor, Lucija
Avguštin, Klemen Čepar (3rouke),
Tanja Podržaj, Mateja Podržaj, Brigita Podržaj (Zmajevke), Urh Kovačič, Silvija Gregorčič, Kaja Štojs (Kus
Kus), Miha Flisek, Rok Drnovšek,
Mojca Juteršek (rdeče radirke), Miha
Lavrinec, Alberto Esquiva Vidal, Tadej Rifel (Bienes importados), Ivan
Zdolšek, Martin Gornjec (Vztrajniki), Danilo Petrovič, Žan Urankar,
Nevenka Likar (Gorski krti), Dejan
Taškar, Robert Vogel, Mitja Veteršek
(Marš na Čel), Maja Volk, Sandra
Flisek, Gorazd Suhadolnik (ekipa
Finance), Uroš Rok Drnovšek, Zlatko Suzić, Sašo Celarc (Bron), Ervin
Grošelj, Rudi Južina, Miloš Kukovec
(Grovez vezenje), Andrej Škrabar,
Jure Sluga, Miha Brvar (All stars Zasavje), Maja Rozman, Anžej Sticher,
Kristjan Rihter (Jejži), Miran Čepin,
Marko Kopitar, Marko Zabukovnik
(M&M&M), Urška Končar, Damjan
Končar, Katja Hedžek (Krtek a giroskop), Gorazd Jurkovič (Krtek a
kamaradi), Tomaž Kovačič, Gregor Ferk, Tibor Orač (Tenis), Rajko Klančišar, Vlado Dolničar, Tim
Klančišar (Lblanski Perkmandlci),
Adam Vran, Matej Kerin, Polona
Senčar (Masleni), Borut Jamšek,
Nino Alauf, Uroš Celestina (Eisernes
Kreuz), Jernej Vrtek, Lino Šalamon,
Patrick Wedra (3 skratje), Primož
Lapi, Helena Orožen, Maja Lindič
(DURHCUG), Klemen Javšovec,
Anže Javšovec, Nejc Legat (Dream
team bisterca), Urška Škrabec, Sandra Zemljak, Kim Fajdiga (Mačke),
Damjan Zupančič , Mitja Ocepek,
Aleš Ocepek (Martin Krpan), Martin Gradišek, Klemen Trček, Andrej
Mehle (Črne mambe), Blaž Špec,
Jaka Bizjak, Mihael Lukanocvič
(Hitri in žejni), Davor Čikič, Petra
Jerman, Rok Drobnak (Leteči puži),
Blaž Smolnikar, Jan Pinter, Jože Čuk
(AKS).
10 REPORTAŽA
torek, 30. december 2014
KT team: »Proga je bila seksi«
Zimski jamatlon - izjave ekip
Zimski jamatlon je še vedno tema marsikaterega pogovora. Predvsem se ga radi spominjajo
tisti, ki so se udeležili adrenalinske preizkušnje pod zemljo. Tokrat objavljamo več fotografij
in izjav udeležencev, ki smo jih posneli takoj po prihodu iz jame.
Ekipa Jama borci (Denis Šketako,
Jaroslav Kovačič in Gregor Sikošek)
»Proga se je izkazala za zanimivo
preizkušnjo. Naporna, malce blatna,
vendar super narejena. Najtežji del je
bil pri rovih, kjer moraš samo teči in
popolnoma nič drugega. No, ne smemo pa pozabiti tudi na končni klanec, vendar možgani tega napora še
niso registrirali (smeh). Je pa bila preizkušnja bistveno težja kot na prvem
Jamatlonu.«
Ekipa Občina Hrastnik (Miran Jerič, Aleš Venko in Vinko Žagar)
»Proga je bila fantastična. V primerjavi s knapovskim delom je bila preizkušnja nekoliko lažja, vendar še vedno naporna. Udeležili se bomo tudi
naslednjega Jamatlona, saj menimo,
da dogodek pomembno prispeva k
ohranitvi knapovske tradicije. V prihodnosti pa upamo, da bi dogodek
postal celo mednaroden. Pustimo se
presenetiti.«
Ekipa Slovenija Elite Team (Peter Kauzer, Sašo Taljat in Luka Božič)
»Sama preizkušnja ni bila niti enostavna, niti zahtevna. Zdi se nam, da nam je
proga predstavljala ravno pravšnji izziv, z njo smo bili zelo zadovoljni. Največjo oviro nam je predstavljal tek ob ceveh, drugih težav pa ni bilo. Prvo, na kar
smo pomislili ob prihodu iz jame, je bilo samo to, kdaj bo naslednji Jamatlon
(smeh).«
Ekipa Zavezništvo (Alenka Bratušek, Rasim Ahmetović in Jernej Pavlič)
»Že ob stavki rudarjev marca letos sem pokazala svoj spoštljiv odnos do rudarske tradicije, zato sem se tega dogodka tudi udeležila. Sama proga je bila
dokaj zahtevna, vendar je predstavljala zanimivo izkušnjo. Če se bom udeležila naslednjega Jamatlona, še ne morem reči, ker bom šla naprej domov spočit
(smeh).«
Ekipa KT Team (Damir Kitak,
Aljoša Grobeljnik in Tomaš Koželj)
»Proga je bila po svoje seksi, ker smo
bili med tekom ves čas v ženski družbi. Vseeno pa zaradi zahtevnosti ni
za vsakogar in zna biti kar naporna,
če nisi nanjo pripravljen. Je pa res,
da smo pričakovali nekoliko daljšo
progo, mogoče bi v prihodnje tekli iz Trbovlje v Hrastnik, nato pa še
nazaj (smeh), da bi vse skupaj trajalo
tri ure.«
Ekipa Frendi (Aljoša Vozel, Irena Orožen in Sašo Knez)
»Dogodka smo se udeležili zato, ker kaj takšnega prej še nismo izkusili, obenem pa smo želeli na edinstven način izkusiti tek iz Trbovelj v Hrastnik. Upamo, da bo Jamatlon postal tradicionalen, ker bi radi sodelovali na njem tudi v
prihodnje.«
Organizatorja
Zimskega jamatlona:
Zasavski tednik in
Rudnik Trbovlje-Hrastnik
Ekipa Vesele Huntarce (Barbara Deželak, Mojca Prelogar in Sabina Potrbin)
»Sicer smo tu že drugič, tako da nam je bil teren že malce znan, čeprav je bilo
za popestritev postavljenih nekaj novih ovir. Ker smo vse iz Trbovelj, smo se
dogodka udeležile tudi iz spoštovanja do rudarske tradicije, katero smo Zasavčani zaradi katastrofalnega stanja regije žal v zadnjih letih nekoliko zanemarili. Menimo, da takšni dogodki kot je Jamatlon pomembno prispevajo k
obujanju zasavskega turizma in ohranjanju že omenjene dediščine.«
Zimski jamatlon Winter
Edition so omogočili
Spekter Trbovlje, Dewesoft
Trbovlje, MOL Slovenija,
Občina Hrastnik, Občina
Trbovlje, Pivovarna Laško,
Integral Zagorje, K-M@
RK Hrastnik, 3D-sign
Trbovlje, As design Andraž
Sajovic s.p. Zagorje ob Savi,
Hilstrajk Matic Hribar s.p.
Hrastnik, Oberč Zagorje
Tekst in foto: Vid Šteh
Ekipa Leteči puži (Petra Jerman, Rok Drobnak in Davor Čikič)
»Prihajamo iz Kopra in smo na Jamatlonu prvič. Glede na to, da nas Zasavci
pridete večkrat pogledat na obalo, smo si rekli, da zdaj naredimo ravno obratno in mi obiščemo vas. Čeprav smo puži (polži), smo hiške tokrat pustili
doma in bili zato nekoliko hitrejši (smeh). Priznati pa moramo, da smo pričakovali nekoliko bolj adrenalinsko progo, zato si v prihodnje želim malce več
izzivalnih ovir.«
REPORTAŽA 11
torek, 30. december 2014
Najstarejši, najbolj oddaljen, naj ime
ekipe, najbolj simpatična, herc šafla,
kumaratke, naj prestrašena, naj Katja…
Na Zimskem jamatlonu smo podelili tudi nekaj priznanj
udeležencem, ki so se tako ali drugače izkazali. Priznanja so
bolj hudomušne narave, tako so jih sprejeli tudi dobitniki.
Najbolj izviren naslov ekipe
Sfukana lupata, zmahan krmp in skrhana kroca (Ivo Muhič, Boštjan Muhič, Andrej Fijačko)
Upamo, da ne potrebujete prevoda
naslova ekipe. Zapisali smo ga tako,
kot so ga tekmovalci… in malo rdečico imamo sedajle na obrazu. Ob prejemu priznanja so celo povedali, kdo
je kdo, ampak si nismo zapomnili.
Najbolj simpatična udeleženka
Polona Senčar (ekipa Masleni)
Izbral jo je Perkmandeljc, pritožb ne
sprejemamo.
Najstarejša udeleženka
Vida Domadenik (ekipa Mladi, stari, imejmo se radi skupaj z Gregorjem Lenarčiče, in Urško Domadenik)
»Naši pradedje in dedje so bili rudarji in že od nekdaj smo si želeli izkusiti vsaj
del življenja v jami, zato je bila tole res odličen dogodek, še posebej, ker smo
vsi malce zanemarili rudarsko tradicijo. Jamatlon se mora ohraniti, v njem je
ogromno potenciala. Upamo, da se ga bodo udeležili tako mladi kot stari, saj
se moramo imeti vsi radi (smeh),« so dejali po prihodu na cilj.
Najboljše kumaratke (najbolj tovariška ekipa)
Donfarce in Donfarce 2 (Danijela Gerjol, Anja Paš, Manca Drnovšek, Ana
Grum, Ana Grobelnik in Branka Mavri)
Punce so preizkušnjo premagale v šest. Po prihodu iz jame so povedale: »Me
smo knapovske punce, zato smo tu že drugič. Proga je bila zahtevna, vendar
fantastična, še boljša kot prvič. Jamatlon sicer dojemamo kot edinstven dogodek z jasnim sporočilom, da nam v Zasavju lahko vzamejo vse, samo rudnika
pa nikoli.«
Priznanje za najboljšega organizatorja
Katja Markovič (ekipa Jamatlončki)
Katja je prejela priznanje iz rok direktorja RTH Bojana Jelena zaradi
izjemno dobro opravljenega dela pri
organizaciji prireditve. Vse je štimalo
predvsem zaradi nje.
Herc šafla (najbolj srčna ekipa)
Mačke (Urška Škrabec, Sandra Zemljak, Kim Fajdiga)
Z zašiljenimi ušesi in repi so iz jame
pregnale tudi jamske podgane.
Perkmandeljčevo priznanje za najbolj prestrašenega udeleženca
Urška Končar (Krtek a giroskop)
Urška si je prislužila priznanje s prijetnim nasmeškom. Ja, to je verjetno
prepričalo Perkmandeljca, da jo je
hotel objeti in še enkrat videti bolj na
blizu.
Udeleženec iz najbolj oddaljenega kraja
Alberto Esquiva Vidal (Bienes Importados)
Žal nam je Alberto, ki je na izmenjavi v Mladinskem centru Hrastnik, prehitro
zbežal in je dobil priznanje naknadno, mi pa smo ostali brez njegove fotografije v bojni opremi. Na Jamatlon pa je prišel iz več kot dva tisoč kilometrov
oddaljene Španije.
Vse foto: Miha Biruš
12 KULTURA
torek, 30. december 2014
Kulturni sprehod skozi leto 2014
Župane smo v Sloveniji volili jeseni, a že na začetku leta smo
lahko v literarni uspešnici Županski kandidat Gams uživali v pripravi, mešanju in okušanju predvolilnega golaža. Če
smo seveda prebrali roman pisatelja Romana Rozine, za katerega je prejel nagrado Mladinske knjige Modra ptica.
Zagorjani so slavili ponovno, ko je na
natečaju za napitnico in poskočnico v
oddaji Raketa zmagala Lepa točajka v
izvedbi Pihalnega orkestra Svea pod
vodstvom Petra Kudra. Pod zmagovalno skladbo so se podpisali avtorji
Matic Jere, Sandi Ritter in Klemen
Benko.
ko Drobne, zadnjo soboto v avgustu
pripravili Grajske štorije. Te potekajo bienalno, letos so bile devete zapovrstjo.
Oktobra je svojo življenjsko pot sklenil Edvard Eberl, bivši dirigent Pihalnega orkestra Svea, ki je dirigentsko palico vihtel skoraj trideset let. Z
Trio Susak na Festivalu Ursus. Foto: arhiv festivala
Potočan je tudi gonilna sila enega
največjih zasavskih kulturnih dogodkov, festivala Rdeči revirji, ki le
maja dodobra pretresel kulturno in
siceršnjo sceno v vseh treh revirskih
občinah. Odvili so se številni plesni,
filmski, glasbeni, gledališki in drugi
kulturni dogodki visoke umetniške
vrednosti.
Roman Rozina je postal lastnik modre ptice. Foto Lovro Rozina
Morda se bo Lepa točajka prijela
tako, kot se je Bela snežinka, legendarna skladba hrastniškega ansambla Veter, ki je letos proslavil 40 let
svojega delovanja.
Ženska vokalna skupina Iris ima
krajšo zgodovino, a zato nič manj
elana. Pevke, ki jih vodi Irena Hudi,
so junija navdušile občinstvo v Valvazorjevi kapeli na Medijskem gradu
s koncertom Grajski večer zimzelenčkov.
orkestrom je dosegel velike rezultate,
bil je utemeljitelj moderne glasbe za
pihalne orkestre in častni občan občine Zagorje ob Savi.
Speculum Artium 2014 je festival, ki
na svojevrsten način združuje umetnost in znanost. Skupaj s priznanimi
umetniki in znanstveniki iz Slovenije
in tujine ga organizira Delavski dom
Trbovlje. Letošnji, šesti, je odstiral
pogled v jutrišnji svet, na njem pa je
Sir James Galway na Festivalu flavtistov. Foto: arhiv Festivala flavtistov Slovenije
občinstvo najbolj osupnil in navdušil
humanoidni robot ASIMO, ki je izjemno verodostojno imitiral človeške
gibe in vedenje.
Slikar in ilustrator Jože Ovnik je v
Trbovljah pripravil razstavo karikiranih portretov domačih in tujih
znanih oseb pod naslovom Kariportret.
Kolinearnost pa je naslov razstave, s
katero sta navdušila Mitja Ličar in
Tilen Sotler. Oba sta člana Foto kluba Hrastnik, ki ga vodi Vinko Žagar.
Poleg literature, glasbe, gledališča,
slikanja in fotografije, smo bili Zasavci v letu 2014 deležni tudi plesa.
Za orientalskega so poskrbele članice
trboveljske skupine orientalskih plesov Al Saiph ob svoji deseti obletnici
delovanja.
Zimzelena je tudi že slikarska kolonija Izlake Zagorje, ki poteka od leta
1964 in vsako leto julija gosti domače
in tuje slikarje. Letošnja se je od preteklih razlikovala po tem, da je na
njej ustvarjal tudi stripar.
Med dolgoletnimi dogodki v Zasavju
je tudi citrarski na Kopitniku z naslovom Popoldne ob citrah. Letos so ga
pripravili že štiriindvajsetič. Na njem
je nastopilo 26 glasbenikov, med njimi udeleženka oddaje Slovenija ima
talent Tanja Lončar, vse pa je spet
vešče vodil Peter Napret.
V Gamberku so člani prosvetnega
društva Čemšenik, ki ga vodi Mar-
Marko Brdnik razkrivata dve plati
iste teme, človekovega gibanja in mirovanja.
Rdeči revirji iz vsega sveta. Foto: Fanči Moljk
Hrastničan Branko Potočan, gibalec
svetovnega formata, pa je v stari mestni elektrarni v Ljubljani decembra
pripravil premierno plesno prireditev
Solo za dva (Tudi počasi se daleč pride, kaj šele, če bi stekli). V njej plesalec Branko Potočan in glasbenik
Zasavje so umetniki in organizatorji razveselili letos še z bolj ali manj
tradicionalnimi prireditvami. V Zagorju so nadaljevali s serijo odličnih
jazzovskih koncertov v okviru Jazzagorja in z Valvasorjevimi večeri
z odličnimi klasičnimi koncerti. V
Trbovljah so pripravili konec junija tridnevno prireditev Domfrca z
vrsto koncertov na različnih odrih
in pestro izbiro drugih prireditev za
široko paleto obiskovalcev. Maja je na
desetem festivalu flavtistov Slovenije,
katerega gonilna sila je Matej Zupan,
s koncertom počastil eden najboljših
flavtistov sveta sir James Galway. Na
Medvedovini na Podkumu so poleti
pripravili mednarodni festival klasične glasbe Ursus, v Hrastniku pa
junija Festival hrastniške knjižnice,
rdeča nit pa je bila to leto športna dejavnost v občini.
Naj nas vsi kulturniški in umetniški uspehi letošnjega leta ter seveda
njihova sporočilnost navdihujejo, da
bomo v prihodnjem letu tudi sami
aktivni v gibanju, ustvarjanju in poustvarjanju. Srečno.
Letos je energetsko in funkcionalno
prenovo doživel kulturni dom v Kisovcu. V njem delujejo člani medgeneracijske sekcije Mavrica, likovne
sekcije Liki, lutkovne sekcije Luki,
sekcije ročnih del Roki in glasbena
skupina Koala Voice.
Asimo in ekipa Delavskega doma Trbovlje. Foto: Robert Ahlin
Jubilejnih 50 let je obeležilo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje s številnimi dogodki, ki se bodo zvrstili
do junija 2015. Novembra je gledališče navdušilo s ponovno uprizoritvijo drame Jeklene magnolije, ki jo
je režirala Nanda Guček, in sicer na
domačem odru in na 27. Čufarjevih
dnevih na Jesenicah.
Jeklene magnolije iz Trbovelj. Foto: Lovro Rozina
Tatjana Polanc Kolander
ŠPORT 13
torek, 30. december 2014
Športno leto 2014
Letošnje leto je bilo zelo športno obarvano. Slovenski športniki in ekipe so dosegale vrhunske rezultate in našo malo, a
raznoliko državo zopet postavile na zemljevid prvakov oziroma širile glas naših uspehov v vse kotičke sveta. Slovenski narod ima razvit tako ekipni kot individualni šport in
vseskozi postajamo boljši. Letos so tako nogometaši NK Maribor prišli v elitno ligo prvakov, košarkarji so na svetovne
prvenstvu v Španiji klonili komaj v četrtfinalu proti favorizirani ekipi ZDA, ki je kasneje postala prvak, naši hokejisti
pa so se udeležili prvih olimpijskih iger, kjer so takoj postali
ljubljenci občinstva in kljub slovesu v četrt finalu postali
junaki naše deželice. Da ne govorimo o osmih olimpijskih
kolajnah v Sočiju in dveh olimpijskih naslovih Tine Maze.
Tudi zasavski športniki so v letu
2014 dosegali zavidljive uspehe. Med
drugim smo držali pesti za reprezentantko v smučarskih skokih na olimpijskih igrah v Sočiju. Našo regijo je
zastopala Katja Požun iz Zagorja, ki
je dosegla 11. mesto na posamezni
tekmi. Požunova je letos postala tudi
državna prvakinja v Planici, v svetovnem pokalu 2013/2014 pa je zasedla 12. mesto, z najboljšo uvrstitvijo v Oslu, kjer je stala na stopničkah
Zasavska olimpijka Katja Požun. Foto:
arhiv ZT
kot druga. Tudi Anja Javoršek iz SK
Zagorje, sicer Kisovčanka je letos pokazala željo in motivacijo po preboju
v A žensko skakalno reprezentanco,
saj je nanizala kar nekaj lepih uspehov. V skokih pa je potrebno omeniti še Andraža in Manjo Pograjc ter
očeta Zvonka, ki vsako leto žanjejo
uspehe v celinskem pokalu. Zvonko
pa uspešno trenira odlične skakalce
in skakalk na kisovških skakalnicah.
Od skakalnic se je pred leti poslovil
še en nadobudni Kisovčan Primož
Roglič, ki si je našel nov šport. Sedel
je na kolo in kmalu postal zelo zanimiv tekmovalec, tako ga je v profesionalno ekipo povabila ekipa Adria
Mobile. V letošnjem letu je dokazal,
da podpis pogodbe ni bil naključje,
saj je zmagal na 7. dirki Hrvaška
– Slovenija z zaključkom v Novem
mestu, dobil etapo v Azerbajdžanu, v
decembru pa odlično formo pokazal
v Katarju, kjer je na prologu dosegel
3. mesto na zadnji etapi je bil drugi,
njegova ekipa pa je bila najboljša na
dirki.
Hrastničani so že leta ponosni na
svojega svetovnega asa Petra Kauzerja, ki vedno posega po najvišjih
mestih v slalomu na divjih vodah z
njegovim kajakom. Letos je bila zanj
sam vrh tega športa. Vsi pa se že veselimo novih uspehov naših bork in
borcev.
To sezono so bili uspešni tudi šahisti
ŠD Zagorje, saj so se uvrstili v prvo
ligo, kjer bodo drugo leto poskušali,
kar se da najbolje predstavljati svoj
klub.
Spomnimo še na uspešne trboveljske
plavalce, hrastniške namizno teniške
igralce in strelce, trboveljske atlete in
plesalke ter plesalcev v vseh treh zasavskih občinah.
Odličen kolesar Miha Halzer. Foto:
arhiv ZT
sezona zaradi poškodbe rame kratka,
a Pero, kot ga kličejo kolegi in navijači, se ne da. Vsi upamo na njegovo
vrnitev med najboljše naslednjo leto,
ko ne je na sporedu svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah.
V Zasavju imamo tudi odlične ekstremne športnike. Poleg vzpenjajočega trboveljskega triatlonca Domna
Dornika je tu že uveljavljen Denis
Šketako iz Hrastnika. Šketako, sicer
študent Ekonomske fakultete v Ljubljani, je letos pokazal veliko mero
vzdržljivosti, saj je na tekmovanju
Iron Man v Celovcu dosegel zelo
dobro 24. mesto, v Budimpešti je bil
le mesto slabši. Njegov cilj še vedno
ostajajo stopničke na tekmovanju
Iron Man. Izjemno uspešen je tudi
kolesar Miha Halzer, ki sodi v svetovno špico v disciplini eliminator.
Klubi borilnih veščin: Karate klub
Trbovlje, Karate klub Hrastnik, pa
Pon Do Kwan Zagorje in Pon Do
Kwan Izlake so že stalnica v našem
tedniku. Tudi letos so borci in borke
domov prinesli ogromno nagrad in
naslovov in tako na domači kot mednarodni sceni dokazali, da spadajo v
V Zasavju imamo poleg odličnih individualnih športnikov tudi odlične
predstavnike v moštvenih športih.
Letošnje leto so zaznamovali tako
nogometaši kot rokometašice/rokometaši. Nogomet se v Zagorju in
Trbovljah zopet prebuja in dosega
rekordne obiske, predvsem na medsebojnih derbijih. A zasavski derbi bi
se lahko že z novo sezono končal, saj
NK Zagorje letos igra odlično in po
jesenskem delu sezone drži visoko
četrto mesto s točko razlike do drugouvrščenih in 5 točk zaostanka za
vodilno kranjsko Zarico. NK Rudar
Trbovlje pa zaseda prav tako odlično
5. mesto, a za večnimi rivali zaostajajo krepkih 7 točk. A pomladanski del
sezone oba kluba še čaka, prav tako
ju čaka povratna tekma v Zagorju. Jesenski derbi je pripadel domačinom
iz Trbovelj. Torej sezona je še dolga
in mi bomo v pričakovanju čakali na
razplet.
O rokometašicah smo letos že pisali,
saj so svojo pot v evropskih tekmovanjih po neugodnem žrebu zaključile
že novembra, a letošnje leto je bilo
za njim vseeno zelo uspešno. V 1. A
ženski ligi so zopet osvojile 2. mesto, s tem so si priborile možnost nastopanja v evropskem pokalu. Novo
sezono so letos dobro otvorile saj se
na zimski premor odpravljajo kot
drugouvrščene v ligi z le enim porazom. Decembra pa bile udeleženke
mednarodnega turnirja v Švici in domov prišle kot tretje. Ko govorimo o
rokometu velja omenitiše moški rokometni klub iz Dola pri Hrastniku,
ki v 1. B moški ligi trenutno zaseda
4. mesto, uspelo pa se jim je uvrstiti
med štiri najboljše ekipe v državnem
pokalu. Hrastniški košarkarji še naprej uspešno tekmujejo v 1. B slovenski
košarkarski ligi, kegljači Sineta pa v
prvi kegljaški ligi.
Leto 2014 je bilo torej za Slovenijo
in Zasavje izjemno uspešno športno
leto, upamo in verjamemo, da bodo
naši športniki bodisi v individualnih bodisi v moštvenih športih v letu
2015 dosegli še boljše in vidnejše rezultate. Pri tem pa bodo imeli absolutno podporo svojih someščanov in
someščank, ki se bodo veselili prav
vsakega njihovega dosežka.
Kristjan Pavlič
Najprej skakalec, sedaj odličen kolesar
Primož Roglič. Foto: arhiv ZT
Dolski rokometaši na »final four«
Večer 17. decembra v dvorani Dolanka je bil prav gotovo
večer za zgodovino. Zmaga domačih rokometašev RK Dol
TKI Hrastnik v četrtfinalu pokalnega tekmovanja bo fantom
omogočil udeležbo na »final four« turnirju skupaj s slovenskimi rokometnimi velikani: RK Celje Pivovarna Laško, RK
Gorenje Velenje in RK Koper.
Dolani so očitno pravi specialisti za
pokalno tekmovanje. Že lani so bili
na pragu finalnega turnirja, ko so
imeli zmago proti prvoligašu Trebnjemu že v roki, pa so jo tudi zaradi
strahospoštovanja sodniške dvojice
do prvoligaša, izgubili v zadnji minuti. Tokrat priložnosti niso izpustili iz
rok. Že v prvem polčasu proti ekipi
Črnomlja so z odlično igro v obrambi in učinkovitim napadom povedli,
zaključili polčas s 16 : 10, konec tekme pa so pričakali z nasmehi na obrazu ob stoječih ovacijah polne dvorane in zmago 37 : 25.
Dolanka je bila na zgodovinski tekmi
povsem polna. Dolane je vzpodbujalo 500 gledalcev, ki so z bučnim navijanjem poskrbeli za odlično vzdušje.
Poleg igralcev, trenerja Aleša Filipčiča in vodstva kluba so bili tudi
mnogi na tribuni udeleženi pri zgo-
dovinskem uspehu kluba. Trideset
let trdega dela in sanj je bilo vpetih
v ta uspeh. Zato ni čudno, da so bile
zadnje minute, ko so gledalci stoje in
z aplavzom spremljali zaključek tekme, orošene tudi oči.
V tej sezoni so rokometaši dolskega kluba na tekmah, ki so bile pomembne, odigrali odlično. In tako je
bilo tudi tokrat. Vratar Primož Cenkar je odigral eno najboljših tekem v
svoji karieri, zbral je neverjetnih 22
obramb. Ob koncu tekme je mladi,
16-letni Žiga Seme, slovenski kadetski reprezentant, poskrbel za nove
ovacije z dvema obrambama. V obrambi sta osrednji blok tvorila Janez
Guček in Gregor Klepej, ki je kljub
temu, da so ga v napadu vso tekmo
tesno krili, dodal dva zadetka in prislužil nekaj izključitev nasprotnikov
ter sedemmetrovk. Mrežo so tresli
Amal Ajdari z devetimi zadetki, Domen Hribšek s sedmimi ter Jasmin
Ramič in Aljaž Zore s po petimi. Z
zvitimi streli in tremi zadetki sta se
izkazala tudi Kristjan Bauerheim in
David Jakopič. Fantje so garali v ob-
rambi, proti koncu tekme pa so se veselili golov še Tomaž Ribič, Rok Pintar in Jernej Moljk. Trener Filipčič je
ob koncu dal priložnost, da so okusili
spektakel, tudi mlajšim igralcem.
Pred tekmo je v dvorani potekala
Ekipa RK Dol TKI Hrastnik, ki je dosegla zgodovinski uspeh. Foto: Anja Bajda
klubska slovesnost Botrovanje, na
katerem so mladi rokometaši dobili
svoje botre, drese s svojim imenom in
s tem tudi uradno postali tudi člani
rokometnega kluba.
Marko Planinc
14 NOVOLETNA VOŠČILA
torek, 30. december 2014
SREČNO 2015
ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
Želimo
vam
medene
in sladke
praznične
dni
Vse kar upate naj se vam
Naj vam v letu 2015 sije sonce
za vaše zdravje in boljše počutje.
Naj sije sonce
na balkone, terase in gredice,
da čim lepše uspevale
bodo vaše cvetlice.
Tanja Kandolf Žekar s.p.
(domača obrt in čebelji izdelki)
Turistično društvo Hrastnik
041 472 678
Je čas za tople domove,
za prisrčna voščila in
pisana darila.
Je čas za nove korake,
svetlo prihodnost,
katero si lahko zgradite
in prenovite z nami!
GIB ROK BLAŽKO S.P.
Draga 3, 1430 Hrastnik
rokblazko@gmail.com
041-507-327
izpolni,vse kar iščete naj se vam
odkrije,vse kar v srcu čutite, naj
se vam v srečo zlije.
Želimo vam, da vas leto 2015
obdari s številnimi lepimi trenutki,
obilico zdravja, uspeha in
osebnega zadovoljstva.
Zlatarstvo Mešiček
že od leta 1980
Delovni čas:
ponedeljek - petek: 8 - 12 in 16 - 19
sobota: 8 - 12
tel:(03) 563 01 59 e-pošta: zlatarstvo.mesicek@gmail.com
Bartec Varnost s svojimi komponentami in sistemi ščiti
ljudi, okolje, stroje in naprave. V našem podjetju se
ukvarjamo z razvojem in proizvodnjo protieksplozijsko
zaščitenih električnih naprav.
Cesta 9. avgusta 59, 1410 Zagorje ob Savi; (0)3 56 64 366
info@bartec-varnost.si; http://www.bartec-varnost.si
ŽIVLJENJE 15
torek, 30. december 2014
Aforizmi
Človek pokaže svoje pravo lice v treh
primerih: v besu, bogastvu in v pijanem stanju.
Lokalne volitve so mimo in je vse - po
starem.
Ubogi naši zgodovinarji, zdaj jim že
vsak pisun razkriva vedno nova kraljestva.
Izumili so cigarete brez nikotina, kavo
brez kofeina, avione brez pilotov, ampak nikakor ne morejo sestaviti vlade
brez idiotov.
Končno imamo krivca za vse zablode v Zasavju. To je moj bratranec
Perkmandeljc.
Pa srečno v letu 2015 vam želi
Kaj skuhati za silvestrovo
Velja do 15. 1. 2015
Z U
J
N M P U O Z A
9
5
4
3
8
2
1
7
5
9
3
6
2
4
6
8
9
1
7
6
7
9
1
4
8
3
2
5
2
1
5
4
7
3
9
6
8
3
9
8
6
2
5
1
7
4
7
6
4
8
1
9
5
3
2
8
2
6
3
5
1
7
4
9
5
7
2
6
4
8
1
3
R
1
4
3
9
8
7
2
5
6
U
P N O M
Z
J
N
P
R
A
R N A M P
J
J
J
5
M
U A Z
6
A
O
7
P
2
R N Z
8
3
J
8
M
O Z N M A
1
Z
J
7
Z
N
R U
O
2
4
R
A O M P U
M
3
5
O
J
1
J
P N A M R O U
9
Z
Z
U
U
R A
1
J
R A U P N
5
Delovni čas:
ponedeljek - petek: 8 - 12 in 16 - 19 | sobota: 8 - 12
tel:(03) 563 01 59
A
J
9
N
Ob predložitvi kupona 10% popust
na srebrni nakit.
N U M P O Z
6
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v
Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo,
omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €)
objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri
urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek,
masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn?
Potem je Zasavski tednik pravi naslov za
vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za
kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na
elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak
delavnik od 9. do 14. ure).
J
2
7
4
Marija Razpotnik
Popust, da te kap
M Z O
4
Ocvrte olive s tatarsko omako
izkoščičene zelene olive
moka, jajca, drobtine
Olive paniramo po dunajsko in jih v
vročem olju ocvremo. Omako pripravimo tako, da majonezi dodamo
sesekljane kumarice, peteršilj, čebulo
ali šalotko, v trdo kuhano jajce, gorčico in poper.
Želim vam nalezljive pozitivne
energije in srečo v letu 2015 Novoletni godoku
Sudoku 16
1
žemo z jajcem v katerega smo vlili
malo mleka. Listnato testo prodajajo
v trgovinah že razvaljano. Cena za 1
zavitek je približno 0,90 evra.
M O
Zelenjavni zavitek
1 kg mešane zelenjave (brokoli, cvetača, korenje)
sol
bešamel (maslo, moka in mleko)
1 jajce
listnato razvaljano testo
jajca in mleko za namaz
V trgovini kupimo zelenjavno mešanico zmrznjene zelenjave. V slanem
kropu skuhamo zelenjavo. Ohlajeni
kuhani zelenjavi dodamo bešamel, ki
ga skuhamo ali pa kupimo že narejenega. Dodamo še jajce in sol. Če je
masa preredka jo zgostimo s kruhovimi drobtinami. Nadev nadevamo
po testu in zvijemo v zavitek. Zavitek
prebodemo z zobotrebcem in nama-
J
Nadevana svinjska rebra
1 čebula
šop peteršilja
sol, poper, paprika
rožmarin
1 kg belega kruha
Rdeči Tajfel
R A Z N U
3 jajca
2 dl mleka
svinjska rebra
olje
Pripravimo nadev kot za kruhove
cmoke. Kruh narežemo na kocke.
Zamudno delo s pripravo čebule nadomestimo s ocvrto čebulo, ki jo kupimo v vsaki trgovini. 2 žlici ocvrte
čebule damo v terilnik in stremo. Sesekljamo in dodamo peteršilj, mleko,
jajca sol, poper in rožmarin. Nadev
narahlo premešamo. Žepek v rebrih solimo in nadevamo z nadevom.
Lahko ga zašpalimo s špilami za ražnjiče, zašijemo ali pa pustimo, da nadev med peko zleze iz mesa in se na
pekaču zapeče. Rebra povrhu solimo
in namažemo z rdečo sladko papriko.
Polijemo z vročim oljem, da beljakovine zakrknejo in meso ostane sočno.
Pečemo v pečici pri 170 stopinjah C.
Med peko polivamo z juho ali vodo v
katera nam je ostala od kuhanja zelenjave.
P
Po tradiciji, ki velja za večji del Slovenije naj bi se za Božič ali Novo leto
pripravilo svinjsko meso, zato ker
svinja rine naprej, piščanca ali pa kokoš pa ne pripravljamo, ker razbrska
srečo. Zato sem se odločila, da vam
podam nekaj idej, ki jih boste lahko
uporabili v prazničnih dneh. Nadevana svinjska rebra so dokaj enostavna a okusna jed, ki jo lahko jemo
toplo ali hladno. Ko kupujemo meso,
mesarja prosimo naj nam naredi žepek v rebrih katerega bomo polnili z
nadevom. Cena za 1 kg reber je približno 6 evrov. Za prilogo naredimo
zelenjavni zavitek. Priporočilo za
predjed pa so ocvrte olive s tatarsko
omako.
16 NOVOLETNA VOŠČILA
torek, 30. december 2014
Plesni center Zasavja
VABI K VPISU DRUŽABNIH PLESOV ZA
ODRASLE
Urnik plesnih tečajev
ZAČETNI: sobota 17. 1. 2015 od 17. do 19. ure
NADALJEVALNI: sobota 17. 1. 2015 od 19.10 do 21.10 ure
IZPOPOLNJEVALNI: nedelja 18. 1. 2015 od 17. do 19. ure
VIŠJI IZPOPOLNJEVALNI: nedelja 18. 1. 2015 od 19.10 do 21.10 ure
ZELENI KLUB 50, 60 ali več let: ponedeljek 19.1.2015od 19. do 21. ure
Občankam in
občanom občine
Hrastnik želimo
veliko sreče,
zdravja in osebnega
zadovoljstva v letu
2015.
KJE?
Večnamenski prostor Osnovne šole Trbovlje, Mestni trg 6, Trbovlje
Informacije in vpis:
Tel.: 03 56 41 249; gsm: 041 512 558; 041-368-769
www.plesnicenter.si | info@plesnicenter.si
KSP HRASTNIK, d.d.
Ob iztekajočem se letu se Vam za izkazano zaupanje
najlepše zahvaljujemo ter Vam želimo srečno, zdravo in
sreče polno leto 2015.
Direktorica Nives Venko
s sodelavci
Namesto voščilnic smo sredstva namenili OŠ Ivana Cankarja za izvedbo šole v naravi.
Veliko
zdravja
v letu
2015!
Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven,
vaša beseda pogumna,
vaše življenje iskrivo
in polno toplih trenutkov.
Na področju Zasavja smo vodilni avtobusni prevoznik z
dolgoletno tradicijo. S stalnim posodabljanjem voznega
parka, z izkušnjami in kakovostnim delom bomo še naprej
skrbeli za varno, učinkovito in zanesljivo izvajanje naših
storitev ter za prepoznavnost in ugled družbe.
Dragim Zasavčanom želimo v letu 2015 vse dobro, obilo
zdravja ter sreče v osebnem in poslovnem življenju. Želimo,
da doživite tudi z nami lepe in nepozabne trenutke.
Srečno 2015!
Integral Zagorje d.o.o. * Cesta Zmage 4 * 1410 Zagorje ob Savi
Telefon: 03 565 5100 * e-mail: info@integral-zagorje.si
HOGI d.o.o.
Gradbeništvo in računovodske storitve, d.o.o.
Naselje Aleša Kaple 20
1430 Hrastnik
E-mail: hogi@t-2.si
GSM: +386 (0)40-696-210
Priporočamo se za izvajanje:
• adaptacij kopalnic in kompletnih stanovanj
• gradbeno obrtniških del
• polaganje keramike
• vodoinstalaterska dela
• urejanje okolice
NOVOLETNA VOŠČILA 17
torek, 30. december 2014
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN
AVTOMEHANIKOV TRBOVLJE
Želi vsem članom ZŠAM Trbovlje,
njihovim družinam, šoferjem in
avtomehanikom, vsem organom
Zveze ZŠAM Slovenije, občanom
Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in
vsem udeležencem v prometu,
varno v prometu ter zdravja in
osebnega zadovoljstva v letu 2015.
Srečno!
Prihaja čas ko začutimo vsi,
da sreča le pozabljena ni.
Ljubezen in mir nam polni srce,
dobrota steguje svoje roke.
Najbližje objameš, jih stisneš močno
in v srcu želiš jim vse lepo.
Srečno 2015
Dom upokojencev Franc Salamon
Srečno v 2015
Zbiraj, ločuj, čisto naravo spoštuj!
Dom starejših Hrastnik
V ZIMSKIH MESECIH VAM PONUJAMO POSEBNO
PRILOŽNOST, POPUST V VREDNOSTI 10% NA VSA
GRADBENO-OBRTNIŠKA DELA.
Vsem Zasavčanom in Zasavčankam
ter članicam in članom ZŠAM želimo
veliko varnih in prevoženih kilometrov
ter preživetih lepih trenutkov z bližnjimi,
Naj vam božični čas prinese
veliko veselja in novo leto
2015 veliko sreče.
Komunala Zagorje, d.o.o.
Cesta zmage 57 | 1410 Zagorje ob Savi
Tel.: (03) 56-67-700 | Faks: (03) 56-67-714
www.komunala-zagorje.si
predvsem pa obilo zdravja v letu 2015
Vsak projekt je zgodba zase.
Mi smo tu, da se ta zgodba
konča uspešno.
Vse lepo in dobro v letu 2015!
Društvo ZŠAM Hrastnik
Cesta 1. maja 77 | 1430 Hrastnik
Toliko je lepih želja,
ki se porajajo v pričakovanju novega leta.
Vsaka nosi v sebi košček lepše prihodnosti.
Srčnejše. Prijaznejše. Srečnejše.
Polne zdravja.
Naj se najljubše uresničijo
že v prihajajočem letu 2015.
Lepe praznike in uspešno novo leto.
Poslovalnica Trbovlje
Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje Telefon: 03/ 56 25 171
Voščilo 2015 270x94_(15-12-2014).indd 1
15.12.2014 13:17:49
18 NOVOLETNA VOŠČILA
torek, 30. december 2014
V novem letu vse najbolje,
naj prav vsak bo dobre volje.
D'narja, zdravja, polno vreče,
Veliko smeha in ogromno sreče.
vsem občanom
Trbovelj želimo,
Društvo upokojencev
Trbovlje
OBČINSKI ODBOR HRASTNIK
Želi ob prihajajočih
praznikih vsem veliko
topline in medsebojnega
razumevanja,
v letu, ki prihaja, pa predvsem
veliko sreče in poslovnih
uspehov.
Želimo Vam vesele
Božične praznike
in srečno 2015!
ZASAVSKI GURMAN
"PRAVA KAKOVOST"
družinska kosila - pizze iz krušne peči
poroke - srečanja
Dol pri Hrastniku pri športni dvorani Dolanka
t: 03/56-42-707
e: zas.gurman@gmail.com
Želimo vam vesele praznike
in vse dobro v novem letu.
V pričakovanju novega leta, se
iskrijo želje, ki o sreči govorijo.
Naj se uresniči jih čim več, da ne
bo težav nič več.
Ssrečno, zdravo predvsem pa
mirno leto 2015,
vam želijo ZB za vrednote NOB
Hrastnik, Trbovlje, Zagorje.
.
Čudeži obstajajo, le
verjeti je treba vanje.
Naj bo novo leto polno
čudežev za vse
Odprto od pon.-čet. od 16.0022.00 petek in sobota od 15.0002.00 in nedelja od 15.00-22.00.
Rezervacije na telefon:
05-995-73-12 ali
GSM 041-684-828
Združila nas je misel na uspeh.
Potem smo vztrajali.
Vi in mi skupaj.
Sodelovali iz dneva v dan,
da v obilju dela pogosto
ni bilo časa za toplo besedo.
Danes nas druži misel prijateljstva.
To niso več le iskrene poslovne želje,
temveč tudi želja
za vaše zdravje in osebno srečo…
Da bilo bi leto pravo,
da bilo bi leto zdravo,
veliko radostnih dni naj
novo leto podari.
Srečno naj bo novo leto,
radostno in brez težav,
četudi ga kdaj kaj skrbi,
naj od zdravja, veselja
in ljubezni prekipi!
Vse to vam v letu 2015 želi
Gostišče Močivnik
Veliko gurmanskih užitkov še naprej
vam želi Gostilnica Pr’Roš
Gostilnica Pr’roš
Tel.: 03-564-65-70
E-mail: gostilnica.prros@gmail.com
Cesta 1. maja 76, 1430 Hrastnik
Mihaela Močivnik s.p.
Okroglice 33 | 1434 Loka pri Zidanem Mostu
Telefon: 03-56-84-123 | Mobitel: 041-849-231
ZABAVA 19
torek, 30. december 2014
Nagradna križanka 16
16
ODRTINA V
STENI
SLOV. ZGOD.
JANEZ
VAJKARD
ARABSKI
ŽREBEC
LJUBLJANA

Unikatna kuhinjska posoda Delimano vok
POKVEKA, VRTNINA (ZA OZEK PAS
NAKAZA
JUHE)
KOPNEGA
REDOVNICA
STROKOVNJAK ZA
VINA
VEZI
KROŽNIK
OVALNE
OBLIKE
Ž. VLOGA
V PLESU V
MASKAH
TRB. SM.
SKAKALKA,
UDELEŽENKA OI
NOVAK
LJUDMILA
ZAČETEK
RUSKE
ABECEDE
NELI
(KRAJŠE)
OVČJA
PASMA
RADOLJUBKA
KRALJEVIČ
IZ IND. EPA
SRB. Ž. IME

KDOR DELA PIJAČA IZ
S STROJI POMARANČ
KIT. FIL. LAO
OKRASNA
RASTLINA
PIJAČA ST.
SLOVANOV
ŽELODČNI
ENCIM
GRŠKI
ASTRONOM
KALCIJEV
OKSID
PLES, KI GA
PLEŠE KDO
SAM
GRŠKA
ČRKA
LETOVIŠČE
V ISTRI
JUGOSLOVANSKE
ŽELEZNICE
PUSTOVANJE
FAKUL. ZA
STROJN.
AM. IGR.
FARROW
TERITORIALNA
OBRAMBA
ENAKA
SAMOGL.
LATINSKI
PREDLOG
DIVJAŠTVO
VERSKE
RESNICE
TEKOČA
ZMES
REKA V
NEMČIJI
AMER.
ČASOPIS
NIKELJ
MAD. OB.
MESTO
SREDNJI
SUROVINA
ZA BARVE
ŠV. GLAS.
SKUPINA
FR. DIRKAČ
ALAIN
CELOVEC
(ORIG.)
OLIVER
ANTAUER
ANTON
TRSTENJAK
NANAŠ. SE
NA AKCIJO
OPOMBA
SOGLAS.
SKLOP
KAVELJ,
KLJUKA
(EKSPR.)
NAJ. ST.
NASLADE
AMER.
POROČEVALSKA
AGENCIJA
KIRURŠKA
IGLA
OTOK PRI
ZADRU
GLASBENA
SKUPINA
GL. MESTO
PAKISTANA
ANG. IG.
CHARLES
SIVI MEDVED IZ SEV.
AMERIKE
NEZNANEEC
ZAČIMBAŠNITLOH
POT ČEZ
REKO
JUG. NAR.
ARMADA
GROB
GLAVNI
ŠTEVNIK
ERA
JEZERO V
KANADI
TURŠKI
VELIKAŠ
TIBETANSKI
PLES
R. MESTO V
BOSNI
DENARNI
ZNESEK
ZA PRID.
POSOJILA

KARLOVAC
NATRETI S
SOLJO
RDEČE
BARVILO,
KNA

NARAVA
KRAVJI
PASTIR
LANTAN
POVRŠINSKA MERA
CENTRALNI
KOMITE
TELEVIZIJA
PANSLAVIST
POMOL,
PRIZIDEK
LADJED.
NAPRAVA
POGOVOR
ZA OBJAVO
EG. PRED.
ANVAR
ZELEN PRT
ZA SEJNO M.
SNEGU POD.
SNOV
NEON
TEKM. V 5
DISCIPL.
TOV. SMU.
ČEVLJEV
BIV. ŠOL.
MIN. ZVER
POGREB
SL. PIS.
MILOŠ
NOR. MESTO
ŠP. T. IG.
CHONCITA
DUHOVNI
VODJA
ANTON
ZAKRAJŠEK
EVROP.
DRŽAVA
(AMSTERDAM)
UČENEC
BALETA
KRADLJIVEC
ANTON
OCVIRK
KAREL
VELIKI
SREDIŠČE
VRTENJA
NAMERNO
POVZROČENA SMRT
ZASAVCA
ODOBRITEV,
LETA
PODPIS
(ANDREJ IN
POGODB
JURE)
VRSTA
PREMOGA
DOBITNIK
»MODRE
PTICE«
NAPAD,
NASKOK,
PRISTISK
MNOŽICE
GORA NA
KRETI,
ŽENSKO
IME
EG. BOG
SONCA
VISOKOTLAČNI
ČISTILEC
PREMETANKA OD PARI
VELIK
TEKTONSKI
JAREK
OSEBNI
ZAIMEK
IVAN VIDAV
BIRO ZA
AGITACIJO
MESTO V
KAMERUNU
RASTLINE
Z DOLGIMI
OZKIMI
LISTI
OLJE IZ MARUSKO
ŠČOB KITOV, LJUDSKO
DELFINOV GLASBILO
KRAJ V ČRNI
GORI
AMERIŠKI
REŽISER
KEVIN
PODELJENA
PRAVICA
ČREVESNA
BOLEZEN
VOZNIK
BAGRA
ALOI POD.
RASTLINA
ZAČETEK
ABECEDE
BIZMUT
LITER.
RAZPRAVE MEHANIČNA
V UMET.
NAPRAVA
OBLIKI
NEBO
AGAMEMNONOV
MORILEC
ERBIJ
OLEG VIDOV
KRAJ PRI
LJUBLJANI
GORA NAD
ST.
MORITZOM
TEMELJNI
POST. OŽIV.
NAZIV
MAVRAH
(NAR.)
STVARNIK
SVETA
IGRAČKA NA
VRVICI
NIZOZ. G.
SKUPINA
LITVA
STEBLO ŽIT,
TRAV
LEDENA
DOBA
KAREL
VUKOVIČ
NIZOZEMSKA
PRIPADNIK
EVROKOMUNIZMA
   
2
GESLO
Rešitev nagradne križanke št. 15:
jamatlonec, anonimnost, mil, tnala,
Taljat, Nadi, saj, knof, Nabl, maltarka, INRI, Austria, Etruščan, mi, zum,
kirurg, Na, Loa, GO, anagram, Nea,
Ato, emisija, labodka, Rudnik Trbovlje,
mona, LJ, Hrastnik, jadro, živina, ak,
ud, Poe, banditizem, Denis, Katančić,
ŽA, Šketako, on, OČ, T, rja, ira, avt, ril,
AK, kvartopirstvo, Na, Winter edition
Geslo: JAMATLON, WINTER EDITION
Prejeli smo 90 rešitev za nagradno križanko 15. Nagrajenci bodo prejeli po
en izvod koledarjev ognjenih fantov:
Zdenka Deželak (Ojstro 12, 1420 Trbovlje), Tatjana Vahtar (Polje 29, 1410
Zagorje ob Savi) in Franc Bombek (Log
22, 1430 Hrastnik). Iskrene čestitke!
Kupone s pravilno izpolnjenim geslom
Križanke 15 pošljite na naslov
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik
ali na elektronski naslov (obvezno tudi
tu napišite naslov in tel. številko)
info@zasavskitednik.si
do prve srede po objavi križanke.
Tokrat bomo izžrebali pet nagrajencev,
ki bodo prejeli unikatno kuhinjsko posodo Delimano vok.
Ime in priimek:
Naslov:
SLOVARČEK:
Tel.:
AJGIST (Agamemnonov morilec), ELEVE (učenec baleta),
ERATOSTENES (grški astronom)
Geslo:
0
1
4
20 ZADNJA
torek, 30. december 2014
Avtopralnica Kržišnik
najboljše vseh svetov
preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK
+5
letna
garancija
že od 13.990 EUR
avtomatska pralnica
možnost self-service
ročno pranje
poliranje vozil
voskanje
pranje podvozja
magična pena
globinsko čiščenje
Privoščite kopel tudi
svojemu jeklenemu
konjičku
Avtopralnica
krzisnik
Vesele Božične praznike in vse najlepše v Novem letu 2015!
Suzuki Sx4 S-CROSS
Vrhunski�terenec�Sportage že�od�16.990 €
in�večnamenski�karavan�Cee’d�Sportswagon že�od�12.190 €
TOTALNA ODPRODAJA
Avtohiša Kržišnik
Zagorje
30
LET
* Brezobrestno financiranje EOM=0%
* Zimski komplet koles z jeklenimi platišči - DARILO
Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km�����*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene!
nov{ m{zd{ 3
S SKYACTIV TEHNOLOGIJO
Avtohiša Kržišnik
Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500
www.avtohisa-krzisnik.si
Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje
Šus v 2015
OD
PO
VE
DA
NO
Otroško silvestrovanje Šus v 2015, ki smo ga pripravljali
DPM Trbovlje in naš časopis v sodelovanju s številnimi
društvi in prostovoljci, smo morali zaradi premalo
prijav žal odpovedati.
Razmišljamo o novi podobni prireditvi, ki jo bomo
predstavili v naslednji številki.
Vsi, ki ste se prijavili, ste prejeli obvestilo o odpovedi in
ostala nujna navodila po elektronski pošti.
Ekipa Šusa v 2015
Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan
se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena
položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.
Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva
v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi.
Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.
Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis,
ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov.
Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov
na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega
tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani.
Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem
primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.
Uredništvo Zasavskega tednika
Podporniki Zasavskega tednika
(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)
... Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov, Katja Kuder,
Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko Fritz, Janez
Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus, Nada Kus,
Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej,
Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič, Aleksandra
Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori, Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija
Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek, Marjeta Lanišnik, Doroteja Urbanija, Marija Grobljar Kremser, Pavle Kovač, Ljuba
Oberčkal, Ivan janez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme, Jurij Schmit, Tomaž Vahtar, Marjan Pergar, Simona Medvešek, Karlo Kropivšek, Janez
Berk, Jožica Hrastelj, Cvetka Ravnikar, Boris Drstvenšek, Nataša Burger,
Marinka Drolc, Anton Leskvar.
Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori.
Vsem iskrena hvala.
Uredništvo Zasavskega tednika