Prašni delci bodo problem vsaj še tri leta

Transcription

6
7
10
11
www.zasavskitednik.si
info@zasavskitednik.si
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 14
Koliko stanejo
novoletne prireditve
Pogovor: Tina Mahkota
o prevajalstvu
210 let rudarjenja
Šus v 2015
četrtek, 4. december 2014
Priložnosti
Decembrska podoba Zasavja. Foto: Branko Klančar
Prašni delci bodo
problem vsaj še tri leta
Sezona ogrevanja prinaša tudi povečanje vrednosti prašnih delcev PM10
v zraku, predvsem na račun zastarelih peči, k stanju pa pripomorejo tudi
nižje temperature, kajti marsikdo se
namesto na kolo rajši usede v avto.
Čeprav se v Sloveniji že precej časa
govori o nujnih ukrepih za zmanjševanje prašnih delcev PM10 v zraku, se stanje na najbolj ogroženih
območjih še ne izboljšuje. V zadnjih
meglenih dneh so namreč prekoračene mejne vrednosti PM10 v zraku
zaznali v Mariboru, Murski Soboti,
Novem mestu, Celju, pa tudi v Zagorju in Trbovljah, medtem ko so bile
vrednosti v Hrastniku visoke, niso pa
nujno presegale mejnih vrednosti.
Ukrepov v večji meri še niso začeli
izvajati, ker jih je okoljsko ministrstvo z lokalnimi skupnostmi komaj
dokončno pripravilo, na ministrstvu
pa pravijo, da bodo učinki vidni šele
po kakšnih treh letih od začetka izvajanj. Dodajajo, da bo veliko odvisno
tudi od vlaganj v ukrepe, ki niso poceni, za bistvene premike na bolje pa
bo treba (finančno) spodbuditi predvsem občane.
Največ prašnih delcev
spuščajo zastarele peči
Občani so najbolj odgovorni za onesnaževanje z delci PM10, predvsem
pri kurjavi in prometu. Zastarele
male kurilne naprave na trda goriva zaradi nepopolnega izgorevanja
predvsem lesne biomase denimo k
skupnim izpustom delcev PM10 prispevajo kar 70 odstotkov. A motivacija ljudi za menjavo naprav je odvisna
od višine subvencije, saj si marsikdo
tolikšne investicije niti ne more privoščiti. Ekosklad je letos v ta namen
že izvedel razpise, pravi pristojno
ministrstvo, vendar se bo izvajanje
ukrepov v prihodnje moralo bistveno
povečati.
V Zasavju, kjer bodo za celoten paket
ukrepov v naslednjih treh letih namenili 28 milijonov evrov, bodo tako
k menjavi malih kurilnih naprav poskušali spodbuditi okoli 800 lastnikov stanovanjskih objektov, za kar bi
porabili 4,8 milijona evrov, medtem
ko bodo za daljinsko ogrevanje na
lesno biomaso v primestnih naseljih
in vaseh prispevali 6 milijonov evrov.
Za energetsko obnovo zasebnih hiš je
v programu ukrepov rezerviranih 7
milijonov evrov, kar je prav tako ena
od prioritetnih nalog za zmanjšanje
delcev PM10, poudarjajo na okoljskem ministrstvu.
Industrija še najmanjši
problem
Drugi največji vir onesnaževanja
zraka z mikrodelci je promet, vendar bodo ti ukrepi zahtevali več časa.
Kolesarskih stez se ne da zgraditi čez
noč, poleg tega pa traja tudi, da ljudje
spremenijo miselnost in se namesto
v avtomobil usedejo v avtobus ali na
kolo, saj takšnega načina potovanja
niso vajeni, dodajajo.
Zato je kazanje s prstom zgolj na in-
dustrijo tako rekoč metanje peska v
oči, saj ima industrija v mestih na
onesnaženost zraka le majhen vpliv.
V večini primerov na območjih, kjer
so mejne vrednosti delcev PM10 pogosto presežene, industrijska podjetja namreč izpolnjujejo zahteve
okoljevarstvenega dovoljenja, tako da
so leta 2012 industrijske kotlovnice
in tehnološki procesi v teh družbah
predstavljali manj kot 7 odstotkov
skupnih emisij PM10, so pojasnili na
okoljskem ministrstvu.
Kaj lahko ljudje
naredijo sami
V primeru napovedane velike verjetnosti za preseganje dnevnih mejnih
vrednosti PM10 Agencija RS za okolje prebivalcem ogroženih območij
svetuje, naj ne kurijo lesa v pečeh in
kaminih, če imajo druge možnosti
ogrevanja, naj zmanjšajo ogrevanje
stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva, namesto
osebnih vozil naj uporabljajo javni
prevoz, pomembno pa je tudi, da ne
kurijo na prostem.
ZT
Kako prijetno je včasih prebrati nekaj, kar te odnese nekam čisto stran.
Takšen se mi zdi pogovor s Tino
Mahkota, ki vleče zanimive zasavske
korenine. Z Zasavjem jo je po dolgih
letih povezalo njeno delo, prevajanje.
In največje priznanje, ki ga v Sloveniji lahko dobi prevajalec, Sovretova
nagrada. Tistega Sovreta, ki je v mladosti hlačal po Šavni Peči in lovil ribe
v Savi. Od tam ga je pot vodila do grškega Olimpa.
Vedno znova občudujem ljudi, ki
znajo zasavske korenine oplemenititi.
Takšne, ki jim je odraščanje v delavskih ali drugih naseljih v dolinah ali
pa vaseh po zasavskem hribovju dalo
moč, da pokažejo svoje sposobnosti v najboljši meri. Pri časopisu smo
se odločili, da podpremo tiste, ki se
odpravljajo na pot odličnosti, ki jih
ni strah pričeti. Objavljamo razpis
za podjetnike, obrtnike, ki začenjajo
poslovno pot. Skupaj s podporniki,
nekaj se jih je že odzvalo na našo pobudo, bomo tri mesece ali pa pol leta
omogočili brezplačno objavo oglasov
za njihove izdelke in storitve. Zato,
da jim damo priložnost. Zato, da bo
njihova pot morda malenkost lažja,
kot je bil začetek za marsikoga, ki je
danes uspešen v svojem poslu.
December je tu. Mi ga bomo pričeli
z Zimskim jamatlonom. Kar 81 trojk
se bo podalo na zanimivo preizkušnjo v rudnik med Trbovljami in Hrastnikom. Prišli bodo iz vse Slovenije
in upamo, da bodo navdušeni.
December pa bomo zaključili v družbi mladih. Konec decembra bomo
namreč skupaj z DPM Trbovlje in
številnimi društvi, posamezniki in
skupinami pripravili otroško silvestrovanje, ki smo ga poimenovali
kar Šus v 2015. Silvestrovanje v trboveljski dvorani Polaj bo nekaj posebnega, doslej takšnega, kar v Sloveniji
še nismo videli. Prav gotovo bodo otroci uživali sto na uro.
Uživajte v decembrskih dneh vsi, ki
vržete vsakih 14 dni oči na naš časopis. Verjemite, da je včasih dovolj že
košček sreče za popoln dan. Le prezahtevni ne smemo biti.
Marko Planinc
Promet onesnažuje s prašnimi delci. Foto: Gal Rojko
2
ZASAVJE
Podžupan Tadej Špitalar
Županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič se je odločila, da bo na mesto
podžupana imenovala Tadeja Špitalarja iz Stranke Mira Cerarja, sicer tudi županskega kandidata na
minulih volitvah. Podžupana ima
županja pravico imenovati izmed
članov občinskega sveta. Podžupan
bo pomagal županji pri njenem delu
ter opravljal posamezne naloge iz
pristojnosti županje, za katere ga bo
županja pooblastila. Zadolžen bo
predvsem za področje gospodarstva,
del družbenih dejavnosti in projekte, financirane iz drugih virov. Tadej
Špitalar bo funkcijo podžupana opravljal profesionalno.
Svet vodi Jerič
S 1. decembrom bo funkcijo vršilke
dolžnosti direktorice občinske uprave prevzela Irena Kreča, sicer notranja revizorka občine. Direktorica
občinske uprave vodi delo občinske
uprave in je zanj odgovorna županji
in občinskemu svetu. Dosedanja direktorica Monika Kališek bo začasno
še opravljala dela v okviru občinske
uprave Občine Trbovlje, so še sporočili iz službe za stike z javnostmi Občine Trbovlje.
ZT
Podžupan Tadej Špitalar. Foto: osebni
arhiv
Spremenjena okolica bolnišnice
V sklopu predvidene ureditve se je
vodstvo Splošne bolnišnice Trbovlje
odločilo, da bodo povsem na novo
uredili območje pred glavnim vhodom v njihove prostore. Med drugim
so predvidene odstranitve vse vegetacije, odvečnih količin zemljine,
dotrajanih betonskih zidov in tlakovanih polkrožnih dostopov do glavnega vhoda.
Kot je povedal arhitekt Jurij Kolenc,
je nasad visokih smrek vhod in historično fasado povsem zastrl, istočasno
pa bolnike odrezal od dogajanj. Poleg
tega smreke s koreninami že ogrožajo
kabelske razvode in vodovodne cevi.
Smreke se bodo nadomestile z novo
zasaditvijo z drevorednim drevjem,
tako da bo v poletnem času fasada
senčena, v zimskem pa osončena.
Hkrati bodo izvajali sanacijo in
dograditev ploščadi pred vhodom v
SBT, novo ureditev dostopov - dovozov v tlakovani izvedbi, izgradnjo
temelja in podstavka s predvideno
prestavitvijo Kalinovega kipa Mati z
otrokom, povsem na novo pa bodo
uredili tudi brežino na delu med
obstoječim hodnikom za pešce in
pročeljem glavnega vhoda ter uredili
novo zasaditev.
Skupna predračunska vrednost predvidenih del je 57.000 evrov, od tega je
Miran Jerič bo predsedoval svetu zasavske regije. Foto: arhiv ZT
Dan pred tem so regionalni razvojni
program obravnavala tudi vsa redna
delovna telesa razvojnega sveta zasavske regije, največ razprave pa je bilo
okrog nejasne prihodnosti zasavske
energetike oziroma o razkoraku med
zapisanimi cilji in dejanskim stanjem
na tem področju.
ZT
Viški hrane
Bolnišnica bo spremenila podobo. Foto: arhiv občine Trbovlje
delež Občine Trbovlje 30.000 evrov,
zaradi odvzema zemljišča v lasti Ministrstva za zdravje za potrebe ureditve parkirišč ob novo rekonstruirani
trasi mestne ceste na odseku Zdravstveni dom Trbovlje - TVD Partizan.
ZT
Nov tržni dan v Hrastniku
Prebivalci spodnjega konca Hrastnika so bogatejši za novo pridobitev, za
tržni dan, ki se odvija dvakrat mesečno na ploščadi pred novim domom
Krajevne skupnosti v Podkraju.
Doslej so ga pripravili že dvakrat, 8.
in 15. novembra dopoldan po 10.30
uri. Okoliški prebivalci so lahko na
stojnicah kupovali sadje in zelenjavo, piškote, kislo zelje in kislo repo,
mleko in mlečne izdelke, klobase,
piščance ...
Tudi precej mrzlo vreme ni ustavilo
obiskovalcev, da ne bi prišli pogledat,
kaj se dogaja. Zadovoljni so bili tako
kupci kot prodajalci. Prvi zato, ker so
dobili priložnost, da osnovna živila
lahko kupijo tako rekoč za vogalom,
drugi pa, da so potem, ko so pospravili svoje stojnice na osrednji mestni
tržnici, dobili še dodatno tržno nišo.
Po besedah predsednika Sveta KS
Steklarna Adija Zaletela je ideja o
Prvič po letošnjih lokalnih volitvah
se je 27. novembra sestal svet zasavske regije, ki ga sestavljajo župani
občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje
ob Savi. Po utečenem pravilu dvoletnega kroženja predsedniške funkcije
je vodenje sveta prevzel hrastniški
župan Miran Jerič, podpredsednica
pa je postala trboveljska županja Jasna Gabrič.
Na seji so obravnavali tretji osnutek
regionalnega razvojnega programa
zasavske regije, pripravljenega glede
na državni operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v
obdobju 2014–2020, ki je podlaga za
črpanje 3,2 milijarde evrov razpoložljivih sredstev iz evropskih skladov.
Ta sredstva bodo prednostno usmerjena v ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih
mest, kot so raziskave in inovacije,
informacijske in komunikacijske tehnologije, povečanje konkurenčnosti
malih in srednje velikih podjetij ter
podporo za prehod v gospodarstvo z
nizkimi emisijami ogljika.
tem, da na ta način izboljšajo preskrbo svojih prebivalcev, potrebovala nekaj časa, da se je prebila skozi
Razkorak med revnimi in bogatimi
narašča. Vedno več ljudi je lačnih,
na drugi strani pa se dnevno zavrže
vedno več neoporečne hrane. Člani
slovenskih Lions klubov so leta 2011
sprožili pobudo, da bi presežno hrano sistematično zbirali in jo delili socialno ogroženim.
Začetnice te akcije, ki je dobila naziv
Viški hrane, so bile članice Lions kluba Celje Mozaik, med prvimi pa so se
akciji pridružili v Lions klubu Trbovlje Brin. Zakladnik kluba Gregor
Pajić je povedal, da so v času od začetka novembra 2011 zbrali za 12.000
evrov hrane. Hrano prejmejo iz trgovin Mercator v Kisovcu in Trbovljah
in jo predajo Rdečemu križu Zagorje
in Karitas Trbovlje. Letos poleti so
hrano sprejemali tudi od Mercatorja
v Hrastniku in jo predali tamkajšnjemu Rdečemu križu. S številom članov
so omejeni, da ne morejo sodelovati z
več trgovinami. Pajić pravi: »Pri tem
projektu gre za čisto dobrodelnost in
prostovoljstvo, tako pri Lions klubih
kot na strani Rdečega križa in Kari-
tasa. Vsem prostovoljcem gre velika
zahvala za njihovo delo!« Po zadnjih
podatkih v projektu trenutno sodeluje 50 trgovin po Sloveniji.
To jesen so se v akcijo vključili tudi
člani Lions kluba Trbovlje, ki viške
hrane prevzamejo v trboveljski trgovini Spar in jo dostavijo Rdečemu križu Trbovlje. Podpredsednica
kluba Dani Čibej je povedala, da v
trgovini vsak večer skrbno pripravijo presežno hrano tistega dne in jo
ustrezno zapakirajo. Večinoma so
to kruh in pekovsko pecivo, sladice,
pečeno meso in mlečni izdelki. Vrednost donirane hrane je dnevno okrog 70 evrov. »V razmerah, ko je zelo
težko pridobiti denarna sredstva, je
takšna akcija zelo dobrodošla. Prostovoljci tako prispevamo svoj prosti
čas in opravimo dobro delo, zavržene hrane je vsaj malo manj in nekaj
ljudem omilimo socialno stisko. Vsa
hrana je neoporečna in vsi pomisleki,
da gre za manjvredno blago, so odveč,« je sklenila Čibejeva.
ZT
dvome in birokratske ovire. Zdaj pa
upajo, da bo to postalo tradicionalno.
MP
Zakladnik Lions kluba Trbovlje – Brin Gregor Pajić (levo) ob guvernerju slovenskih
Lionsev Juriju Šarmanu Foto: URD
Tržnica pri domu KS Steklarna. Foto: Milko Plahuta
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Sabina Lokar
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Sabina Lokar (Zasavje, Gospodarstvo), Tatjana Polanc Kolander (Kultura), Kristjan Pavlič
(Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh
(Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor).
Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
GOSPODARSTVO
3
Dan trajnostne energetike
V četrtek, 27. novembra, je v energetsko celovito prenovljenem Domu kulture Kisovec v soorganizaciji Občine Zagorje ob Savi in Društva trajnostne energetike potekal že tretji
Dan trajnostne energetike z naslovom Energija za čist zrak.
Kot predavatelji so pred precej polno
dvorano nastopili Matjaž Švagan,
župan občine Zagorje ob Savi, Jure
Vetršek, raziskovalec Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, Tanja Bolte z Ministrstva za
kmetijstvo in okolje, Franc Novak,
zdravnik v ZD Zagorje, Dejan Zupanc z Regionalnega centra za razvoj
ter dr. Vlasta Krmelj z Energetske
agencije za Podravje. Rdeča nit vseh
predavanj je bila onesnaženost zraka
v Zasavju, torej emisije majhnih delcev v zraku, njihov vpliv na zdravje
ter možnosti, projekti in načrti za izboljšanje kvalitete zraka, ki ga dihamo Zasavčani.
6000 avtomobilov
V uvodu je Švagan predstavil projekte, ki so bili v občini Zagorje že
uspešno zaključeni, in tiste, ki se na
tem področju še izvajajo. Izpostavil
je projekt plinifikacije občine, daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, zelo obsežno energetsko sanacijo
predvsem večstanovanjskih stavb in
javnih objektov v občini ter kot najnovejši primer dobre prakse navedel
otvoritev elektrarne na lesno biomaso v Kisovcu. Poudaril je, da ima Za-
savje kot celota težavo s prekomerno
onesnaženostjo zraka in da si pred
tem ne smemo zatiskati oči. V veliki
meri k onesnaženosti pripomore promet, Kisovec namreč dnevno v eno
smer prevozi kar 6000 avtomobilov.
Toplotna črpalka rešitev
Predsednik Društva trajnostne energetike, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 2014, Jani Uranič, je nato
na oder povabil Jureta Vetrška, ki je
predstavil vpliv energetskih sanacij
na kakovost zraka. Poudaril je, da so
daleč največji vir emisij procesi zgorevanja; v kurilnih napravah, industrijskih procesih ali motorjih z notranjim izgorevanjem v vozilih. Na
primeru obnovljenega Doma kulture
Kisovec je razložil vpliv energetske
obnove stavbe na emisije v zraku, ki
so po obnovi nične, ker se je kurilno
olje nadomestilo s toplotno črpalko
z geosondami. Energetska sanacija
stavb v občini vpliva na nižjo rabo
energije in s tem na zmanjšanje emisij v okolje. Največje izpuste emisij v
zrak poleg prometa ustvarijo še kurišča in industrija. Na predavanju
so bile predstavljene tudi nekatere
metodologije za izračune t. i. zuna-
25 % popust
na vse izdelke in storitve
Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje
tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176
blaz.germadnik@siol.net
Trgovina je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 18.,
ob sobotah med 8. in 12. uro. Decembra nudimo akcijske cene
za dišeče svečke v pločevinki. Od 15. novembra dalje bodo na
voljo adventne sveče slovenskega proizvajalca.
Lepo vabljeni na zagorsko tržnico v TRGOVINO SVEČKA in ob
sobotah na hrastniško tržnico.
Lesna biomasa. Foto: arhiv Zasavski tednik
njih stroškov poslovanja oziroma
negativnih eksternalij za največje
industrijske onesnaževalce v regiji.
Ta znesek je samo za tiste, ki so zavezani poročanju o letnih emisijah
(IPPC), ocenjen na višino med 10
in 50 milijonov evrov na leto. To so
stroški, ki jih družba na nek način
plača (zdravljenja obolelih, izpadi
zaradi invalidnin, degradacija stavb,
manjši prirastek gozda,…), niso pa
obračunani v tekočem poslovanju
podjetij, le delno se vračajo družbi
preko okoljskih dajatev.
Emisije iz stanovanjskih stavb predstavljajo približno tri četrtine vseh
emisij v občini Zagorje ob Savi, če
gledamo zgolj količino le-teh. Delež
le še narašča, saj predvsem zaradi
cen energentov in slabših socialnih
razmer narašča število individualnih kurišč na les (namesto na kurilno
olje), ki so v mnogih primerih stara
in imajo slabo učinkovitost. Treba pa
je vedeti, da zgolj količinska analiza
ni zadosti, saj je bistvena razlika v
emisijah iz npr. obrata, ki kuri smeti
(težke kovine, kompleksne organske
spojine), ali večjega števila manjših
kurilnih naprav, ki uporabljajo les. Z
vidika kakovosti zraka v Zasavju sta
alternativi takšnim kuriščem ogrevanje s toplotnimi črpalkami in izkoriščanje sončne energije, pri ogrevanju z izgorevanjem pa ima najnižje
emisije zemeljski plin.
Preveč prahu
Tanja Bolte z Ministrstva za okolje
in prostor je predstavila zakonodajo in ukrepe na področju zunanjega
zraka za zmanjšanje koncentracije delcev PM10. Merilne postaje, ki
med drugim merijo tudi vsebnost
majhnih delcev v zraku, so postavljene v različna okolja. Zagorska postaja
sodi med urbano prometno merilno
mesto in podatki, ki so jih tu zbrali, kažejo, da se prekoračitve dovoljenih mejnih vrednosti (50 µg/m3
zraka) beležijo izključno od meseca
novembra do marca, ne samo na merilnem mestu v Zagorju, temveč na
vseh postajah. Ukrepi za izboljšanje
zraka so predvsem učinkovita raba
energije in obnovljivih virov, ukrepi
na področju prometa in pa ozaveščanje ljudi o tem, da lahko na področju
izboljšanja zraka, ki ga dihamo, marsikaj storimo tudi sami.
Zasavci na ti z rakom
Franc Novak je v svojem predavanju
potegnil vzporednici med okoljem in
zdravstvenim stanjem ljudi v Zasavju. Onesnažen zrak namreč poslabša
marsikatero kronično bolezen dihal,
predvsem pri otrocih, majhni delci v
zraku, ki ga dihamo, pa po tej poti ne
vstopajo samo v naša pljuča, temveč
potujejo po našem telesu s krvjo in
povzročajo tudi druge nevarne, ne le
pljučne bolezni. Statistično dokazano
je, da je splošna umrljivost v Zasavju
višja, kot je slovensko povprečje, da
so kronične bolezni dihal pri otrocih na bolj onesnaženih območjih
celotnega Zasavja več kot dvakrat
pogostejše kot pri otrocih, ki živijo
na manj onesnaženih območjih. Pri
primerjavi tveganja za razvoj posameznih vrst raka je ugotovljeno, da
imamo ljudje v Zasavju statistično
značilno večje tveganje za pljučnega
raka. Pri moških je statistično značilno večje še tveganje raka glave in vratu, pri ženskah pa še raka debelega
črevesa in danke. V zadnjih letih se
beležijo tudi podatki o tem, da imajo
ljudje, ki živijo na območju Zasavja,
več odsotnosti od dela zaradi bolezni ter da je mnogo več zahtevkov za
priznanje invalidnine v primerjavi
z drugimi področji v Sloveniji. Poudaril je, da ni sprejemljivo vnašanje
umazane industrije v že tako degradirano regijo. Za zaključek so vsi predavatelji skupaj s poslušalci ugotovili,
da se je treba problemov s PM10 lotiti
celostno in ne parcialno ter da je treba sistematično odpravljati vzroke, ki
povečujejo emisije prašnih delcev v
okolju.
Metka Šum
DIGITALNI
ZOBNI RTG
Damir Rizman rad. ing.
CELJE, Podjavorškova 1
Gsm: 041 732 863
www.zobnirtgrizman.net
Intraoralno slikanje
Ortopan BW
CBCT 3D slikanje
Slike pošljemo po email-u, zapečemo na
CD/DVD ali natisnemo na folijo.
NAROČANJA NI!
DELOVNI ČAS
ponedeljek:
torek:
sreda:
četrtek:
petek:
sobota:
08.00 - 11.30
14.30 - 18.00
14.30 - 18.00
08.00 - 11.30
po dogovoru
08.30 - 12.30
4
ZASAVJE
Pomoč na domu
Črna tabla
Na črno tablo bomo obešali tiste vsakodnevne drobne
težave, ki ljudi motijo. In iz table jih ne bomo sneli,
dokler odgovorni ne bodo stvari popravili. Prosimo
vas, pošljite nam svoje predloge za črno tablo.
Naslov: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik ali še bolje, po elektronski pošti: info@
zasavskitednik.si.
Morda bomo skupaj rešili kakšno težavo.
Nič več na črni tabli
V sedmi številki Zasavskega tednika smo poročali o tem, da na zagorski železniški postaji ni ustreznega mesta za shranjevanje koles. Od konca oktobra
je ta problem rešen. Zagorjani, ki potujejo z vlakom, so bogatejši za urejeno
parkirišče in kolesarnico. Strokovni sodelavec občinskega Oddelka za gospodarske javne službe Boris Grošelj je povedal, da je projekt izgradnje parkirišča
P+R (parkiraj in pelji se) del načrtovanja razvoja javnega potniškega prometa
v občini in odgovor na potrebe potnikov. Na mestu, kjer je bilo prej neurejeno
parkirišče, je zdaj 55 parkirnih mest za avtomobile, dve polnilnici za električne avtomobile, tri mesta za motorna kolesa in kolesarnica za 18 koles. Uredili
so površine za pešce in varnostne ograje, namestili novo javno razsvetljavo in
video nadzor parkirišča. V okviru projekta so uredili še dostop do Hidroelektrarne Medija, kanalizacijo za odvod in čiščenje meteornih vod, zgradili večjo
pilotno steno in uredili brežino potoka.
Novo parkirišče in kolesarnica pri ŽP Zagorje Foto: Gal Rojko
Investicijo, ki je vredna okrog 490.000 evrov, sofinancira Evropska unija v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov. Preostalo financira Občina Zagorje.
Grošelj je povedal, da operacija finančno še ni zaključena in da še ni natančno
znano, v kolikšni meri bodo zahtevke Občine Zagorje sofinancirali, saj jih na
ministrstvu še obravnavajo.
PSD
Most popravljen
Most v Kotredežu, ki je bil pripet tudi na našo črno tablo, je bil v času lokalnih
volitev končno urejen, da lahko krajani dostopajo do svojih parcel.
NL
Popravljen most v Kotredežu. Foto: Kaja Šergan
Življenje nam včasih na pot postavi
ovire, zaradi katerih moramo razmišljati, kje bomo poiskali pomoč in
podporo, pa naj nam je to všeč ali ne.
Dragoceno je, če svoje novo stanje
prepoznamo in začnemo iskati ustrezne rešitve. Včasih jih najdemo že v
krogu družine, včasih v sosedski pomoči, včasih pa so potrebne drugačne oblike pomoči, ki uporabnikom
omogočajo, da še naprej kvalitetno
bivajo v domačem okolju. Takšna oblika pomoči je pomoč na domu.
Pomoč na domu je socialno varstvena storitev, ki jo je skladno s predpisi
v naši državi dolžna zagotavljati vsaka občina. Njeni uporabniki izboljšajo kvaliteto svojega bivanja, hkrati pa
pomembno podaljšajo svoje bivanje
v domačem okolju. Storitev je namenjena nesamostojnimstarejšim od 65
let, invalidom, kronično bolnim odraslnim in hudo bolnim otrokom.
Storitev izvajajo vse tri zasavske občine. Občina Trbovlje je javno pooblastilo za izvajanje storitve leta 2007
podelila Domu upokojencev Franc
Salamon Trbovlje, Občina Hrastnik
leta 2000 Domu starejših Hrastnik,
v občini Zagorje ob Savi pa storitev
prav tako od leta 2000 izvaja Center
za socialno delo. Pirhodnje leto naj
bi jo pričel opravljati Dom starejših
Polde Eberl Jamski Izlake. Izvajanje
storitve vodijo vodje – koordinatorji
pomoči, kjer lahko v primeru zanimanja potencialni uporabniki prejmejo tudi vse potrebne informacije.
Program vključuje tri vsebinske sklope: gospodinjska pomoč, pomoč pri
temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Lahko torej pomagajo s čiščenjem,
kuhanjem, nakupujejo živila v gospodinjskem sklopu; pomagajo pri
umivanju, oblačenju, kopanju, negi
telesa v sklopu temeljnih dnevnih
opravil; ali pa vstopajo v pomoč uporabniku v funkcioniranju njegove
socialne mreže. Dostikrat se najprej
zgodi težava pri pripravi obrokov, ko
oseba iz različnih razlogov ne zmore
več kuhati, zaradi določenih bolezni
lahko kuhati celo pozabi… Tako se v
sklopu vseh treh izvajalcev zagotavlja
Pomoč na domu je za marsikoga dobra rešitev. Foto: JRK
tudi storitev prinašanja kosila.
Postopek se začne s predstavitvijo
vsebin potencialnemu uporabniku
in v primeru dejanskega interesa se
sklene dogovor o izvajanju storitve,
v katerem se opredeli vrsta storitev,
trajanje, urnik. Storitev potem po
dogovorjenem urniku izvajajo socialne oskrbovalke. Izobraževanje za
socialne oskrbovalke že vrsto let zelo
kvalitetno poteka tudi v Zasavju. Časovni okvir, v katerem se lahko dogovarja storitev, je najmanj 30 minut na
dan in največ 4 ure dnevno.
Socialne oskrbovalke pravijo, da
se po začetnem obdobju navezave
stikov, spoznavanja, spletejo vezi,
medsebojno zaupanje. Za delavke je
najlepši občutek, da so pričakovane, potrebne, koristne. Uporabniki
večkrat pravijo:«Če bi prej vedel to,
kar zdaj doživljam, bi se pa prej odločil, kaj sem le kompliciral!« Odločitev
za pomoč na domu kljub tegobam, s
katerimi se neka oseba ali pa družina
srečuje, ni enostavna. Priznanje, da
potrebujejo pomoč druge osebe, pomeni prilagajanje, v intimni prostor
začnejo vstopati druge osebe.
Zelo dragoceno je začeti s sprejemanjem pomoči v domačem okolju.
Odločitev za odhod v dom starejših
je lažje sprejeti, če pomeni nadaljevanje pomoči na domu. Še posebej
pomembno je sodelovanje oseb z
demenco. Storitev je v določeni meri
plačljiva. Uporabnik ne plača polne
ekonomske cene storitve, ampak le
manjši del, saj razliko pokrije vsaka
občina iz proračuna. Tako znaša v
Trbovljah cena za uporabnika 6,29 €
na uro, v Hrastniku 5,10 €, v Zagorju
pa 3,65 €. V Trbovljah in Zagorju storitev zagotavljajo tudi ob vikendih in
praznikih, takrat je cena za uporabnika nekoliko višja. V Domu upokojencev Trbovlje je v storitev vključenih 52 občanov Trbovelj, delo izvaja
6 socialnih oskrbovalk. V Hrastniku
je 64 uporabnikov, delo izvajajo 4 oskrbovalke, v Zagorju pa je vključenih
65 uporabnikov, zaposlenih je 10 socialnih oskrbovalk.
Danes pogosto uporabljamo izraz
mreženje, socialna mreža. Če ima
oseba, ki potrebuje pomoč, vzpostavljeno socialno mrežo, v katero seveda
dragoceno štejejo družina, sosedska
pomoč, program starejši za starejše
društva upokojencev, zdravstvena
služba z zdravnikom in patronažno
službo in program pomoč na domu
– potem je postorjenega ogromno
in takšna oseba lahko res kvalitetno
funkcionira v domačem okolju.
Jasna Rižner Kosm
Dežela večno
nasmejanih ljudi
Težko je verjeti, toda v 21. stoletju je Afrika v očeh mnogih
ljudi še vedno obravnavana kot črna celina oz. tisti del sveta,
kjer vladajo kaos, divje plemenske vojne in splošna zaostalost prebivalstva. Ti predsodki so seveda daleč od resnice in
zato se številni humanitarni delavci in društva trudijo, da bi
javnost na razumen način poučili o razmerah v Afriki.
Eno od takih je tudi Društvo za otroke sveta, ki je svojo dejavnost
predstavilo na predavanju v Delavskem domu Trbovlje (DDT). Gre za
nevladno, neprofitno in prostovoljno
organizacijo, ki si prizadeva izboljšati kvaliteto življenja afriških otrok
iz socialno ogroženih družin in jim
tudi omogočiti ustrezno izobraževanje. Na predavanju je bilo največ
poudarka na opisovanju življenja v
zahodnoafriški državi Gambiji, kjer
Urša Faal skupaj z možem Muso ko-
ordinira delo v šolah in vrtcih s pomočjo predsednice društva Henrijete Čalasan Žerdoner. Po predavanju
se je odprla tudi manjša tržnica, kjer
je bilo moč opraviti dobrodelni nakup izdelkov iz Gambije.
Faalova je na izredno slikovit način
opisala razmere v državi: »Gambijci
so zelo prijazni ljudje, za katere je značilno, da so vedno nasmejani, ne hitijo s časom in delujejo kot skupnost,
znotraj katere je vedno moč priti do
ustreznih rešitev.« Gambijskim otro-
kom izobrazba pomeni ogromno, z
največjim veseljem hodijo v vrtec ali
šolo: »Otroci so tam zelo radovedni.
Ob prvem vstopu v razred s skoraj 80
otroki sem prvo uro samo odgovarjala na vprašanja o sebi in Sloveniji.«
Faalova je svoje delo usmerila ravno
v izboljšanje izobraževalnega sistema, saj veliko denarja, namenjenega
za Afriko, žal prevečkrat steče v slabe
naložbe, ki prebivalcem ne koristijo.
Društvo se je zato ustavilo v Trbovljah, da bi predstavilo svoj projekt
Potuj kot prostovoljec, ki zainteresiranim mladim in starim omogoča
edinstveno izkušnjo v državi večno
nasmejanih ljudi, kot mnogi imenujejo Gambijo. Vsa zbrana sredstva so
bila namenjena financiranju novih
projektov v Gambiji.
Vid Šteh
ZASAVJE
Na Dolu zborovanje krajanov
Člani novoizvoljenega sveta KS Dol
pri Hrastniku so v sredo, 26. novembra, pripravili zborovanje v kinodvorani, kjer so krajane seznanili s
svojim programom dela v naslednjih
štirih letih.
»Povabili smo vas zato, da bomo
upoštevali pri našem delu tudi vaše
pobude in predloge,« je dejala Nataša Kreže, predsednica KS Dol. Posamezniki so opisovali probleme, ki jih
imajo v svoji bližini, izpostavili pa so
tudi skupne, kot na primer ozko cesto
ob pokopališču, ki že več kot petnajst
let čaka na rešitev. Zato je skrajni čas,
da se zadeve začnejo premikati, so se
strinjali. Treba bo opozarjati glasneje kot doslej. Če bo potrebno, tudi z
mirnimi protesti in s shodi.
Prav tako je potrebna obnova šole
oziroma gradnja nove. Na občini se
župan Miran Jerič zaveda, da sta ti
dve investiciji povezani s sprejetim
podrobnim prostorskim načrtom za
Dol. Če država v tem mandatu ne
načrtuje vlaganj v rekonstrukcijo te
ceste, bodo morali v naslednjem letu
spremeniti podrobni prostorski načrt
za Dol in poiskati lokacijo za novo
Predsedniki
KS v Trbovljah
Tudi v občini Trbovlje so v mesecu novembru sveti krajevnih
skupnosti med seboj volili nove
predsednike za mandatno obdobje 2014 - 2018. Izvoljeni so bili Mateja Bivic (Klek), Tatjana Pirnat
(Franc Salamon), Marjan Jamšek
(Dobovec), Borut Potisek (Ivan
Keše), Sebastjan Ledinek (Franc
Fakin), Alenka Forte (Center),
Franc Zidar (Alojz Hohkraut),
Rudi Tomše (Fric Keršič), Franjo
Bizjak (Čeče) in Mojca Turnšek
(Zasavje).
NL
Novo vodstv KS Dol. Foto: Fanči Moljk
šolo, ki ne bo vezana na rekonstrukcijo ceste, je povedal že pred volitvami.
Člani sveta KS si bodo prizadevali
tudi za obnovo kinodvorane, za večjo
prometno varnost krajanov, ureditev trim steze, za otroško in športno
Kronika
19. 11. 2014
Ob 10.58 uri so gasilci GZ Trbovlje s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja na Keršičevi cesti v Trbovljah, v katerem je bila preminula oseba.
22. 11. 2014
Ob 7.51 so v naselju Podvine v občini Zagorje zagorele saje v dimniku
večstanovanjske hiše. Gasilci PGD Zagorje mesto so zavarovali dimnik in
pregledali prostore.
23. 11. 2014
Ob 8.58 je prišlo do izpada električne energije na območju Svete Planine. O
dogodku je bilo obveščeno pristojno Elektro podjetje.
25. 11. 2014
Ob 13.27 so na Cesti Zmage v Zagorju gasilci PGD Zagorje-mesto pogasili
gorečo vsebino zabojnika za smeti.
27. 11. 2014
Policisti PP Hrastnik so konec julija letos na območju Hrastnika odkrili nasad prepovedane droge konoplje rastline. Na podlagi kriminalistične
preiskave so odkrili, da je lastnik nasada 35-letni moški iz Zasavja. 24. novembra so mu odvzeli prostost in opravili hišno preiskavo, kjer so zasegli
še dodatnih 100 g prepovedane droge konoplje in druge pripomočke (drobilec, tehtnica, PVC vrečke). 35-letnik je skupno posedoval okrog kilograma prepovedane droge. Po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom je bil
izpuščen na prostost. Slednji je že bil obsojen za kazniva dejanja s poglavja
neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami.
igrišče, parkovne površine. Čeprav
se zavedajo, da so njihove pristojnosti omejene. Potrudili se bodo, da
bo življenje bolj pestro, zato bodo
podpirali prireditve, kot so Dolska
noč, Rom pom pon, Handball Cup,
Miklavževanje, Želodkov festival in
obudili tiste, ki so se v preteklosti že
odvijale. »Želimo si, da bo Dol čez
štiri leta lepše urejen in da bo bivanje
za vse krajane prijetnejše,« je zaključila Krežetova..
Fanči Moljk
Častitljivih 98
Tomaža Medveška
Tomaž Medvešek. Foto: Nataša Medvešek
Zasežena droga. Foto: PP Hrastnik
28. 11. 2014
Ob 20.06 se je na Cesti Borisa Kidriča v Zagorju zaradi neprilagojene hitrosti prevrnilo osebno vozilo in poškodovalo drog javne razsvetljave. Gasilci
PGD Zagorje mesto in PGE Trbovlje so zavarovali kraj dogodka, odklopili
akumulator, očistili vozišče, posuli razlite tekočine z vpojnim sredstvom
ter nudili pomoč vlečni službi pri nalaganju vozila. Poškodovanih oseb ni
bilo.
Ob 13.12 so v Ulici talcev v Zagorju gasilci PGD Zagorje mesto ob prisotnosti policistov PP Zagorje in zdravnika s tehničnim posegom odprli vrata
stanovanja, v katerem so našli mrtvo osebo.
1. 12. 2014
Ob 9.59 se je v občini Zagorje pričela iskalna akcija za pogrešano občanko. Po podatkih policije naj bi obstajal sum, da je pogrešana skočila v reko
Savo. Iskanje je potekalo od zagorskega mostu do Zidanega Mosta, sodelovali so gasilci GZ Trbovlje, PGD Zagorje-mesto in Hrastnik-mesto, Brodarsko društvo Hrastnik ter policija. Pogrešane osebe niso našli.
Uredila: Katja Markovič
Tomaž Medvešek iz Čemšenika pozna recept za dolgo življenje. Iz njegove zgodbe bi lahko razbrali, da je
treba predvsem pridno delati in se
zanimati za ljudi in dogajanje okoli
sebe. Sam še dandanes kaj prebere,
sledi novicam, predvsem po radiu,
na kmetiji pa opravi tudi kakšno lažje delo. Jeseni je, na primer, pobiral
sadje, saj pri miru nikoli ni znal biti.
Rodil se je 9. decembra 1916 v Znojilah pod Čemšeniško planino mami
Frančiški in očetu Jakobu. Pri svojih
častitljivih letih je edini še živ od osmih otrok, štirih deklet in štirih fantov. Njegovi starši so se preživljali s
kmetijstvom, njegov oče je bil tudi
eden izmed ustanoviteljev osnovne
šole v Znojilah. Tomaž je imel priložnost gledati odraščati kralja, saj je služil vojsko v
kraljevi gardi v Beogradu. Za nevesto
se ni oziral po svetu. Februarja 1947
se je poročil s sosedovo Štefanijo Fakin, s katero sta imela 10 otrok. Dva
sta zaradi bolezni umrla še majhna,
osem jih še živi: pet fantov in tri dekleta. Preživljali so se s kmetijstvom,
nekaj let je Tomaž hodil delat tudi v
zagorski rudnik.
Žena, s katero sta praznovala zlato
poroko, mu je umrla leta 2004. Ima
26 vnukov in 22 pravnukov. Vesel je
vsakega obiska, saj rad pripoveduje o svojih številnih dogodivščinah.
Rad ima tudi praznovanje, ki mu ga
ob njegovem rojstnem dnevu pripravi družina. Tako bo tudi letos. Vsi
otroci pridejo domov, se zberejo ob
obloženi mizi domače hiše in obujajo
spomine. Kot pravi njegov sin Rado
Medvešek upajo, da bo takšnih praznovanj še veliko.
TPK
Dobrodošli
med nami
mamica Špela Turšič
hči Julija Margan
rojena 6. 11. 2014
mamica Dominika Senčar
sin Kevin Alauf
rojen 8. 11. 2014
mamica Ivana Radonjič
hči Anastasia
hči Laura
rojeni 8. 11. 20104
mamica Karmen Drnovšek
hči Tamara Kostanjevec
rojena 11. 11. 2014
mamica Ana Guna
sin Erazem Dobovičnik
rojen 11. 11. 2014
mamica Silvia Ravnjak
hči Ariana Hudi
rojena 11. 11. 2014
mamica Suzana Kahteran
sin Elvin
rojen 12. 11. 2014
mamica Envera Selimović
sin Benjamin Cepuš
rojen 12. 11. 2014
mamica Manca Polc
hči Nana
rojena 14. 11. 2014
mamica Katarina Zeletel
hči Nina Dolić Zaletel
rojena 18. 11. 2014
mamica Janja Košar
sin Jan Felicijan
rojen 20. 11. 2014
mamica Karina Obrez
sin Vitjan Kovačič Obrez
rojen 21. 11. 2014
mamica Ana Čebin
sin Žan Završnik Čebin
rojen 23. 11. 2014
mamica Tjaša Zamuda
hči Lia Dacar
rojena 26. 11. 2014
mamica Mojca Lukač
sin Jan Dukić Lukač
rojen 27. 11. 2014
mamica Helena Štendler
sin Nejc Grašinar
rojen 28. 11. 2014
mamica Romana Štraus
hči Žana Štraus
rojena 28. 11. 2014
amica Polona Füleki
sin Anže Zupančič
rojen 28. 11. 2014
mamica Sabina Zagorc
hči Hana Biderman
rojena 28. 11. 2014
mamica Janja Maurer
hči Kaja Mežnarič
rojena 29. 11. 2014
mamica Melita Jovan
hči Tina Vreže
rojena 29. 11. 2014
mamica Nina Šabić
hči Iris Šabić
rojena 29. 11. 2014
mamica Tanja Travnikar
sin Lars Volf
rojen 30. 11. 2014
mamica Nives Grobin
sin Luka Stradar
rojen 1. 12. 2014
mamica Irena Sladič
sin Žan Žagar
rojen 1. 12. 2014
5
6
TEMA
Zasavje kljub krizi žari in praznuje
December je in slovenska mesta se počasi odevajo v svojo
praznično podobo. Med njimi so tudi Trbovlje, Zagorje in
Hrastnik, kjer se, tako kot drugje, srečujejo s krizo. Kljub
temu so vsote, namenjene okraševanju in zabavi občanov,
precejšnje.
V Zagorju ne vedo
Višina sredstev, ki bodo porabljena
za okraševanje, se od občine do
občine razlikuje. V Zagorju bodo
opravili le potrebna popravila, zato
bo znesek manjši kot prejšnja leta.
Končnega zneska po besedah Rudija
Medveda, direktorja občinske uprave
Občine Zagorje, »še ni, saj so ljudje
še na terenu«. Luči bodo prižgali 5.
decembra, ko bo v Zagorju Miklavžev
sprevod.
Posvojite smreko
Občina Trbovlje bo za praznično okrasitev namenila 9000 evrov. “Gre za
popravilo obstoječih in nakup nekaj
novih lučk,” je povedala Vesna Jesih
z oddelka za splošne zadeve Občine
Trbovlje. Letos bo sredstev za okrasitev za 1000 evrov več, saj bodo
okraševanju dodali tudi dobrodelno in okoljevarstveno noto. V lonce,
ki bodo postavljeni po vsem mestu,
bodo namreč v okras zasadili smre-
številne druge prireditve, med drugim silvestrovanje na prostem pred
gasilskim domom, ki se ga običajno
udeleži med 4000 in 5000 ljudi. Za
tržnici, ki se ga je udeležilo skromno
število obiskovalcev, le med 100 in
150,” je povedala Jesihova. V Trbovljah menijo, da se za silvestrovanje
V Trbovljah bodo v lonce, ki bodo postavljeni po vsem mestu, v
okras zasadili smreke, te pa bodo lahko posamezniki ali podjetja
s prostovoljnimi prispevki posvojili. Zbrana sredstva bodo šla v
dobrodelne namene.
najmlajše pa bo 19. in 20. decembra v Parku dr. Janeza Drnovška
odprto Božično mesto z okraski in
stojnicami, ki si ga je lansko leto po
Medvedovih besedah ogledalo vsaj
2000 obiskovalcev. Medved je tudi
ne splača zapravljati velikih vsot denarja. Ker sosednja občina organizira silvestrovanje na prostem, bodo
nekaj sredstev raje namenili temu, da
se bodo lahko Trboveljčani novo leto
varno in brezplačno odpravili doča-
kat v Zagorje. Vozovnice za avtobus,
ki bo silvestrovalce popeljal v Zagorje
in domov, lahko občani prevzamejo
v Knjižnici Toneta Seliškarja in Mladinskem centru v Trbovljah. Občina
bo za prevoz namenila 150 evrov, kar
je polovica vseh stroškov, polovico pa
bo kril prevoznik.
V Hrastniku Kalamari
V Hrastniku bodo silvestrovali kar
v športni dvorani. Za glasbeni program bo poskrbel ansambel Kalamari, obeta pa se posebna pogostitev s
kuharskim showom, za silvestrovanje bo potrebno odšteti 33 evrov.
Da da bo december zabaven tudi za
najmlajše, bo v Hrastniku poskrbelo
Društvo prijateljev mladine. Liljana
Oplotnik je povedala, da bo Zveza
prijateljev mladine za prireditve za
otroke in mladino letos namenila
med 6000 in 7000 evrov.
Število lučk, smrečic in prireditev v
V Trbovljah menijo, da se
za silvestrovanje ne splača
zapravljati velikih vsot
denarja. Ker sosednja občina
organizira silvestrovanje na
prostem, bodo nekaj sredstev
raje namenili temu, da se bodo
lahko Trboveljčani novo leto
varno in brezplačno odpravili
dočakat v Zagorje.
Zasavju torej ne bo majhno. Občine višino sredstev, namenjenih decembrskim zabavam, opravičujejo z
dobrodelnostjo ali s skrbjo za svoje
občane. “Prireditve se splačajo samo
zaradi zadovoljstva ljudi,” je povzel
Medved.
Martina Drobne
Novoletna okrasitev. Foto: Branko Klančar
23 tisoč evrov v
Hrastniku
V Hrastniku in Trbovljah so podatki
že znani. Hrastnik bo za postavitev
lučk in smrečic namenil 23.000 evrov.
Na hrastniški Občini so povedali, da
je ta vsota enaka kot lani, obsega pa
nameščanje, odstranitev in nadomestilo pokvarjenih okrasnih svetil.
ke, te pa bodo lahko posamezniki ali
podjetja s prostovoljnimi prispevki
posvojili. Zbrana sredstva bodo šla v
dobrodelne namene.
V Zagorju veliko
silvestrovanje
Poleg Miklavževega sprevoda bodo
v Zagorju, kot vsako leto, potekale še
V Hrastniku bodo silvestrovali kar v športni dvorani. Za glasbeni
program bo poskrbel ansambel Kalamari, obeta pa se posebna
pogostitev s kuharskim showom, za silvestrovanje bo potrebno
odšteti 33 evrov.
Jagoče 3d | SI-3270 Laško
Mob: +386 306 427 65
www.vila-aina.com
ZASEBNI WELLNESS
SPA I + SPA II
poudaril, da za božično novoletne
prireditve občina vedno porabi manj
denarja, kot ga je bilo namenjenega v proračunu. Za letošnje leto so v
občinskem proračunu za novoletne
prireditve rezervirali 110 tisoč evrov.
V Trbovljah Alya
V Trbovljah bo za prireditve namenjena enaka vsota kot za okraševanje,
torej 9000 evrov, kar je na enakem
nivoju kot prejšnja leta. Občina organizira dve večji prireditvi. V petek,
26. decembra zvečer, bo v Mesečini
zabava za vse generacije, v ponedeljek, 29. decembra, pa bo po ulicah
Trbovelj od parka do Delavskega
doma potekal sprevod dedka Mraza,
ki mu bo v Delavskem domu sledila
predstava Ribiča Pepeta in zabava
z Alyo in Ekspres bandom. V Trbovljah bo sicer potekalo tudi preko 50
drugih prireditev, ki jih bodo organizirala društva, zavodi in druge organizacije, ki bodo dogodke tudi same
financirale.
Silvestrovanja v organizaciji občine v
Trbovljah letos ne bo. Razlog za to je
premajhna udeležba v prejšnjih letih.
“Lansko leto je eno od društev pripravilo silvestrovanje na trboveljski
Občinski veliki ognjemeti so samo še zgodovina. Foto: Branko Klančar
POGOVOR
7
Tina Mahkota, Sovretova nagrajenka
Zasavske korenine in povezanost z
revirji
Tina Mahkota je leta 2013 prejela Sovretovo nagrado, ki jo za
najboljše prevode podeljuje Društvo slovenskih književnih
prevajalcev. Nagrado je prejela za prevod dela Dublinčani
Jamesa Joycea. »Poleg samoumevne prevajalske natančnosti
jo odlikujeta posluh za živo, aktualno slovensko besedo ter
poglobljeno poznavanje britanske literature in kulture,« je
ena izmed utemeljitev žirije. Letos je na pohodu po Sovretovi poti v Šavni Peči spregovorila o Antonu Sovretu in prevajalstvu nasploh.
Še enkrat čestitke ob Sovretovi nagradi. Kakšno je občutje po enem
letu?
Prekrasen pohod po Sovretovi poti
v začetku oktobra in bližajoči se pogovor v Knjižnici Antona Sovreta v
Hrastniku sta mi res živo priklicala v
spomin lanskoletne radostne občutke. Nagrade sem bila izredno vesela
tudi zato, ker sem jo dobila za prevod
Joyceovih novel. Joyce je eden mojih
najljubših pisateljev. Sovretova nagrada je posebej dragocena tudi zato,
ker je razen nagrade Radojke Vrančič
za mladega prevajalca, ki pa jo podeljujejo šele zadnja leta, tako da sem jo
»zamudila«, naša edina nagrada za
knjižno prevajanje.
no sprašuješ, ali mu boš kos.
Dublinčani je zbirka novel, ki jih
je napisal že pred sto leti. Kakšne
so bile takrat družbene razmere na
Irskem?
Dublinčani so izšli leta 1914, Joyce
jih je pisal vse od leta 1904. To je bilo
obdobje, ko je bila Irska še del britanskega imperija in doživljala hromeč
zastoj v pogajanjih o svoji suverenosti. Temeljno občutje, ki zaznamuje
literarne like v Dublinčanih, je paraliziranost, prevladujoča trpnost,
nemoč, nezmožnost aktivne participacije tako na osebni kot kolektivni
ravni.
Dublinčane je leta 1956 prevedel
Herbert Grün. V čem so se spreme-
Tina Mahkota, hči pevke Marjane Deržaj in alpinista, novinarja in urednika Anteja Mahkote, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala anglistiko in primerjalno književnost. Po diplomi leta 1988 je najprej poučevala
odrasle in opravila strokovni izpit, nato je bila kot lektorica za angleški
jezik med letoma 1992 in 2003 zaposlena na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2003 se je odločila za
prestop med samostojne ustvarjalce na področju kulture, ker se je želela
povsem posvetiti literarnemu prevajanju. Iz angleščine in nemščine prevaja
prozna in dramska dela. Je avtorica številnih spremnih besed, intervjujev
in člankov. Kljub polni zaposlenosti s prevodi občasno poučuje – letos že
tretje leto na AGRFT v Ljubljani predava angleški jezik.
Dva mandata je bila članica upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. Od leta 2004 je konzultantka mednarodnega literarnega
festivala Vilenica, na katerem je bila leta 2007 tudi članica žirije za nagrado
kristal Vilenice. Leta 2010 je na Borštnikovem srečanju dobila nagrado Dominika Smoleta za prevod in jezikovno adaptacijo drame Patricka Marberja Od blizu, Leta 2013 je prejela Sovretovo nagrado.
Ob prejemu nagrade ste dejali: “Pri
Joyceu sem bila zelo ohromljena
ravno zaradi izjemne veličine in
vsega, kar ta prinese s seboj.”
Joyce je moja mladostna ljubezen. Že
v gimnaziji sem hlastno brala njegov
roman Umetnikov mladostni portret in si izpisovala odlomke, ki so
se me globoko dotaknili. Nato sem
iz Joycea diplomirala na oddelku za
primerjalno književnost. Pripeljal
me je do ukvarjanja s sodobno irsko
književnostjo in do številnih prevodov irskih proznih in dramskih piscev. Pred Dublinčani sem prevedla
že njegova pisma življenjski sopotnici Nori. Prehodila sem tudi številne
Joyceove poti v Dublinu in v nam
bližnjem Trstu, kjer je živel dvanajst
let. Z Joyceovo veličino sem merila na
njegov kanonični status. Brez dvoma
gre za enega največjih pisateljev 20.
stoletja. Zdi se nam, da o njem vemo
praktično vse. Hkrati pa se pred vsakim stavkom, ki ga je napisal in ga
moraš prevesti, kaj hitro počutiš zelo
majhnega in neznatnega in se neneh-
nili prevajalski prijemi in viri?
S tem prevodom sem se študijsko
ukvarjala že med pisanjem diplomske naloge pred 25 leti. Grünov prevod je vsekakor imeniten – upoštevaje bistveno siromašnejše vire, kot
Tina Mahkota v trboveljski knjižnici. Foto: Fanči Moljk
jih imamo prevajalci na voljo danes
- komentirane izdaje, slovarji irske
družbe in kulture, internetni viri,
prevodi izvirnika v druge jezike. V
nekaterih najbolj subtilnih segmentih -pripovedna perspektiva, naklon,
prehajanje v zavest literarne osebe pa je ta prevod, gledano v luči novejših dognanj literarne vede in naratoloških analiz, potreben ponovnega
razmisleka. In tega sem se tudi lotila.
Nagrada Dominika Smoleta pred
leti pomeni, da ste v prevajanju izjemno uspešni tudi na področju dramatike. Prevedli ste preko 50 del.
Kar pomnim, sem rada hodila v gledališče. Nekaj časa sem si želela študirati dramaturgijo, a sem se nato
vseeno odločila za študij jezikov in
primerjalne književnosti. V gledališče sem prišla po drugi poti, kot
prevajalka. To mi je v neznansko veselje. Ko prevajaš za gledališče, postaneš del ekipe, ki postavlja na oder
predstavo. Imela sem srečo in čast, da
sem od samega začetka leta 1998 sodelovala z najuglednejšimi režiserji Matejo Koležnik, Miletom Korunom,
Dušanom Jovanovićem, Samom M.
Strelcem, Matjažem Zupančičem,
Janezom Pipanom, če jih naštejem
samo nekaj - in se od njih veliko naučila. Enako lepe spomine imam na
druge umetniške sodelavce pri uprizoritvah. Praviloma sodelujem na
Tina Mahkota v Šavni Peči. Foto: Fanči Moljk
bralnih vajah. Že to je svojevrsten
užitek, ko slišiš vrhunske igralce, ki
berejo »tvoje« stavke. Prevajala sem
za vsa slovenska poklicna gledališča,
v zadnjih letih največ za SLG Celje.
To sezono igrajo Švejka v mojem prevodu v Mestnem gledališču ljubljanskem.
Tudi Orwell vam je zelo blizu.
Orwell je zame največji pisec dokumentarne proze v 20. stoletju. Izredno zanimivi so tudi njegovi zgodnejši
romani, čeprav ga Slovenci zaenkrat
poznamo predvsem po Živalski farmi in 1984. Še posebej blizu sta mi
Orwellova neupogljiva in pokončna
osebna drža ter njegovo politično
prepričanje, ki ga je sam imenoval
demokratični socializem. Vedno je
bil na strani zatiranih, ne samo z besedami, predvsem z dejanji. Proti fašizmu se je boril v Kataloniji, kjer je
bil tudi hudo ranjen, med 2. svetovno
vojno je delal na britanskem radiu,
zaradi prešibkega zdravja ni bil vpoklican v vojsko, in kot vojni dopisnik
v Franciji. Žal je za jetiko umrl že pri
47-ih, leta 1950. Zanamcem je pustil
obsežen opus. Njegova zbrana dela
štejejo nič manj kot 20 knjig.
Pot v Wigan, njegovo esejistično
delo o težkih razmerah brezposelnih angleških rudarjev, vas je pripeljala v Zasavje. V svojem prevodu
ste se direktorju Zasavskega muzeja
Trbovlje Miranu Kalšku celo zahvalili za pomoč.
Orwell je izredno natančno popisal
delo in življenjske razmere v angleških revirjih v 30-ih letih minulega
stoletja. Nekaj mesecev je živel pri
revnih rudarskih družinah in šel
tudi sam večkrat v jamo. S pravo empirično strastjo je popisal vse od pridobivanja premoga do vsakdanjega
življenja rudarjev in njihovih družin.
Zato je bilo povsem logično, da me
je pot vodila v ZMT, kjer so mi zelo
pomagali z odličnimi pisnimi viri in
muzejskimi publikacijami. Ogledala
sem si tudi rudarska stanovanja. Gospod Kalšek je ljubeznivo prebral tudi
poglavja o rudarjenju in mi predlagal
vrsto dragocenih popravkov.
Ob enem izmed obiskov Trbovelj
ste peljali hčerko Marušo na Dol, da
bo videla, kje se je rodil njen dedek
Ante Mahkota in kje je živela vaša
babica, legendarna učiteljica Pavla
Mahkota. Je oče že kot otrok hodil
v zasavske hribe, ko je tu preživljal
počitnice?
Oče je nehal plezati in se začel posvečati novinarskim poklicnim ciljem,
ko sem bila še zelo majhna, tako da
se v resnici bolj slabo spomnim, kako
je bilo, ko je bil zdoma in v stenah.
Tudi mama je imela neobičajen poklic, ki ni bil vezan na ustaljene urnike, tako da smo živeli najbrž nekoliko
nekonvencionalno družinsko življenje. Kolikor vem iz pripovedovanja
in iz očetove knjige Sfinga, pa se je
za plezanje navdušil kot gimnazijec
v Ljubljani. Mislim, da ni kaj dosti
hribolazil v Zasavju – pa tudi drugod
ne. Zanimale so ga izključno stene in
ekstremne smeri v njih.
Po očetu imate gotovo pisateljsko
žilico, mama Marjana Deržaj pa je
verjetno vplivala na vas s svojim čutom za zvok in ritem. Je več glasbenikov po mamini strani?
Mamin oče, moj stari oče, Franc Deržaj, je bil čudovit baritonist, a zaradi
spleta okoliščin žal ni postal poklicni
operni pevec. Je pa nenehno prepeval, nastopal tudi v manjših opernih
vlogah in leta 1936 v Berlinu posnel
gramofonsko ploščo s slovenskimi
samospevi in ljudskimi pesmimi.
Moja mama je bila na očeta izredno
ponosna. A žal ga je izgubila že pri
dvanajstih. Sama sem deset let hodila
v glasbeno šolo in postala kar dobra
amaterska pianistka. Glasbeno šolanje mi je, čeprav sem pozneje ubrala
povsem drugačno poklicno pot, dalo
ogromno lepega: vztrajnost, disciplino, predvsem pa neizmerno veselje in
uživanje v glasbi, ki ostaja moja velika ljubezen. Ne mine teden, bi skoraj
lahko rekla, da ne bi obiskala kakega koncerta ali opere. Tudi moj bratranec po mamini strani je poklicni
glasbenik, profesor harmonike v Mariboru. Moja hči Maruša pa že drugo
leto vztrajno vadi bobne.
Vsega je kriva Marjana Deržaj je
postal nekakšen rek, ki ga še vedno
radi uporabljamo ob raznih priložnostih. Od kod izvira?
Gre za naslov drame Milana Kleča iz
leta 1993, ki so jo z velikim uspehom
uprizorili v režiji Dušana Mlakarja v
Stalnem slovenskem gledališču v Trstu. Česa pa je bila kriva Marjana, pa
prepuščam domišljiji vaših bralcev.
Milan Kleč je bil v času, ko je pisal to
dramo, Marjanin zet (smeh).
4. decembra boste gostja na Sovretovem večeru v hrastniški knjižnici,
še prej pa boste šli z ekipo v rudniške rove. Kakšna občutja vas navdajajo?
Znova sem si prebrala Orwellov opis
rovov, tako da me je kar malo strah.
A sem prepričana, da bom v dobrih
rokah izkušenih poznavalcev in vodnikov, tako da bo to gotovo enkratno
doživetje. Zvečer pa še pogovor v
knjižnici. Zanimiv dan se mi obeta!
Fanči Moljk
8
ČEZ PLANKE
Posvet Združenja RUDA
Konec oktobra je v Laškem potekal
1. Mednarodni posvet Združenja
RUDA na temo Rudarska dediščina
in turizem. S posvetom so skušali
ozaveščati javnost o pomenu raziskovanja, ohranjanja in popularizacije
rudarske dediščine za turizem. Na
njem so predstavili dobre in že uveljavljene prakse v Sloveniji in tujini.
Prisotne je poleg predsednika Rudarskega etnološkega društva Brezno - Huda Jama Andreja Mavrija in
predsednika združenja RUDA Tadeja Pungartnika nagovoril tudi laški
župan Franc Zdolšek. Na posvetu je
dr. Jože Hudales predstavil referat
Zgodbe o premogovniku Laško in
premogarjih; Dediščine rudarjev in
rudarjenja in eko muzej. Mateja Slo-
venc, študentka etnologije in kulturne antropologije, ki je kot ena izmed
študentov opravljala terenske vaje na
področju zbiranja rudarskega – etnološkega gradiva na področju občine
Laško, pa je predstavila svoje ugotovitve.
Uspešne zgodbe o koriščenju rudarske dediščine na področju turizma v
Slovenije so predstavili Suzana Fajmut Štrucl, direktorica Podzemlja
Pece, z referatom Dediščina mežiških
rudnikov in turizem ter Tatjana Dizdarevič in Martina Peljah iz Idrije, ki
sta spregovorili nekaj besed o vlogi in
pomenu Centra za upravljanje z dediščino živega srebra v Idriji. Mednarodni pogled na temo posveta pa je podala Sanja Cvjetko Jerković, po rodu
20 let Sadjarskega
društva Litija
Sadjarsko društvo Litija obeležuje 20.
obletnico delovanja. Od svojih začetkov do danes je društvo pripravilo
številna predavanja, strokovne ekskurzije, delavnice in tečaje s področja
sadjarstva. »S pridobljenim znanjem
so člani lahko primerneje oskrbeli
svoje sadovnjake in obrali lepše ter
obilnejše plodove. Njihovo na novo
pridobljeno znanje in spretnost ima
vidne posledice. Lepo urejeni in oskrbovani sadovnjaki ter posamična
drevesa prispevajo k lepoti kulturne
krajine v naših občinah,« je povedala strokovna tajnica društva Vesna
Velikonja. Društvo s svojim delovanje presega meje litijske občine. Med
Primož Frajle
220 člani, kolikor jih šteje, niso samo
Litijani in Šmarčani, temveč tudi Zasavci. Ob obletnici je društvo v začetku novembra v avli litijske občinske
zgradbe postavilo na ogled sadjarsko
razstavo Jablana v vsakem vrtu. Na
razstavi so s svojimi izdelki sodelovali otroci iz litijskih vrtcev. Sadjarji so
ob razstavi pripravili dve predavanji.
Prvo, z naslovom Kako posaditi jablano tudi v manjšem vrtu, je pospremila
degustacija novejših odpornejših sort
jabolk. Z drugim predavanjem Jabolko v kulinariki – od sadeža do jedi pa
so prikazali uporabo jabolk v prehrani, pripravo sokov in kisa.
Razstava ob obletnici Sadjarskega društva Litija. Foto: Vesna Velikonja
MICRA že za 9.000 €
iz hrvaškega Labina, kjer sodeluje pri
obnovi tamkajšnjih rudniških objektov. Prisotnim je predstavila nekaj
misli na temo, kako vključiti industrijsko zapuščino oz. dediščino v
kulturni turizem. Vsi predavatelji na
posvetu so prišli do istega zaključka, namreč, da trženje rudarske dediščine v takšni ali drugačni obliki
muzejske zbirke ne zadošča in da je
nujno treba zagotoviti in ponuditi še
dodatne turistične dejavnosti v zvezi z rudarsko dediščino. Posvet je bil
dobro obiskan, udeležili so se ga tudi
predstavniki vodstva in predstavniki
delavcev RTH. Po zaključku posveta
so si udeleženci ogledali še rudarski
del zbirke v laškem muzeju, ki so ga v
opuščenem zaklonišču blizu muzeja
uredili člani Rudarskega etnološkega
društva Brezno – Huda jama.
PSD
Skupinska slika udeležencev posveta v Laškem. Foto: Primož Frajle
Varna Litija
V soboto, 22. novembra, so v športni
dvorani v Litiji izvedli veliko preventivno prireditev za otroke, mladostnike in njihove starše Varna Litija.
Organizirala sta jo Mladinski center
Litija in Zavod Varna pot. Predstavnica MC Litija Lea Kovič je povedala,
da se je dogodka udeležilo približno
1000 obiskovalcev, sodelovalo je več
kot 20 prostovoljcev mladinskega
centra in 60 predstavnikov drugih
organizacij in društev.
Zavod Varna pot je pripravil prometni poligon za najmlajše, demonstracije otroških varnostnih sedežev,
tehtnici za naletno težo, simulacijska
očala, ki prikazujejo vpliv alkohola in
drog ter ustvarjalni kotiček. Obiskovalci so preizkusili »prevračalnik«,
simulator, ki prikazuje pomembnost
uporabe varnostnega pasu in pravilnega reševanja iz prevrnjenega avtomobila. Gasilci PGD Litija so s pomočjo reševalca ZD Litija prikazali
razrez avtomobila in reševanje v prometni nesreči. Ravnanje ob prometni
nesreči so prikazali tudi policisti s
KREDIT/LEASING
Gasilci v akciji na prireditvi Varna Litija. Foto: Malwina Siedzikowska
svojimi vozili in opremo. Dogodek
je popestrila policijska konjenica in
društvo za terapijo s pomočjo psov
Tačke pomagačke.
S prireditvijo so Litijani obeležili
svetovni dan žrtev prometnih nesreč. Prispevali so k uresničevanju
Resolucije o nacionalnem programu
varnostni cestnega prometa, s katero
si je Slovenija zadala cilj – nič mrtvih
in nič poškodovanih otrok v cestnem
prometu.
ZT
z 0% obrestno mero*
5-LETNO JAMSTVO
BREZPLAČNI SERVISI
za prva 3 leta**
NUDIMO VAM
NISSAN MICRA - AVTO, Kl OBRAČA GLAVE
lzstopite iz množice z novo Nissan Micro, ki se zdaj ponaša z novim sprednjim
odbijačem, masko, ki spominja na satovje, njena prostorna kabina pa vzbuja
pozornost s prefinjenimi sedeži in armaturno ploščo v svetleči črni barvi. Poenostavite mestno vožnjo z uporabnimi tehnologijami, kot sta inteligentni ključ in nova
različica avdio in navigacijskega sistema Nissan Connect.
KRULC D.O.O. - Cesta heroja Vasje 8 - 1251 Moravče
tel.: 01 7231 200 - fax.: 01 7231 084
www.nissan-krulc.si e-mail: prodaja@nissan-krulc.si
Kombinirana poraba goriva: 4,1-5,4 l/100 km. Emisije CO2: 95-125 g/km. Emisijska
stopnja: Euro5. Emisije NOx: 0,0083–0,0226 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega
zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.
Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10
in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
Oglaševana cena velja za model Nissan Micra MC 1,2 Visia, cena po ceniku 10.350 EUR z upoštevanim popustom
1350 EUR in DDV. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Brezplačno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega
vozila z Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto
oz. za 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Slike so simbolne. *Velja ob nakupu preko Nissan Financiranja. Velja za
financiranje do 36 mesecev, za omejeno vrednost financiranja do 5 000€. **Pogodbena storitev vključuje samo
izvajanje del rednega vzdrževanja v skladu z razporedom/Načrtom vzdrževanja vozila NISSAN v časovnih intervalih,
določenih v knjižici Garancija in vzdrževanje NISSAN. Velja ob nakupu vozila prek Nissan financiranja, do 3 leta od
dneva nakupa ali do 60.000 prevoženih km, kar nastopi prej. Slika je simbolna.
Cenitve in popravila
avtomobilskih škod vseh
blagovnih znamk (kasko
zavarovanje).
•
•
•
•
Zavarovalnica
Zavarovalnica
Zavarovalnica
Zavarovalnica
Slovenica
• Zavarovalnica
• Zavarovalnica
Triglav
Maribor
Generali
Adriatic
Tilia
ERGO
NOVO
• popravila vseh znamk
vozil (servisiranje,
popravila zavor,
menjava olja, filtrov,
akumulatorjev ...)
• priprava vozila za
tehnični pregled
• polnjenje in vzdrževanje
klimatskih naprav
• premontaža gum
• optične nastavitve
podvozij
• ročno pranje in
notranje čiščenje vozil
• poliranje vozil
DRUŠTVENO
Knapovsko sonce
V Društvu invalidov Trbovlje je dolga leta tlela želja po ustanovitvi pevskega zbora. Ustanovili so ga novembra 2009 in si
zaradi tradicije rudarstva nadeli ime Knapovsko sonce.
Pevski zbor je bil ustanovljen z namenom druženja in povezovanja invalidov in njihovih simpatizerjev na
področju kulture ter dvigovanja splošne kulturne ravni med člani. Pojejo
pretežno pesmi iz ljudske zakladnice,
prilagojen zmožnostim pevcev. Članice in člani se redno udeležujejo vaj
pod vodstvom zborovodkinje Katarine Marolt.
Maja 2010 se je zbor prvič predstavil
na reviji pevskih zborov Zveze delovnih invalidov Slovenije v Ajdovščini.
Nato so nastopali v Lenartu, Slovenj
Gradcu, Brežicah, letos pa v Žalcu.
Novembra 2013 so se predstavili na
reviji pevskih zborov v počastitev 120
letnice zborovskega petja v Trbovljah.
Spomladi 2014 so sodelovali na reviji
pevskih zborov v organizaciji JSKD-ja
v Trbovljah in Hrastniku. Nastopali
so tudi na društvenih prireditvah in
v domu starejših Franc Salamon Trbovlje. Z veseljem izkoristijo vsako
priložnost, da lahko zapojejo in tako
ponesejo glasbo med ljudi.
9
Usposabljanje zastavonoš
V petek, 21. novembra, so pripravili
samostojni koncert ob 5-letnici delovanja zbora v dvorani Glasbene
šole Trbovlje. Na prireditvi je vodja
Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Trbovlje
Zdravko Pestotnik pevcem podelil
priznanja za večletno prepevanje v
zboru – Gallusove značke. V drugem
delu so ob spremljavi harmonikarja
Francija Vrtačnika zapeli in scensko
uprizorili ljudske pesmi, ki v pevcih,
pa tudi poslušalcih vedno znova budijo čustva. Po odzivu poslušalcev so
v ta petkov večer prinesli obilo dobre
volje in pozitivne energije, saj so se
jim spontano pridružili pri petju lepih narodnih pesmi.
DIT
Predsedstvo Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) je pripravilo enodnevno
usposabljanje zastavonoš iz vseh članic ZSČ, ki ga je izvedel Odbor za organizacijo ešalona zastavonoš in protokol pri predsedstvu ZSČ 22. novembra v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani. Pripadniki Garde SV so bili
vključeni za demonstracijo postopkov in pomoč pri urjenju. Z usposabljanjem so skušali poenotiti postopke zastavonoš ob protokolarnih in drugih
dogodkih, večjo prepoznavnost in ugled ZSČ v javnosti ob različnih priložnostih.
Med usposabljanjem so udeleženci obnovili poznavanje predpisov glede
osebnega izgleda, temeljnih postrojitvenih pravil in protokolarnih postopkov. Zastavonoše so se praktično urili v postrojitvi posameznikov in skupine zastavonoš, nastopih v ešalonih zastavonoš in ob žalnih slovesnostih
in pogrebih. Iz OZSČ Hrastnik se je usposabljanja udeležil Andrej Mlinar.
IZ
V Belo krajino
V soboto, 22. novembra, je Občinsko združenje slovenskih častnikov
(OZSČ) Hrastnik za svoje člane pripravilo strokovno ekskurzijo v Belo krajino. Seznanili so se z aktivnostmi TO pred in v času osamosvojitvene vojne
ter si ogledali nekatere kulturne znamenitosti na tem območju. Ekskurzijo
je vodil podpredsednik OZSČ Hrastnik Ivo Vučetič.
Po Beli krajini so jih vodili domačini iz OZSČ Metlika. V Črnomlju so obiskali spomenik osamosvojiteljem, v Lokvah so se ustavili pri spomeniku,
ki oznanja kraj, kjer se je smrtno ponesrečil narodni heroj Franc Rozman
Stane, takratni poveljnik NOV in PO Slovenije. V vasi Žuniči pa so spoznali Krajinski park Kolpa in enega od zaščitenih kulturnih spomenikov Šokčev dvor. Ekskurzijo so zaključili z družabnim srečanjem v Semiču.
DS in IZ
Pevci Knapovskega sonca so navdušili poslušalce. Foto: arhiv DI Trbovlje
CVB Izlake
Klub bolnikov s cerebrovaskularno
boleznijo Izlake ali po domače z možgansko kapjo je pred leti v svojem
delovanju zamrl, čeprav so potrebe
bolnikov in njihovih svojcev po delovanju velike. Na pobudo Bojana
Kastelica je prišlo do oživitve delovanja kluba bolnikov CVB v Domu
starejših občanov Izlake. Prvo srečanje Kluba CVB je bilo 4. novembra,
zbranim pa se je poleg strokovnih
delavcev doma pridružil tudi Milan
Čuček, predsednik združenja bolni-
Mlinček
kov CVB.
V Domu starejših občanov na Izlakah že potekajo obnovitveni programi rehabilitacije za bolnike CVB.
Na voljo je strokovno medicinsko
osebje, telovadnica, bazen, postopno
pa bodo oživili še druge dejavnosti kluba, kot so mesečna srečanja s
predavanji, izleti, športne dejavnosti,
različne delavnice. V klub lahko pridejo bolniki s CVB iz celega Zasavja
od Litije do Radeč.
MK
Utrinek s prvega srečanja. Foto: arhiv kluba
Hitrost ubija
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Trbovlje, ki šteje 50 članov,
so tudi letos 15. novembra simbolično prižgali zelene sveče v spomin na
žrtve prometnih nesreč.
Svečke so skupaj s predstavniki drugih organizacij prižgali v kapelici, o
namenu je spregovoril predsednik
Nikolaj Medvešek, z minuto molka
so počastili spomin na žrtve prometnih nesreč. Mimoidočim so razložili
pomen akcije, ki poteka pod okriljem
WHO (Svetovna zdravstvena orga-
nizacija). S prižiganjem svečk opozarjajo na nesreče. V državah EU je
samo v letu 2013 življenje je izgubilo
26.025 oseb, težje poškodovanih pa je
bilo približno 199 tisoč udeležencev
v prometu. V Sloveniji je od leta 1991
do 2013 na cestah umrlo 6935 ljudi,
telesno poškodovanih pa je bilo preko 317.880 oseb.
Letošnja akcija je potekala pod sloganom Hitrost ubija. Vsi vozniki se morajo zavedati, da so hitrost, objestnost
in opojne substance na cesti najkrajša
pot do bolnišnice, velikokrat tudi do
pokopališča.
ŠG
Včasih se nam zdi, da pošiljanje
pisem in voščilnic postaja preteklost, kar seveda ni res. Da bodo vaši
najdražji letos še posebej prijetno
presenečeni, ročno izdelajte božično-novoletne voščilnice.
Članice medgeneracijskega središča, v okviru katerega deluje društvo
Mlinček, pod vodstvom Mojce Grden, so povabile Karmen Pevec, ki
jim je svetovala in pokazala, kako
lahko same izdelajo izvirne voščilnice za božič in novo leto. Svojim
najbližjim se želele poslati malce
drugačne voščilnice, takšne, ki ne
bodo samo lepe na prvi pogled, ampak bodo izkazovale čut do sočloveka, njihovo srčnost, imele pečat,
pokazale trud in jim dale osebno
noto.
Danes je trend izdelati voščilnico
doma, toda zaradi pomanjkanja
časa jih nekateri kupijo v knjigarni
ali v trgovskih centrih, marsikdo
pa pošlje voščilo kar po elektronski
pošti. V društvu je skupina žensk,
ki cenijo ročno spretnost, vedo, kaj
pomeni nekomu podariti svoj čas
in trud, ki ga vložijo v tak izdelek.
Nastale so lepe, unikatne kreacije
voščilnic brez izpetih motivov in
okraskov, poudarjene so barve, ki
so za ta čas značilne, dodanega pa je
tudi nekaj blišča s pomočjo bleščic,
ki sodijo v novoletno obdobje. Voščilnice so izdelane tako, da se odpirajo na različne načine, kar priča
o njihovi izvirnosti.
Hrastničani v Beli krajini. Foto: David Srebotnik
Razstava Roki KD Kisovec
V torek, 25. novembra, so v avli Kulturnega doma v Kisovcu ob kratkem
kulturnem programu odprli razstavo del članic sekcije ročnih del Roki Kulturnega društva Svoboda, tokrat z novoletno – božičnim pridihom. Izpod
spretnih prstov članic, ki se srečujejo enkrat tedensko, prihajajo unikatne
vezene, pletene, kvačkane in klekljane umetnine, ene z estetsko, druge s
praktično vrednostjo.
MŠ
Zanimivi izdelki Kisovčank. Foto: Metka Šum
Perkmandeljc
ZT
Člani ZŠAM. Foto: Dušan Povše
V Trbovljah so pred vhodom v nekdanjo jamo pri Terezija rovu pripravili prvi
občni zbor članov Rudarskega muzejskega etnološkega društva Perkmandeljc
Trbovlje. Foto: Vid Šteh
10 REPORTAŽA
210 let kopanja in solidarnosti
Premog je surovina, s katero je Zasavje v preteklosti dobilo
svojo identiteto. Kopanje premoga v utesnjenih rudniških
jaških, znoj, odmev preklinjanja, premikanje kolesc vožičkov, napolnjenih s črnim zlatom in solidarnost – vse to in
še več je postalo sinonim za zasavski delavski razred. Ta je
v zadnjih letih sicer vržen v stanje podhranjenosti, vendar
tradicija kopanja premoga ne bo nikoli izumrla. Vedno bo
prisotna v srcih, glavah in pljučih Zasavja.
Tradicija rudarjenja je močna tudi v
Trbovljah, kjer so v zadnjih dneh praznovali 210 let omenjene dejavnosti.
V okviru tega pomembnega jubileja
je Delavski dom Trbovlje (DDT) v
sodelovanju z Rudnikom Trbovlje
Hrastnik (RTH) in Zasavskim muzejem Trbovlje (ZMT) pripravil po-
nagovorom pa je sledila uprizoritev
gledališke predstave Knapovska colnga v izvedbi Prosvetnega društva
Čeče Hrastnik Funšterc team.
Po uradni otvoritvi so si obiskovalci
v Stari galeriji DDT ogledali razstavo
o zgodovini rudarstva v Trbovljah.
Obiskovalci razstave so bili zadovoljni. Foto: Vid Šteh
va prikazuje neizpodbitno dejstvo,
da vsi izhajamo iz bogate rudarske
tradicije, ki je kljub slabim časom ne
smemo zanemariti. Dandanes opažam, da nekateri čutijo sram ali celo
prezir do knapovščine, saj menijo, da
gre le za brezupno nostalgijo in promocijo socializma, to pa seveda sploh
ni res.« Sam projekt je bil izpeljan v
le dveh tednih, pri zbiranju rudniškega materiala pa so DDT na pomoč
priskočili tudi odgovorni pri RTH in
muzeju. Poznič poudarja, da zbiranje ni predstavljalo težjega napora:
»Mnogo koristnega materiala, ki bi
ga lahko dali na razstavo, so v preteklosti brezbrižno uničili, obenem pa
je na srečo ostalo še veliko ohranje-
Razstava v galeriji DDT. Foto: Vid Šteh
seben dogodek z udarnim imenom 4.
dritl. V okviru prireditve so pripravili razstavo o zgodovini premogovništva v Trbovljah, projekcije filmov
na tematiko življenja rudarjev in bogat kulturni program, ki je temeljil na
obujanju rudarske tradicije.
Dogodek je s kratkim nastopom pred
stavbo DDT slavnostno odprla Rudarska godba Hrastnik, nakar se je
dogajanje prestavilo v spodnjo avlo.
Tam so vse zbrane pozdravili direktor DDT Zoran Poznič, direktor in
kustos MT Miran Kalšek, direktor
RTH Bojan Jelen in županja občine
Trbovlje Jasna Gabrič, pozdravnim
Izključno za to priložnost so v notranjosti delavskega doma zgradili
rudniške rove. S tem so obiskovalcem na domiseln in avtentičen način
predstavili delo rudarjev. V notranjosti so bili med drugim na ogled postavljena delovna orodja, kot so herc
(rudarska lopata), purhamer (udarno
kladivo), hinko (vrtalnik) in luftžaga
(žaga na stisnjen zrak), manjkal pa
ni niti kip Svete Barbare, zavetnice rudarjev, ki so ga ti postavili kot
spomin na preminule v rudniških
nesrečah. Izven »jamskih objektov«
je obiskovalce pričakal drugi del razstave, ki je preko vizualnih medijev
(fotografija, video) prikazal življenje
Opozorilo knapom. Foto: Vid Šteh
v rudniku in zunaj njega. Velja omeniti še dragocene dokumente, in sicer
jamske karte oz. zemljevide, ki prikazujejo obseg rudarjenja na območju
Trbovelj, katerih nastanek seže tudi
do 150 let v preteklost.
V kino dvorani DDT sta bila v okviru
dogodka prikazana dva tematiki primerna filma. Zrušek na kopu (1963)
je slovenski kratki igrani film, ki
prikazuje večen boj predstavnika delavskega razreda z oblastjo, ki skuša
nanj zvaliti odgovornost za tragično
rudniško nesrečo, Kako zelena je bila
moja dolina (1941) pa velja za eno od
mojstrovin legendarnega režiserja
Johna Forda, ki se loti prikaza težkega vsakdana rudarske družine v Welshu na začetku 20. stoletja.
Po uradnem zaključku otvoritve in
ogledov v okviru 4. dritla so se obiskovalci prepustili druženju v avli
DDT in uživali v kratkem koncertu
pevske skupine Un s’ Trboul.
Rudarska dediščina živi
naprej
Idejo za organizacijo 4. dritla je prvi
podal direktor RTH Bojan Jelen na
sestanku z Zoranom Pozničem in
Špelo Pavli, uslužbenko DDT ter vizualno umetnico, ki pravi, da je bil
projekt že od samega začetka mišljen
kot nekaj posebnega: »Skušali smo
izpeljati nekaj, kar bi na bolj zanimiv
način obeležilo tako poseben jubilej,
zato je že na začetku odpadla možnost organiziranja povsem tradicionalne proslave. Namesto tega smo
Trboveljčanom ponudili edinstveno
vizualno izkušnjo.«
V rovu. Foto: Vid Šteh
Poznič je dogodek označil za neke
vrste alternativno proslavo: »Razsta-
Srečno po 210 letih. Foto: Vid Šteh
nega, nekateri eksponati pa prihajajo
tudi iz zasebnih zbirk.«
Kljub temu, da je RTH trenutno v
fazi zapiranja, pa je Jelen prepričan,
da se bo tradicija rudarstva ohranila:
»Obletnica kopanja premoga je obenem obletnica rojstva naših krajev.
Rudnik ni gradil samo sebe, ampak
tudi infrastrukturo. Pred skoraj stotimi leti je ravno rudnik pomagal
graditi številne tovarne in bolnišnice v teh krajih in zato ta tradicija ne
sme iti v pozabo tudi, ko se bo rudnik
zaprl.«
Čeprav se je 4. dritl uradno zaključil,
bo ogled »jame« v Stari galeriji možen vse do konca januarja.
Vid Šteh
REPORTAŽA 11
ŠUS V 2015 - otroško silvestrovanje
ŠPORTNA DVORANA POLAJ TRBOVLJE
28. december 2014
Glavni oder – glavni šus
glasbeni program – animacijski
program
Rdeča kapica
Kumske punce
Plesni in drugi animatorji
Prihod ob 18. uri v nedeljo, 28.decembra
Odhod ob 10. uri v ponedeljek, 29. decembra
Poskrbljeno za program, prehrano, varstvo otrok.
S seboj naj imajo copate, toaletno torbico, pižamo, dodatna oblačila ter spalno vrečo in podlogo.
Društva, skupine, organizacije, prostovoljci:
Če bi kdo še rad sodeloval na prireditvi, naj se javi na DPM Trbovlje:
041-618-414 e-naslov: dpm.trbovlje@siol.net
Spremljajoče aktivnosti
za otroke
Plesni nastopi
Plesna skupina BIT
KD plesna skupina mažoret Trbovlje
Folklorna skupina Trbovlje
ŠKD Feniks
in še kdo...
Kulturni oder
gledališki in lutkovni program
Lutkovna skupina Lučka
Marionetno gledališče Jurček
Mladinsko gledališče Trbovlje
in še kdo…
Ustvarjalni kotički
šus top frizura – frizerska delavnica
poslikava obraza in tattoji
ustvarjanje z glino
pravljični kotiček
kuharska delavnica
delavnica predelave pohištva
likovno ustvarjanje
karate delavnica
športni kotiček
in še kaj…
Prijava (otroci o 6 do 12 let):
na spletni strani www.zasavskitednik.si/sus2015 (od 8. decembra dalje).
Sodelujejo
DPM Trbovlje, Zasavski tednik, Srednja šola Zagorje, Glasbena skupina
Rdeča kapica Radeče, Ansambel Kumske punce Dobovec, Lutkovna skupina Lučka Trbovlje, Marionetno gledališče Jurček Hrastnik, Mladinsko
gledališče Svoboda Trbovlje, Živa Lipičnik Podkum, Društvo kmečkih
žena Trbovlje, Gasilski zavod Trbovlje, Policijska postaja Trbovlje, Maskote, Zavod KŠTM Trbovlje – ropotarnica, Plesna skupina mažoret
Trbovlje, Plesna skupina Bit Trbovlje, ŠKD Feniks Dol pri Hrastniku,
Folklorna skupina Trbovlje, Karate klub Trbovlje
Razpis ZaTe
V Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo, kako je
začeti iz ničle. Vemo tudi, kako prav pride na začetku kakršna koli
pomoč. Zato vam bomo skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali
pri vaših začetkih in prodoru na trg.
Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem
časopisu. Oglas bomo brezplačno objavljali tri ali šest mesecev v
vsaki številki našega časopisa. S tem vam bomo omogočili, da se
pokažete celotnemu Zasavju.
Razpisni pogoji:
- na razpis se lahko prijavijo vsa nova nastala podjetja, samostojni
Prostovoljci Društva prijateljev mladine skupaj z otroki letošnje leto
ustvarjamo novoletne voščilnice in darila – dobre vile. Na ta način želimo
zbrati potrebna sredstva za uspešno izvedbo programa DPM Trbovlje.
Cena novoletne voščilnice 1€
Cena dobre vile 2€
Kontakt za naročila: 03/56-30-248 | dpm.trbovlje@siol.net
podjetniki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2012, 2013 ali 2014,
podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik in
Zagorje ob Savi,
- prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v
letih 2012, 2013 in 2014 pričeli uveljavljati novi izdelek ali storitev
(* dodatek k vlogi).
Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo
najkasneje 31. 12. 2014 na naslov Zasavski tednik, Cesta 1.
maja 83, 1430 Hrastnik ali preko naše spletne strani www.
zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe.
Komisija, ki bo odločala o prispelih vlogah – prijavah, svojih
odločitev glede objave oglasa ne bo utemeljevala.
ZASAVSKI TEDNIK – DARILO
Če želite prijetno presenetiti svoje najdražje, prijatelje ali znance, ki so Zasavci, živijo pa izven
Zasavja, imamo za vas zanimivo rešitev:
PODARITE ZASAVSKI TEDNIK
Omogočite branje svežih novic iz Zasavja in okolice vašim bližnjim in prijateljem, podarite celoletno ali polletno naročnino na časopis Zasavski tednik. Za naročilo našega časopisa obiščite
spletno stran www.zasavskitednik.si in kliknite na naročilo.
Tistemu, ki ste mu darovali naš časopis, bomo poslali vaše osebno posvetilo.
12 KULTURA
Peter Rezman v Hrastniku
Letošnji dan slovenskih splošnih knjižnic so v četrtek, 20.
novembra, v Knjižnici Antona Sovreta obeležili s kulturni
dogodkom. V goste so povabili Petra Rezmana, književnika iz Šaleške doline, ki si je najprej ogledal proizvodnjo v
steklarni in se seznanil z njenim uspešnim delom na tujih
trgih. Obiskovalcem knjižnice se je predstavil kot pesnik,
romanopisec, dramatik in poznavalec razmer v krajih, ki zaradi premogovništva spominjajo na Zasavje.
Kot elektrikar je pristal za šest let v
rudniku Velenje in ob samotnem
opravljanju službe začel globoko
pod zemljo pisati pesmi o rudarjih in
njihovem delu. Tako so nastale Pesmi
iz premoga, ki so izšle leta 1985.
Ko je dobil nagrado za delo Skok iz
kože, je dobil ponudbo, da napiše
roman. »Malo je takih srečnežev, ki
dobijo ponudbo založbe, da nekaj napiše,« je dejal. Njegova zbirka kratke
proze Nujni deleži ozimnice je bila
uvrščena med finaliste za fabulo
2011, njegov roman Zahod jame pa
med finaliste za nagrado Kresnik leta
2013.
Moderatorka Ana Černuta ga je prosila, da razloži pozdrav srečno, ki ima
pri njih dva pomena. »Običajni sreč-
no v rudniku velja s predpostavljenimi, srečo, brez n, pa si izrekajo med
seboj, je razložil. Kar pomeni, naj
ima »kamarat« srečo. Tudi ta izraz je
nekoliko drugačen. Pri nas pravimo
»kumarat«.
Bralni projekt poteka že četrto leto,
sodelovalo je 46 bralk in bralcev, uspešno pa jih je zaključilo 39. Peter
Rezman je podelil značkarjem priznanja in svojo knjigo Nujni delež
ozimnice.
Večer so popestrile članice Ženskega pevskega zbora z Dola in učenci
Glasbene šole Hrastnik.
Fanči Moljk
Hrastniški bralni značkarji. Foto: Fanči Moljk
Večer orientalskega plesa
Orientalski ples je bil v preteklosti del ritualov v kulturi Bližnjega
vzhoda, danes pa postaja popularna oblika plesa tudi pri nas. Plešejo
ga ženske vseh starosti in oblin ter
z njim izražajo svojo ženstvenost,
senzualnost in sproščenost. V Zasavju deluje skupina orientalskih plesov Al Saiph že deseto leto.
Plesalke Marjana Kanižar, Monika
Razboršek, Nataša Žagar, Mojca
Vučilovski, Jana Lazar in Joži Gulič so svojo obletnico proslavile z
večerom orientalskih plesov v trboveljskem delavskem domu in obiskovalcem pripravile pravo pašo za oči.
V Trbovlje so povabile tudi pet gostujočih skupin, in sicer Mawahib,
v kateri plešejo dekleta iz različnih
koncev Slovenije, zbirajo pa se ob ne-
Peter Rezman in Ana Černuta. Foto: Fanči Moljk
Zagorski likovniki na Metelkovi
Regijska razstava JSKD Osrednje Slovenije z naslovom Rimski imperij se
je iz Samostana Stična preselila na Metelkovo v Ljubljani, kjer so jo odprli
v sredo, 3. decembra, v galeriji JSKD – Kult 3000. Med avtorji razstavljajo
tudi zagorski likovniki Olga Vozelj, Berta Juvan, Desanka Kreča in Nina
Juratovec.
TPK
Sobota, 6. 12.
ob 10.30 uri
Delavski dom
Trbovlje
Lutkovno gledališče
Makarenko Radovljica
Kam se je skril dedek Mraz
Torek, 9. 12.
ob 19.30
Delavski dom
Zagorje
Gledališki abonma in izven
Ko ko komedija
Torek, 9. 12.
ob 19.30
Stara galerija
Delavski dom
Trbovlje
Slikarska razstava
Lilijana Ledinek
Sreda, 10. 12.
ob 20.00 uri
Knjižnica
Toneta
Seliškarja
Trbovlje
Domoznanski večeri
Po Trbovljah s kumerati
Sreda, 10. 12.
ob 20.00 uri
Delavski dom
Trbovlje
Gledališka komedija
Moška copata
Četrtek, 11. 12.
ob 19.00 uri
Knjižnica
Toneta
Seliškarja
Trbovlje
Domoznanska skupina
Decembrska praznovanja
nekoč in danes
Četrtek, 11. 12.
ob 19.00 uri
Knjižnica
Potopisno predavanje
Antona Sovreta Herman Donik: Od Las Vegasa
Hrastnik
do Los Angelesa
Četrtek, 11. 12.
ob 19.00 uri
Gledališka
dvorana DD
Trbovlje
Koncert
Orkester Mandolina Ljubljana
Sobota, 13. 12.
ob 18.00 uri
Delavski dom
Trbovlje
Koncert večno zimzelenih
melodij slovenske popevke
Skupina Plavice z gostjo Eldo
Viler
Torek, 16. 12.
ob 18.30 uri
Knjižnica
Predstavitev knjige
Mileta Klopčiča Igor Gošte: Otroci knapov
Zagorje
Četrtek, 18. 12.
ob 19. uri
Delavski dom
Trbovlje
Božično-novoletni koncert
Glasbena šola Trbovlje
deljah dopoldne v Ljubljani, skupino
Viva, ki pleše v okviru plesne sekcije TD Kurešček, skupino Sonuno iz
Vrhnike in dekleta iz Litije, ki plešejo
za sprostitev in veselje. Vse skupine
vodi Mateja Mikulan, plesalka in
učiteljica, ki je tudi v Evropi poznana
kot odlična koreografinja skupinskih
plesov in je nastopila že na mnogih
plesnih odrih. Poleg vodenja plesnih
tečajev se ukvarja še z organizacijo
raznih plesnih prireditev, delavnic
z domačimi in tujimi učitelji ter je
vodja mednarodnega festivala orientalskega plesa Nawar. Poleg Mateje
Mikulan sta v Trbovljah samostojno
nastopili še dve profesionalni plesalki, Ana Perčič in Hasna. Perčičeva
velja za mlado, perspektivno plesalko, ki poletje preživi z nastopi v Kairu, z mednarodno skupino plesalk
pa nastopa tudi po Evropi. Hasna
je izkušena orientalska plesalka, ki
nastopa v Sloveniji in tujini, in je tudi
soustanoviteljica plesnega festivala
Nawar. Zase pravi, da s trebušnim
plesom izraža občutke, ki jih doživlja ob različnih orientalskih ritmih,
skozi melodijo pa z gibi riše različne,
včasih hudomušne zgodbe.
TPK
Skupina Al Saiph. Foto: arhiv skupine
Dvorišče smeha in kreativnosti
Nekateri pravijo, da se je v življenju
včasih treba znajti. Na tem mestu
se človek poslužuje kreativnosti, ki
briše delovne ovire in mu omogoča
iskanje učinkovite rešitve praktičnega problema. Tako lahko iz navidez
odvečnega materiala nastane nekaj,
kar bi z veseljem uporabljali v življenju, s tem pa posameznik krepi svojo
domišljijo, ki jo v današnjem hitrem
vsakdanjiku mnogokrat zanemarimo.
V Mladinskem centru Trbovlje so
kreativnosti namenili celotedenski
festival z zgovornim naslovom Dvorišče idej. Z množico različnih dogodkov se je mladim skušalo dokazati, da se ustvarjalnost mnogokrat
izkaže za najbolj ugodno rešitev še
tako navidez nerešljivega problema.
V petih dneh so se zvrstile mnoge
kreativne delavnice na temo izdelovanja daril iz recikliranih materialov,
popravil kolesa, predelovanja ter prodaje rabljenih oblačil in pohištva, letu
primerno pa je obiskovalcem bila na
voljo tudi delavnica izdelave božičnega drevesa. Vizualne umetnike je bolj
navdušila fotografska delavnica Iňes
Gama, ki je prisotnim podala nekaj
praktičnih nasvetov glede uporabe
fotoaparata in vzpostavitve primernih odnosov s fotomodeli. Manjkalo
pa ni tudi smeha, saj je na prvi dan
festivala vse prisotne nasmejal stand
up komik Adnan Vrebac, s predavanjem na temo Kako potovati kreativno pa je svoje izkušnje s kreativnostjo
zaupala finska prostovoljka Heidi
Yirrka.
VŠ
Vodja delavnice Iňes Gama pri razlaganju osnov fotografiranja. Foto: Vid Šteh
ŠPORT 13
Zagorjanke zapustile Evropo
Zagorske rokometašice so končale še eno sezono v Evropi po
porazu v 3. krogu pokala EHF s favorizirano dansko ekipo
Team Esbjerg. To je bila že četrta sezona ekipe RK GEN-I
Zagorje v evropskih tekmovanjih.
Ekipa Zagorja je prvo sezono v
evropskih tekmovanjih dočakala v
sezoni 2009/2010, ko se je v prvem
krogu uspešno pomerila z belgijskim
Antwerpnom, v drugem pa nesrečno
klonila proti rokometnim kolegicam
iz Portugalske. Medeira je bila boljša
na prvi tekmi in Zagorjanke so ostale
praznih rok. V sezoni 2012/2013 so
bile v 3. krogu zanesljive proti kosovski Prištini, a jim je v osmini finala žreb naklonil danski Midtylland,
ki je brez težav opravil svojo nalogo
kljub temu, da sta bili obe tekmi odigrani v Zagorju. Lanska sezona pa
je tista, ki se jo dekleta spominjajo
z grenkim priokusom, saj so zaradi
enega slabega polčasa na prvi tekmi
izgubile napredovanje, ko so kljub
odlični predstavi na povratni tekmi
v Zagorju s parketa odšle sklonjenih
glav. Kljub zmagi je končni rezultat
kazal točko več na strani slovaških
predstavnic, ki so se veselile skupne
zmage in napredovanja.
Zagorjanke je tokrat čakala zelo težka naloga, saj so kljubovale klubu, ki
Tekme RK GEN-I Zagorje v Evropi:
Sezona 2009 – 2010
1.krog
Antwerpen (Belgija) – GEN-I Zagorje 25:32
GEN-I Zagorje – Antwerpen 43:24
2.krog
Medeira SAD (Portugalska) – GEN-I Zagorje 34:26
GEN-I Zagorje – Medeira 29:25
Sezona 2012 – 2013
3.krog
GEN-I Zagorje – Priština (Kosovo) 43:22
Priština – GEN-I Zagorje 18:26
1/8 finala
Midtylland (Danska) – GEN-I Zagorje 31:28
GEN-I Zagorje – Midtylland 22:28 (obe tekmi
sta bili odigrani v Zagorju)
Sezona 2013 -2014
3.krog
Iuventa Mihalovce (Slovaška) – GEN-I Zagorje
31:24
GEN-I Zagorje – Iuventa Mihaloce 27:21
V formi
Dolski rokometaši nadaljujejo z
dobrimi rezultati v letošnji sezoni.
V prejšnjem kolu so v Radečah v sosedskem derbiju odpravili ekipo Radeč, preteklo soboto pa so v drugem
zasavskem derbiju po vrsti premagali
še goste iz Šmartnega pri Litiji. Derbi 10. kroga 1. B SRL je postregel z
vsem, kar takšne tekme prinašajo na
rokometna igrišča. Domači fantje so
bili odlični v prvem delu, saj so imeli vseskozi rezultatsko prednost in
nadzor nad tekmo, za kar je posrbel
tudi je vratar Primož Cenkar, sicer
Šmarčan. V napadu sta svoje dodala
nezaustavljiva Amal Ajdari in Frefor
Klepej, ki ju je z odličnimi asisten-
Na tekmi. Foto: osebni arhiv
bi lahko premagal marsikatero ekipo
iz lige prvakinj, a vseeno so se v obe
tekmi spustile z veliko vneme in samozavesti ter željo po zmagi. Ekipo
pestijo tudi kadrovske težave, saj je
kar nekaj ključnih igralk izpustilo
tekmo zaradi poškodb. Tudi psihološko se je morala ekipa pripraviti,
saj so tekmo proti Piranu v 3. krogu
cami razigraval Domen Hribšek. V
drugem delu se je vnel boj “gol za
gol”, tekmo pa je v zadnjih sekundah
odločil Ajdari in z evro golom poskrbel za zmago 29 : 28.
Tokrat so Dolani igrali precej oslabljeni, saj so manjkali kar štirje člani članske ekipe (Bauerheim, Jazbec,
Ribič in Jakopič), Zore pa je igral
poškodovan. V ekipi Dola TKI Hrastnik upajo, da bodo precej bolj popolni na domači pokalni tekmi proti
Črnomlju, saj imajo zgodovinsko
priložnost, da se uvrstijo na zaključni
turnir štirih najboljših ekip v Sloveniji v pokalnem tekmovanju.
MP
Tako kot drugod po Sloveniji je tudi
v Zasavju moč najti perspektivne posameznike z različnih področij, ki s
trdim delom in zagnanostjo dokazujejo, da se lahko postavijo ob bok talentom širom po svetu. Takšen je tudi
Domen Dornik, ki si želi nastopa na
olimpijskih igrah.
Domen Dornik je triindvajsetletni
Trboveljčan, ki si želi tekmovati v
svetovnem pokalu v triatlonu, nekoč
pa bi se rad udeležil tudi olimpijskih
iger. Poleg treningov, ki mu vzamejo
kar precejšen del dneva, je v zdravstvenem domu Trbovlje zaposlen
kot reševalec in voznik reševalnega
vozila. S športom se ukvarja že od
otroštva. Najprej je treniral plavanje, nato, po končani srednji šoli, pa
je začel še s tekom. Tako so se rodile
njegove sanje o triatlonu.
Za treninge plavanja je Domna navdušila njegova mama Simona, ki je
kot otrok tudi sama trenirala. Domen
pravi, da mu je »ta šport hitro zlezel
pod kožo« in da v njem uživa še danes. Kot svoj največji dosežek šteje,
da se je že v prvi tekmovalni sezoni
izkazal kot športnik z velikim potencialom, saj je dosegel normo za triatlonsko reprezentanco Slovenije. Poleg tega je postal tudi državni prvak
v akvatlonu, ki je kombinacija teka in
plavanja, ter, kot pravi, »nanizal kar
Dolski rokometaši pred zgodovinskot tekmo. Foto: arhiv kluba
Zajc je borbal
Sreda, 17. 12.
ob 19. uri
Kristjan Pavlič
Domen Dornik
Športnik z velikim
potencialom
Minuli teden je v Mariboru potekalo
evropsko člansko prvenstvo v kickboxingu. Tekmovanja se je udeležilo
več kot 600 najboljših borcev iz 32
držav. Barve slovenske reprezentance
sta iz izlaškega kluba zastopala Tilen
Zajc in Miloš Rozman.
Zajc je v kategoriji do 74 kg v Point
Fightingu, zmagal nad ruskim in bolgarskim borcem ter klonil šele v pol-
domače lige nepričakovano izgubile,
a formo potem dvignile. Pravzaprav
so doživele edini poraz do vključno
8. kroga. V 1. A državni ligi sicer zasedajo 2. mesto, ki si ga delijo z RK
Krim Mercator, ki pa ima odigrano
tekmo manj.
Domačo tekmo v 3. krogu pokala EHF
so Zagorjanke izgubile z rezultatom
22:33, na povratni tekmi v Hamletovi deželi pa so klonile s devetimi goli,
tekma se je končala s 35:26. Rokometašice so se zavedale, kako težke bodo
te tekme, a so vseeno pokazale svoj
maksimum, kar pa ni bilo dovolj za
skok v naslednji krog. Treba je omeniti tudi, da je dansko prvenstvo eno
najmočnejših in da Esbjerg trenutno
zaseda prvo mesto v njihovem prvenstvu ter ima nabor igralk, ki igrajo v
reprezentancah najboljših držav. Imena, kot so Kari Aalvik Grimsbø in
Ida Bjørndalen (Norveška), Johanna
Ahlm (Švedska), Lotte Grigel in Maibritt Kviesgaard (Danska), Laura van
der Heijden in Estavana Polman (Nizozemska) v ženskem rokometu res
nekaj veljajo.
V zagorskem taboru so sedaj osredotočeni zgolj na domače prvenstvo in
ohranitev naslova slovenskih podprvakinj, kot so to počele v minulih
sezonah, pri tem pa računajo na podporo domačih navijačev, ki se zadnja
leta res lahko veselijo predstav svojih
odličnih rokometašic.
finalu proti aktualnemu svetovnemu
prvaku iz Madžarske ter s tem osvojil
odlično 3. mesto. Za Zajca, ki je bil
najmlajši v svoji kategoriji, je bila to
že druga zaporedna uvrstitev med
najboljše tri na članskih evropskih
prvenstvih. Rozman je v kategoriji
članov do 69 kg v prvem kolu izgubil
proti bolgarskemu tekmovalcu.
Dvorana
Dolanka Dol pri
Hrastniku
ZT
Četrtfinale pokala Slovenije,
RK Dol TKI Hrastnik : RK
Črnomelj
Na EP v Mariboru. Foto: arhiv kluba
Domen Dornik si želi na OI. Foto: osebni arhiv
nekaj dobrih rezultatov tako doma
kot v tujini.«
S stanjem glede športa in športnikov
v Zasavju je Domen v splošnem sicer
zadovoljen, ima pa tudi nekaj pripomb: »V Zasavju imamo prijazno
okolje, ki nam omogoča kar dobre
pogoje za trening. Na srečo imamo
ljudi, ki so pripravljeni stopiti skupaj
in pomagati športniku. Za vrhunski
šport pa bi moralo postoriti še kaj
glede infrastruktrue in organizacije
različnih klubov, da bi imeli perspektivni športniki optimalne pogoje za
trening.«
Želi na OI
Domnove ambicije niso majhne in,
da bi uresničil svoje sanje, je pripravljen trdo delati. »Najbolj si želim preskoka med profesionalne triatlonce,«
je povedal, »ter tekmovati na najmočnejših evropskih in svetovnih dirkah,
s tem pa doseči uvrstitev na olimpijske igre v Tokiu leta 2020.«
Domen si želi, da bi imel na voljo še
nekaj dodatnih ur za trening, pri čemur ga ovira služba in dejstvo, da se
mora do najbližjega primernega bazena voziti nekaj ur. Da bi lahko kljub
zmanjšanem delovnem času še vedno
dovolj denarja namenjal treningom,
se je odločil za zbiranje sredstev preko spletne platforme Indiegogo. »Za
Indiegogo sem se odločil, ker ponuja
najbolj ugodne pogoje pri zbiranju
sredstev in je tudi popolnoma varen za tiste, ki nakazujejo denarna
sredstva.« Čeprav so Domnu treningi trenutno na prvem mestu, svoj
prosti čas rad preživlja s prijatelji in
družino. »Vedno počnemo kakšne
zabavne stvari, da malo pozabim na
vse ostalo,« je povedal. »Imam pa rad
tudi službo, ki jo opravljam, saj lahko
vsak dan pomagam ljudem.«
Martina Drobne
14 ZA MLADE
Ne le en dan
Ob zajtrku še državni simboli
Gibanje, zdravo prehranjevanje, druženje in ohranjanje tradicije je bilo vodilo naravoslovnega dne, ki so ga v petek,
21. novembra na dan slovenske hrane pripravili na OŠ Ivana
Cankarja Trbovlje.
Učenci so, tako kot drugi po Sloveniji, pojedli zdrav zajtrk, ki je vključeval maslo, črn kruh in jabolko. Ponosno so dodali sladek, gost in zdrav
domači med. Šolski, Cankarjev, ki so
ga pridelali učenci pri čebelarskem
krožku! Toplo mleko je veselo steklo
po grlih, nato pa je sledilo ustvarjalno delo, povezano z zdravo hrano in
zdravim življenjskim slogom.
Učenci so delali kruh, žemljice, jabolčni zavitek in mandelce. Testo so
gnetli z malimi rokami, ga spekli in
nato pojedli. Hvaležno so sprejeli pomoč babic, upokojenih učiteljic, farmacevtke iz lekarne Pušnik, pa tudi
županje, ki jih je obiskala. Spoznavali
so zdrave napitke, jih tudi ustvarjali
in poskusili. V učilnicah je dišalo po
svežem in roke so bile prijetno lepljive od sadja.
Nekateri učenci so obiskali okoliške
kmetije: nahranili so domače živali,
pocrkljali hišne ljubljenčke, pojedli
doma pridelano hrano in spili svež
domači sok. Nekateri so poprijeli za
orodje, spoznavali drevesne vrste,
drugi so jezdili konja. Najstniki so
spoznavali osnove prve pomoči, obnovili anatomijo človeka, se učili
rokovati z dojenčkom, poskusili izmeriti krvi tlak in se učili o zdravi
spolnosti. Srednješolci so učili osnovnošolce, prišlo je nekaj bivših učencev OŠ, ki se radi vračajo. Čeprav
verjetno niso imeli samih odličnih
Tudi na OŠ Ivan Skvarča v Zagorju so se pridružili slovenskemu tradicionalnemu zajtrku. Na lično pogrnjenih mizah so učence pričakale tradicionalne slovenske jedi: medenjaki, bombete, domači kruh, medenjaki,
maslo, med, biodinamični sir in skuta ter mleko, sirotka in jabolka. Potem
pa so nekateri spoznali pot do čebel, se učili plesa, občinskih, državnih in
evropskih simbolov in slovenske ter zagorske zgodovine. Zanimiv je bil
obisk čebelarja, izdelovanje didaktičnih iger, celo Slakovega Čebelarja so
se naučili peti.
AH
Kako je lahko na OŠ Ivana Cankarja
zanimivo. Foto: arhiv šole
ocen, so jih na šoli učili sodelovanja,
strpnosti in odgovornosti.
MLD
Varnost na internetu
V sredo, 19. novembra, so učenci OŠ
Ivana Cankarja Trbovlje v okviru
tehniškega dne spoznavali prednosti in slabosti interneta ter se učili o
njegovih varnosti in pasteh. Najprej
so si ogledali izvirno predstavo Družinskega gledališča Kolenc z Vač Varnost na internetu, v drugem delu pa
prisluhnili predavanju strokovnjaka
s Safe.si.
Gledališka predstava o pasteh internega. Foto: GO
AKŠ
Pevski vikend v Planici
Pretekli vikend, od 28. do 30. novembra, so pevci šolskega zbora GESŠ Trbovlje odšli na že tradicionalne priprave v Planico. Tudi tokrat so bile za
vse udeležence nekaj posebnega in nepozabnega. Na pevskem vikendu so
se pripravljali na prihajajoče nastope, predvsem na letni koncert. Vaje so
bile naporne in uspešne, predvsem pa polne smeha ter zabave. Pa vendar
niso le vadili. Medse so starešine zbora sprejeli in »krstili« tri dijake prvih
letnikov, sprejem oziroma »krst« pa so pripravili tudi za dijaka drugega
letnika. Za zabavo sta po koncu krsta poskrbela tudi spremljevalca, profesorja Aleksandra Jurman in Miroslav Milar. Zbor je na letošnjih pripravah
dosegel povezanost, ki mu je zadnjih nekaj let manjkala. Zahvala gre tudi
zborovodji Blažu Rojku, ki je pevce potrpežljivo učil in tudi naučil marsikakšne skrivnosti zborovskega petja.
BD
Pevci v elementu. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje
Učenci, ki so doslej mislili, da o internetu vedo veliko, so prišli do mnogih
novih znanj in spoznanj, hkrati pa so
se tudi zelo zabavali. Devetošolci so
dogajanje povzeli takole: “Predstava
je bila zanimiva, smešna in sodobna.
Igralci so znali improvizirati, sodelovati s publiko. Bilo je tudi poučno. Po
predstavi je sledil kviz in kot razred
smo zelo lepo sodelovali.« Predavanje pa je bilo pravzaprav šokantno.
Učenci so spoznali resnične primere,
s pastmi interneta ter posledicami
nepremišljene rabe npr. fotografije,
pogovorov z ljudmi, ki jih ne poznamo itd. Tudi učitelji že ugotavljajo, da
so učenci že podlegli pastem interneta in pozivajo starše, naj otroke opozarjajo na nevarnosti in kontrolirajo
oziroma omejujejo uporabo interneta.
Začelo se
je …
Obisk čebelarja. Foto: arhiv OŠ Ivan Skvarča
Prva svetovna
V torek, 7. oktobra, so dijaki 1. in 2. letnika litijske gimnazije odšli na ekskurzijo Po poteh 1. svetovne vojne. V Doberdobu so si ogledali muzej, kjer
so se lahko vživeli v usodo vojakov na Soški fronti. Spoznali so kraško pokrajino, pogoje, v katerih so se bojevali, ter orožja, ki so jih imeli na voljo.
Na Sabotinu so se sprehodili po globokih jarkih, v katerih so se bojevali
vojaki, vstopili v njihov svet prenočevanja, higiene in težkih razmer. V Sredipolju pa so obiskali enega največjih vojaških spomenikov, kjer je pokopanih na tisoče žrtev tamkajšnje bitke. Sprehodili so se po 378 stopnicah, ki
vodijo do vrha spomenika, kjer stojijo trije visoki kamniti križi in kapelica.
Na drugi strani, na gričku Sv. Elija, pa so si ogledali primerke orožja, topov
in kaverno. Ekskurzija jih je popeljala v življenje vojakov in jih opomnila,
kako kruta je vojna.
Dva dni kasneje so se po poteh prve svetovne odpravili še dijaki 3. in 4.
letnika Gimnazije Litija. Ekskurzijo so pričeli v Ljubljani v Muzeju novejše
zgodovine, kjer smo si ogledali razstavo z Take vojne si nismo predstavljali.
Razstava prikaže težke razmere med letoma 1914 in 1918 skozi zgodbe in
doživetja preprostih ljudi, ki so jih zaznamovale vojna ter njene grozote. V
kraški vasici Lokev so si v vojaškem muzeju ogledali eno najbogatejših in
najzanimivejših vojaških zbirk v Evropi. Pohod po sledeh vojne pa so končali na Sabotinu nad Gorico, ki je bil zaradi strateške lege nad Sočo v času
soške fronte pomembno avstro-ogrsko mostišče.
ŽL in PB
V torek, 25. oktobra se je ekipa gastronomov in zdravstvenikov Srednje
šole Zagorje odpravila na Osnovno
šolo Litija. Dijaki zdravstvene nege
Luka, Monika, Tadej, Daša, Tjaša in
Zlata so učencem devetih razredov
OŠ in njihovim staršem prikazali
merjenje krvnega tlaka in sladkorja
v krvi, postopek pravilnega oživljanja človeka in odstranjevanje tujka
iz grla dojenčka. Dijaki gastronomije
Luka, David in Tamara pa so ob pomoči profesor Andreja Naglava pekli
palačinke z marmelado in mešali tri
vrste koktajlov: Green Slovenia, Fantastico in Pink Panter. Gostje so bili
navdušeni nad sladkimi palačinkami
in raznobarvnimi koktajli, veseli pa
so bili tudi, da so opravili strokovno
merjenje krvnega tlaka in sladkorja.
Proti koncu predstavitve je ekipa
gastronomov predala svoj delovni
prostor zdravstvenikom, ki so pokazali in dokazali, da ne obvladajo
samo zdravstvene stroke, ampak
lahko priskočijo na pomoč tudi pri
ustvarjanju koktajlov!
MK
Dijaki v prvi svetovni vojni. Foto: arhiv Gimnazije Litija
8. december
ob 17.30
Mladinski center Izdelovanje novoletnih
Hrastnik
voščilnic
10. december
ob 18.00
Mladinski center Delavnica zeliščnih masažnih
Hrastnik
kock in šumečih kroglic
12. december
ob 20.00
Mladinski center Kabarete simplozij – predstava
Hrastnik
o predstavi z Andrejem
15. december
ob 17.30
Mladinski center Izdelava prazničnih okraskov v
Hrastnik
kimekomi tehniki
(obvezne prijave)
Rozmanom Rozo
ŽIVLJENJE 15
ZAHVALA
Obsojati, soditi… obsoditi
Na god sv. Martina se je v 84. letu od nas poslovil
Tako »enostavno« je s prstom pokazati na drugega človeka in ga obsojati
zaradi njegovih dejanj.
Ste se kdaj vprašali: »Čemu? Zakaj ljudje to počnemo? Kaj s tem pridobimo?«
Najbrž nam je z obsojanjem drugih za trenutek lažje. Za trenutek, čeprav
brez realne osnove, se na ta način povzdignemo nad druge in verjamemo,
da smo »boljši« od njih.
Vendar… Ali smo res boljši od drugih? Ali bi, če bi bili boljši od drugih, res
kogarkoli obsojali?
Pogosto se vprašam, s kakšno pravico ljudje to počnemo. S kakšno pravico
prevzemamo vlogo »nadčloveka« in sodimo nekomu, ki je prav tako človek
kot mi, nekomu, ki ravna, kot ravna, ker v danem trenutku ne zna drugače,
nekomu, ki bije svojo bitko, ki ni lahka, nekomu, ki nosi v sebi vsa bremena
preteklosti in se, prav tako kot mi sami, trudi rešiti praznine, ki ga duši in
vleče k tlom?
Se sploh zavedamo, kakšno škodo delamo drug drugemu z obsojanjem in s sodbami? Se sploh zavedamo, da s tem,
ko sodimo druge, kažemo nase in na lastne nezaceljene rane? Tisti, ki jih s takšnim veseljem obsojamo, so le ljudje,
ki dajejo sol na našo še nezaceljeno rano, ker smo nedolgo tega sami počeli nekaj takšnega ali podobnega (ali pa so to
počeli ljudje, ki jih imamo radi), in nas ta rana še vedno boli. V tistih, ki jih obsojamo, običajno prepoznamo lastno
bolečino, saj so ljudje okoli nas le naša ogledala.
Vprašanje, ki mi ne da spati, pa je: »Ali bi Človek, ki ima iskreno rad sebe, svoje življenje, svoje sanje, sočloveka…
res lahko sodil?« Ali bi srečen in notranje izpolnjen človek res lahko s prstom pokazal na sočloveka, kot je dejal že
Prešeren na brata, in se posmehoval njegovi nesreči, ali se iz nje nemara celo norčeval?
Ne, ne bi mogel. Sprašujem pa se tudi, kako dolgo bomo ljudje še potrebovali, da ugotovimo, da s tem, ko škodimo
drugim, škodimo sebi, kajti vse naše misli, besede in dejanja se obrnejo proti nam samim in zato se ob takšnem početju nikar ne sprašujmo, zakaj se na svetu dogaja toliko »slabega«.
Življenje nas želi nečesa naučiti, močno upam, da bomo to kmalu spoznali in pričeli ravnati drugače. Vse rešitve so
v nas samih in že danes lahko vsak od nas prične živeti drugače, brez sodb, s spoštovanjem vsakega človeka, ki nosi
svojo zgodbo. Ne pozabite dragi moji: »Kar bomo sejali, bomo tudi želi.« Zato raje sejmo ljubezen, spoštovanje, empatijo, sočutje, dobroto, iskrenost...
Ines Kolar
Na Mlinšah je dišalo
V četrtek, 20. novembra so članice
Društva za zdravilne rastline Zasavje in Kulturnega društva Mlinše spet
združile moči. V zelo uporabnih prostorih na odru in garderobi dvorane v
Zadružnem domu Mlinše so pripravile kuharski tečaj pod naslovom Čas
je za zdrave in okusne sladice.
Marija Kočevar Fetah, ki vodi biotrgovino Jablana v Ljubljani in je tudi
soavtorica mnogih knjig v sodelovanju s Sanjo Lončar, je prikazala,
kako se naredijo sladice brez uporabe glutena, mleka in enostavnih
sladkorjev. Pečice niso potrebovale,
le dovolj močan mešalec in kuhalno
ploščo za segrevanje.
Kot osnovo za kremne torte in male
prigrizke v obliki kroglic je uporabila jedrca (indijski oreščki, orehi,
mandeljni) in suho sadje (fige, rozine,
slive, dateljne, marelice, goji jagode).
Potrebno maščobo je dodala v obliki
kokosovega masla. Kot zgoščevalec je
uporabila sveže mleta lanena semena
in chia semena. Vse je močno začinila z limono, kadamomom, cimetom,
ingverjem, vanilijo in janežem. Ves
prostor je ovil omamen vonj začimb.
Narejene sladice so prave male energetske bombice, ki nas hitro nasitijo.
Vsebujejo veliko vitaminov, encimov
in naravnih barvil, ki ščitijo telo
pred boleznimi. Sladkor iz sadja in
oreškov je lažje prebavljiv in daje pra-
vo energijo za fizično in umsko delo.
Vmes so se tečajnice sladkale s sveže
pripravljenimi napitki: mandljevim
mlekom, toplim kakavovim napitkom iz kokosovega mleka in sadnim smoothyjem. Za zaključek pa je
razgrete glave, polne novega znanja,
ohladil še sladoled.
Namig: Na ohlajeno proseno kašo,
kuhano na ananasovem soku, razporedimo banane in goji jagode. Nato
dodamo kremo, ki jo naredimo tako,
da zmeljemo oreščke, laneno ali chia
seme ter dateljne ob dodatku kokosovega olja in vode. Okrasimo s sadjem
ali kakavom.
Alenka Pokorn
Nekdaj so se borili za svobodo, danes
pa za privilegije.
Vse, kar je dobro v življenju, je ali nemoralno ali ilegalno ali pa debeli.
Rdeči Tajfel
Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem
in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede,
darovano cvetje in sveče, za darovane mašne namene
in darove za cerkev.
Hvala vsem duhovnikom in pevcem cerkvenega
pevskega zbora za sodelovanje pri maši zadušnici. Še
posebej hvala župniku Janiju Tušaku za lep pogrebni
obred ter pevcem Zagorskega okteta za zapete pesmi.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani
in vsem, ki ste našega ata ohranili v lepem spominu.
Bog povrni.
žena Stanka in sinovi z družinami
Osmrtnice in zahvale
Ob smrti vaših najbližjih lahko osmrtnico ali zahvalo objavite tudi v
Zasavskem tedniku. Tekst vam bomo pomagali oblikovati, objavite
lahko tudi fotografije.
CENIK ZAHVAL IN OSMRTNIC
1/8 strani (s fotografijo)
70 €
1/16 strani (s fotografijo) 40 €
25 €
1/32 strani (brez fotografije) Ostale dimenzije po rednem ceniku.
Več informacij: marketing@zasavskitednik.si
Telefon: 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure)
Popravek
V prejšnji, 13. številki Zasavskega tednika smo na prvi strani objavili fotografijo Osamljeni dimnik. Pod njo smo kot avtorja zapisali Stanislava Rožanca,
avtor fotografije pa je Matjaž Merzel iz Trbovelj. Posnetek nam je poslal skupaj
s pesmijo Trbovski raufnk in oba prispevka smo hranili za posebno literarno
prilogo. Danes objavljamo njegovo pesem, obema avtorjema pa se za napako
iskreno opravičujemo.
Uredništvo Zasavskega tednika, Marko Planinc
Trbovski raufnk
Trbovski ta veliki,
ki stoji ob Savi,
misliti nam daje,
kako smo mi res
mali!
Trbovski ta veliki,
zgradil te ni pohlep.
Ljudem si ti pomagal,
da blo je za živet.
Če si dober vsi gazijo po tebi, če si pa
gnoj, se te izogibajo.
Tisti, ki sedaj goreče kritizirajo rdečo
zvezdo, so jo nekdaj najbolj ponosno
nosili.
Ob nenadni izgubi ljubečega moža in dragega očeta,
iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega.
Najvišji dimnik si
v Evropi,
simbol trbovskih si
ljudi.
Po rudniku in dimniku
poznajo nas vsi.
Aforizmi
Razmišljanje mladega dekleta: Moj
prvi fant po horoskopu je bil kozorog,
drugi oven, tretji bik, če malo bolje
razmislim – zbrala sem vso živino.
Anton Pograjc,
upokojeni rudar iz Zagorja.
Matjaž Merzel, Trbovlje
Presna torta. Foto: Cvetka Drnovšek
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku.
Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju
ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo
po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za
popust pri njihovih storitvah. Želite strankam
ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu
čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov,
pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn?
Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.
Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do
vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo
na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).
Popust, da te kap
Slaščičarna Saška
S predložitvijo kupona
5 % popusta na končni znesek.
Tahirovič & Tahirovič, Cesta zmage 39
1410 Zagorje ob Savi , tel.: 040 508 432
Velja do 31. 12. 2014
16 OGLASNA STRAN
LaDiva - center zdravja in
dobrega počutja
Družba Summa ars d.o.o. je prevzela Center zdravja in dobrega počutja La Diva v Trbovljah aprila letos. Zasavčanom bi
radi ponudili center, kjer se bodo družili, se sprostili, spoznali ogromno koristi, ki jih lahko imajo, če se redno gibljejo,
uravnajo svojo prehrano, skrbijo za svoje telo in um. Ponujamo celovito in individualno obravnavo posameznika od glave do peta. Ljudem želimo povrnili energijo, dobro počutje
in pozitivno razmišljanje, da ne bodo posegali po antidepresivih in ostalih nepotrebnih farmacevtskih sredstvih.
Spoznali bodo, da lahko sami naredijo največ za ohranjanje svojega
zdravja. Ne moremo spremeniti sveta, lahko pa spremenimo sebe in svoj
pogled na svet. Za ceno ene kavice na
dan boste pri nas dobili zdravje in
dobro počutje.
Različne vadbe
V Centru vam ponujamo celo vrsto
različnih vodenih vadb, vsak lahko
najde pravo zase, tudi če se ni še nikoli
ukvarjal s športom. Lahko se odločite za manjše skupine vadečih, kar zagotavlja kvalitetno in varno izvedbo
vaj. Vadbe potekajo ob primerni glasbi v dobro opremljeni, prijazni telovadnici pod vodstvom usposobljenih
vaditeljev od jutranjih do večernih
ur. Namenjene so druženju, gibanju,
zagotavljanju mišičnega tonusa, gibljivosti, ohranjanju splošne psihofizične in kardio-vaskularne kondicije
ter tudi izgubi odvečnih kilogramov.
Ob vadbi zumba toning boste doživeli še pravo vzdušje razgretega plesišča
in ob latino ritmih prebudili svojo
čutnost. Za otroke od 4 do 9 leta smo
pripravili vadbo zumba kids, ob kateri se bodo zabavali in mimogrede
osvojili še motoriko, občutek za ritem in disciplino.
Sprostitev
Poskrbeti znamo tudi za to, da se
boste ob vodeni sprostitvi, topli svetlobi sveč in sproščujoči glasbi naučili
poglobiti se vase in se ob reiki energiji resnično sprostili. Morda vam je
bolj všeč joga, ki vzpodbuja gibčnost,
prožnost in uravnoteženje telesa in
uma. Ali pa pilates, ki v kombinaciji z metabolnim treningom prinaša
čvrsto in gibčno telo.
Certificirani osebni trener vam bo
pomagal pripraviti trening in prehrambeni načrt za boljše počutje.
Ali veste, da se lahko z načrtovanim
treningom ter uravnoteženo prehrano diabetiki tipa 2 znebite tablet ter
uravnate krvni tlak?
Nov fitnes
V centru LaDiva smo uredili nov,
prijazen fitnes, ki ga odlikujejo čistoča, sproščen in prijeten ambient
ter nove, uporabniku prijazne naprave. Predvsem pa je pomembno
svetovanje usposobljenih vaditeljev. S kompleksnimi vajami boste na naših napravah poskrbeli za
naravno gibanje telesa, se izognili pretirani obrabi sklepov in
preobremenitvi mišičnih skupin.
Fitnes vadbe so primerne predvsem
za ljudi z omejenim gibanjem (poškodbe oz. druge telesne nepravilnosti), ki želijo ostati fit, ohraniti oz.
pridobiti mišični tonus. Pod vodstvom trenerja fitnes služi tudi kot
učinkovit način vzdrževanja pridobljene želene postave.
Vadba na kolesu
Pridobili smo licenco in ekskluzivno
zastopstvo za Zasavje za SPINNING®.
To je vadba na kolesu z vztrajnikom,
kjer se osredotočimo na srčni utrip
in pet različnih tipov treninga glede
na intenzivnost - od aktivnega počitka do simulacije tekme. Treningi so
namenjeni izboljšanju ali pridobivanju splošne vzdržljivosti, izboljšanju
tehnike pedaliranja, hitrosti ter iz-
gubi maščobe. Vadba je primerna za
vsakogar, intenzivnost je prilagojena
posamezniku in njegovim ciljem.
Izgorevanje maščob
Ena najbolj znanih in revolucionarnih metod za oblikovanje telesa je
Hypoxi® linija. To je metoda za izgorevanje maščob na ‘’kritičnih’’ predelih telesa, torej na zadnjici, stegnih,
trebuhu in bokih. Vadba omogoča
razgradnjo maščob na želenih mestih
in ne tam, kjer to ni treba. Terapija
obsega trening za srce in srčni obtok
pod spremenjenimi klimatskimi pogoji in zmeren trening za izgorevanje
maščob z istočasno aktivacijo porabe
maščob s pomočjo podtlaka in va-
kuuma.
Ena izmed terapij za učvrščevanje
kože je tudi VelaSmooth® terapija, ki
z revolucionarno ELOS tehnologijo
izboljša videz celulita za eno do dve
stopnji (poznamo 3 stopnje). To je
prvi neinvazivni postopek, ki prodre dovolj globoko v maščobno tkivo,
da sproži spremembe v presnovi maščobnih celic, koža pa postane gladka
in svilnato mehka.
Terapijo z elektrostimulatorjem mišic priporočamo tistim, ki želijo ojačati mišice, ki so zaradi poškodbe ali
prestane operacije, ko je bila običajna vadba onemogočena, atrofirale.
Omogoča ponovno regeneracijo brez
vadbe, ki bi obremenila poškodovan
sklep.
Vibracijska plošča ComboDuo je
nova rešitev v welness in fitnes industriji, primerna za vse starosti,
življenjske navade in fizične zmogljivosti. Uporabljamo princip treninga,
ki stimulira telesni naravni odziv na
vibracije. Desetminutna vadba pod
nadzorom in vodstvom terapevta
ima enak učinek kot enourna vadba
na ostalih fitnes napravah.
Lepota obraza
Seveda ne bi bili pravi Center zdravja
in dobrega počutja, če ne bi poskrbeli tudi za lepoto obraza! V našem
kozmetičnem salonu lahko uživate v
različnih negah obraza, diplomirana
kozmetičarka ne pozabi tudi na vrat,
dekolte in ramenski obroč ter masažo
obraza.
BEE STING FACIAL je edinstvena
nega obraza, ki s posebno masažno
tehniko učvrsti in dvigne mišice obraza, z organskima izdelki Heaven
pa neguje kožo. Nega traja 60 minut,
ne vključuje le masažo obraza temveč tudi dekolteja, mišic ramenskega
obroča in glave. Nudimo vam še različne nege s kozmetiko Thalgo, ki so
prilagojene tipu kože, v nego lahko
vključimo tudi DIAMANTNI PEELING. To je postopek mikrodermoabrazije, kjer postopoma in kontrolirano luščimo povrhnjico z lasersko
obdelanimi diamantnimi konicami
ter vakuumom, s katerim odstranjujemo odmrle kožne celice, hkrati pa
pospešimo mikrocirkulacijo in s tem
obnavljanje kože. Vključimo lahko
tudi KISIKOVO TERAPIJO, ki temelji na revolucionarni hiperbarični
kisikovi tehnologiji. Ta omogoča, da z
vitamini obogatena hialuronska kislina prodre skozi povrhnjico in globinsko navlaži in obnavlja kožo. Tretma
zagotavlja takojšnje glajenje obraznih
gubic, napetost in navlaženost kože,
brez strahu pred rdečino ali draženjem. Izjemni rezultat je viden že po
prvi terapiji. Oboje lahko uporabimo
tudi samostojno. Med nego lahko
oblikujemo obrvi in odstranimo dlačice nad zgornjo ustnico.
KOMBINACIJE MASAŽ vsebujejo
zgoraj navedene masaže v paketu z
aroma ali detox masažo. Z rednimi
masažami in limfno drenažo preprečimo ali omilimo ogromno bolezni
in škodljivih posledic vsakdana.
Več informacij o LaDivi
telefon 040 245 860 in 031 476 419
e-poštni naslov info@ladiva.si.
spletna stran www.ladiva.si
facebook: CenterZdravjaLaDiva.
Klasične in nove metode Rojstni dnevi
V našem centru izvajamo tudi manikuro, klasično in medicinsko pedikuro, depilacijo ter permanentno
podaljševanje trepalnic in oblikovanje obrvi po klasičnem postopku ali
po Anastasii Beverly Hills.
Prav tako izvajamo ročno limfno
drenažo, refleksoterapijo, hipnoterapijo in psihoterapijo. Za vse poskrbi diplomirana psihoterapevtka.
Posebej priporočamo ročno limfno
drenažo, s katero razstrupite telo ter
ojačate imunski sistem.
Nudimo klasično ali švedsko masažo, terapevtsko in športno masažo,
ki sta naravnani v blažitev ali odpravo bolečin v določenem delu telesa,
energijsko tui-na masažo, masažo
glave in obraza, berbersko masažo z
arganovim oljem ter masažo LaDiva.
Slednja je rezultat 9-letnih izkušenj
našega maserja in tuinologa in predstavlja esenco najboljših masaž. Poskrbimo tudi za prilagojeno masažo
nosečnic.
Z vami se veselimo praznovanja rojstnega dne vašega otroka! Za otroke
starosti od 3 do 9 let smo pripravili
tematsko animacijo, kjer se pod vodstvom pedagoginje, profesorice razrednega pouka, zabavajo v praznično
okrašeni telovadnici. Ob primerni
glasbi vstopijo v svet princesk, Pika
Nogavičke, Indijancev, gusarjev ali
smrkcev. Praznovanje popestrijo
športne in družabne igrice, posladkajo se z rojstnodnevno torto, prigrizki
in sokom.
Za najstnike je pripravljen dveurni
program, ki zajema zabaven voden
trening v fitnesu ter v spinning® studiu in pravi mali disco. Najstnikom
ponudimo pizzo in pijačo, za slavljenca pripravimo torto.
Seveda lahko naše storitve privoščite
prijateljem in ljudem ki jih imate radi,
saj smo pripravili tudi darilne bone.
Kdor je že bil pri nas, ve, da je za vse
naštete visokokakovostne storitve
plačal »zasavsko« ceno.
Nasvidenje v LaDivi !
OGLASNA STRAN 17
KURILNO
OLJE
POKOJNINA?
• BREZPLAČNA DOSTAVA
• Plačilo na 4 OBROKE
(1 obrok takoj + 3 trajnik ali čeki)
• Plačilo 5-12 obrokov
(NLB Karanta, NLB Mastercard , Visa,
Diners club in American express)
• dostava - 041 855 799
• 1000 litrov=997,00 EUR z dostavo
Naše kurilno olje dosega ali celo presega vse
parametre, ki so v Sloveniji predpisani s standardom SIST 1011. Zaradi večjega izkoristka boste
imeli nižjo porabo, vaš ogrevalni sistem bo bolj
zaščiten, manjše bo onesnaževanje okolja.
Rezervirajte si termin
za prednovoletno
druženje na bowlingu.
Odprto od pon.-čet. od
16.00-22.00 petek in sobota
od 15.00-02.00 in nedelja od
15.00-22.00.
Rezervacije na telefon:
05-995-73-12 ali
GSM 041-684-828
www.sop.si
ALI JO LAHKO SPLOH PRIČAKUJEMO?
KOLIKO? SAMO 57% OD POVPREČJA PLAČ
V PRIHODNJE? ŠE MANJ, OD 40-50 %
NA TA NAČIN ŠE ZA KRUH NE BO, KAJ ŠELE ZA ZDRAVNIKA IN ZDRAVILIŠČE!
KAKO PA BOM POTEM VARNO DOŽIVEL STAROST?
DODATNO BOM ŽE DANES VARČEVAL V SOP-U,
NAJSTAREJŠI VARČEVALNI USTANOVI OD LETA 1956
ZAKAJ V SOP-U?
■ NAVEZANOST NA GLOBALNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV BREZ POSEBNIH
TVEGANJ V PORTFELJU
■ SAMO PRI NAS SO LASTNIKI VSI VPLAČNIKI
■ LAHKO STE BREZ SKRBI - NI DROBNEGA TISKA
■ PRI NAS JE VAŠ DENAR VAREN, DONOSI PA BISTVENO VIŠJI KOT V BANKAH
(TUDI DO 10%)
■ NAJVIŠJI ZAKONSKO DOVOLJENI GARANTIRANI DONOS
■ IZRAČUNAJTE SI SAMI NA WWW.SOP.SI
POSKRBITE ZA JUTRI ŽE DANES
POKLIČITE NAŠEGA ZASTOPNIKA ZA SVETOVANJE NA TEL. 040 423 820
ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
4. december OKROGLA MIZA / SITARJEV KAVČ - OBVEZNO CEPLJENJE: ZA in PROTI ob 19. uri / slavčkova soba
5. december PROSLAVA ZLATA VRTNICA - TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE ob 17. uri / gledeliška dvorana
6. december LUTKOVNA PREDSTAVA - KAM SE JE SKRIL DEDEK MRAZ ob 10.30 uri / kino dvorana
10. december MONOKOMEDIJA - MOŠKA COPATA ob 20. uri / gledeliška dvorana
11. december KONCERT - ORKESTER MANDOLINA LJUBLJANA ob 19. uri / gladeliška dvorana
12. december KONCERT - DUO PONTE ob 20. uri / Kavarna DDT
13. december LUTKOVNA PREDSTAVA ZVEZDICA ZASPANKA - SKUPINA LUČKA ob 10.30 uri / kino dvorana
13. december KONCERT - PLAVICE ob 18. uri / gledeliška dvorana
18. december KONCERT - GLASBENA ŠOLA TRBOVLJE ob 18. uri / gledeliška dvorana
TEKOČI DOGODKI
2. - 16. december VIZUALNA RAZSTAVA - SANELA JAHIĆ / Nova galerija
3. - 31. december RAZSTAVA 4. DRITL - 210 let rudarjenja v naših krajih / Stara galerija in kletni prostori
10. - 19. december SLIKARSKA RAZSTAVA - LILI LEDINEK / Stara galerija
11. december - 31. januar 2015 NOVA GALERIJA GOSTUJE - RAZSTAVA GENERACIJE / Galerija Velenje
Gradič Trbovlje vam tudi letos v najem ponuja različne prostore znotraj Gradiča in vam ob enem
nudi tudi svetovanje pri pripravi vaših novoletnih prireditev in zabav. Prostori so primerni za več
kot 100 gostov, pa vendar ohranjajo vso intimo in toploto, ki je primerna temu prazničnemu
času. V primeru, da nam želite zaupati celotno organizacijo prireditve ali zabave, vam ceno
oblikujemo glede na vaše želje.
ddt@siol.net / Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0)3 56 33 481 / www.dd-trbovlje.si
18 OGLASNA STRAN
na
+5
č
letna
garancija
č
čiščenje
Avtopralnica
krzisnik
šči
Zagorje
30
LET
www.avtohisa-krzisnik.si
1804-2014
210 let rudarjenja
RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik
Trg revolucije 12, Trbovlje
objavlja javno zbiranje ponudb
za nakup nepremičnin:
Apartmajsko naselje Palit, Rab
Samski dom, Šuštarjeva kolonija 42, Trbovlje.
Objavlja tudi javno zbiranje ponudb za nakup
tehnološke in računalniške opreme.
Vse informacije glede objave javnih prodaj, s pogoji za
udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb,
so objavljene na spletni strani RTH, Rudnik TrbovljeHrastnik, d.o.o.: www.rth.si javne objave-prodaja
ZABAVA 19
Nagradna križanka 14
14
AKADEMSKI
SOVRETOV
POPRAVLJAPEVSKI
ROJSTNI
LEC UR
ZBOR
DAN: 4. …
MALOPRIDEN
ČLOVEK
RIMSKI
POZDRAV
IZMET,
IZMEČEK
ZAČETEK
GESLA
KITA (MED.)
KAROL TURK
DRZNO,
POGUMNO
(GLAS.)
RJAVA KRAVA Z BELIMI
LISAMI
ANTON
TOMAŽIČ
KONEC
GESLA
VEČKRAT
UDARITI Z
NOGO OB
TLA
KITAJSKI
FILOZOF
LAO
GRŠKI ZGODOVINAR
RENIJ
REKA V
RUSIJI
ARABSKI
ŽREBEC
PROIZV.
RAČUN.
AM. IGR.
LASTNOST,
NIELSEN
BISTVENA
ZNAČILNOST 6. SOLMIZA.
ZLOG
KAČJI GLAS
J. POLITIK
AKIRA
POLJSKI
POLITIK
HILARY
MOTNOST
AMERIŠKI
ROCKER
…..
POP
RIBA V PRESP. JEZ.
BRIGITTE
BARDOT
AN. DOL.
MERA
POLITIČNI
VODITELJ
ZORA, SVIT
KATAL.
PISATELJ
RADON
PREBIV.
ZEMLJE
PRIPRAVA ZA
TKANJE
GRŠKA
ČRKA
R. HIŠNI
BOGOVI
CEV (POG.)
ORANJE
PRIMOR.
VZKLIK
AM. IGR.
DEREK
AM. OBV.
SLUŽBA
SNOV ZA
PREISKAVO
DOKTOR
ANJA
TOMAŽIN
BOLEZEN
(KLOPI)
TROPRSTI
LENIVEC
VESLAČ V
SKIFU
FAK. ZA
LETOVIŠČE STROJN.
OB ŽENEV.
JEZERU NIZEK GOZD
PROSTOR,
ZAŠČITEN
PRED ČIM
ČEŠ. PIS.
VIKTOR
RIMSKA
ŠTEVILKA 4
ZALOŽBA
OBZORJA
KONEC
POLOTOKA
SMER V
SODOBNI IT.
UMETNOSTI
AKAD. NA
ALJASKI
ANGL. PISATEL. FRAN.
RODU
STARŠ
NAGR. ZA
VRHUNSKE
PREVODE
UDAV
NOTRANJA
NAPETOST
TUBERKU-LOZA
(POG.)
OBDOBJE,
VEK
STROG
USTNI IZPIT
POČASNEJE
(GLAS.)
POVRŠINSKA MERA
PRIPADN.
STAROGRŠKEGA
PLEMENA
ZNAMKA
ŠVEDSKIH
AVTOMOBILOV
GORICA
NASLOV SOVRETOVEGA
PREVODA
OVARNA
POSODE V
CELJU
POVRTNINA
(ZA JUHE)
ELEK. NAPR.
ZA OPEKO
KRUHA
SUŽENJ V
ŠPARTI
ROZALIJA
VRSTA
KROMPIRJA
ZEMELJSKI
TEČAJ
LJUBLJANA
S. PESNIK
GUSTAV
KAR PO-SIPAMO
BRAZILSKI
PLES
PISANJE
Z LEPIMI
ČRKAMI
TOVARNA
TOVOR.
VATIKANSKA
ČASOPIS.
AGENCIJA
GNOJEN
UŠESNI
IZTOK
KAROL
PAHOR
ZNAMKA
FOTOAPARATOV
GORA V
ŠVICI
SOVRETOV
ROJSTNI
KRAJ
TURŠKI
VELIKAŠ
2
9
6
7
1
8
8
6
2
9
5
4
4
1
9
7
6
3
6
4
3
7
1
3
2
5
4
3
5
8
6
2
1
9
8
5
2
4
9
6
3
7
2
9
7
1
3
5
8
4
3
2
9
6
8
7
4
1
9
7
1
5
2
3
6
8
1
6
4
3
7
9
5
2
5
5
6
8
7
4
1
5
7
6
4
1
5
3
7
5
6
3
Naslov:
Tel.:
Geslo:
V Zasavju vas ni,
če vas ni v Zasavskem tedniku!
Svojo dejavnost predstavite Zasavju.
50.000
ljudi lahko vidi vaš
oglas
KSANTOS (grški zgodovinar iz 5.
st. p. n. št.), OUIDA (angl. pisateljica
fran. rodu, pravo ime Marie Louise de
la Ramee), OTOREJA (gnojen ušesni
iztok, npr. pri vnetju srednjega ušesa)
9
1
9
3
Kupone s pravilno izpolnjenim geslom
Križanke 14 pošljite na naslov
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik
ali na elektronski naslov (obvezno tudi
tu napišite naslov in tel. številko)
do prve srede po objavi križanke.
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo
prejeli po eno izvod knjige Romana Rozine: Štirje v vrsti.
JUŽNOAMERIŠKA
VELIKA
ŽABA
Ime in priimek:
SLOVARČEK:
9
8
300 v Zagorju: Marinka Potočnik (Sallaumines 9, 1420 Trbovlje), Ana Flere
(Prečna pot 26 a, 1410 Zagorje ob Savi)
in Ljuba Oberčkal (Cesta v Rečico 6,
3270 Laško). Iskrene čestitke!
3
1
NEON
NAJVIŠJI
VZOR, IDEAL
4
4
RENATO
VUGRINEC
KAR
NASTANE Z
UKRIVLJANJEM
Sudoku 14
7
MAJHNA
SOBICA
DODATNA
STROKOVNA
POMOČ
ko, ar, ALU, Mihael, mršnik, JM, Eva,
ime, av, um, Beneška republika, andante, najstnik
Geslo: IZJEMNI TRBOVELJSKI
KLARINETISTI
Prejeli smo 111 rešitev za nagradno
križanko 13. Nagrajenci bodo prejeli
po eno pizzo v Bowling centru Planet
3
PERNATA
ŽIVAL
2
Rešitev nagradne križanke 13:
aport, polk, Tobar, Ikel, ulj, bohota,
Jože, očalar, kon, kaval, kia, karjola, Tse, OD, NL, igra, omleta, RI, LP,
Akeo, tran, nimfa, Savlje, Matjaz, VT,
Cn, Franc, vsota, izjemni, eter, Piaf,
Kras, SZ, Haas, Ravel, obi, Tutu, Orte,
TS, YUG, Ra, da, Kipketer, Janez Ben-
KARLOVAC
TROBILO,
KORNET
(GLAS.)
18.000 izvodov prejmejo
zasavska gospodinjstva
15 evrov je
vredna najcenejša predstavitev
14 dni
boste na
ogled celemu
Zasavju
Oglašujte v Zasavskem tedniku
Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.
20 ZADNJA
Zimski jamatlonci so pripravljeni
V soboto bodo rudniške rove med Trbovljami in Hrastnikom zasedli jamatlonci. Kar zanimiva druščina se bo zbrala
na progi od trboveljskega Ajnzerja do hrastniškega izhoda
iz rudnika po Barbara rovu. Med drugim bodo na progi premagovali številne knapovske ovire svetovni prvaki: kajakaš
Peter Kauzer in kanuista Sašo Taljat in Jure Božič, hrastniški
triatlonec Denis Šketako v družbi državnega prvaka v olimpijskem triatlonu Jaroslava Kovačiča, pa bivša predsednica
vlade Alenka Bratušek s svojo ekipo, hrastniški župan Miran
Jerič s svojo ekipo.
„Progo bomo malo spremenili, da bo
zanimiva tudi za tiste, ki so že bili na
prvem jamatlonu. Na začetku smo jo
speljali povsem drugače, kot je bila
speljana julija. Tudi za malo spremenjene ovire smo poskrbeli, pa kakšna
nova bo na poti,“ je po ogledu trase
dejal tehnični direktor Rudnika Trbovlje Hrastnik Borut Flisek.
Proga
Start bo tokrat v »vašhavi« na Ajnzerju. Po vstopu v rudnik na trboveljskem Ajnzerju jamatlonce najprej
čaka nekaj sto metrov ravnine, ki
bodo služili za aklimatizacijo. Pred
spustom po Bedja vpadniku, bodo
jamatlonci krenili po drugi poti.
Najprej bodo preplezali nakopičen
jamski material. Pot bodo nadaljevali
po jami proti objektom III. polja do
jaška III. Na poti bodo morali prečkati transporter. Po transportnem
vpadniku bo potrebno malo spretnosti v plazenju in sklonjeni hoji
navzdol. Na dnu vpadnika jih čaka
vzpon po lestvi na presipni oder.
Večina ovir je postavljenih na Savskem obzorju, ki povezuje Ajnzer s
hrastniškim delom rudnika. Treba
bo najti pravo smer na križiščih ob
pomoči oznak in spremljevalcev, se
prebiti skozi konstrukcijo odsluženega prevoznega sredstva rudarjev,
manjkalo ne bo plezanje preko rudarskih vozičkov, potiskanje bremen.
V jami ne manjka nošnja in vleka
bremen, tudi s pomočjo enostavnih
jamskih priprav. Na nekaterih mestih udeležence čaka prebijanje skozi tesne prostore, pot pa se zaključi
z vzponom po Barbara vpadniku.
Vmes pa jamatlonce lahko preseneti še Perkmandeljc. Iz zaupnih virov
smo izvedeli, da je za soboto, 6. decembra, pripravil primerno število
Takole se nosijo bremena na jamatlonu. Foto: Dominik Kužnik
lat za udarce po riti. »Nežen ne bom,
pretiravati pa tudi ne gre,« je ekskluzivno za Zasavski tednik povedal
Perkmandeljc.
Vetrovka in primerna
obutev
Matic Hribar, ki bo tudi pred Zimskim jamatlonom pripravil filmski
zapis proge, je že pred prvim jamatlonom po obisku proge, dal jasno
navodilo udeležencem: »Za tek v
jami se je potrebno dobro obleči. Na
drugi polovici proge je v enem predelu kar močan prepih, do takrat pa
bodo udeleženci gotovo že prepoteni,
tako da kakšna vetrovka ne bo odveč.
Vsem bi svetoval, da se opremijo s
čelado, ki se jim bo dobro prilegala,
saj jih bo v nasprotnem primeru ovirala med tekom, in da izberejo dovolj
močno svetilko.“
In dodal: »Najbolj naporno se mi zdi
to, da moraš vseskozi paziti na podla-
go, saj so tla neravna, občasno pa je seveda treba pogledati tudi navzgor, da
ne trčiš ob jamsko infrastrukturo. Zaradi zahtevne podlage predlagam, da
udeleženci obujejo planinsko obutev
ali nekaj takšnega, kar jih bo ščitilo
pred zvinom gležnja.“ Naj na koncu
zapišemo še, da so rudarji svečano
obljubili, da bodo v jami do jamatlona prav gotovo skidali ves sneg, ki bo
morebiti zapadel do 6. decembra.
Ekipa Jamatlona
Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednika
Zasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje
prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali
vsebino časopisa Zasavski tednik.
Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti:
Podkum, Izlake in Ravenska vas v zagorski občini;
Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič, Ivan Keše in
Trbovlje – Čeče v trboveljski občini;
Kovk, Marno, Rudnik in Turje – Gore v občini Hrastnik.
Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na urednistvo@zasavskitednik.si
Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa
Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v
naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.
Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite
na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni
in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse.
Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja
poslanih prispevkov.
Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan
se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena
položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.
Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva
v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi.
Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.
Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis,
ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov.
Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov
na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega
tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani.
Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem
primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.
Uredništvo Zasavskega tednika
Podporniki Zasavskega tednika
(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)
... Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva Zupan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer,
Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Rižner Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože
Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov,
Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko
Fritz, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus,
Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič,
Aleksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori,
Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek,
Marjeta Lanišnik, Doroteja Urbanija, Marija Grobljar Kremser, Pavle Kovač, Ljuba Oberčkal, Ivan janez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme.
Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori.
Vsem iskrena hvala.
Uredništvo Zasavskega tednika

Prašni delci bodo problem vsaj še tri leta

Transcription

Similar documents

Katalog informacij javnega značaja Nazaj

Zasavski tednik, številka 8

Zasavski tednik, številka 1

Zasavski tednik, številka 16

Zasavski tednik, številka 2

Bilten

[.pdf] Navodila za varstvo pred požarom

Zasavski tednik, številka 5

Župnijska Oznanila - Župnija Trnje Zagorje

NOVOLETNI PROGRAM PRIREDITEV

Biologija - Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

ana dimnik - EtnoInfoLab

Moč starodavnih ceder poživlja

OPZ CiciDO - Pojemo že 20 let

Elektro energija si

Naša pot, številka 1 - Društvo Sožitje Zagorje ob Savi

Pdf - Vrtec Hrastnik

aljažek 2013 - OŠ Jakoba Aljaža

10 let Orkestra flavt - Glasbena šola Zagorje

OPREDELITEV VIROV DELCEV PM10 V SLOVENIJI

9 september 2014