prazniki trkajo na naša vrata prazniki trkajo na naša

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 9 / 2011, 15. december 2011
BOŽIČNE IN
NOVOLETNE ŠEGE
IN NAVADE
ZADRUGA,
PODJETJE Z
VREDNOTAMI
PRAZNIKI
TRKAJO NA
NAŠA VRATA
VARNO
POSLOVANJE
S PLAČILNIMI
KARTICAMI
PREHRANA V
PRAZNIČNIH
DNEH
OKRASNA
PRAZNIČNA
DREVESCA
■ IZ INTERVJUJA FRANCKA
JAVERŠEK IZ KRISTAN VRHA
Če bi se še enkrat odločala, kaj bom počela v življenju, bi se še
enkrat odločila, da bom kmetica. Rada imam delo na kmetiji,
rada imam živali, zelo rada živim na našem hribu in rada
imam ljudi, ki živijo tod okoli. Ne, drugače kot kmetica sploh
ne bi znala in mogla živeti.
■ PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE
V NAŠIH DOMOVIH
Božično-novoletni čas je poln spominov na bogato slovensko
ljudsko izročilo, na stare šege in navade, ki izvirajo še iz
poganskih verskih in posvetnih obredov. Praznike ponavadi
preživljamo doma v družinskem krogu in pri obloženi mizi.
SKLEDAR.TV je edinstvena slovenska strokovna televizija, katere
video produkcija je namenjena predstavitvi kmetijstva, živilstva,
kmetijskim nasvetom, posvetom, predstavitvi dogajanja na
kmetjskih sejmih in promociji kmetijskih zadrug.
Več informacij: Milan Skledar, tel: 041 788 404 ali info@skledar.tv
www.skledar.tv
ø Hitre in odzivne video predstavitve predvajamo na televiziji SKLEDAR.TV,
ki oddaja v omrežju T-2 in v živo prek istoimenskega spletnega naslova.
ø Nudimo vam celostne video storitve in fotografiranje dogodkov
ø Snemanje in montaža promocijskih filmov
ø Izdelava konceptov in scenarijev za video vsebine
ø Snemanje in montaža dogodkov, sporočil za javnost
ø Prenos dogodkov v živo prek spleta in strokovne SKLEDAR.TV ter vaše
spletne strani
ø Izdelava najrazličnejših video projektov po dogovoru od predstavitvenih do izobraževalnih...
ø Predstavitve izdelkov ali storitev
ø Izdelava dokumentarnih filmov, reportaž in oddaj v HD formatu in formatih,
primernih za objavo na drugih televizijah in spletnih straneh
ø Izdelava spletnih strani in arhiviranje posnetega gradiva na najrazličnejših
nosilcih zvoka in slike
Fotografija: Darinka Mladenovič
UVODNA MISEL
PRAZNIČNA
SPOROČILA
IN IZZIVI
prof. dr. Janez Bogataj
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik
Zadružne zveze Slovenije, z.o.o.,
ki izhaja dvakrat mesečno
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
15. december 2011
Vsak praznik ima svojo lupino ali zunanjo podobo, ima pa tudi globljo
vsebino, pomene in sporočila. V sodobnem svetu se pomen praznikov
pogosto prevesi k lupini. Življenjski ritem, agresija hitenja, pogosta
odtujenost ter odsotnost komunikacije in skrbi za tiste, ki so nam najbližji in
s katerimi pravzaprav najbolj neposredno sooblikujemo naše vsakdanjike in
praznike, so le nekateri od vzrokov, da nam ti dnevi in obdobja, ko naj bi bili
»prazni dela«, pogosto uidejo na raven povprečja in potrošniškega
avtomatizma. Med vsemi prazniki in prazničnimi obdobji prinašajo največ
globokih vsebin in pomenov prav dnevi in tedni v decembru, ki jim z nekaj
več kot deset let starim poimenovanjem pravimo veseli december, v resnici
pa je to obdobje, ki ga zaznamujejo advent, božič, Silvester in novo leto. Ob
upoštevanju palete različnosti, ki nam jo sporoča božično-novoletna
kulturna dediščina različnih časovnih obdobij ter različnih družbenih in
geografskih okolij, lahko odkrijemo številne vrednote in ustvarjalnosti, ki
pomenijo izzive našim sodobnostim.
Za naše davne prednike so bili to dnevi pričakovanja. Pričakovanja
ponovnega rojevanja sončeve moči, ki je pred tem, v jesenskem obdobju,
začela postopoma ugašati. S ponovnim rojevanjem sonca se je rojevalo novo
obdobje, ki so ga šele s koledarjem začeli pojmovati kot leto. Torej obdobje
novega zagona in moči, novih gospodarskih prizadevanj, novih in predvsem
boljših družbenih odnosov ter novih iskanj na področjih duhovnih
ustvarjalnosti. To je bilo pričakovanje rojevanja vsega živega, vsega
naravnega. V tem obdobju je vzklilo žito, ki so ga pred tem posejali v
posodice, bivalno okolje so okrasili z zimzelenim rastlinjem, v posodo na
mizi so položili orehe, lešnike, rožiče in jabolka, ki so zrasla v hišnem
sadovnjaku. Polje je spočito čakalo na novo setev, živina v hlevu je bila
deležna posebne skrbi s prazničnimi priboljški. Ljudje so se na praznik
pripravljali. Bilo je tisto značilno stopnjevano vzdušje, ki je imelo tudi svoje
vonjave. Po prazniku je dišalo že nekaj dni pred njim; vsak dan drugače, a
vedno le po tistem, kar so z delom, znanjem, marljivostjo in vztrajnostjo
sami pridelali, po tistem, kar je bilo sinteza človekovega prizadevanja v
sodelovanju z naravo. Vse to so lahko še vedno sestavine naših sodobnih
prazničnih premislekov in dejanj.
ISSN 2232–4038
3
AKTUALNO
Mednarodno leto zadrug 2012
140 let zadružništva na Slovenskem
Imamo tradicijo, imamo prihodnost.
Želimo vam vse najboljše, veliko dobrih poslovnih idej
in priložnosti, zdravja in osebne sreče.
Voščimo vam vesel božič in srečno novo leto.
Zadružna zveza Slovenije
ŠEGE IN NAVADE OKROG
BOŽIČA IN NOVEGA LETA
NAŠ DOM KRASI
ADVENTNI VENČEK
Božično-novoletni čas je poln spominov na bogato
slovensko ljudsko izročilo, na stare šege in navade,
ki izvirajo še iz poganskih verskih in posvetnih
obredov.
Prazniki so posebni dnevi v letu, ko si vzamemo čas
za razmislek, se ustavimo, povežemo sami s seboj in
svojim duhovnim življenjem, s soljudmi, ki nas
obdajajo, in družbo, katere del smo.
Zelo star obred je povezan z božično-novoletno mizo,
lepo pogrnjeno s prtom, pod katerim je bil nekdaj obredni
božični kruh ali poprtnik, ki je imel v vsaki slovenski
pokrajini drugo ime (poprtnjak, župnik, obilnjak). Danes
je poprtnjak na mizah nadomestila potica, ki je za božič
obvezna po vsej Štajerski in Dolenjski, na Gorenjskem
in Notranjskem ter v delu Primorske. Največkrat je to
orehova potica, ponekod na Primorskem je med nadevom
tudi popečen nariban kruh. Na Cerkljanskem poznajo
več vrst »pajtic«, na Dolenjskem ocvirkovko. Ob številnih
dobrih jedeh, ki jih na Slovenskem pripravljamo ob božiču
in novem letu, pa mora biti predvsem obilo perjadi. Na
Dolenjskem je to petelin, v Beli krajini puran ali kokoš.
Na Primorskem pa med božičnimi jedmi ne sme manjkati
bakalar ali polenovka.
D. S.
Z decembrom se začenja adventni čas in traja štiri
tedne pred božičem. Adventni čas je
skrivnostno čaroben in že nekdaj
so poganska ljudstva v tem
času krasila svoje domove z
različnimi zaščitnimi rastlinami, predvsem v upanju, da se
sonce kmalu vrne. Latinska
beseda »adventus« pomeni prihod, v
krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa.
Njegov simboličen pomen spominja na štiri tisočletja od
Adama do Kristusa, ko naj bi po nekdanjem pojmovanju
trajala doba od začetka človeškega rodu do Kristusovega
rojstva. Prvi znanilec božičnih praznikov v našem domu je
adventni venček. Adventni venčki so se sprva pojavili v
cerkvah, pozneje pa v družinskih domovih. Venčki so
navadno okrogle oblike, kar simbolizira kroženje zemlje
okrog sonca, in imajo štiri sveče na zelenem adventnem
vencu. Po krščanskem izročilu svečke pomenijo celotno
zgodovino odrešenja (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in
drugi Kristusov prihod na svet), pripišemo jim lahko tudi
simboliko letnih časov, da nas ob iztekajočem se letu
spominjajo na pomenljive obrate v naravi in našem življenju.
Liturgična barva ta čas je vijolična, ki pomeni spokornost.
Adventni čas nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas
spodbuja, da živimo v sedanjosti in se pripravimo na
prihodnost v upanju in pričakovanju novega.
Povzeto po različnih virih A. J.
(Povzeto po Borisu Kuharju, Naše šege in navade, Prešernov koledar, 1991)
4
AKTUALNO
Sonja Arlič iz Škal: »Praznike začnemo
s prvo adventno nedeljo in prižiganjem
prve svečke na adventnem venčku. Božič
je zame praznik, ki ima posebno energijo.
Je najlepši del leta, ko je dan krajši in
imamo čas zase, za svoje bližnje. Pri nas
vsa hiša diha s prazniki. Božično drevo in jaslice dela
vsa družina. Na božično bilo pečemo potico in piškote,
imamo post, zvečer gremo k polnočnici. Za silvestrovo
se dobimo tri družine skupaj, nekaj dobrega pojemo in
skupaj počakamo novo leto. Ob praznikih bi želela
vsem več miru, da bi se poglobili vase, da bi nas božični
plamen v jaslicah vse leto grel, da bi znali iskati luč za vse
težave, s katerimi se bomo srečali v prihodnje. Želim si,
da bi vse leto ohranili v sebi mir, da bi znali razmišljati
ne samo o sebi, ampak tudi za drugega.«
Dušan Pintar iz Sestranske vasi v
Poljanski dolini. »Ti prazniki so zame
in mojo družino največji krščanski
prazniki. To je čas, ko se zberemo vsi
skupaj in praznujemo v krogu družine.
Kot ponavadi bomo tudi letos zbrani
doma ob obloženi mizi domačih dobrot. Mogoče se
bomo odločili za kak krajši izlet, ogled božičnega
vzdušja v Salzburgu ali kakem drugem bližnjem
mestu. Vsem zadružnicam, zadružnikom in bralcem
časopisa S podeželja.si želim vesele božične praznike,
zdravja in sreče v družini, na polju, v gozdu ter pri
živini, v letu 2012 pa izpolnitev osebnih želja.«
Jože Strgar iz Brežic: »Prazniki so čas,
ko smo družina skupaj, in čas za sprostitev ob koncu leta. Ponavadi smo za
praznike doma. Če je sneg, gremo za
kakšen dan smučat. Zdravja, mirnih
časov in lepe praznike voščim.«
Fotografija arhiv Jožica Bolčič
PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE V NAŠIH DOMOVIH
ZADRUGA,
PODJETJE Z
VREDNOTAMI
Jožica Bolčič
iz Lucije pri
Portorožu:
»Decembrski
dnevi so za
nas delovni,
pobiramo zelenjavo v rastlinjakih in na prostem.
Praznike pa povezujem z družino in jih preživljam
doma v družinskem krogu. Imam štiri krasne vnučke,
sončke, ki me vedno navdahnejo in mi dajo energijo,
tudi če sem utrujena. Kot družina smo zelo povezani in
si vedno stojimo ob strani. Ob praznikih želim predvsem veliko zdravja, vsem kmetovalcem dobre letine,
zdravih živali, uspehov pri delu pa tudi ščepec sreče.«
Ema Zadel iz Pivke: »December je zame
poseben mesec, saj sem se rodila in poročila
v tem mesecu. Pri nas praznike ohranjamo
tradicionalno v stari podobi, postavljamo
smrekico, jaslice, gremo k polnočnici. Med
božičnimi prazniki se zberemo vsa družina,
kaj dobrega pojemo in si vzamemo čas za prijeten družinski klepet. Za novo leto pa greva z možem na potep z
avtodomom po Sloveniji. Za praznike želim vsem predvsem
zdravja, dobre volje, v teh kriznih časih pa tudi strpnosti.
Sama sem optimistična, saj za dežjem vedno posije sonce.«
Albin Oven iz Dobrove: »Prazniki so
poseben čas. Poleg vsakodnevnega dela
na kmetiji si za praznike vzamem čas zase
in odmislim vsakodnevne skrbi. Ponavadi
in tudi letos bom za praznike doma, v
krogu svojih bližnjih. Imam vnučke, ki se
jih vedno razveselim. Želim si, da bi bili prihajajoči dnevi
novega leta čim mirnejši. Naj si vsak vzame čas zase in za
večje spoštovanje in razumevanje med ljudmi. Spoštovati
je treba drugače misleče in ne vedno uveljaviti svoj prav.«
Pripravila B.J.
gradijo boljši svet«. Zadruge so uspešna podjetja, ki
temeljijo na zadružnih vrednotah in načelih, kot so
samopomoč, demokratičnost, enakopravnost, pravičnost in
solidarnost, ter so v lasti in demokratičnem upravljanju
svojih članov. Podjetja, organizirana po zadružnih načelih,
ob trdnem prepričanju v etična načela odprtosti, poštenosti,
družbene odgovornosti in skrbi za druge, prispevajo k
odpravi revščine, ustvarjanju novih delovnih mest in
socialni integraciji. Zadruge delujejo v vseh regijah sveta in
v vseh sektorjih od kmetijstva, bančništva, zdravstva,
sociale do stanovanj in pri prodaji.
B. J.
V času, ko se nacionalna
gospodarstva soočajo z
visoko stopnjo brezposelnosti in finančne nestabilnosti, je Generalna skupščina
Združenih narodov leto 2012 razglasila za mednarodno
leto zadrug. Mednarodno leto zadrug, ki se je začelo 31.
oktobra 2011, poteka pod sloganom »Zadružna podjetja
5
AKTUALNO
NOVICE
IZKUŠNJE IN ZNANJE SO TEMELJ
SKRBNEGA DELA Z GOZDOM
ZELENJADARJI SE POVEZUJEJO
Fotografija Robert Kruh
Za povečanje samooskrbe z zelenjavo se v Sloveniji izvajajo
številne aktivnosti in ustanavljajo različne delovne skupine
in verige. Zadružna zveza Slovenije je na skupnem sestanku
strokovnih odborov in delovnih skupin v začetku decembra
predlagala ustanovitev zadruge drugega reda za področje
zelenjave, v katero bodo povabljeni vsi, ki si prizadevajo za
povečanje pridelave slovenske zelenjave in so danes združeni
v raznovrstna združenja. Zadruga drugega reda bo specializirana zadruga za področje zelenjave, ki bi lahko pridobila
tudi status organizacije proizvajalcev in s tem kandidirala za
evropska sredstva. Na enem mestu bi se zbirali vsi potrebni
podatki ter načrtovali pridelava, terminski plani, distribucija,
pogovori z dobavitelji, ekološka in integrirana pridelava.
M. A. in M. P.
Zavod za gozdove Slovenije je 30. novembra že trinajstič
podelil priznanja 14 najbolj skrbnim lastnikom gozdov iz vse
Slovenije. Slavnostna podelitev priznanj je potekala v bližini
Novega mesta. Priznanja so iz rok kmetijskega ministra mag.
Dejana Židana in direktorja Zavoda za gozdove Slovenije
Jošta Jakše prejeli Srečko Ipavec iz Tolmina, Jože Soklič z
Bleda, Janez Vrhunc iz Kranja, Franc Mrčun iz Ljubljane,
Lidija Žužek Šajn iz Postojne, Miran Perhaj iz Kočevja,
Gregor Gešelj iz Novega mesta, Anton Krajnc iz Brežic,
Franc Pertinač - Branko iz Celja, Martin Lenko iz Nazarij,
Maksimiljan Sušek iz Slovenj Gradca, Srečko Šarh st. iz
Maribora, Jože in Jožica Bovha iz Murske Sobote ter Aljoša
Franetič iz Sežane. Prejemniki s svojim delom in odnosom do
gozda izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom,
tesno življenjsko povezanost z gozdom, vsestransko skrb
zanj ter prizadevanje za varno delo in usposobljenost za delo
v gozdu. Odlikujeta jih vsestranska dejavnost v družbenem
okolju ter nesebično prenašanje znanja in pozitivnega odnosa
do gozda na druge lastnike gozdov, svoje družinske člane pa
tudi na obiskovalce gozdov.
Damjan Oražem, ZGS
KAJ BODO JEDLI NAŠI POTOMCI?
»Največji slovenski trgovec je za slovenskega kmeta in
predelovalno industrijo izjemno pomemben, zato
pričakujemo premišljene korake in razumno odločitev
vseh, ki pri prodaji sodelujejo,« pravi Ivan Kure, predsednik
kluba svetnikov Kmečke liste, društva za razvoj kmetijstva
in podeželja, o napovedani prodaji največjega slovenskega
trgovca. Nepremišljena prodaja ima lahko za Slovenijo
ter slovensko pridelavo in predelavo veliko negativnih
posledic, ki jih bodo čutile še prihodnje generacije. S prodajo bi se pomembno zmanjšali možnost in odgovornost
za zagotavljanje prehranske varnosti in večanje samooskrbe
z osnovnimi kmetijskimi proizvodi in živili v Sloveniji,
zmanjšala bi se tudi možnost vzpostavljanja trajnih
poslovnih odnosov v prehranski verigi, s tem pa tudi
odgovornost za trajnostno rabo virov za proizvodnjo
hrane in skladen razvoj slovenskega podeželja.
A. J.
RAZPISANA EVROPSKA NAGRADA
ZA ZADRUŽNE INOVACIJE
Na zadnjem srečanju predsedstva Evropskega združenja
kmetijskih zadrug – COGECA v letu 2011 so udeleženci, med
njimi tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije,
razpravljali o prihodnji skupni kmetijski politiki. Pomembna
tema srečanja je bila zakonodaja o zaščiti dobrobiti kokoši
nesnic, saj je Evropska komisija določila rok 1. januar 2012,
po katerem se v Evropski uniji ne smejo uporabljati več
konvencionalne kletke za kokoši nesnice. Podaljšali so mandat
obstoječemu vodstvu COGECA do konca naslednjega leta in
razpisali natečaj za »evropsko nagrado za zadružne inovacije v
letu 2012«, katere cilj je spodbujati inovacije in inovativne
rešitve v kmetijsko-živilskih zadrugah. Izbor bo predvidoma
potekal v Bruslju 20. junija 2012.
B. J.
Dan samostojnosti in enotnosti je slovenski državni
praznik, ki ga praznujemo 26. decembra. Na ta dan obeležimo
razglasitev rezultatov plebiscita 26. decembra 1990, na
katerem je 95 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje
»Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« odgovorilo pritrdilno, s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na info@spodezelja.si in z veseljem jih bomo objavili.
6
ZAKONODAJA
AKTUALNO
določene sheme kakovosti,
da je avtentičen in visoko
kakovosten, dokazujejo
certifikati. Visok standard kakovosti teh živil
zagotavlja tudi dodatni
nadzor inšpektorjev in certifikacijskih organov. Če je
proizvod certificiran ima na embalaži nacionalni zaščitni
znak, proizvodi, ki so registrirani v EU pa tudi znak
Skupnosti. Na nacionalnem nivoju je do sedaj zaščitenih
39 proizvodov, od tega jih je 26 certificiranih
(www.mkgp.gov.si). Pri
Evropski komisiji je
skupaj registriranih 9
slovenskih proizvodov,
in sicer Kočevski gozdni
med, Zgornjesavinjski
želodec, Šebreljski
želodec, Ekstra deviško
oljčno olje Slovenske
Istre, Nanoški sir, Prleška tünka, Belokranjska pogača,
Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica. Želimo vam
lepe in prijetno doživete praznike, ki naj vam jih
polepšajo izbrana kakovostna živila iz naše bližine.
Besedilo in fotografije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NA PRAZNIČNI MIZI TUDI
SLOVENSKI ZAŠČITENI
KMETIJSKI PRIDELKI IN ŽIVILA
V času pred božičem in novim
letom se običajno mize šibijo
pod težo dobrot. Pri izbiri pravih
pridelkov in živil za praznično
mizo ne smemo pozabiti na
slovenske zaščitene kmetijske
pridelke in živila. Slovenija je po
običajih in tradiciji zelo raznolika
dežela, kar se močno izraža tudi v
pestrosti ponudbe tradicionalnih
kmetijskih pridelkov in živil. Prazniki bodo zagotovo
prijetnejši, če boste v svojo kulinarično ponudbo stkali
tudi nekaj kakovostnih in okusnih domačih živil oziroma
pridelkov iz shem kakovosti. Sheme kakovosti v Sloveniji
so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska
označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja
kakovost, ekološka proizvodnja in integrirana pridelava.
Da določen kmetijski pridelek ali živilo dejansko izhaja iz
ANKETA O STALIŠČU KMETOV
DO VKLJUČEVANJA V ZADRUGE
AKTUALNI RAZPISI:
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z
Zadružno zvezo Slovenije in Inštitutom za hmeljarstvo in
pivovarstvo Slovenije izvaja ciljni raziskovalni projekt z naslovom
Analiza ovir za učinkovitejše združevanje in povezovanje
proizvajalcev kmetijskih proizvodov za skupno trženje, v okviru
katerega želimo natančneje preučiti, kateri ključni socioekonomski dejavniki vplivajo na dinamiko povezovanja v
organizirane oblike skupinskega trženja. Ker je zadružni način
povezovanja v Sloveniji najpogostejša in zgodovinsko najstarejša
oblika skupinskega delovanja kmetov, smo za pridobitev čim
širšega in neposrednega anonimnega mnenja o različnih vidikih
delovanja zadrug v Sloveniji izdelali posebno spletno anketo.
Vljudno vas naprošamo, da na spletnem naslovu Biotehniške
fakultete Univerze v Ljubljani (www.bf.uni-lj.si) ali neposredno
na spletnem naslovu (http://www.1ka.si/a/9426) izpolnite
pripravljeno anketo. Če bi želeli, da vam posredujemo tiskano
verzijo ankete, nas pokličite na telefon 01/320 32 56 ali nam
pišite na elektronski naslov zadruge@bf.uni-lj.si. Že vnaprej
se vam iskreno zahvaljujemo za vaše sodelovanje.
Dr. Andrej Udovč, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani
7
Javni poziv Eko sklada za nepovratne finančne
spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti
stanovanjskih stavb. Javni poziv velja do objave
zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS,
vendar najpozneje do 31. 12. 2011. Informacije so
na voljo po telefonu na številki 01/241 48 28, vsak
dan med 8. in 12. uro, oziroma na elektronskem
naslovu: ekosklad@ekosklad.si.
Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih
naložb občanov. Poziv je odprt do porabe sredstev
oziroma najpozneje do 31. 1. 2012. Dodatne
informacije lahko dobite po telefonu na številki
01/241 48 20 in na spletni strani: www.ekosklad.si.
Javna razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano za izbor in potrditev Obalne akcijske
skupine in lokalne razvojne strategije za izvajanje
trajnostnega razvoja ribiških območij. Več informacij
dobite v tajništvu Direktorata za gozdarstvo, lovstvo
in ribištvo, po telefonu na številki 01/478 91 44 v
času uradnih ur ali po elektronski pošti na naslovu:
sekretariat-op.mkgp@gov.si.
B. J.
INTERVJU
ČE BI ŠE
ENKRAT
IZBIRALA,
BI BILA SPET
KMETICA
Intervju s kmetico leta 2011 Francko Javeršek
Če zapišem trideset, je zagotovo malo za množico
priznanj, diplom, zahval in vseh drugih obeležij, ki
jih je v svojem dejavnem življenju prejela za predano
družbeno in društveno delo. Pred 37 leti pobudnica
ustanovitve Aktiva kmečkih žena, ki se je pozneje
preoblikoval v Društvo kmetic Ajda, rejnica, ugledna
skrbnica kulinarične dediščine svojega kraja,
prostovoljka, predvsem pa kmetica in mati treh
sinov – vse to in še veliko več je 65-letna Francka
Javeršek iz Kristan Vrha v šmarski občini, ki jo je
slovenska Zveza društev kmetic letos proglasila za
kmetico leta 2011.
Kako zmorete opraviti vsakodnevna kmečka
opravila in biti hkrati dejavni na tako različnih in
številnih področjih?
Veste, zame je najpomembnejše, da imam za sabo tri
sinove, Miša, Robija in Gregorja, ki mi skupaj z
družinami pomagajo in me podpirajo. Če njih ne bi
imela, ne bi zmogla vsega. Tako pa kljub številnim
kmečkim opravilom najdem dovolj časa, da se redno
dobivam s članicami društva Ajda ter z njimi vezem in
se udeležujem društvenih srečanj, da hodim v gledališče,
na potopisna predavanja v knjižnico, včasih tudi na
ekskurzije.
Kako poteka vaš običajen delovni dan?
Vstajam okoli šestih, poleti tudi prej, nato grem v hlev,
kjer imamo 16 govedi, in v svinjak, kjer imamo 29
prašičev. Ko oskrbim živali, me čakajo gospodinjska dela
8
AKTUALNO
INTERVJU
v hiši pa vrt, njive, travniki. Imamo 7 hektarov veliko
kmetijo in najetih še 8 hektarov obdelovalne zemlje, tako
da je dela zelo veliko. A kar gre, ker je mlajši sin doma,
veliko pa na kmetiji pomaga tudi starejši. Srednji sin Robi
živi na Dolenjskem, vendar pride, ko ga potrebujemo.
Desetletja ste dejavni v društvu kmetic. Kaj vas žene?
Prepričana sem, da je za kmečke ženske zelo pomembno,
da se povezujemo, izmenjujemo mnenja in se naš glas
sliši do ministra in države. Težav, s katerimi se kmetice
srečujemo vsak dan, je ogromno, od tistih, ki zadevajo
vrednotenje našega dela, socialno varnost naših družin in
položaj celotnega kmetijstva. Dajatve so velike, cene
pridelkov prenizke, slovenske kmetije, ki so večinoma
majhne, so premalo zaščitene. Kmetje se srečujemo z
nesmiselnimi predpisi, ki nam onemogočajo boljšo
prodajo naših izdelkov. Denimo: domačih jabolk ali
domačega korenčka v vrtce ali šole ne moremo prodajati,
kar je velika neumnost.
Kaj bi glede na vaše izkušnje sporočili politikom?
Naj se ravnajo po zdravi kmečki pameti in omogočijo
slovenskim kmetom, da bodo lahko pridelali in po
ustreznih cenah prodali več kakovostne in zdrave hrane.
Kaj vam pomeni naziv kmetica leta 2011?
Naziv mi je v veliko čast, hkrati pa mi nalaga odgovornost,
da še dejavneje zastopam slovenske kmečke ženske in
opozarjam na njihove težave.
Ob zimskih večerih Francka sama ali v družbi s članicami društva kmetic rada veze
Ste ponosni na to, da ste kmetica?
Če bi se še enkrat odločala, kaj bom počela v življenju, bi
se še enkrat odločila, da bom kmetica. Rada imam delo
na kmetiji, rada imam živali, zelo rada živim na našem
hribu in rada imam ljudi, ki živijo tod okoli. Ne, drugače
kot kmetica sploh ne bi znala in mogla živeti.
Besedilo in fotografije Damjana Stamejčič
Francka Javeršek osebno
Še kot neporočena mlada ženska je Francka vzela v
rejo prvega od 14 otrok, ki so mladost in šolanje
preživljali na njeni, po domače Vehovarjevi kmetiji.
Z vsakim od rejencev je ostala povezana tudi potem,
ko so odšli na svoje. Francka je nenehno z ljudmi in med
ljudmi, zelo rada ima tudi živali. Do njih ima poseben
odnos, celo pogovarja se z njimi. Denimo, zjutraj s
kravami, ko stopi v hlev, in ves dan tudi s psom Tačkom.
Ob večerih rada bere povesti in časopise, pri druženju
z drugimi kmeticami veze prtičke, zelo rada pa tudi
kuha, posebej jedi, značilne za njen kraj.
Pes Taček jo spremlja na vsakem koraku
99
STROKOVNJAK
AKTUALNO
SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
mag. Brankica Prodanović,
vodja Službe sodobnih plačilnih poti v Deželni banki Slovenij
Primož Žerjav,
pravni strokovnjak
VARNO POSLOVANJE S
PLAČILNIMI KARTICAMI
NOVELA NE VELJA
ZA ZADRUGE
December je mesec nakupovanja, zato je treba v tem
času predprazničnih nakupov posvetiti dodatno
pozornost varnosti pri poslovanju s plačilnimi karticami.
Plačilne kartice Deželne banke Slovenije so pametne kartice
oziroma kartice z vgrajenim čipom, ki omogočajo najvišjo raven
varnosti pri poslovanju s plačilnimi karticami. Za njihovo
uporabo potrebujete osebno identifikacijsko številko (PIN-kodo),
ki jo poznate le vi. PIN-kodo si zapomnite in je nikamor ne
zapisujte, še zlasti ne na kartico ali v denarnico. Svetujemo vam,
da PIN-kode nikomur ne sporočate ali kako drugače posredujete.
Ob uporabi plačilnih kartic na prodajnih mestih bodite pozorni
na znesek nakupa, preden potrdilo podpišete oziroma ga potrdite
z vnosom PIN-številke. V primeru neuspešno opravljenega
plačila zahtevajte od prodajalca pojasnilo za zavrnjeno plačilo.
Pazite, da vaše PIN-številke ob vnosu nihče ne vidi. Kartico
imejte vedno pred očmi, tudi medtem ko plačujete. Pri spletnem
nakupu vedno preverite prodajalčev ugled. Nakupujte na varnih
spletnih straneh in pri zanesljivih, preverjenih trgovcih. Bodite
pazljivi pri posredovanju številke kartice, njenega datuma
veljavnosti in CVC-kode. Zahtevane številke vpišite le takrat, ko
ste se odločili za nakup. Pri poslovanju na bančnih avtomatih
priporočamo, da pri vpisovanju PIN-kode z roko zakrijete
tipkovnico. Če na bančnem avtomatu opazite kakršna koli
odstopanja od običajnega delovanja, bančnega avtomata ne
uporabljajte. Svetujemo vam, da si shranite številko Servisnega
centra Activa, ki je zapisana na zadnji strani kartice. Slednjega
kontaktirajte v primeru morebitnih težav pri poslovanju s
plačilnimi karticami.
V zadnjem času je v strokovni javnosti in
dnevnem časopisju dvignila precej prahu
novela Zakona o gospodarskih družbah
(ZGD-1E).
Novela med drugim določa, da ustanovitelj,
družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora
družbe ne more biti, kdor je član poslovodstva
ali organa nadzora družbe, nad katero je bil
začet eden od postopkov zaradi insolventnosti
ali prisilnega prenehanja. Sodišče, pristojno za
odločanje v postopku zaradi insolventnosti ali
prisilnega prenehanja, po uradni dolžnosti takšni
osebi odvzame pooblastilo oziroma upravičenje za
vodenje poslov oziroma jo odpokliče z mesta
člana organa nadzora v vseh družbah, kjer ta
oseba opravlja tovrstno funkcijo. Določene pa
so tudi še druge omejitve pri registraciji družb.
Temeljna argumenta proti navedeni noveli sta,
da bo novela dodatno zavirala podjetništvo in
ne bo dosegla učinkov za nazaj, kar naj bi bil
njen prvotni namen. V praksi je prišlo celo do
tega, da sodišča in AJPES nista mogla izvajati
registracijskih postopkov družb in samostojnih
podjetnikov, vendar je Ustavno sodišče RS odločilo, da se izvajanje novele do končne odločitve
v postopku za oceno ustavnosti, zadrži. Zakon
pa ni posegal v registracijo zadrug, ki se lahko
še vedno neomejeno registrirajo.
KAJ JE BORZNI INDEKS
Borzni indeks predstavlja sintetičen prikaz celotnega borznega trga. Sestavljajo ga posamezne naložbe, ki na
tem trgu kotirajo, in sicer v vnaprej določenih deležih, ki se ponavadi določijo glede na relativno pomembnost
posameznega izdajatelja na trgu. Poznamo različne vrste indeksov glede na vrsto naložbe – delniške indekse,
obvezniške indekse, indekse surovin itd. Slovenski borzni indeks SBITOP je primer delniškega borznega indeksa,
ki ga sestavljajo najpomembnejše delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, njihove uteži v indeksu pa so izračunane
z upoštevanjem tržne kapitalizacije posameznega izdajatelja. Med njimi so Krka, Mercator, Petrol, Telekom
Slovenije, Nova kreditna banka Maribor in Gorenje. Uteži posameznih izdajateljev in sestavo indeksa Ljubljanska
borza periodično revidira. Namen indeksa je predstaviti zbirno informacijo o povprečnem gibanju cen največjih in
najlikvidnejših delnic na Ljubljanski borzi. Indeksi se uporabljajo tudi kot merilo (»benchmark«) za spremljanje
uspešnosti upravljanja oziroma donosnosti tržnega premoženja.
A. G.
10
EKOLOGIJA IN GOZDARSTVO
OKRASNA
PRAZNIČNA
DREVESA
V času božičnih in
novoletnih
praznikov krasijo domove ter javne prostore
okrasna drevesca in drugo praznično zelenje.
Vsako leto je v ta namen posekanih na tisoče
mladih drevesc. Večinoma so to mlade smrečice,
čeprav jih iz navade imenujemo novoletne jelke.
Z namenom preprečevanja škode lastnikom gozdov in
varovanja gozda pri pridobivanju okrasnih drevesc to
področje ureja Zakon o gozdovih. Okrasna drevesca v svojih gozdovih lahko sekajo le lastniki na podlagi
odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so določeni usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih dreves.
Vsa posekana okrasna drevesca domačih gozdnih drevesnih vrst morajo biti že pri prevozu vidno označena s
plombami v obliki nalepk. Lastniki gozdov dobijo do 25 plomb brezplačno pri lokalno pristojnih revirnih
gozdarjih. Če jih potrebujejo več, morajo zanje plačati po 26 centov na plombo. Plombe so letos rožnate barve.
Prodajo prazničnih drevesc nadzirata Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano RS ter Tržni inšpektorat
RS. Prodajalci okrasnih drevesc morajo imeti pri sebi odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za pridobivanje
drevesc ali račun za plačilo plomb, če so smrečice pridobljene iz nasadov zunaj gozda.
Zavod usmerja lastnike gozdov, da pridobivajo okrasna drevesca na z gozdom zaraščajočih se površinah, na
območjih pod daljnovodi in na gozdnih površinah, kjer posek drevesc ne škoduje
nadaljnjemu razvoju gozda. Jelko je za okras dovoljeno sekati le tam, kjer se obilno pomlajuje.
Prepovedano je sekanje tise in bodike, ki sta naši zavarovani vrsti. Za pripravo jaslic se iz
gozda iznosi tudi veliko mahu. Na enem mestu je dovoljeno odvzeti mah le z ene petine
površine, ki jo mahovi preraščajo. Priporočamo, da tako kot rezano cvetje tudi posekano
smrečico postavite v posodo z vodo, da bo ostala sveža in dišeča vse praznične dni.
Marija Kolšek, Zavod za gozdove Slovenije
Simbolična delitev okrasnih dreves meščanom Ljubljane
V sredo, 21. decembra 2011 ob 13. uri, bo Zavod za gozdove Slovenije skupaj z Zadružno zvezo Slovenije
in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije delil okrasno drevje na Pogačarjevem trgu za stolnico v Ljubljani.
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek:
Naslov (kraj in hišna številka)
Telefon:
.................................................................................................................................................................................
.....................................................................................................
......................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE
Elektronska pošta:
Katere:
Poštna številka: ........................ Pošta: ........................................................................
..........................................................................................................................................................................
..................................................
Datum: ...................................................... Podpis: ...............................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga
izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
PRAZNIČNE PREHRANSKE PRIPRAVE
Praznični december spremlja tudi praznična prehrana.
A praznično prehranjevanje marsikdaj ni praznik za naša
prebavila in naše zdravje. Zato, navkljub temu da so prazniki
namenjeni sprostitvi, velja vseeno pomisliti na nekaj osnovnih
pravil prehranjevanja, ki nam bodo polepšala praznične dni.
Red: Red pri prehranjevanju se začne že pri nabavi hrane. V času
praznikov se ponudba nezdrave hrane v trgovinah zelo poveča in
njihovo privlačnost velikokrat še povečuje nalepka »ugoden nakup«.
Naj vas ti ugodni nakupi ne zapeljejo. Slaščice vseh vrst so nabite s
koncentriranimi sladkorji in nasičenimi maščobami. Že en zapeljiv
kolaček lahko vsebuje energetsko vrednost uravnoteženo sestavljenega sendviča iz polnovrednih hranil. Zato nakupite le toliko sladkih
dobrot, da si potešite okus po praznikih, in ne nakupujte »za vsak
primer« ali pa kar tako, ker je pač cena izdelka ugodna. Večino izdelkov
v vaši nakupovalni košarici naj zasedejo živila, ki so osnovna in jih
tudi redno nabavljate. Red naj bo tudi pri obrokih. Ne preskakujte
obrokov, ker bo zvečer velika pojedina. Za vaše telo in zdravje bo
bolje, če boste pojedli normalen lahek obrok in nato na slavnostni
večerji posegli po hrani z dobro mero zmernosti. Saj ni hrana tista,
zaradi katere ste se udeležili dogodka. Raje se posvetite ljudem, ki
jih srečate na slavnostnih dogodkih.
Gibanje: Preobilica hrane nam sicer ponuja veliko energije, a hkrati
nas poleni. Zato se v prazničnih dneh nekoliko bolj potrudimo, toplo
oblecimo in zakorakajmo ali stecimo med lučke. Telesna vadba med
prazniki je lahko prav poseben užitek. Gneča na vadbenih točkah je
po navadi manjša, praznično vzdušje pa ponuja še dodaten čar pri
telesnih aktivnostih na prostem. Ob redni telesni vadbi bodo tudi
užitki pri praznični prehrani večji.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek,
strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
PARTNERSTVO IN
DRUŽINA
Kaj pa odrasli?
V zadnji reviji sem pisala o tem, ali se otroci
počutijo dobrodošli, ko se vrnejo domov. Kako
pa je z odraslimi? Kaj je smisel, kaj je razlog,
da ostajamo skupaj. Otroci, finance, ljubezen,
navezanost?
Janez: »Domov se vračam okoli 18h. Imam
svoje podjetje, od katerega vsi odlično živimo.
Največkrat znerviran in utrujen, to je res.
Otrok ni več nikjer, žena navadno sedi s
prijateljico, gleda televizijo, lika. Odsotno
zamomlja svoj dober dan in deklamira, kje naj
si vzamem kosilo. Najraje bi se obrnil in šel v
gostilno. Počutim se odveč in bilo bi najbolje, če
bi samo bančno kartico porinil pod vrata. Želim
si le topel nasmeh, vprašanje, kako sem, kdaj pa
kdaj bi rad, da sem postrežen ali da jeva
skupaj. Rad bi imel občutek, da me je kdo vesel,
ko pridem. Rad bi dal smisel svojemu delu, da
za nekoga delam, ki se tega zaveda. Pravzaprav
se ne veselim priti domov in velikokrat ostajam
dlje, ker težko preživljam domače vzdušje.«
Naslednjič: Druga stran odraslega – njen
pogled.
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
Vabimo vas, da nam na e-pošto info@spodezelja.si
posredujete vprašanja na temo partnerstva in družine.
IZ ZAKLADNICE NARAVE
NEŠPLJA – sadež pozne jeseni
Poleg okusnih plodov nešplja (Mespilus germanica) polepša naš sadni vrt s
cvetočo krošnjo pozno pomladi in zanimivimi sadeži, ko je narava odeta že v
ivje ali sneg. Včasih, ko ostalo sadno drevje še ni bilo tako razširjeno, je bila
nešplja kar pogosta in danes se ponovno vrača v sadovnjake.
Sadež nešplje je velik do pet centimetrov, rjavkaste barve z veliko muho. Omedena čežanasta
sredica ima poseben eksotičen okus in je polna pešk. Ko plodovi nešplje dozorijo, še niso
užitni, ker so zelo trdi in trpki. Užitni postanejo šele, ko jih zmehčajo prve zmrzali. Nešplja
vsebuje veliko sladkorjev in škroba, čreslovine, vitamin C, pektin, smole, jabolčno, citronsko
in vinsko kislino. Ljudsko zdravilstvo svetuje uživanje plodov za lajšanje prebavnih težav
in za zdravljenje skorbuta. Omedeni plodovi pospešijo izločanje vode iz telesa, odpravljajo
zaprtje, spodbujajo delovanje slinavke in želodčnih žlez. Neomedene plodove in liste so
nekdaj uporabljali proti driski in za izpiranje ran, zlasti v ustni votlini, ter pri udarninah.
Plodove uživamo sveže ali iz njih pripravimo marmelado, čežano, sadno vino in žganje. Cele
plodove pa lahko vložimo v med, žganje ali kis. Včasih so jih sušili in zmleli v moko.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
12
TURIZEM
AKTUALNO
IN KULINARIKA
ISKRIVI MEHURČKI
VIPAVSKE DOLINE
MLINČEVA POTICA KOT
KULINARIČNO IZROČILO
Penina Zelena – izdelana po
klasični metodi zadružne Vinske
kleti Vipava 1894 je extra brut
peneče vino, pridelano iz
avtohtone sorte zelen, značilne
za Vipavsko dolino.
Mlinčeva potica ali mlinčevka je posebna potica
z nadevom iz jajčnega sira, ki so jo kmetice
pekle ob božiču, veliki noči ali pred binkošti,
pomeni pa izvirno kulinarično izročilo okolice
Kristan Vrha v občini Šmarje pri Jelšah. Recept
zanjo nam je zaupala Francka Javeršek, ki je
za svojo mlinčevko
prejela že več
priznanj.
Fotografija arhiv Društvo kmetic Ajda
Grozdje sorte zelen je pridelano v
zgornji Vipavski dolini ter ročno
obrano v septembru. Trgatvi
sledijo kratka hladna maceracija
drozge, fermentacija pri 15 ºC
ter sekundarna fermentacija
po klasični metodi, pri kateri
vino odleži 20 mesecev na
kvasni usedlini. Penina ima
slamnato rumeno barvo z
zelenimi odtenki in sorten
Kvašeno testo: 1,2 kg bele moke, 6 dag kvasa, 8 dag
masla, zvrhana žlica sladkorja, 5 rumenjakov, malo soli,
2 do 3 dcl mlačnega mleka
Nadev iz jajčnega sira: 18 jajc, 1,5 l mleka
Orehov nadev: 1,5 kg mletih orehov, 2 dcl vrelega
mleka, vanilijev sladkor, 20 do 30 dag sladkorja, ščep
cimeta, limonina lupinica, pol dcl ruma
Izdelava: Vmesimo testo in ga pustimo vzhajati.
Vzhajano razdelimo na tri dele, na enega večjega in dva
manjša, enako velika, iz katerih bomo oblikovali mlinca.
Hlebčke zopet pustimo vzhajati, nato dva manjša za
mlinca razvaljamo na 2 cm debelo v okrogli obliki, ju
popikamo z vilicami in zlatorumeno spečemo. Medtem
ko testo vzhaja, pripravimo nadev. Najprej jajca stepemo
v večji posodi, prilijemo mleko, zmešamo in zmes
postavimo v ogreto pečico, da skrkne v jajčni sir. Ko
se ohladi, z vrha poberemo nastalo kožico in zmes
preložimo v cedilo, da iz nje odteče odvečna tekočina.
Jajčni sir z roko zgnetemo v gladko maso. Primešamo
ohlajen orehov nadev, ki ga naredimo tako, da mlete
orehe poparimo z vročim mlekom in dodamo ostale
sestavine. Ko sta mlinca pečena in nadev pripravljen,
razvaljamo še tretji hlebček testa na 2 cm debelo in ga
položimo v okrogli pekač tako, da testo obilno visi čez
njegov rob. Na testo razmažemo tretjino nadeva, čezenj
položimo mlinec, ga pomažemo z drugo tretjino nadeva,
nanj zopet postavimo mlinec in tudi tega premažemo z
nadevom. Potico pripravimo za peko tako, da testo, ki
visi čez rob pekača, lepo potegnemo proti sredini, da se
oblikuje v cvet. Potico namažemo s stepenim jajcem in jo
v pečici pečemo dobre pol ure pri 180 do 200 stopinjah
Celzija. V pekaču jo pustimo čez noč, da se ohladi. D. S.
rastlinski vonj, značilen za to sorto z nežno cvetno-sadno
aromo. Okus je prijeten, svež ter hkrati bogat in dozorel.
V svoji popolnosti se izrazi pri temperaturi serviranja od
6 do 8 ºC, poda se aperitivom in desertom, ob katerih bo
zažarela v vsej svoji iskrivosti.
Monika Kosmač, enologinja kleti, o vinu pravi:
»Penino odlikuje svežina vipavskih vin z nežno aromo
cvetno-sadne zaznave, ki jo
dopolnjujejo mediteranske
dišavnice (sivka, rožmarin).
V svečan trenutek iskrivi
mehurčki vnesejo opojnost
z aromo začimb (cimeta,
klinčkov) in citrusov. Občutek v ustih je simpatično
peneč, okus pa osvežilen.«
Besedilo in fotografije
Vinska klet Vipava 1894
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škuduje zdravju.
13
PREDSTAVLJAMO
Da bi povezali ljubitelje vin, so v Vinski kleti
Krško ustanovili Klub ljubiteljev Vinske kleti
Krško, ki so ga prvič predstavili na martinovanju
11. novembra letos. Janez Živič, direktor KZ
Krško, z.o.o., je ob ustanovitvi Kluba ljubiteljev
Vinske kleti Krško dejal: »Posebnost kluba je,
da ponuja svojim članom ugodnosti pri nakupu
vina, ekskluziven dostop do vin izbranih leg,
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
KREPČILO
STAROEGIPČANSKA
KRALJICA IN
FARAONKA
PLOŠČA,
NAREJENA
IZ VEČ
SLOJEV
NEKE SNOVI
PRIPADNIK
ESEROV
ŠVICARSKI
DRAMATIK
(ARNOLD)
MESTO NA
AVSTRIJSKEM KOROŠKEM OB
BISTRICI
7
KOSTNA
BOLEZEN
ROD
GRMIČEVJA,
SIBIRSKA
BOROVNICA
ZELIŠČAR
3
HOLMIJ
PREPROSTA
VRATA IZ
LAT, ZLASTI
V PLOTU
SREDSTVO,
KI SILI NA
BRUHANJE,
BLJUVALO
POJEDINA,
GOSTIJA
IMRE
NAGY
6
GOLI
POLŽ,
RDEČKASTE
BARVE
DNEVNI
METULJ Z
BELIMI KRILI
MANJŠE
NASELJE
PRIPADNIKI
LJUDSTVA
VENETOV
ZAJEC
IVAN
5
4
PROSTORSKO OMEJENA RAZPRŠENA
SVETLOBA
8
STAROŽIDOVSKI
KRALJ
ŽULJ,
OTIŠČANEC
GESLO:__ __ __ __ __ __ __ __
1 2 3 4 5 6 7 8
NEKOČ JE
TOMISLAV
NERALIĆ
1
2
sort in letnikov ter tudi priložnosti za druženje
ob vrhunskih vinih in izbrani kulinariki.« Vinska
klet Krško je za svoja vina prejela številne prestižne
nagrade, med vidnejšimi zlato medaljo za predikat
Sauvignon suhi jagodni izbor 2009 na sejmu
AGRA. Slednji je dobil tudi najvišjo oceno med
vsemi vini, ki so sodelovala na ocenjevanju 14.
Slovenskega festivala vin v Ljubljani, in srebrno
medaljo na svetovnem ocenjevanju vin
Decanter.
Besedilo: KZ Krško, z.o.o.
AMERIŠKI
PISATELJ
(CONRAD
POTTER)
Rešitev prejšnje
križanke je VZREJA.
JASLICE
Jaslice so miniaturni
prikaz Jezusovega
rojstva v Betlehemu.
Na Slovenskem so
prve jaslice
izpričane leta 1644
v jezuitski cerkvi
sv. Jakoba v
Ljubljani. Iz cerkva
so se širile med
BILO …
mestne družine, v
19. stoletju pa so se
Pred koncem devetnajuveljavile tudi na
stega in daleč v dvajseto
podeželju. Jaslice so bile pred božičnim drevesom osrednji
stoletje so bile voščilnice
božični okras. Postavljali so jih v bogkov kot ali skupaj z
neizogibne praznične
božičnim drevesom. Izdelali so jih zadnji teden v adventu. V
spremljevalke. Na tej, ki
Porabju so v tem času hodili in prepevali »betlehemštje«, trije
si jo lahko ogledate, je
božični koledniki. Eden med njimi je imel okrog vratu obešene
napisano »Ti želim vesele
jaslice. Ko so domačim pokazali jaslice, so prosili denar »za
praznike svetih trejh
bosega Jezusa, da mu kupijo čevlje«.
kraljev R. Š.« Poslana je
bila pred koncem božičnih V Pomurskem muzeju Murska Sobota hranijo en primer jaslic s
praznikov (2. 1. 1901) iz papirnatimi figurami. Prizorišče je postavljeno v leseno škatlo, ki
Vidma (Štajerska) v Marx- je s sprednje strani zastekljeno. Jaslice so se obesile na steno.
loch (Porenje, Nemčija). Papirnate figurice so kupljene, okviri in leseni deli pa so verjetno
izdelani doma. Najverjetneje so jih uporabljali v prvi polovici
Fotografija in besedilo:
20. stoletja.
Stanislav Čičerov
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
14
Jaslice v zastekljeni škatli. Hrani: Pomurski muzej Murska Sobota.
Foto: Tomislav Vrečič
Martinovanje pri Vinski kleti Krško, 11. november 2011
LJUBITELJI VIN KLETI
KRŠKO IMAJO SVOJ KLUB
OGLASI
MALI OGLASI
PRODAM MEŠANA DRVA
Prodam mešana drva – 15 m3 (gaber, hrast, bukev)
po ceni 45 EUR/m3 na lokaciji Suha krajina (Hinje).
Drva so narezana na dolžino 50–60 cm.
Telefon 041 638 517 ali celec@siol.net
POSEBNA PONUDBA KREDITOV ZA NOVE
STRANKE – PRAVNE OSEBE
Ročnost
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
€/kg
Mleko
0,32
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
Mlado pitano govedo, razred R3
3,6
3,5
€/kg k.t.
3,44
3,3
Do 181 dni
4,00
2,50
4,20
2,63
Nad 181 do 1 leta
4,40
2,70
4,62
2,84
Nad 1 leto do 2 let
4,70
2,90
4,94
3,05
Nad 2 leti do 3 let
5,00
2,93
5,25
3,08
Nad 3 leta do 5 let
5,30
2,97
5,57
3,12
Strankam, ki še ne opravljajo plačilnega prometa preko Deželne
banke Slovenije, banka odobri ugodnejšo obrestno mero za obdobje
najmanj šestih mesecev. Ugodna obrestna mera se ohrani tudi po
preteku tega obdobja, če stranka opravlja preko banke določen odstotek
plačilnega prometa. Skupni znesek kreditov, vezanih na zgornjo
posebno ponudbo, je omejen. Več informacij na telefonski številki
01/472 74 46 ali na elektronskem naslovu vinko.malavasic@dbs.si.
dec
3,7
3,4
Obrestna mera v %
za boniteto B
Fiksna 3M EURIBOR + Fiksna 3M EURIBOR +
AKTUALNE CENE
od 28. novembra 2011 do 4. decembra 2011 v EUR
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
Obrestna mera v %
za boniteto A
3,2
KNJIGA »UMNO KLETARSTVO«
3,1
3
2,9
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
Pri založbi Avrora je na
pobudo Vilija
Gombača izšel ponatis
knjige Umno kletarstvo
avtorja dr. Josipa
Vošnjaka iz leta 1873.
Knjiga je prvi pravi
slovenski priročnik za
vinogradništvo, v
katerem izvemo vse o
pripravi vinograda,
kleti, sodih, orodju,
kemiji v vinu, boleznih
vin, poboljšanju vin in
vinskih sortah. Vsebuje
opis vinskih sort na
Kranjskem in pridelavo
vin v tujini. Knjiga je kulturnega in zgodovinskega
pomena, saj govori o bogati tradiciji slovenskega
vinarstva.
B. J.
Klavni prašiči, razred E
1,60
1,59
1,55
1,50
€/kg k.t.
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
1,15
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
Pšenica
0,34
0,31
0,28
€/kg
0,25
0,22
0,19
0,20
0,16
0,13
0,10
1
5
9
2009
13
17
21
25
29
2010
33
37
41
45
49
53
2011
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko
predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si. Prijetno branje vam želimo!
15
Fotografija arhiv Vili Gombač
2,8