ogrevajmo z obnovljivimi viri izberimo lesno

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 12 / 2012, 1. februar 2012
STROKOVNA
PRILOGA O
OBNOVLJIVIH
VIRIH
ZAČELI Z
REGIJSKIMI
POSVETOVANJI
ZLATNIK IN
SREBRNIK
EVROPSKA
PRESTOLNICA
KULTURE
SOCIALNO
PODJETNIŠTVO
 PRILOŽNOST
ZA ZADRUGE
JABOLKA SO
ODLIČNA
PREVENTIVA
KULINARIČNE
POSEBNOSTI IZ
SLOVENSKIH
KONJIC
140 let zadružništva
na Slovenskem
OGREVAJMO Z
OBNOVLJIVIMI VIRI
IZBERIMO
LESNO BIOMASO
쮿 IZ INTERVJUJA
PROF. DR. FRANC POHLEVEN
Mednarodno leto zadrug
Naš les predstavlja za Slovenijo največje
bogastvo, zame kot biologa pa je kar dar
narave, ki ostaja v postaranih drevesih
naših gozdov neizkoriščen.
쮿 STRATEGIJA O OBNOVLJIVIH
VIRIH ENERGIJE
S prizadevanji v smeri blaženja podnebnih
sprememb in s povečevanjem cen energije
postajata kmetijska in gozdarska biomasa
ponovno pomembnejši.
'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHGG.RORGYRUVND/MXEOMDQD
UVODNA MISEL
LES 
NAŠE NARAVNO
BOGASTVO
dr. Nike Krajnc,
Gozdarski inštitut
Slovenije
Vsi že vemo in se v večini tudi zavedamo dejstva, da je Slovenija ena od najbolj
gozdnatih dežel v Evropi. Vprašanje pa je, ali se zavedamo, da je les eno od
naših najpomembnejših naravnih bogastev.
Les je bil in še vedno je pomemben material in energent. V zadnjih letih
ugotavljamo, da se poraba lesa v energetske namene povečuje, predelava lesa
se zaradi velike krize v lesni industriji na žalost zmanjšuje, povečujeta se
posek v gozdovih in izvoz okroglega (nepredelanega) lesa. Glavni razlogi
za take trende so splošna ekonomska kriza, višanje cen fosilnih goriv, razviti
trgi v sosednjih državah in ugodna nepovratna sredstva države.
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik, ki
izhaja dvakrat mesečno
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
1. februar 2012
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letu 2011 že drugič analizirali
proizvodnjo lesnih sekancev in drv v Sloveniji. V analizo smo zajeli več kot
120 lastnikov sekalnikov ter 97 lastnikov cepilnih ali cepilno-rezalnih strojev.
Glede na rezultate analize ugotavljamo, da se je proizvodnja sekancev v
zadnjih letih skoraj podvojila in je v letu 2010 znašala že več kot 750.000
nasutih kubičnih metrov sekancev. Prav tako se je bistveno povečalo število
lastnikov sekalnikov, saj smo jih leta 2009 našteli nekaj več kot 60, leta 2011
pa že okrog 120. Zanimiv podatek je tudi, da se izvozi približno 30 odstotkov
sekancev ter da je večina sekancev izdelana iz lesnih ostankov in ne iz
okroglega lesa. Ta podatek niti ne preseneča, saj so cene drv zelo ugodne
in zato je bolj smiselno okrogli les slabše kakovosti predelati v drva ter le
najslabši les in sečne ostanke predelati v sekance. Podatki o proizvajalcih
lesnih sekancev in polen bodo v kratkem izšli v katalogu, ki bo javno
dostopen na: www.biomasstradecentre2.eu.
Za nadaljnji razvoj gozdno-lesnega sektorja potrebujemo sodobne in
učinkovite proizvodne verige, kar pomeni, da potrebujemo močne poslovne
vezi med lastniki gozdov ter gozdarskimi, lesnimi in energetskimi podjetji.
Pomembna sta tudi večja tržna naravnanost nekoliko večjih lastnikov
gozdov (takih, ki imajo 10 ali več hektarjev gozda) ter njihovo kapitalsko
in poslovno povezovanje. Za nadaljnji razvoj potrebujemo tudi pozitivno
naravnanost države in lokalnih skupnosti, ki bodo prepoznale gozdarstvo,
lesarstvo in energetsko rabo lesa kot priložnost za razvoj in ustvarjanje novih
delovnih mest. Kot posamezniki smo majhni in neopazni, kot skupina, ki
nastopa na trgu enotno, smo lahko močni in pomembni – to bi moral biti
moto povezovanja lastnikov gozdov in drugih akterjev v proizvodne verige.
ISSN 2232–4038
3
STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH
OBNOVLJIVI VIRI  ENERGETSKA
PRILOŽNOST SLOVENIJE
Slovenija si je na dolgi rok postavila zelo
ambiciozen, a družbeno in okoljsko
odgovoren ter za gospodarski razvoj nujen
energetski cilj: do leta 2020 želi delež
obnovljivih virov energije povečati od
zdajšnjih 19,9 na kar 25 odstotkov v končni
porabi vse energije v državi, pri čemer naj
bi se delež obnovljivih virov v prometu
dvignil na 10 odstotkov, pri ogrevanju na
33 odstotkov in pri proizvodnji slovenske
električne energije na dobrih 40 odstotkov.
virov energije v Sloveniji je porabljenih za toplotne
namene (59 %), preostali del pa za proizvodnjo
električne energije. Po podatkih Statističnega urada
RS se 44,8 odstotka gospodinjstev ogreva na lesno
biomaso, skupaj s sončno energijo obnovljive vire
energije uporablja za ogrevanje 45,8 odstotka gospodinjstev. Obnovljivi viri so tako priložnost, ki jo ob
stalnem dvigovanju cen fosilnih goriv velja uporabiti
in izkoristiti v večji meri.
Med obnovljive vire energije štejemo veter, sonce
(toplotna in fotovoltaična energija), vodo (hidroelektrična energija), energijo plimovanja, geotermalno energijo
in biomaso, ki so najpomembnejše alternative fosilnim
gorivom, kamor spadata nafta in plin. Z njimi zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov pri proizvodnji in
porabi energije. Ker v Sloveniji okoli 70 odstotkov
celotne primarne energije za svoje potrebe uvozimo, se
obnovljivi viri energije,
poleg njihovih ugodnih
socialnih in okoljskih
učinkov, štejejo tudi za
pomembno nacionalno
strateško zalogo energije.
Med obnovljivimi viri po
podatkih Gozdarskega
inštituta Slovenije
(Čebul, Krajnc, Piškur,
2011) prevladujeta
lesna biomasa (53 %)
in hidroenergija (38 %).
Največ obnovljivih
Za povečanje deleža obnovljivih virov energije v državi
pa je bistveno doseči tudi večji in učinkovitejši izkoristek
lesne biomase, ki je zdaj še premalo izkoriščena.
Potencial lesne biomase, ki skupaj z drugimi sestavinami
trdne biomase (črnim lugom, kostno moko, maščobami,
papirnim muljem) predstavlja kar 60 odstotkov vseh
najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji,
znaša po zbranih podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije
na podlagi ocen Zavoda
za gozdove Slovenije
okoli 2 milijona kubičnih metrov. Številka se
nanaša le neposredno
na gozdove, zato je treba
gozdnemu potencialu
lesne biomase prišteti še
ostanke lesne industrije,
ki jih je po ocenah med
500 in 600 tisoč ton na
leto in so v energetske
namene večinoma že
izkoriščeni.
§
Onovljivi viri velika, a premalo izkoriščena
energetska možnost.
Viri lesa, uporabljenega v energetske namene, so:
– les iz gozda in nasadov (droben les in les slabše kakovosti, vejevje, grmovje),
– stranski proizvodi in ostanki iz lesnopredelovalne industrije (odpadni kosi, žagovina, lubje),
– odslužen les v gospodinjstvih in industriji, ki je pri uporabniku že zadostil svojemu osnovnemu namenu in ga ta
jemlje kot odpadek.
Z lesno biomaso pridobivamo predvsem toploto, ki jo uporabimo za ogrevanje ali proizvodnjo električne energije.
Njene prednosti so, da prispeva k čiščenju gozdov, zmanjšuje emisije CO2 in SO2, zmanjšuje uvozno odvisnost, je
obnovljiv vir, zagotavlja razvoj podeželja ter odpira nova delovna mesta. Slabost izkoriščanja lesne biomase je
predvsem visoka cena tehnologije.
4
STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH
LES  NAŠA NAJPOMEMBNEJŠA SUROVINA
Fotografija arhiv Jošt Jakša, ZGS
Za Slovenijo je les ena od najpomembnejših obnovljivih
surovin v državi, saj imamo zelo veliko gozda, ki ga lahko
uporabimo za energetske namene, in pomeni izjemno
razvojno priložnost.
Les kot energent je v
Sloveniji lahko dobra
alternativa fosilnim
gorivom, saj je aktivno
vključen v krogotok
ogljika, je domač in
obnovljiv vir energije,
je varen vir energije v
smislu samooskrbe, je
lokalno dosegljiv vir,
sodobna raba lesa za
ogrevanje pa je udobna.
Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2009 z
lesom ogrevalo že več kot 300.000 gospodinjstev, od
tega kar tretjina gospodinjstev pridobiva les za ogrevanje
iz gozdov in ga pripravlja sama. Gospodinjstva so leta
2011 porabila 1.137 tisoč ton lesnih goriv, med katerimi
prevladujejo polena.
§
Dva kilograma pelet imata enako energijsko
vrednost kot liter kurilnega olja. To pomeni,
da bomo za vsakih 1000 l kurilnega olja
porabili 2 toni pelet.
Fotografija arhiv Jošt Jakša, ZGS
Tradicionalna oblika lesnih goriv v Sloveniji so drva, v
zadnjih letih pa se vse bolj uveljavljajo tudi lesni sekanci,
peleti in briketi. Poleg uporabe lesa v gospodinjstvih pa
je vse več daljinskih in manjših skupinskih sistemov
ogrevanja. Narašča tudi število javnih stavb, kot so šole,
vrtci, poslovno-stanovanjski objekti, nakupovalni centri
in drugi, kjer za ogrevanje uporabljajo les.
Prvi projekti manjših skupinskih ogrevalnih sistemov na
osnovi lesne biomase so bili uresničeni v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja v avstrijskih vaseh. Male kotlovnice z zmogljivostjo med nekaj 100 kW in 5 MW so oskrbovale s toploto manjše
skupine hiš, vrtce, šole
in druge javne stavbe.
V večini primerov so v
te vrste obratov investirali kmetijske zadruge
in združenja lastnikov
gozdov, ki so želeli koristno uporabiti les slabše
kakovosti iz lastnih gozdov ter si s tem zagotoviti nov vir dohodka.
5
Lesno biomaso glede na končno obliko kuriva
razdelimo:
Drva
Drva so les, ki je razžagan in po potrebi cepljen z
namenom energetske izrabe v napravah, kot so
peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje
individualnih hiš oziroma stanovanj. Drva imajo
praviloma določeno dolžino od 150 do 1000 mm.
Ogrevanje z njimi je najprimernejše za lastnike
gozdov, ki si lahko sami pripravijo drva.
Lesni sekanci
Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm.
Običajno sekance izdelujemo iz drobnega lesa, lesa
slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost
sekancev je odvisna od vhodne surovine in tehnologije
drobljenja. Njihova velikost se prilagaja kurilni napravi.
Primerni so kot najustreznejše biogorivo za srednje
velike kotle, ki jih lahko uporabljamo tako v mikro
sistemih kot tudi pri daljinskih sistemih ogrevanja
naselij. Prodajajo se glede na težo in z določeno
vsebnostjo vode, saj sta to glavni merili za izračun
vsebnosti energije. Največja slabost lesnih sekancev
je v tem, da tako skladišče kot zalogovnik zahtevata
relativno veliko prostora, precej več kot kotli na
plin ali kurilno olje. Zato se v zadnjem času v
enodružinskih hišah bolj uveljavljajo lesni peleti, ki
so ne le veliko kompaktnejši od sekancev, temveč
tudi veliko bolj homogeno gorivo.
Peleti
Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo
se s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So
valjaste oblike s premerom 8 mm in dolžino do 5 cm.
V postopku izdelave se uporabljata velik tlak in para.
Za izboljšanje mehanske trdnosti se jim lahko doda
še 1–3 % krompirjevega ali koruznega škroba. Zaradi
večje gostote imajo višjo kurilno vrednost, in sicer
4,9 kWh/kg (ELKO 9,7 kW/l).
Peleti so zelo sipki in zato enostavnejši za pakiranje
in transportiranje. Primerni so za manjše ogrevalne
sisteme. Uporabljamo jih lahko v sobnih kaminih in
v kotlih za centralno ogrevanje stanovanj in hiš.
Briketi
Briketi so večji stiskanci, ki so narejeni s stiskanjem
lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev in drugih
neonesnaženih lesnih ostankov. So različnih oblik. V
postopku izdelave se uporablja zgolj velik tlak. Posebej
primerni so za majhna oziroma redko kurjena ognjišča,
kot so kamini, savne in lončene peči.
STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH
ZA ENERGIJO JE LESA V SLOVENIJI DOVOLJ
Potenciali lesne biomase v Sloveniji –
orodje WISDOM
Tehnično razpoložljiva količina biomase lahko po
oceni Ministrstva za gospodarstvo dolgoročno pokrije
vse potrebe industrije in energetike v Sloveniji, ostanek pa vedno lahko izvozimo v sosednje države z
visokim povpraševanjem po lesu. Glede na predvideno rast cen energije lahko pričakujemo tudi rast
cene energetskega lesa, kar bo povečalo motivacijo
lastnikov za pridobivanje in prodajo, učinkovito
izkoriščen les pa bo tudi dolgoročno kljub temu med
najcenejšimi viri toplotne in električne energije.
Podatek, da je več kot polovica Slovenije pod gozdom,
je v razmerah iskanja dodatnih virov energije energetikom
izredno vabljiv. Pogosto pa, računajoč na celotno lesno
maso iz gozda, predvsem pa na celoten možen posek,
kaj radi pozabljajo, da je porabnikov te surovine več.
Trajnost gozda in s tem trajnost njegovih potencialov
je treba razumeti, za kar potrebujemo zadostno količino
znanja in informacij.
Najpomembnejši nalogi Zavoda za gozdove Slovenije s
trenutne možnosti dodatne izrabe lesne surovine, skupaj
področja lesne biomase sta zbiranje podatkov ter vodenje
z modelnimi podatki o razvoju gozda pa lahko ocenimo
podatkovnih zbirk o možnostih in potencialih lesne
potencialne možnosti njene izrabe v prihodnosti.
biomase. Obvladujemo jih
prek slovenskega informacijs- Slika: Bilanca med možnim posekom vseh sortimentov, primernih za energetsko rabo, in porabo v gospodinjstvih
kega sistema za lesno biomaso
SWEIS, katerega osrednji del
je orodje WISDOM, razvit na
FAO (Organizacija ZN za
hrano in kmetijstvo), ki smo
ga v Sloveniji leta 2005 kot
prvi v Evropi uspešno uvedli.
Ta sistem omogoča obdelavo
informacij o stanju in
potencialih lesne biomase iz
gozda in drugih virov
(negozdne površine, sečni in
lesni ostanki, les iz deponij,
lesno oglje), na drugi strani
pa upošteva njeno rabo ter
tako omogoča prikaz in
analiziranje njenih bilanc.
Na eni strani imamo torej
podatke o ponudbi, na drugi o
Slika prikazuje prostorsko razporeditev bilance med
povpraševanju, sinteza obojih pa nam pokaže predele,
razpoložljivo količino lesa, primernega za energijo, in
kjer je te biomase dovolj, in predele, kjer biomase
porabo lesa za energijo po gospodinjstvih (rdeča pomeni,
primanjkuje. Primerjava podatkov o ponudbi in
da je poraba večja od razpoložljive lesne mase, medtem ko
povpraševanju po lesni biomasi nam da, na podlagi
modra barva kaže na višek lesne mase glede na porabo).
analize podatkov, končno sliko o tem, kaj se v Sloveniji
pravzaprav dogaja na tem področju. Prikaže nam
Jurij Beguš, Zavod za gozdove Slovenije
Energetska izraba lesne biomase
Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo si je posebej
oblikovana medresorska delovna skupina »Gozd –
les« za cilj zadala povečanje primarne proizvodnje
energije iz lesne biomase za 30 odstotkov do leta
2020. Načrtovani cilj lahko dosežemo z učinkovito
energetsko izrabo biomase, kjer imajo prednost
energetska sanacija stavb, učinkovitost kurišč,
daljinsko ogrevanje ter soproizvodnja toplote in
elektrike. Poleg tega je treba zagotoviti zanesljivost
oskrbe, kjer je treba mobilizirati les iz malih gozdnih
posesti ter zagotoviti ustrezno kakovost (suhost) in
količine. Tretja prioriteta je gradnja sistemov daljinskega
ogrevanja s soproizvodnjo v industriji, za javne stavbe
in v sklenjenih naseljih. Povečati je treba delež biomase
v končni rabi energije, kar lahko zagotovimo z novejšo
tehnologijo kurjenja.
6
STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH
Država bi morala poenostaviti postopke
Rudi Ježovnik, predsednik
Kmetijske zadruge Šaleška dolina:
»Pri nas stanovanjsko hišo ogrevamo na sekance in odločili smo se,
da bomo na ta način ogrevali tudi
farmo za rejo brojlerjev, ki jo pripravljamo. Imamo 10 ha lastnega
gozda, zato so za nas sekanci ugodna rešitev.
Brezplačno vložimo naše delo in čas, poskrbimo za
čiščenje gozda, hkrati pa nam to omogoča ugodno
ogrevanje za lastne potrebe.«
Rok Suhodolnik, direktor podjetja Biomasa iz Luč,
ki je vodilno pri načrtovanju, izvedbi in vzdrževanju
sistemov ogrevanja z lesno biomaso pri nas, dvomi v
uresničljivost tega cilja. »Denar za spodbude je zagotovljen, programi
so dobro
zastavljeni,
možnosti so velike,
ljudje poznajo
prednosti.
Problem pa je, da
si je država
namislila tisoč in
eno birokratsko
oviro, s katerimi
sama preprečuje,
da bi dolgoročno
zastavljen
energetski cilj tudi
uresničila.«
Silvo Mežnar, kmet iz Florjana:
»Na naši kmetiji imamo 7 ha gozda,
ki zahteva stalno čiščenje. Pred
osmimi leti smo se odločili za
ogrevanje na lesne sekance. Les
slabše kakovosti tako porabimo za
izdelavo lesnih sekancev za ogrevanje.
Letno proizvedemo od 150 do 200 m3 lesnih
sekancev za lastne potrebe in za prodajo. Cena
suhih sekancev za prodajo v zimskem času znaša
približno 15 EUR ali več na m3. Za lastne potrebe
pokurimo na leto okoli 50 do 60 m3, kar vrednostno
pomeni med 750 do 900 evrov za 200 m2 veliko hišo.
Imamo tudi dovolj prostora za skladiščenje sekancev.«
Fotografija arhiv Rok Suhodolnik
Fotografija arhiv Rok Suhodolnik
Slovenija si je v dolgoročni energetski politiki zastavila
pomemben cilj, po katerem bi rada do leta 2020 več
kot podvojila zdajšnji delež obnovljivih virov energije
in ga povečala na 25 odstotkov v končni porabi vse
energije v državi.
Podjetje Biomasa je doslej v Sloveniji zgradilo že več kot
1600 individualnih in daljinskih sistemov ogrevanja z
lesno biomaso, največje v Lučah, Mozirju, Solčavi, Postojni,
Metliki, na Rogli in v Ribnici, mnoge opremilo z lastno
regulacijsko tehniko ter začelo razvijati tudi sistem za
sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije. Rok
Suhodolnik zato kot pravi človek z izkušnjami in dober
poznavalec problemov opozarja na obsežne in nepoenotene birokratske postopke, ki spremljajo načrtovanje,
izvajanje, pridobivanje denarja in še druge postopke pri
uporabi lesne biomase v energetske namene. Po njegovem pa je daleč največja težava naše države ta, da je
pustila umreti lesnopredelovalno industrijo, zato gre
samo iz Zgornje Savinjske doline kakih sto tisoč kubikov
lesa vsako leto na tuje. »Zaradi takih razmer je nujno, da
se slovenski predelovalci lesa združimo in naredimo odločilen korak v organizaciji trga za les in posledično za lesno
biomaso. Slovenija je namreč zelo bogata z gozdom,
težava pa je v tem, da lesa iz njega ne zna pravilno in
ustrezno uporabiti«, pravi Suhodolnik.
D. S.
7
STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH
PRIMERJAVA STROŠKOV RAZLIČNIH ENERGENTOV
Pri odločitvi za energetsko izrabo biomase se je treba
zavedati, da je proces zgorevanja lesa veliko bolj zapleten,
kot sta procesa zgorevanja kurilnega olja ali plina. Zato je
investicija v sistem ogrevanja na lesno biomaso precej
višja kot investicija v sistem ogrevanja na kurilno olje.
Od razlike med ceno različnih vrst biomase ter drugih
načinov ogrevanja (kurilnega olja, utekočinjenega
naftnega plina, zemeljskega plina, elektrike) ter od tega,
ali vam morebiti uspe pridobiti nepovratna sredstva
oziroma ugoden kredit, pa je odvisno, v kolikšnem času
se vam bo investicija povrnila po čisto denarnih merilih.
Stroški ogrevanja z lesno biomaso so
odvisni od kakovosti lesne biomase ter
od velikosti ogrevane stavbe in njene
izolacije. Starejše stavbe imajo ponavadi
slabo izolacijo in zato je v njih ogrevanje
dražje, novejše stavbe pa morajo
upoštevati nove standarde izolacije
(več informacij dobite v energetsko
svetovalnih pisarnah), kar zniža strošek
ogrevanja. V grafu predstavljamo
izračun končnih stroškov energije, ki
vključujejo tudi naložbo in stroške,
povezane z delovanjem obrata za
proizvodnjo energije, ki ga je izdelal
Gozdarski inštitut Slovenije leta 2009.
Med vsemi energenti je najdražji utekočinjeni naftni plin,
sledijo mu naravni oziroma zemeljski plin, peleti in kurilno
olje. Najnižji so stroški ogrevanja s poleni, če imamo lastno
proizvodnjo drv, a kadar moramo drva kupiti, so sekanci
ugodnejši. V izračunu niso upoštevani še stroški rednega
upravljanja s kotlom. Na primerjave stroškov ogrevanja
najbolj vpliva cena energenta. V času izdelave primerjave
je bila cena kurilnega olja relativno nizka in zato je ogrevanje s tem energentom zelo primerljivo z ogrevanjem
z lesnimi gorivi. Pri sekancih in peletih letne stroške
ogrevanja najbolj obremenjuje visoka amortizacija
kurilne naprave zaradi relativno visoke investicije v kotel.
Slika: Primerjava stroškov ogrevanja med različnimi viri energije v letu 2009
(Vir: Gozdarski inštitut Slovenije, Lesna goriva, 2009)
EUR/MWh
140
117
120
100
81
80
64
60
46
68
66
53
40
20
0
Polena lastna
proizvodnja
Polena nakup z
dostavo
Sekanci
Peleti
Zemeljski
plin
Kurilno
olje
Utekočinjen
naftni
plin
FINANČNE SPODBUDE ZA RABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Za naložbe v obnovljive vire lahko pridobite javna sredstva
iz treh virov. V okviru Operativnega programa razvoja
okoljske in prometne infrastrukture do leta 2013 je za
trajnostno rabo energije namenjenih 188 milijonov evrov.
Posebna sredstva se namenjajo tudi v okviru Programa
razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 in
Slovenskega okoljskega javnega sklada (Eko sklad).
Eko sklad je konec leta 2011 objavil nove javne pozive za
dodeljevanje nepovratnih sredstev v letu 2012. Skupaj je
razpisanih 11,8 milijona evrov nepovratnih sredstev. Za
ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov
energije na stanovanjskih stavbah bo na voljo 10 milijonov
evrov. Več informacij je na spletni strani Eko sklada.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v
okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje
2007–2013 izvaja kar nekaj ukrepov, s katerimi med
drugim spodbuja naložbe v obnovljive vire energije.
Trenutno sta objavljena dva javna razpisa:
Finančne spodbude za naložbe v obnovljive vire
energije lahko pridobite preko razpisov Ministrstva
za gospodarstvo. Javni razpis za sofinanciranje
individualnih sistemov ogrevanja na lesno
biomaso za obdobje 2011 do 2014 je namenjen
pridobitvi sredstev za sofinanciranje projektov
vgradnje novih kotlovskih naprav na lesno biomaso.
Javni razpis za sofinanciranje daljinskega
ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do
2015 namenja finančne spodbude v naložbe v nove
sisteme daljinskega ogrevanja in mikro sisteme
ogrevanja na lesno biomaso. Razpisa sta odprta do
porabe sredstev oziroma najpozneje do 5. septembra
2013. Razpisa sta v celoti objavljena na spletni strani
Ministrstva za gospodarstvo.
– drugi javni razpis iz naslova ukrepa 123 – Dodajanje
vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za
gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge
in zavode v letu 2011. Javni razpis je odprt do 20.
februarja 2012. Višina razpisanih sredstev znaša 10
milijonov evrov.
– Javni razpis za ukrep 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2012. Javni razpis je odprt do
29. februarja 2012. Višina razpisanih sredstev znaša
6 milijonov evrov.
8
AKTUALNO
ZADRUGE V BOJ ZA
LJUBLJANSKE MLEKARNE
ZADRUŽNIKI ZAČELI Z
REGIJSKIMI POSVETOVANJI
Zadružniki smo strnili vrste in podpisali sporazum o
skupnem namenu pridobitve delnic družbe
Ljubljanskih mlekarn. Že dobri dve leti namreč
konzorcij lastnikov, zbranih okoli NFD Holdinga,
prodaja 50,28-odstotni delež Ljubljanskih mlekarn.
Tako je Mlekodel oddal neobvezujočo ponudbo za
nakup deleža v Ljubljanskih mlekarnah in sedaj čaka
na odgovor družbe PricewaterhouseCoopers, ki za
lastnike vodi postopke prodaje, da mu omogoči
nadaljnje postopke, kot so izvedba podrobnega
skrbnega pregleda ciljne družbe. Če nam uspe, bi
postali večinski lastniki Ljubljanskih mlekarn.
Zadružna zveza Slovenije je prvo regijsko posvetovanje
pripravila v Šoštanju za zadružnike Koroške in
Savinjsko-Šaleške regije. Posvete Zadružna zveza
Slovenije organizira že deveto leto zapored in v
prihodnjih tednih bo obiskala vse slovenske regije.
Osrednje teme tokratnega posveta so bile: usmeritve
skupne kmetijske politike do leta 2020 in aktivnosti
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu
2012, poslovanje zadrug v regiji in možnosti za poslovno
sodelovanje. V okviru aktualnih vsebin so se udeleženci
seznanili z delom Zadružne zveze Slovenije in načrti za
prihodnje ter o storitvah, ki jih zveza izvaja za članice,
pomenu informiranja in promocije, spregovorili pa so
tudi o aktualnih vprašanjih v regiji, kjer so izpostavili
potrebo po večjem sodelovanju zadrug na nabavnem
področju, možnosti zakola enega goveda letno na domu
in poudarili problematiko odkupa hmelja. Na Koroškem
in v Savinjsko-Šaleški regiji delujejo tri zadruge, ki skupaj
ustvarijo 66 milijonov evrov prometa. Zadruge združujejo
1.746 članov in zaposlujejo 338 zaposlenih. Sodijo med
večje slovenske zadruge in vse poslujejo uspešno. Največji
delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi,
lesa in jajc.
A. J.
Z nameravano potezo si kmetijske zadruge in
proizvajalci mleka želijo zagotoviti dolgoročni odkup
mleka. V večini držav Evropske unije so kmetijske
zadruge in kmetje večinski lastniki mlekarn. Povsod
se je izkazalo, da je takšno lastništvo primerno za
razvoj mlečne govedoreje in mlekarn ter tako
zagotavlja preskrbo trga s kakovostnimi mlečnimi
izdelki po primernih cenah.
Janko Stojkovič, predsednik nadzornega sveta
Mlekodela, o nakupu pravi: »Zavedamo se, da so
krizni časi, vendar to mora biti v našem nacionalnem
interesu, saj gre za skrb za lastno pridelavo hrane. Za
nas je ključnega pomena dejstvo, da z oddajo 165
milijonov litrov mleka Ljubljanskim mlekarnam
skrbimo za naše kmetije, ki jim mleko predstavlja
edini vir zaslužka, in zato nam ni vseeno, v čigavih
rokah se bodo jutri znašle mlekarne.«
Družbo Mlekodel, d.o.o., so ustanovile kmetijske
zadruge v letu 1998. Sestavlja jo 33 kmetijskih
zadrug in dve delniški družbi, ki so skupaj lastnice
23,65-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn.
OMEJITVE TRETIRANEGA SEMENA ŠE VELJAJO
Lani sprejeta odredba (29. aprila 2011), ki prepoveduje
uporabo določenega tretiranega semena, ostaja v
veljavi, kot so nam povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar pomeni, da sta na
območju Slovenije še vedno prepovedana uporaba in
promet semena, tretiranega s tistimi aktivnimi snovmi,
ki so navedene v odredbi. Da bi preprečili nevarnost,
ki ogroža čebele in okolje, je z odredbo prepovedana
uporaba naslednjih fitofarmacevtskih sredstev (FFS):
Poncho FS 600 rdeč proizvajalca Bayer za tretiranje
semena koruze in sladkorne pese; Cruiser 350 FS
proizvajalca Syngenta Crop Protection iz Švice za
tretiranje semena koruze; Cruiser 70 WS istega proizvajalca za tretiranje semena sladkorne pese; prepovedana
je uporaba FFS Biscaya proizvajalca Bayer Crop Science
AG v oljni ogrščici v času cvetenja; prepovedana sta
tudi promet in uporaba vseh FFS, ki vsebujejo aktivne
snovi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam na
semenu koruze in oljne ogrščice. Na trgu in v uporabi
je lahko le seme, ki ni tretirano z aktivnimi snovmi,
prepovedanimi z veljavno odredbo, so še sporočili s
kmetijskega ministrstva.
D. S.
9
INTERVJU
LES JE
DRAGOCEN
DAR NARAVE
Intervju s prof. dr. Francem Pohlevnom, vodjem
Delovne skupine za patologijo in zaščito lesa na
Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete na
ljubljanski univerzi
Slovenija je dežela gozdov, ki pokrivajo skoraj 62
odstotkov površin, les pa je edina surovina, ki je
imamo v izobilju, a je doma ustrezno ne izkoristimo.
Na leto prirastejo 4 kubični metri lesa na prebivalca,
posekamo ga le slabo polovico. Preusmeritev našega
gospodarstva na domačo surovinsko osnovo ter
opiranje na lastne energetske zmožnosti v času
boja proti podnebnim spremembam in v globalni
gospodarski krizi zato predstavlja enkratno
priložnost za razvoj Slovenije, je prepričan prof. dr.
Franc Pohleven.
Trdite, da bi morali v Sloveniji ekonomsko krizo
reševati v povezavi s podnebnimi spremembami?
Les in predelava lesa sta za izhod iz krize izrednega
pomena, saj bi omogočila zagon lesnopredelovalne
industrije, ki bi temeljil na lastni surovini. Predelava
lesa sovpada tudi s turistično usmerjenostjo Slovenije
in predstavlja velike zaposlitvene možnosti, hkrati pa ne
onesnažuje okolja, omogoča prehod v nizkoogljično
družbo ter veliko prinaša k varovanju okolja in blaženju
podnebnih sprememb. Uporaba lesa je namreč izjemno
široka in raznovrstna, saj je iz lesa mogoče narediti
skoraj vse: od stanovanjskih in drugih objektov do
visokotehnoloških izdelkov, izolacijskih pen, plastičnih
mas, tekočih goriv, zdravil, kemikalij. Ob tem je za
okolje zelo pomembno, da so izpusti ogljikovega
dioksida pri izdelavi lesenih izdelkov tudi nekaj
desetkrat manjši od drugih.
Kaj se zdaj dogaja s slovenskim lesom?
Naš les predstavlja za Slovenijo največje bogastvo, zame
kot biologa pa je kar dar narave, ki ostaja v postaranih
drevesih naših gozdov neizkoriščen. Ker nimamo
ustrezne predelave, naši gozdovi niso gospodarni v tem
pogledu, da bi dorasla in dozorela drevesa v sečni zrelosti
posekali in omogočili vznik podrasti, saj zrela drevesa več
CO2 sprostijo, kot ga s fotosintezo vežejo. Zato slovenski
gozdovi ne prispevajo v zadostni meri k čistejšemu okolju
in ne znižujejo emisij ogljikovega dioksida kot glavnega
povzročitelja podnebnih sprememb. Če temu dejstvu,
10
AKTUALNO
INTERVJU
da nimamo gospodarnih gozdov, ki bi odločilno zniževali
količino ogljikovega dioksida, dodamo še ugotovitev,
da nimamo lesnopredelovalne industrije, ki bi z manj
energije izdelovala lesene izdelke – ti v letih uporabe
skladiščijo določeno količino ogljika in nadomeščajo
ogljikovo intenzivne materiale –, potem je jasno, da je
Slovenija še daleč od nizkoogljične družbe.
Kaj bi morali v Sloveniji spremeniti, da bi se
uporaba in ustrezna izraba lesa povečali?
Les bi morali opredeliti kot nacionalno strateško surovino
za proizvodnjo izdelkov z najvišjo možno dodano
vrednostjo. Predelava lesa bi morala potekati tam, kjer
ta dobrina nastaja, zato bi morali na gozdnatih območjih
ustanoviti vsaj 30 centrov predelave lesa, okoli katerih bi
stkali celotno gozdno-lesno verigo. Povezali bi osnovne
pridelovalce lesa (lastnike gozdov) s primarnimi
predelovalci (žagami) in proizvajalci izdelkov iz lesa
(izdelovalci ivernih plošč, celuloze, pohištva in drugih
lesnih izdelkov). Seveda bi morali centri predelave lesa
povezovati tudi oblikovalce in trgovce lesnih izdelkov,
organizirati razvojne oddelke kot podporo pri uvajanju
novih tehnologij predelave lesa, zagotavljati pa bi
morali na koncu verige tudi energetsko izrabo ostankov
predelave lesa in odsluženih lesnih izdelkov, s čimer bi
se z energijo samostojno oskrbovali centri predelave
lesa in bližnji zaselki.
Na potezi je torej država. Kaj bi morala storiti?
Lesarska stroka je v naši družbi povsem zapostavljena
kljub izjemnemu bogastvu lesa. Vlada nima resorja za
lesarstvo in država ne nacionalnega inštituta za lesarstvo.
Lesnopredelovalna industrija, ki je nekdaj zaposlovala
42 tisoč delavcev, je večinoma propadla in zaposluje le
še 11 tisoč ljudi, medtem ko se je v Avstriji zelo razvila
in zaposluje že 77 tisoč ljudi. Vendar v Avstriji država z
denarjem podpira lesno industrijo, tam celo stanovanjske
bloke gradijo iz lesa. Pri nas pa je država počela celo
takšne nesmisle, da je spodbujala vgrajevanje plastičnih
oken namesto lesenih in enostransko uporabo lesa v
energetske namene, hkrati pa finančno podpirala pasivne
objekte, zgrajene iz betona in obdane s kameno volno, ter
tako dosegala nasprotni okoljski učinek od želenega.
Je izraba lesa v energetske namene v Sloveniji zdaj
smiselna?
Ni, ker o tem, v kakšne namene bomo les porabili, koliko
ga bo šlo v izdelke in koliko v energetske namene, bi
morali odločati lesarji. Kurjenje lesa je skrajni ukrep,
ki je opravičljiv le pri lesnih ostankih, ki jih ne moremo
več uporabiti za izdelke, ter pri izrabljenih lesenih
izdelkih, v manjšemu delu se lahko v energetske namene
uporabijo ostanki sečnje.
Damjana Stamejčič
1111
Dr. Francu Pohlevnu je v največje veselje vnuček Andraž
Pri raziskovanju zdravilnih gob je dr. Pohleven sodeloval z biotehnologi,
farmacevti in mikologi s Kitajske
Vse fotografije osebni arhiv Franc Pohleven
Franc Pohleven osebno
Po osnovni izobrazbi biolog, redni univerzitetni
profesor na Biotehniški fakulteti, raziskovalec
lesnih škodljivcev, višjih gliv in novih postopkov
zaščite lesa – vse to in še marsikaj, tudi predsednik
društva gojiteljev gob Slovenije ter ustanovitelj
Tehnološkega inštituta za lesarstvo - je Franc
Pohleven kot znanstvenik in raziskovalec. Služba
mu je hkrati hobi in hobiji so mu hkrati služba,
zato med delovnim in prostim časom ne ločuje.
Odraščal je na hribčku med Dravinjskimi
goricami, zdaj živi z družino v Ljubljani, katere
najmlajši član in dedkovo največje veselje je
triletni vnuk Andraž. Iz mlajših časov pogreša
petje, ki ga je pred mnogimi leti gojil kot član APZ
Tone Tomšič in pozneje Biološkega okteta.
NOVICE
SOCIALNO PODJETNIŠTVO 
PRILOŽNOST ZA ZADRUGE
PREJ PRINCESA, ZDAJ KRALJICA
Martina Baškovič, 24-letna
študentka prava iz Krške
vasi v občini Brežice, je bila
na slovesnosti v Radencih
okronana za šestnajsto
vinsko kraljico Slovenije.
Martina, ki so ji pred dvema
letoma s podporo domačega
društva vinogradnikov in
vinogradnic Gadova Peč že
nadeli laskavi naziv cvičkove
princese, je dobra citrarka in
učiteljica rolkanja, kot vinska
kraljica pa bo doma in v
tujini predano predstavljala
slovenska vina in Slovenijo
kot vinorodno deželo.
»Zavedam se, da je naloga vinske kraljice zelo odgovorna,
a se je bom lotila z vso resnostjo. Sama prihajam z vinorodnega območja in se dobro zavedam, da sta za večjo
prodajo slovenskih vin ključni njihovo poznavanje in
hkrati razumevanje kulture pitja vin. Kot vinska kraljica
bom torej doma in na tujem promovirala našo vinorodno
deželo, naša vina in vinsko kulturo.« Za svoje protokolarno
vino je izbrala vino predikat Sauvignon, izbor letnik
2010, iz Vinske kleti Krško, največje cvičkove kleti.
Janez Živič, direktor KZ Krško, z.o.o., je ob razglasitvi
vinske kraljice Slovenije dejal: »Ponosni in veseli smo,
da bo vrhunski predikat naše kleti Sauvignon, izbor
letnik 2010, spremljal vinsko kraljico Slovenije kot
njeno protokolarno vino, kar potrjuje, da so vina iz
Vinske kleti Krško vrhunska vina. Prav tako smo ponosni,
da je postala prvič v zgodovini vinska kraljica Slovenije
nekdanja cvičkova princesa.«
D. S.
Zimske mesece pogosto izkoristimo za izobraževanje
in pridobivanje novega znanja. V okviru Zadružne
akademije, ki se že vrsto let izvaja na Zadružni zvezi
Slovenije, je tema prvega seminarja bila namenjena
socialnemu podjetništvu.
Z novim letom 2012 se je začel v Sloveniji uporabljati
Zakon o socialnem podjetništvu, s katerim naj bi
spodbudili razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji,
ki naj bi po besedah doc. dr. Andreje Črnak Meglič,
pobudnice in soavtorice zakona, močno zaostajal za
razvojem socialnega podjetništva v Evropi. Organizacij,
ki poslujejo po načelih socialnega podjetništva, je v
Evropi dva milijona ter delujejo na skoraj vseh ekonomskih področjih in zaposlujejo 11 milijonov ljudi, kar
predstavlja 6 odstotkov vseh zaposlitev. Socialno podjetništvo zadovoljuje splošno koristne cilje. Pomeni
trajno opravljanje družbeno koristnih dejavnosti ali
opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji
zaposlovanja s proizvodnjo in prodajo proizvodov ter
opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje
dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja
dejavnosti.
B. J.
Dr. Andreja Črnak
Meglič pravi:
»Ni pomembna
pravna oblika
organiziranosti
podjetja, pomembno
je, da izpolnjuješ
temeljna načela
socialnega
podjetništva. Zadruge
so hrbtenica socialnih
podjetij. V Sloveniji so
ledino na področju socialnega podjetništva
orala društva, ki so si prizadevala za
zaposlovanje oseb z motnjami v duševnem
razvoju. Največji potencial so tisti projekti, ki
vedo, da trajno ne bodo mogli biti odvisni od
državnih subvencij, ampak bodo sposobni
sredstva pridobiti na trgu. Poseben pomen in
prednosti imajo socialna podjetja za razvoj
lokalnih skupnosti. Vlada je že pripravila
osnutek strategije razvoja socialnega
podjetništva do leta 2015, pravica in dolžnost
vseh zainteresiranih skupin pa sta, da nanjo
podajo svoje predloge in pripombe.«
NAPOVEDUJEMO:
Tradicionalni letni posvet zadružnikov v Portorožu
V Portorožu bo 6. in 7. marca 2012 potekal tradicionalni letni posvet zadružnikov z naslovom »Prihodnja
skupna kmetijska politika – s tradicijo v prihodnost«.
Na posvetu pričakujemo številne ugledne goste iz
Slovenije in tujine. Svoj obisk je potrdil tudi dr. Danilo
Türk, predsednik Republike Slovenije.
S PODEŽELJA.SI na Radiu Ognjišče
Po novem letu lahko vsak prvi in tretji torek v
mesecu prisluhnete oddaji S PODEŽELJA.SI na Radiu
Ognjišče, ki jo pripravlja Zadružna zveza Slovenije
skupaj z Radiem Ognjišče. Oddaja, ki jo vodi
novinar Jure Sešek, je na sporedu ob 13.25 uri.
12
AKTUALNO
NOVICE
ŠESTA LICITACIJA
VREDNEJŠIH
SORTIMENTOV
V ZAČETKU
POMLADI
SEJEM COLLECTA
Društvo lastnikov gozdov
Mislinjske doline in Zveza
lastnikov gozdov Slovenije v
sodelovanju z Zavodom za
gozdove Slovenije organizirata
že šesto licitacijo vrednejših
sortimentov, ki bo potekala
9. februarja 2012 ob 10. uri na
parkirišču podjetja Prevent v
centru Slovenj Gradca. V
letošnjem letu je izjemno
zanimanje lastnikov gozdov za
dovoz hlodovine z območja
celotne Slovenije. Pričakujemo,
da bo lanska rekordna količina
ponujenega lesa presežena.
Veliko zanimanja je tudi pri
kupcih, zato vljudno vabljeni na
prireditev.
Na Gospodarskem razstavišču v
Ljubljani se bo od 23. do 25.
marca 2012 odvijal mednarodni
sejem zbirateljstva Collecta, na
katerem se bodo srečali evropski
zbiratelji in trgovci, ki hranijo
in prodajajo dragocene zbirke s
področij filatelije, numizmatike,
kartofilije, militarije, antikvitet,
gramofonskih plošč in
zgoščenk, stripov in različnih
drugih zbirk. Na sejmu bo
sodelovala tudi Deželna banka
Slovenije – obiskovalcem bo
predstavila zbirateljske in
spominske kovance Republike
Slovenije, ki so sicer naprodaj
izključno v izbranih
poslovalnicah banke. Več informacij na www.collecta.si. S. V.
Besedilo in fotografija Jošt JAKŠA, ZGS
ZLATNIK IN SREBRNIK EVROPSKA PRESTOLNICA
KULTURE  MARIBOR 2012
Od ponedeljka, 16. januarja 2012, sta v 25 poslovalnicah Deželne banke Slovenije v
prodaji zbirateljski zlatnik in srebrnik, izdana ob priložnosti Evropska prestolnica kulture
– Maribor 2012. Zlatnik z nominalno vrednostjo 100 EUR je na voljo za 300 EUR,
srebrnik z nominalno vrednostjo 30 EUR za 40 EUR. Republika Slovenija se z izdajo
zbirateljskih kovancev pridružuje promociji Evropske prestolnice kulture, ki je bila v
letu 2012 dodeljena Mariboru in partnerskim mestom. Motiv na kovancih je simbolna interpretacija starega
mariborskega mostu, v prenesenem pomenu pa ponazarja povezovanje, komunikacijo in ustvarjalnost. Avtor
idejnega osnutka kovancev je Tomaž Plečko. Predvidoma junija bodo v prodaji zbirateljski kovanci, izdani ob
100-letnici osvojitve prve olimpijske medalje, in zbirka evrokovancev z letnico kovanja 2012.
S. V.
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
STROKOVNJAK SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
Aleš Viher, direktor Poslovne enote Podravje pri Deželni banki
Slovenije
INVESTIRANJE V PROIZVODNJO
SONČNE ENERGIJE JE DONOSNO
V skladu s težnjo svetovnega gospodarstva k razvoju obnovljivih virov
energije, ki so neomejeni in ne onesnažujejo okolja, se iz leta v leto
povečuje zanimanje prebivalstva za investicije predvsem v proizvajanje
sončne energije za prodajo in s tem za dodatni zaslužek.
Proizvajanje sončne energije za nadaljnjo prodajo podpira tudi država z
Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov
energije, ki je bila sprejeta leta 2009. V uredbi sta določeni dve vrsti
podpor: zagotovljen odkup električne energije po zagotovljeni odkupni
ceni (cena zagotovljenega odkupa je s pogodbo sklenjena za 15 let in se
ves čas veljavnosti pogodbe ne spreminja) ali zagotovljena obratovalna
podpora, če lastnik elektrarne sam proda električno energijo na trgu.
Banke v sodelovanju s partnerji ponujamo interesentom financiranje
in možnost postavitve sončne elektrarne. Pogoji financiranja se od
banke do banke razlikujejo, ponudba pa praviloma vsebuje:
– svetovanje in oceno lokacije,
– vodenje upravnega postopka,
– izdelavo projektne dokumentacije,
– gradnjo in postavitev sončne elektrarne,
– vključitev v omrežje,
– vzdrževanje in nadzor fotonapetostnega sistema,
– financiranje in
– zavarovanje investicije.
Solar kredit je namenjen predvsem vsem kmetovalcem z velikimi in
dobro osončenimi gospodarskimi poslopji, ki si želijo perspektivno
naložbo in okolju prijazno izkoriščanje virov energije. Investicija v
gradnjo sončne elektrarne se giblje med 2.000 do 2.500 EUR/kWp ter
se povrne prej kot v desetih letih.
dr. Franci Avsec,
pravni strokovnjak
POVRAČILO
STROŠKOV
PREVOZA NA DELO
IN Z DELA
Kako panožna kolektivna pogodba
za kmetijstvo ureja povračilo
stroškov za prevoz na delo?
V Uradnem listu Republike Slovenije,
št. 107, z dne 29. decembra 2011 je
bil objavljen Aneks h Kolektivni
pogodbi za kmetijstvo in živilsko
industrijo Slovenije. Aneks določa,
da je Kolektivna pogodba za
kmetijstvo in živilsko industrijo
Slovenije sklenjena za določen čas in
velja do 31. decembra 2012. Aneks
vsebuje med drugim določbe o
višini povračila stroškov prevoza na
delo in z dela.
Po 2.b členu tarifne priloge
povračilo stroškov prevoza na delo
in z dela znaša 70 % cene javnega
prevoza. Če ni možnosti javnega
prevoza, pripada delavcu povračilo
stroškov prevoza na delo in z dela v
višini 0,15 € za vsak polni kilometer
med prebivališčem in mestom
opravljanja dela.
KAJ JE BONITETNA OCENA?
V zadnjem času je zaradi aktualnih dogodkov na finančnih trgih pozornost širše javnosti usmerjena v
bonitetne ocene. Bonitetne agencije, ki izdajajo bonitetne ocene, naj bi predstavljale neodvisne strokovne
službe, ki s svojim znanjem o analizi kreditnega stanja posameznih ocenjevanih subjektov ponujajo
finančnim trgom neodvisno informacijo o kreditnem tveganju posameznega izdajatelja. Z izdelavo bonitetnih
ocen rešujejo vprašanje asimetrije informacij na finančnih trgih. Težava se kaže v tem, da imajo
kreditojemalci oziroma izdajatelji dolžniških vrednostnih papirjev več informacij o svoji kreditni sposobnosti
kot potencialni investitorji. Ker imajo investitorji manj informacij, niso prepričani, kateri izdajatelji so
kreditno sposobni in kateri ne. Vprašanje asimetrije informacij vodi v klasično težavo napačne izbire, ki se
pojavi pred odločitvijo o investiranju. Kreditno najbolj tvegani izdajatelji namreč najbolj vztrajno iščejo
zunanje vire. Ker investitorji to pričakujejo, se težje (ali sploh ne) odločijo za investiranje v tvegane
instrumente, to pa škodi tudi dobrim oziroma nizko kreditno tveganim izdajateljem, saj zaradi asimetrije
informacij, finančni trg ne deluje. Bonitetne ocene neodvisnih agencij zmanjšujejo (a ne v celoti odpravijo)
težavo napačne izbire, zato prispevajo k boljšemu delovanju finančnega trga.
A. G.
14
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
STRATEGIJA O OBNOVLJIVIH VIRIH ENERGIJE
S prizadevanji v smeri blaženja podnebnih sprememb
in s povečevanjem cen energije postajata kmetijska in
gozdarska biomasa ponovno pomembnejši. Ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zaveda, da sta
kmetijstvo in gozdarstvo med sektorji, ki jih bodo morebitne večje podnebne spremembe najbolj prizadele, in
želi kar največ prispevati k blaženju podnebnih sprememb.
V sklopu teh prizadevanj podpira tudi proizvodnjo zelene
energije na kmetijah, s tem da daje v kmetijstvu prednost
izrabi odpadne biomase, v gozdarstvu pa gozdni biomasi,
za katero ni zanimanja, da bi jo predelali v izdelke.
Priložnosti, ki jih nudi pridobivanje energije iz
kmetijske in gozdarske biomase, želimo izkoristiti ob
čim manjšem tveganju. Prepričani smo, da je to
mogoče le ob upoštevanju naravnih danosti in
posebnosti kmetijskega prostora. Velikost naprav za
proizvodnjo energije mora biti prilagojena
razpoložljivim surovinam, shema podpor za
proizvodnjo energije pa velikosti slovenskih kmetij.
Pri proizvodnji električne energije mora biti poleg
tega omogočeno koristno koriščenje toplotne
energije. Posebnosti kmetijskega prostora narekujejo
tudi omejeno rabo glavnih pridelkov z njiv, ki jih je
smiselno uporabiti za proizvodnjo energije le, če z
njimi omogočimo izkoriščanje energije sicer neizkoriščenega potenciala, kot je energija živinskih gnojil.
Strategija izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva
opredeljuje vizijo in vlogo kmetijstva in gozdarstva na
področju prizadevanj za povečanje zagotavljanja obnovljivih virov energije v Sloveniji do leta 2020. Obravnava
uporabo gozdne in kmetijske biomase za proizvodnjo
toplotne in električne energije ter pridelovanje oljnic za
pridobivanje biodizla in pogonskih olj. Izhodišče strategije je, da je treba v največjem obsegu izkoristiti potencial
za proizvodnjo energije iz kmetijske in gozdne biomase,
ob tem pa upoštevati družbeno, gospodarsko in okoljsko
sprejemljivost uporabe omenjenih virov s poudarkom na
zavedanju, da je primarna naloga kmetijstva pridelava
hrane, primarna vloga gozdarstva pa zagotavljanje
surovine za izdelke iz lesa.
Kmetijski potencial za pridobivanje bioplina temelji v
prvi vrsti na neizkoriščenem potencialu živinskih gnojil,
rastlinske odpadne biomase in organskih odpadkov.
Uporabo rastlin omejuje na strniščne dosevke in travinje,
vključevanje glavnih posevkov mora biti nadzorovano.
Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
VLOGA GOZDOV V KLIMATSKIH SPREMEMBAH
za življenje na zemlji vitalnega pomena. Je pa za krhko
ravnovesje te klimatske naprave in za prebivalce zemlje
zelo pomembno, da teh plinov v ozračju ni preveč, ker
potem odvečne toplote ne moremo več spustiti v vesolje
in nam postaja bolj in bolj vroče. Z zelo obsežno rabo
fosilnih goriv človek v ozračje spušča dolgo varno
uskladiščen CO2 in s tem ogrevanje planeta zelo
pospešuje. Gozdovi igrajo zelo pomembno vlogo v
kroženju CO2. Ko drevje raste, se ta plin vgrajuje v les
in temu pravimo tudi ponor ogljika. Po drugi strani se
les razgradi bodisi na naraven način ali pa ga uporabimo
kot kurivo. Takrat se ujeti CO2 zopet sprosti v ozračje
in temu rečemo emisija ogljika. Gozdovi ves čas
delujejo tako kot ponor, kot tudi emitent ogljika,
vendar je njihova vloga skladiščnika ogljika bistveno
večja, če so v fazi aktivne rasti, torej ne prestari. Zelo
pomembna je uporaba lesa: če gre za kurjenje, potem
bodo gozdovi do klimatskih sprememb nevtralni, saj se
vsrkani CO2 hitro tudi vrne v ozračje. Če pa les trajneje
uporabimo (gradnja, pohištvo ipd.), pa bo njihova
vloga blažilca ogrevanja atmosfere toliko večja.
Gozdovi na klimatske spremembe vplivajo blažilno ali
vsaj nevtralno. Ob tem je pomembna (zlasti) raba lesa.
Odgovor je v uporabi lesa, fotografija: foto Kajndol
Del sončnega obsevanja se odbije od zemeljskega površja
in precej ga gre v vesolje, del pa ga, zaradi atmosfere, v
njej ostane ali pa je ponovno preusmerjen proti površju
planeta. To imenujemo učinek tople grede. Za te procese
so odgovorni toplogredni plini in med njimi je najbolj
pogost ogljikov dioksid (CO2 ). Učinek tople grede je
Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva
ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
15
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
PREHRANSKI URNIK
Prehrana, ki podpira zdravje, zahteva poleg kakovostnih živil in njihove
ustrezne priprave tudi prilagoditev vnosa hranil posamezniku. Na prilagoditev vnosa hranil poleg zdravstvenega stanja vpliva tudi ustrezen »timing«
oziroma časovnik ali še bolj po domače: »urnik, kako bomo jedli«.
Nezdrav prehranski urnik
Najlažje grešimo, dokler nimamo težav, in to velja tudi za zdravje. Nespameten
vnos hrane: preveč, premalo, nesorazmerno ali enolično, sicer lahko vpliva
na naše počutje, a dokler smo mladi in zdravi, traja kar nekaj časa, da načne
zdravje. V sodobnem času se ta težava pokaže ponavadi preko nastanka
debelosti in posledičnih zdravstvenih težav. Debelost se praviloma razvije
takrat, kadar zaužijemo več energije, kot je potrebujemo. Velikokrat je to
povezano s slabim ali napačnim urnikom prehranjevanja. Zjutraj ne jemo,
ker želimo varčevati pri kalorijah, in telo takrat najeda tiste strukture, ki sicer
kurijo največ: to so mišice. Zaloga teh se počasi najeda in bazalna presnova,
ki določa osnovno porabo energije v telesu, se zmanjšuje. Nato se enkrat ali
dvakrat na dan najemo. Saj smo vendarle varčevali energijo ves dan, kajne!
Ker pa je hrane na časovno enoto preveč, se odvečni energijski vnos akumulira v maščevje. Ne v mišice. Še dodatni udarec za mišice je, da se po obilnih
obrokih težko premikamo, in tako se mišice, ki smo jih prej najedali, ne
morejo popraviti. In tako se ta film odvija naprej. Manj puste funkcionalne
mase zaradi relativnega stradanja in več špeha zaradi prenajedanja. Posledice
poznate: debelost. Če so mišice zelo načete, se pojavi njena najslabša oblika:
sarkopenična debelost. Pri tej obliki debelosti je mišične mase res malo, zato
je osnovna telesna poraba energije zelo nizka in v praksi to zelo dobro
poznajo tisti, ki se redijo celo, če ne jedo pretirane količine hrane.
Zdrav prehranski urnik
Neurejeno prehranjevanje torej slej ko prej načne tudi tiste, ki so zdravi. Pri
bolnikih so njegove posledice še hujše. Ob nespametnem prehranjevanju se
mišice kar dobesedno »stopijo«. Ob tem ne gre pozabiti, da je mišica tudi srce
ter da s slabim in nerednim prehranjevanjem lahko hitro poslabšamo stanje
srčnih obolenj. Zato še dokler smo zdravi, poskrbimo za enakomeren vnos
hranil čez ves dan. Razdeljen naj bo v vsaj tri obroke. Če smo športno aktivni,
jim priključimo še kakšen prigrizek ob telesni vadbi.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek,
strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
PARTNERSTVO IN
DRUŽINA
Orožje za mir, ljubezen in
povezanost
V teh stresnih časih, ko nas z vseh
strani bombardirajo, kako je hudo,
kako bo še huje, smo pogosto na koncu
svojih moči in potrpežljivosti. Vso to
energijo navadno »podarimo« tistim,
ki jih imamo najraje. Ste se kdaj vprašali,
kako to, da v zunanjem svetu lahko
kontroliramo svoje vedenje, doma pa
vzkipimo za vsako malenkost?
Doma se počutimo varno. Vemo, da
nam ti ljudje ne bodo kar tako dali
odpovedi. Vendar, če pogledamo od
zunaj, ni pošteno, da z ljudmi, ki so
nam najpomembnejši in najbližji,
ravnamo na tak način. S tem si
uničimo okolje, v katerem naj bi si
oddahnili in nabrali novih moči.
Najmočnejši orožji za mir sta
zavedanje in odgovornost. V praksi to
pomeni, da znamo povedati na glas in
na lep način, kako se počutimo, to je
ZAVEDANJE. Naslednji korak, ki
nato sledi, je, da smo odgovorni do
svojega počutja. Da se zavedamo, da
je to NAŠE počutje, za katerega ne
more biti odgovoren naš partner ali
celo otrok. Ko sprejmemo to
odgovornost, veliko lažje obvladamo
svoja rušilna čustva.
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
IZ ZAKLADNICE NARAVE
JABOLKA so odlična preventiva
Jabolka so v starem Rimu veljala za prestižen sadež, ki je krasil kraljevske mize. So eden
od najbolj dostopnih in najbolj zdravih sadežev. So tudi odličen vir energije. Jabolko
vsebuje veliko snovi, ki krepijo odpornost organizma in pomagajo pri preprečevanju
številnih obolenj. Znan pregovor pravi: »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.«
Jabolka pomagajo pri hujšanju, depresiji, čiščenju celotnega organizma, revmi, boleznih
srca in ožilja, spodbujajo boljše delovanje jeter, žolča, želodca, ledvic in trebušne slinavke
ter na splošno krepijo organizem. Pri revmatičnih bolečinah v sklepih, vnetju ledvic,
problemih z mozolji, za krepitev odpornosti in za boljšo koncentracijo je najbolje uživati
jabolčni kis. Ta je zelo uspešen tudi pri hujšanju. Za ta namen ga je uporabljala že Kleopatra.
V zimskem času so jabolka pomemben vir vitaminov in mineralov. Uživamo jih sveže,
kot krhlje ali sokove. Iz njih lahko pripravimo tudi izvrstne zdrave sladice.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
16
TURIZEM IN KULINARIKA
KGZ SLOVENSKE KONJICE
USPEŠNO ŽE VEČ KOT 60 LET
Milan Hrovat,
predsednik KGZ Slovenske
Konjice pravi: »Letno odkupimo
več kakor 8 milijonov litrov
mleka, ki ga v celoti prodamo v
mlekarno Celeia, kjer imamo
lastniški delež. V lanskem letu
smo poslovali pozitivno. Letos
nameravamo začeti graditi novo trgovino in
skladišče v Ločah v skupni površini 1000 m2.«
Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice deluje
od leta 1948. V tem času je doživela nekaj organizacijskih
sprememb. Deluje na območju občin Vitanje, Zreče,
Slovenske Konjice in Oplotnica. V zadrugo je vključen 301
član, pogodbeno pa sodeluje še s približno 400 kmetijami.
Recept za pohorski lonec, značilno
jed za tamkajšnje območje,
in kruhovo potico so
pripravile članice iz
Društva kmetic
LIPA iz Vitanja,
ki že vrsto let
aktivno delujejo
na območju
zadruge
Slovenske
Konjice.
Otvoritev zadružne trgovine v Vitanju septembra 2010
Zadruga je lani odkupila 2.100 glav govedi in 6.800 m3
lesa. Skupni prihodki so v lanskem letu presegli 10 milijonov evrov. Zelo pomembna dejavnost zadruge pa je
trgovina. Ima pet trgovin s kmetijskimi potrebščinami,
gradbenim materialom in drugim tehničnim blagom.
POHORSKI
LONEC
Sestavine (za 5 oseb):
• svinjsko, goveje in telečje meso
(vsakega po 12 dag),
• malo slanine,
• česen,
• suhe in sveže gobe,
• krompir (3 kos),
• 10 dag ješprenove kaše,
• lovorjev list,
• 1,5 l kostne juhe,
• kis
Na vroči maščobi prepražimo sesekljano
čebulo. Nato dodamo na kocke narezano
slanino, potem damo pražiti goveje meso,
nato še svinjsko in telečje. Začinimo s
sesekljanim česnom, dodamo začimbe in gobe.
Zalijemo z juho. Dodamo še posebej kuhan na
kocke narezan krompir ter posebej skuhano
ješprenovo kašo, ki smo jo pred kuhanjem
namakali čez noč. Vse to pomešamo in prevremo.
Nazadnje dodamo kis in sesekljan peteršilj.
KRUHOVA POTICA
Sestavine:
• na rezine narezan star
kruh ali žemlje,
• 1 l mleka,
• 3 jajca,
• sladkor,
• vanilijev sladkor,
• cimet,
• 3–4 jabolka,
• 1 kg skute,
• kisla smetana
Skutin nadev: skuti dodamo rumenjak,
sladkor, 1 dcl kisle smetane in sneg iz beljaka
Rezine kruha ali žemlje namočimo v mleko. Na dno
namaščenega pekača damo plast namočenih rezin
kruha. Na rezine damo skutini nadev, po katerem
še potrosimo dušena jabolka, katerim smo še dodali
cimet in sladkor. Nato dodamo spet plast rezin kruha
in nadeva. Pečemo približno 1 uro pri 180 °C.
Besedilo in fotografije KGZ Slovenske Konjice
17
RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS
IZDELOVALKA
PAPIRNATIH ROŽ,
Iluška Doncsecz,
Števanovci (Porabje)
Foto: Jelka Pšajd
Iluška Doncsecz se je izdelovanja papirnatih
rož naučila doma, izdelovala jih je tudi
njena mati. V preteklosti ni bilo denarja,
da bi kupili žive rože. Papirnate rože so
uporabljali in izdelovali ob smrti, za dan
mrtvih, ob birmah in borovem gostüvanju.
Za slednje so se ženske zbirale že en mesec
prej in izdelovale papirnato okrasje.
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
KNJIGA
PSALMOV
ZDRAVNIK
SPECIALIST
ZA
PSIHIATRIJO
MAJHNA
DRŽAVICA
V
ITALIJI
ITALIJANSKI
SKLADATELJ
(ANTONIO,
1750-1825)
JUŽNOAMERIŠKI
INDIJANEC
HERMANN
MAIER
MESTO V
ROMUNIJI,
SREDIŠČE
ROMUNSKE
MOLDAVIJE
VELIKA
TROPSKA
PAPIGA
MOŠTVO,
TEAM
ORIGINALNA LISTINA
ALI
PREDMET,
UNIKAT
SLOVENSKA
NOVINARKA
PESEK
2
6
7
3
GRŠKI
OTOK
SPODNJI DEL
NOGE PRI
ŽIVALIH
PINGVINU
PODOBNA
PTICA,
NJORKA
4
JANJA
VIDMAR
TRAČNICA
LEV
IVANOV
ŠTAMPILJKA,
PEČAT
PAS PRI
KIMONU
PRIPADNIKI
ANTIČNIH
AONOV
ANICA
ČERNEJ
SILA, S
KATERO
ZEMLJA
PRIVLAČI
NEKO TELO
AMERIŠKA
PISATELJICA
JONG
OSNOVNA
ENOTA
INFORMACIJE
OSEL
LETOVIŠČE
PRI
OPATIJI
5
GESLO: __ __ __ __ __ __ __
1 2 3 4 5 6 7
1
Rešitev prejšnje križanke je
SODELOVANJE.
Iluškine rože.
Iluška izdeluje različne rože: trombete, šküfke, margarete,
trnjove rože, mešnice, oleandre. Izdelovanje rož je
zamudno delo: »Če vse bolj počasi delaš, lepšo rožo
narediš.« Danes na pokopališču v Porabju ni več
papirnatih rož, zagotovo pa papirnate rože krasijo like
borovega gostüvanja.
NEKOČ JE BILO …
Premog je bil pri nas zelo pomemben vir energije.
Velika naložba v Šoštanju dokazuje, da bo tako še
nekaj časa. V Sloveniji je bilo nekoč precej rudnikov
rjavega
premoga in
lignita, na
razglednici
iz zbirke
Milana
Škrabca pa
je mogoče
videti
rudarje in
naprave nad
Grofovim
jaškom v
Zagorju.
Okoli leta
1910 jo je
založil fotograf Rožun
iz Litije.
Foto: Jelka Pšajd
Več informacij na: Zveza Slovencev na Madžarskem,
Monošter, tel. 0036 94/380 208 ali
klara.fodor@mail.datanet.hu.
Besedilo:
Stanislav
Čičerov
Iluška pri izdelovanju šküfke. Števanovci, julij 2011.
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
18
OGLASI
AKTUALNE CENE
za obdobje od 2. do 8. januar 2012 v EUR
€/kg
Mleko
0,35
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
PONUDBA KREDITOV ZA KMETIJSKO
DEJAVNOST
0,33
Pribitek na
6M EURIBOR
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
teden
avg
sep
okt
nov
do 3 mesecev
do 6 mesecev
do 12 mesecev
do 36 mesecev
do 60 mesecev
do 72 mesecev
do 120 mesecev
do 240 mesecev
do 360 mesecev*
dec
€/kg k.t.
Mlado pitano govedo, razred R3
3,70
3,60
3,50
3,40
3,30
3,20
3,10
3,00
2,90
2,80
3,62
* Kredit do 360 mesecev je namenjen za financiranje nakupa zemljišč.
MALI OGLASI
1
5
9
13
17
21
25 29
teden
33
37
41
45
49
53
PRODAM KROJENA BUKOVA DRVA IN
BIO KROMPIR
Prodam krojena bukova drva in bio krompir s
certifikatom (Banjška planota). Telefon 031/693 592
ali madon.romana@gmail.com.
Klavni prašiči, razred E
1,60
1,55
1,51
1,50
PRODAM VISOKO BREJI TELICI IN
KRAVE SIMENTALKE
1,45
€/kg k.t.
2,70 %
2,95 %
3,00 %
3,30 %
3,50 %
3,70 %
Nespremenljiva
obrestna mera
4,40 %
4,50 %
4,80 %
6,50 %
6,80 %
7,00 %
7,30 %
1,40
Prodam visoko breji telici, simentalko in sivko, ter
krave simentalke. Telefon 03/584 11 96
1,35
1,30
1,25
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
1,20
1,15
1
5
9
13
17
21
25 29
teden
33
37
41
45
49
53
Pšenica
3,40
3,10
2,80
€/kg
2,50
2,20
1,91
1,90
Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva
in podeželja prostovoljno združuje vse kmete,
tako male in velike kmete, kmete, ki kmetujejo
v nižinah, in tiste, ki kmetujejo na hribovitih
območjih in območjih z omejenimi dejavniki.
1,60
1,30
1,00
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
53
teden
2009
2010
2011
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav
tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si. Prijetno branje vam želimo!
19