Predavanje - Prof. dr. Franc Pohleven

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Oddelek za lesarstvo
Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma
Svet za les
Za Slovenijo je sodobna predelava
lesa edinstvena priloţnost za izhod
iz krize
Prof. dr. Franc Pohleven, univ. dipl. biolog
Tel: 01 360 36 42
E-mail: franc.pohleven@bf.uni-lj.si
EKSTREMNI
in
NENAVADNI
VREMENSKI
POJAVI?
Posledice dejavnosti človeka
Posledice dejavnosti človeka
UKREPAJMO TAKOJ!
Toplogredni plini povzročajo nad Zemljo podobi
učinek kot prozorna streha na rastlinjakih
TP: CO2, metan, dušikovi oksidi, fluoro-ogljikove spojine – CFCs, voda…
Trend koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju,
povzročenega z dejavnostjo človeka
Toplogredni plini so problem, s katerim
se človeštvo še ni srečalo!
(TP: C02, metan, dušikovi oksidi, fluoro-ogljikove spojine – CFCs, voda…)
Zavezuje nas Kjotski sporazum (CO2)
in
SKRB ZA OKOLJE (PM10)
__________________
Potrebno ubrati nove poti, saj so nas stare
pripeljale v ekonomsko in okoljsko krizo
NAMEN PREDAVANJA
Opozoriti na pomen predelave in
uporabe lesa na zniţa nje emisije
toplogrednih plinov (TP),
skrb za okolje in človeka
ter
za gospodarski razvoj Slovenije
Izpusti toplogrednih plinov so posledica
izgorevanja fosilnih goriv (premog, nafta, plin)
pa tudi lesne biomase.
REŠITEV?
ZMANJŠATI PORABO
ENERGIJE!
Zmanjšati porabo
fosilnih goriv
Manjša emisija CO2
NETO EMISIJA oz. ABSORPCIJA
CO2 NA 1 m3 SUROVINE
!
GRADBENIŠTVO (52%, 2008)
•Proizvodnja ţ eleza, jekla
•Proizvodnja cementa
•Proizvodnja aluminija
•Transport gradiv
•Gradnja objektov
?
?
UTOPIJA
×4,700.000
×5,000.000
Realni ukrepi za zniţanje emisij ogljika
 Vsesplošno zniţ ati (NE racionalizirati) porabo
energije v industriji (gospodarstvu) in posredno
zniţ ati emisijo CO2
KAKO?
 Gospodarstvo ne po načelu kako proizvesti več
energije, ampak kako z manj energije ustvariti več
izdelkov
 Prehod industrije na energetsko nepotratne
materiale in tehnologije – les in predelava lesa
nizko-ogljične tehnologije - LES
NETO EMISIJA oz. ABSORPCIJA
CO2 NA 1 m3 SUROVINE
Poraba sive energije na m3
materiala:
•
•
•
•
•
Aluminij
Jeklo
PVC
Les
Kamena volna
515,700 MJ/m3
151,200 MJ/m3
93,620 MJ/m3
165 MJ/m3
? MJ/m3
LESNI IZDELKI ZNIŢUJEJO
EMISIJO CO2
Kanadski Forintek inštitut 3,7 t CO2
CO2 eq emission reduction per
metric ton of dry wood used
A review by Forintek in Canada of 20 studies
from around the world found that “The average
displacement factor value was 2.0, meaning
that for each metric ton of carbon in wood
products substituted for non-wood products, an
average GHG emission reduction of
approximately two metric tons of carbon can be
expected. In other units, this value corresponds
to roughly 3.7 t CO2 eq emission reduction per
metric ton of dry wood used.
Vancouver 2010
Les je najboljši!
• Ustvarja ga narava iz CO2 (fotosinteza)
• Predelava lesa v izdelke poteka z malo energije
• Izdelki v času uporabe skladiščijo (ohranjajo)
CO2
• Šele po izrabi izdelka, pa les uporabimo kot vir
energije (vendar je medtem desetletja, stoletja v
njih CO2 vezan)
• Potresna in požarna varnost lesnih objektov
(Les gori varno – Pro:Holz)
Da, če ga predelamo v izdelke z najvišjo DV
Smrtna cesta Ljubljana – Kočevje
Zaradi kurjenja lene biomase kolone
avtomobilov zagotovo ne bodo krajše
Če bi les namesto, da ga pokurimo
predelali v lesne izdelke – bi bile
kolone na cesti smrti zagotovo krajše
Podpreti predelavo lesa in
omogočiti zaposlitev v kraju
bivanja (na primer: Kočevje, Ribnica)
ZAVAJANJE
CO2
CO2
CO2
CO2
Zakaj je lesna biomasa neustrezna?
Les vsebuje tudi
aromatske spojine LIGNIN in pri kurjenju
pride do emisije teh
spojin (katran, saje)
ter prašnih delcev
SMOG
Primernejši so
sečni ostanki – listi,
skorja in vejice
Hitro rastoče
rastline
LIGNIN
Zaradi neizpolnjevanja kjotskega sporazuma bo Slovenija
plačala 80 milijonov evrov
Znanost in tehnologije - petek, 31.07.2009 00:25 Tekst: (sta)
Ljubljana - Vlada je sprejela operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 in se seznanila s
poročilom o pospeševanju črpanja sredstev kohezijske politike. Slovenija za milijon kiloton ton CO2 ekvivalenta presega
kjotski sporazum, kar bo državo stalo 80 milijonov evrov, je pojasnil okoljski minister Karl Erjavec.
25.02.2010
Spremenjena
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz
Novica
obnovljivih virov energije
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah električni
energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Vlada je določila prečiščeno besedilo Uredbe o
podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije.
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije je bila sprejeta na podlagi devetega
odstavka 64. n člena Energetskega zakona.
Uredba v prvem odstavku 3. člena določa energetske tehnologije proizvodnih naprav OVE, za katere so določeni
referenčni stroški in so podlaga za določitev podpor v uredbi. Za vse druge OVE tehnologije, ki še niso tržno močno
prisotne, vendar izpolnjujejo zahteve Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, je
možno po tej uredbi dobiti podporo po individualnem postopku na Agenciji za energijo ob tem, da obstaja letna
kvota, kot določa 3.a člen.
Zaradi tega je v uredbo dodan nov 3.b člen, ki zagotavlja investitorjem, da na Agenciji za energijo spremljajo vrstni
red za izdajanje odločb o dodelitvi podpor glede na postavljene letne omejitve.
Črtan pa je del 14. člena, ki je do sedaj določal vrstni red, vendar le za PV proizvodne naprave, ki se gradijo v samo
stoječi izvedbi na prostem. Te se po predlagani spremembi uredbe obravnavajo enako kot vse druge elektrarne, ki
so predmet kvot.
Nov 24.a člen je dodan zato, da se s sodelovanjem sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskega omrežja,
ki izdajajo dovoljenja za priključitev proizvodnih naprav na omrežje, Agenciji za energijo, zagotovijo podatki za
pravočasno objavo in tako potencialnim investitorjem omogočijo presojo ali ima njihov projekt še možnosti za
pridobitev podpore v tekočem letu.
Razpisov s področja energetske
izrabe lesne biomase
Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za
aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: naročnik)
izvaja aktivnosti, ki so potrebne za nemoten potek aktiviranja sredstev kohezijske
pomoči EU.
Cilj razpisane storitve je pridobiti strokovno pomoč pri vseh fazah izvajanja javnih
razpisov za spodbujanje energetske izrabe lesne biomase oziroma daljinskega
ogrevanja na lesno biomaso ter drugih obnovljivih virov energije (v nadaljnjem
besedilu: OVE) v Sloveniji.
ŢELEZNIKI, 2009
IZIV ZA PRIHODNOST
Z človeštvo v prihodnosti ne bo
pomembno kako proizvesti več
energije,
ampak
kako z manj energije ustvariti
(proizvesti) več izdelkov!
Kroženje CO2
IZIV ZA SEDANJOST
 Gospodarsko in okoljsko (podnebno) krizo reševati sočasno
 Premalo oz. zanemarljivo, če nadomestimo emisijo CO 2 iz
fosilnih goriv, z emisijo CO2 iz lesne biomase (kurjenje lesa)
 Emisijo CO2 moramo znižati posredno s prestrukturiranjem
industrije, ki bo temeljila na manjši porabi energije tako iz
fosilnih goriv, kot tudi AVE
 Z človeštvo v prihodnosti bo pomembno, da z najnižjo možno
emisijo TP poizvemo več izdelkov!
 IDEALNA REŠITEV JE PREHOD NA NARAVNA GRADIVA
oz MATERIALE in med temi je najpomembnejši LES
PRIMERJAVA EMISIJE CO2 PRI GRADNJI HIŠE
IZ LESA in ARMIRANO-BETONA
Izračun na ogljik in ne CO2!
ZAVAJANJE
RUŠI?
GOLTE
Kaj je trajnostni razvoj?
Dom za ostarele – Špital, Avstrija
Tromso - NORVEŠKA
Tromso - NORVEŠKA
Lepljen nosilec 44,5 m
Čar lesa 2010
Na Kitajskem sem pred leti kupil
lesen glavnik.
Tehtal je osem in pol gramov.
Kubični meter lesnega izdelka zniža
izpuste ogljikovega dioksida v
ozračje za dve toni.
Si lahko predstavljate, da bi šest
milijard ljudi 60 let uporabljalo
lesene glavnike?
V vsem tem času bi uskladiščili
162.000 ton ogljikovega dioksida.
Ţupnišče v Črenšovcih
intarzija
Delovna mesta v Avstriji 2009
Avstrija - lesna panoga
Lesna industrija
podjetij
zaposlenih
promet [Mrd €]
Avstrijska Štajerska
53.000
Mizarstvo
Leseno-gradnja
SKUPAJ
1.547
9.394
1.949
12.890
27.875
40.000
9.629
77.504
6,12
3,2
1,25
10,57
Slovenija 11.000 delavnih mest
Podatki so za leto 2009
Holzcluster Steiermark GmbH
Klemen Klemenak
S prehodom na
naravne
materiale, bi se
ljudem kvaliteta
ţiv ljenja znatno
izboljšala!
STANJE V SLOVENIJI
Naše moţ nosti so v primerjavi z vrsto drţav
EU
NEIZMERNE!!!
Les(e)na država
Vprašate katerega od zahodnih novinarjev, kako vidi Slovenijo, pa odvrne, da je verjetno bolj kmetijska država. Ni
res, niti za lastne potrebe ne pridelamo dovolj hrane, poleg tega 60 odstotkov države pokriva gozd, povem.
DELO, januar 2011
Gozd je namreč vir za celo verigo panog., foto: Domg
»Hm, potem pa imate gotovo razvito lesnopredelovalno industrijo.« Tudi to ni
res, to panogo nam je uspelo že skoraj popolnoma uničiti. »Ja, kaj pa je potem
narobe z vami?«
BOHOR -Mestinje
KJE SO DELOVNA MESTA?
kulturna krajina, biološka pestrost
GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
Kulturna krajina
400000
350000
300000
m3
250000
200000
150000
100000
50000
0
1970
1980
1990
2000
2010
Izvoz hlodovine iz Slovenije v zadnjih 60-ih letih (vir: Mitja Piškur, Revija Les,
3/2011)
Opomba: Vir osnovnih podatkov: arhivski podatki SURS; obdelave, interpolacije in
interpretacija: GIS; do leta 1991 ni zajeta prodaja v druge republike nekdanje države Jugoslavije.
Indeks glede na povprečje 1996-2000
450
400
350
300
250
200
150
100
50
0
2001
2002
2003
2004
Indeks izvoza IND-OKL
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Indeks poraba IND-OKL iz SLO
Indeksi izvoza in predelave okroglega industrijskega lesa glede na povprečje v
obdobju 1996-2000 (indeks =100) (vir: Mitja Piškur, revija Les, 3/2011)
Opomba*: IND-OKL – industrijski okrogli les
Opomba**: Vir osnovnih podatkov: arhivski podatki SURS; obdelave, interpolacije in interpretacija: GIS.
ČEMU???
Slovenija
4,4 % (2009)
CENTRI PREDELAVE LESA - CPL
Centri Predelave Lesa - CPL
• Prehod na nizko-ogljične tehnologije - LES
predstavlja možnost za RAZVOJ
• V času ekonomske krize opora na LASTNO
SUROVINO – les (pa ne le kot kurjava!)
• Obrati predelave lesa v izdelke (hiše in
pohištvo) z najvišjo dodano vrednostjo CENTRI PREDELAVE LESA tam kjer les
nastaja - CPL
LIP Poljčane
LIP Poljčane
MURALES
Čar lesa 2009
KOMORA ZA MODIFIKACIJO LESA
S
B
H
KOMORA ZA MODIFICIRANJE
LESA
Ambient Ljubljana - sejem pohištva
Ambienta - Zagreb
1949 1949
Če bomo spoštovali les – bo tudi gozd še bolj pridobil na pomenu!
13. maj – Mednarodni dan lesa
LES(CO2)OZAVEŠČENI – Hiša EU v Ljubljani oktober 2010
Čar lesa 2010 - v CD in MOL od 12. do 16. maja 2010
Čar lesa 2011 – v CD 12. do 19. maja 2011
in
Magistrat MO Ljubljana od 12. do 31. maja 2011
IZDELKI OZNAČENI GLEDE NA ZNIŢANJE CO2
13. maj – Mednarodni dan lesa
Hitro rastoče
sirek, konoplja, japonski dresnik,
koruza????
Bambus kot CO2 – akumulator
(skladiščnik)?
UKREPI ZA PRIHODNOST Slovenije

Les opredeliti les kot nacionalno strateško surovin
(dobrino)

Pospešiti predelavo lesa v izdelke (objekte) z najvišjo
dodano vrednost (tehnologija in dizajn), kot stranski
produkt bo nastalo znatno več lesne biomase

POVEČATI PORABO IZDELKOV IZ LESA NA
PREBIVALCA (Slovenija 0,26; Avstrija do leta 2020 1,2
m3/prebivalca)

Ministrstvo ali vsaj

Predelava lesa ne ogroţa zdravja ljudi in okolja (vode, tla,
zrak, podtalnico) ter sovpada s turistično
resor za lesarstvo na Vladi
usmerjenostjo Slovenije
UKREPI za LESARSTVO
• Lesni izdelki in objekti absolutno prednost
• Promocija lesnih izdelkov po vzoru promocije
hrane (tudi Čar lesa, CD 12. – 19.5.2011)
• Podpora (stimulacija) ob nakupu lesnega
izdelka in gradnje lesene hiše
• Javni izdelki iz lesa (ZJN) – obveza
• Stimulacija nakupa staro za nov za lesne
izdelke po vzoru nakupov avtomobilov
• CPL (male prilagodljive žage v sklopu proizvodnje izdelkov
• Transport – posredni ukrepi za njegovo
zmanjšanje, da se ljudem ne bi bilo potrebno voziti
in poraba izdelkov v regijah njihove proizvodnje
(leseni objekti, mostovi, cestne ograje)
Za razmislek !
Kako so lahko gradiva, proizvedena z mnogo
energije in vloţ enega dela, cenejša od lesa, ki ga
ustvari narava?
Zakaj je energija, proizvedena iz premoga cenejša
od tiste, ki jo dobimo iz ostankov lesne biomase
nastali pri sečnji in predelavi lesa?
Slovenija ne more odločati o ceni energije v svetu,
lahko pa sami odločamo, koliko bomo energije
porabili oz. kakšno bo naše gospodarstvo!
Vlada z ukrepi - ne kako proizvesti več energije
ampak, kako z manj energije ustvariti več izdelkov!
Konec decembra 2010
Čar lesa 2010
HVALA ZA
POZORNOST
Les je priloţ nost za Slovenijo in za mlade generacije
CO2 capture and storage is still "too expensive", the report says
13,4 (15.3 EU) kWh/kg aluminija (prej pribl. 16 kWh/kg)
157.000 ton aluminija 2.103,8 GWh v letu 2007 (1.646 ?)