Slovenski podjetnik - KREA Design Agency

zgodbe
Slovenski podjetnik
v Aziji
»Radovednost in lokalna utesnjenost te prisilita, da se ozreš po svetu,« pravi podjetnik
Bojan Maraž iz Vrtojbe pri Novi Gorici. Tako se je pred desetletjem podal na Tajsko.
Vlado Kadunec
P
ri oblikovanju gre tudi za to, da
razumeš svojo vlogo v času in
prostoru, da veš, kaj se je dogajalo
pred tvojim rojstvom, da odgovoriš svoji intuiciji glede razumevanja prostora,
ki te obdaja, in da zaslutiš prihodnji
čas,« razmišlja Bojan Maraž, oblikovalec iz Vrtojbe pri Novi Gorici, ki svoje
predstave o oblikovanju in njegovi vlogi že dobra tri desetletja širi prek Italije
in Amerike vse tja do Tajske in Kitajske,
ozira pa se še v Indijo in Afriko.
Prvič je resno pogledal čez meje
domačih okvirjev med študijem oblikovanja v Angliji. Pozneje se je zaposlil v
tovarni keramičnih ploščic, a ga je neustvarjalen delovni čas napeljal, da je
hitro zaprl to poglavje oblikovalske prakse, sprostil svoj ustvarjalni naboj in na
stežaj odprl vrata priložnostim na svobodnem in prostem trgu. Prvo uteho,
zagon in razumevanje za razvoj oblikovalske misli je najprej našel nedaleč
od doma. Na italijanski strani v Gorici
je leta 1987 ustanovil dizajnersko hišo
Krea z dodatnim pojasnilom: Identity
Concept Design Company. Mešanje
prostora, identitet in principov je v tistih
»
32
32-35 zgodbe.indd 32
časih dajalo inovativen ton njegovemu
delu. Od oblikovanja identitete slovenskih vinarjev je preskočil na podobne
projekte večjih slovenskih podjetij.
Sledila je izkušnja v New Yorku: v navezi s slovenskim pianistom Benjamin
Šaverjem je uveljavljal svoje ustvarjalne vizualne rešitve za velika
imena ameriške glasbene
scene in za World Piano
Pedagogy Conference,
ki jo je vodil Šaver.
Svoja ustvarjalna
prizadevanja je
okronal z oblikovanjem
inovativne podobe klavirja za priznanega izdelovalca Steinway and Sons.
Po umiku partnerja v Krei se je konec minulega tisočletja Maraž iz gneče
na Zahodu postopoma umaknil na Tajsko.
Dobra ideja odpre še tako
zaprta vrata
Gospodarski razcvet Azije je ob prelomu drugega tisočletja ponudil ugodno
klimo za oblikovalska raziskovanja. Tajska dizajnerska hiša Krea ni imela težav
pri doseganju umirjene rasti. Po štirih
letih delovanja je primorski podjetnik in
oblikovalec odprl še podružnico v Šanghaju s kronskimi oblikovalskimi projekti
za olimpijske igre na Kitajskem in celostno podobo kitajske vesoljske agencije.
»Moč prave ideje zmore odpirati še
tako na videz zaprta vrata,« pojasnjuje
Maraž svoje prve izkušnje v azijskem
prostoru. Priznanja, nagrade in vedno
nova naročila potrjujejo, da zna slovenski podjetnik tudi na tem koncu sveta
ustvariti ekipo, ki uspešno dela. Padci,
razočaranja in finančne stiske pa so seveda tudi tu del vsakodnevnega reperwww.podjetnik.si februar 2011
2/1/11 12:12:17 PM
toarja poslovnega življenja. »Bistvo ni v
tem, da ne storimo napake, temveč da
napak ne ponavljamo,« pravi Maraž.
Bojan Maraž: »Če je delo v zahodni
kulturi način kupovanja kakovostnega
preživljanja prostega časa, je v Aziji
način življenja. Tu se skriva ključ do
globalne konkurenčnosti in uveljavitve
njihovega gospodarstva.«
Tuji podjetniki kot žrtve
špekulacij
Podjetnik, ki želi vstopiti v azijsko
poslovno okolje, mora po izkušnjah
Maraža najprej sprejeti drugačen sistem vrednotenja. »Hitenje na način, ki
je blizu nam, ne obrodi rezultatov. Tajsko razumevanje življenja je vezano na
čustvovanje in iracionalno dojemanje
okolice,« pojasnjuje sogovornik.
Razlike so tudi v stroki. Ker je tam
kultura tiska na zelo nizki ravni, v grafičnem oblikovanju prevladujejo vizualne komunikacije, ki digitalne oblike
izrabljajo veliko bolj intenzivno kakor
tiskovine. Prevladujejo projekti, vezani
na notranjo opremo trgovin, lokalov in
promocije izdelkov ali storitev. »Prevladuje oblikovanje, ki temelji na barvi in
estetskem učinku, ne pa na konceptu
in zgodbi, kot je to značilno v zahodni
kulturi. Klasičnega industrijskega oblikovanja tu skoraj ni. To je prepuščeno
Zahodu, od katerega kupuje izdelke.«
Tajska je sicer do tujcev zelo prijazna. Smiling Thailand (smehljajoča Tajska) je prepričljiv marketinški nagovor
tujcu, ki zaide sem. Zakonodaja pa mu
postavlja vrsto ovir in pasti. »Tako recimo tujcem ne dovoljuje več kot 49-odstotne udeležbe v lastništvu podjetja.
To lahko ob neprimerni izbiri poslovnega partnerja pomeni veliko poslovno
tveganje. Tuji državljan je lahko lastnik
nepremičnine, ne more pa biti lastnik
zemljišča, na kateri ta stoji. Izigravanja
so pogosta in tujci so velikokrat žrtve
dobro načrtovanih špekulacij,« opozarja slovenski oblikovalec in poslovnež.
Nova doktrina oblikovanja
kot Kitajska odlagališče za na zahodu že
opuščene vrednostne sisteme. Povzpetništvo in izkoriščanje v duhu primarnega kapitalizma osemnajstega stoletja
v Angliji je v velikem razcvetu,« razkriva
svoje izkušnje poslovanja na azijskih trgih.
Poudari tudi, da tukajšnje poslovno
okolje pri sklepanju poslov terja veliko
obvezne ritualnosti, zlasti pri začetku
in zaključku poslovnega odnosa. Zahodnjaku se to praviloma zdi pretirano,
morebitno nespoštovanje uveljavljenih
ritualov pa je za Azijca odraz nespoštljivosti in vulgarnosti zahodnega sveta,
zaradi česar se nadaljnje sodelovanje
lahko kaj hitro zaključi.
»Velika razlika med zahodom in
vzhodom se kaže tudi v razumevanju
odnosa do dela. Če je delo v zahodni
kulturi način kupovanja kakovostnega preživljanja prostega časa, je v Aziji način življenja. Tu se skriva ključ do
globalne konkurenčnosti in uveljavitve
njihovega gospodarstva,« pravi Maraž o
odnosu Azijcev do dela.
Bojan Maraž pravi, da nič ne more
nadomestiti dragocenih izkušenj s potovanj po svetu, spoznavanja različnih
kultur in njihovih vplivov. Skozi tri desetletja oblikovalskega dela je vedno težil k iskanju smeri, ki so se oddaljevale
od tradicionalnega oblikovanja, uveljavljenega v zahodni kulturi zadnjega pol
stoletja. »Oblikovalec je v socialnem
razponu potrošniške družbe umeščen
v položaj strateškega partnerja za plemenitenje kapitala. Dobiček, ustvarjen
s prodajo njegovega izdelka, je edini
resnični kazalnik njegove uspešnosti.« Maraž te resnice nikdar ni mogel
popolnoma posvojiti. Zato se zdaj veseli nove ere oblikovanja. »Če je stari
vzorec oblikovanja trdil, da je oblika
posledica funkcije predmeta in materialov, iz katerih je narejena, je danes
taka definicija zgolj ena od lastnosti, ki
jim mora oblikovalec prisluhniti in jih
vključiti v končno rešitev. Nova doktrina oblikovanja nam dopoveduje, da je
oblikovalski proces vse bolj pogojen s
čustveno noto. Prav z njo mora oblikovalec najprej osvojiti srce uporabnika
oziroma potrošnika. Oblika naj torej
sledi čustvom,« pojasnjuje Bojan Maraž
svoje nenehno iskanje oblik globalnega
prostora. ■
Konkurenčnost je skrita
v odnosu do dela
Na Tajskem je delovna sila razmeroma poceni. Povprečna plača univerzitetno izobraženega Tajca se giblje med
400 in 500 evri mesečno, 7-odstotne
dajatve, ki jih podjetje odvaja za svoje
zaposlene, pa so za nas smešno nizke.
Fiksni stroški so sicer še obvladljivi, a
nacionalna valuta bath za Evropo že
postaja draga in manj konkurenčna.
Je pa Tajska za zahodnega poslovneža
kljub temu še vedno zanimiva kot odskočna deska za druge azijske poslovne
cilje.
Bojan Maraž dela tudi na Kitajskem,
ki je kot velikanski trg zelo mamljiva.
Pri poslovnih odnosih s tujci je vse bolj
liberalna. Zakonodaja je sicer še vedno
stroga, a se iz leta v leto opazno poenostavlja. »Žal pa postajata tako Tajska
2011 februar www.podjetnik.si
32-35 zgodbe.indd 33
Na slikah so risbe izdelkov,
ki jih je oblikoval Bojan Maraž.
33
2/1/11 12:12:20 PM
zgodbe
Vsak dan
nov izziv
Didac Lee je kot deček sanjal, da bo igral nogomet pri slovitem nogometnem klubu
Barcelona. Izkazalo se je, da za igranje ni dovolj nadarjen. Danes ima vrsto podjetij,
je pa tudi član upravnega odbora NK Barcelona. Vlado Kadunec
S
orry, oprostite za zamudo,« se je
opravičil, potem ko sem ga po
prvem stiku prek sodobnih sredstev internetnega komuniciranja nekaj
tednov zaman lovil po vsem svetu in ga
končno le ujel na drugi strani komunikacijskega medija. Človek z osmimi
podjetji v Španiji, Ameriki, Argentini,
Mehiki in na Kitajskem je pač težje izsledljiv in dosegljiv. Zlasti še, če vemo,
da morajo v njegovem vsakdanu najti
prostor tudi obveznosti gostujočega
profesorja na univerzah v Barceloni in
Gironi ter še kup drugih stvari, ki jih
počne z enako zavzetostjo. Poleg vsega
»
»Ne priznavam pojma
nemogoče. Morda pa je kaj težko
izvedljivo.«
je od lanskega junija tudi član upravnega odbora nogometnega kluba Barcelona. Skratka, kljub sodobni komunikacijski tehnologiji, ki je mimogrede tudi
osnovna dejavnost njegovih podjetij, se
je do predstavnika globalnega poslovneža nove generacije, kakršen je Didac
Lee, sila težko prebiti.
Delo je zabava na
trajnosten način
»Vsak dan se moram zbuditi v projekt, ki me vznemirja. Življenje je preprosto prekratko, da bi ga zapravil s posedanjem ob kavi oziroma s počasnim
tempom. Moja življenjska filozofija je
'vsesplošna zabava na trajnostni način',« pravi Didac Lee, Španec s kitajsko
tajvanskimi koreninami, ki se je pred 37
leti rodil v mestu Figueras, sto dvajset
kilometrov od Barcelone. Ne mara besede nemogoče. Ta je zanj samo izgovor, ker nečesa ne moremo doseči na
34
32-35 zgodbe.indd 34
hiter način. »Ne zamešajmo besede
nemogoče s težko. S strastjo, predanostjo, vztrajnostjo in primernim odnosom je možno doseči prav vse.«
Njegova starša, ekonomska priseljenca, sta se ubijala s trdim delom, da
so preživeli. Didac Lee pravi, da se je
skozi odraščanje v njem izoblikovala
misel, da življenje ne sme biti tako. Kot
vsi dečki je sanjal, da bo nekoč zaigral v
slovitem nogometnem klubu iz bližnje
Barcelone. Ko pa ga niso sprejeli niti v
rezervo šolske reprezentance, se je odločil, da bo uspel v nečem drugem, se
kako drugače približal svojemu oboževanemu klubu in naredil nekaj zanj.
»Nato sem odkril internet. Mi iz majhnega mesteca smo lahko prek njega
pogledali v veliki svet. Ni nam bilo več
treba za vsako malenkost skočiti v dve
uri vožnje oddaljeno Barcelono. Internet je omogočil, da smo videli in dobili
vse, kar smo želeli ali potrebovali, ne da
bi prestopili domači prag. Lahko sem
komuniciral s prijatelji in sorodniki na
drugi strani sveta. To se mi je zdelo zelo
kul,« se spominja svoje mladosti.
Težko, a zabavno
Med študijem informatike je med
raznimi honorarnimi deli, ki jih je
opravljal, dobil priložnost sodelovati kot franšizni ponudnik internetnih
storitev na območju svoje regije. Pri
enaindvajsetih je zgrabil priložnost,
pustil študij, pri banki najel posojilo
18.000 evrov in ustanovil svoje prvo
podjetje. »Začel sem brez denarja, brez
znanja in poznanstev. Družina me ni
podprla, saj so menili, da bi moral najprej končati študij. Prve tri leta delovanja svojega podjetja sem spal oziroma
živel kar v skladišču ob svoji pisarni.
Bilo je težko, a pravzaprav zabavno,«
razkriva Lee svoje racionalno razumevanje življenja, v katerem je vedno prisoten pozitiven naboj.
S strastjo do ustvarjanja nečesa novega in inovativnostjo si je hitro našel
mesto v poslovnem svetu. Širil je znanje in prostor delovanja ter ustanovil
Inspirit Group, podjetje za inovativne
tehnologije, in se zavihtel na cunami
svetovnega biznisa.
Skladno z razvojem svojega poslovanja in potrebami je v nekaj letih ustanovil še osem podjetij na različnih koncih sveta, ki se ukvarjajo predvsem z informacijsko tehnologijo ter skupaj zaposlujejo okrog 240 računalniških strokovnjakov. Če ste med brskanjem po
širokih morjih spleta morda že naleteli
na imena Spamina, Matrix, Zyncro, Hotelerum, Conzentra, The Etailers, boste
povsod v njih našli vgrajeno ime Didaca
Leeja. V njegovih podjetjih iščejo rešitve varne spletne pošte, pozicionirajo
naročnikove spletne strani, ustvarjajo
korporativna omrežja ali programe za
hotelsko poslovanje. Ukvarjajo se tudi
s spletno prodajo športne opreme, varnim shranjevanjem podatkov ali ponujajo internetne storitve.
»Res je, da sta pri globalnem poslovanju potrebna elastičnost in prilagajanje posebnostim posameznih trgov.
Vendar pa je najpomembnejša lastnost
podjetnika, da zna dobro skrbeti za svojo ekipo sodelavcev,« je prepričan Lee.
»To je tako, kot da bi vodil nogometno
ekipo. Usklajeni lahko skupaj dosežemo
zmage ne glede na to, kje igramo,« ostaja zvest svoji ljubezni do nogometa.
Inovacija, ne le
halucinacija
»Lahko podrobneje razložite svoje
razumevanje inovativnosti? Kaj je njewww.podjetnik.si februar 2011
2/1/11 12:12:21 PM
na gonilna sila?« »Vse inovacije prihajajo iz želje zadostiti našim potrebam,« se
zamisli. »Inovacija je stvaritev nekega
novega postopka, izdelka ali storitve, ki
trajnostno oskrbi naše raznovrstne potrebe. Gonilna sila inovativnosti pa so
nekonformistični posamezniki, vedno
zvedavega duha. Taki, ki jih delo veseli, ki jim ne zadošča, da redno prihajajo
v službo, taki so potencialni inovatorji.
Že kitajski filozof Konfucij je rekel: 'če ti
uspe najti delo, ki te veseli, ti nikoli več
ni treba iti v službo.' Inovativnih idej je
sicer ogromno, a so le seme. Zamisel
je treba materializirati v obliki izdelka,
storitve ali postopka in vse to za dolgoročno uporabo posredovati na trgu. Vizija brez izvedbe ni inovacija, je bolj halucinacija. Uspešno uveljavljena slaba
poslovna ideja je več vredna kot dobra
ideja, s katero ne vemo, kaj bi počeli,«
razmišlja Lee, ki je bil za svoje delo nagrajen že z več podjetniškimi priznanji.
Dodaja, da za uspeh ni predpisane neke
čarovniške formule. Uspeh temelji na
številnih urah trdega dela in predvsem
vztrajnosti, na krotenju svojega in ega
sodelavcev ter na pripravljenosti sprejemati napake in jih popravljati. »Podjetja so danes še lahko uspešna, čeprav
niso inovativna. Za zdaj morda razlike
med uspešnimi in neuspešnimi podjetji
še lahko temeljijo na nižji ceni njihovega izdelka ali storitve. V prihodnje ne bo
več tako. Kmalu bo ključnega pomena,
kaj novega lahko ponudiš vse zahtevnejšim potrošnikom.«
Ameriška receptura
Ameriška Silicijeva dolina, v kateri
je tudi eno od Leejevih podjetij, je postala blagovna znamka za informacijsko tehnologijo. Zakaj Evropa ne more
postati kot Silicijeva dolina? »Res je, da
imamo v tehnološkem smislu vse, kar
imajo Američani, vendar Evropejcem
primanjkuje podjetniške miselnosti,
kot jo dojemajo v ZDA,« je prepričan sogovornik. »Večja elastičnost pri ustanavljanju, ustvarjanju in umeščanju podjetij na borzo in njihova lažja prodaja
oziroma nakup, skratka elastičnost pri
življenju podjetja spodbuja investitorje,
da so bolj predani svojim idejam. Tako
ni nujno, da podjetnik vztraja v svojem
podjetju, če se njegovi podjetniški tokovi ne skladajo več z njim.«
O možnostih, ki jih ponuja svetovni splet, Didac Lee pove, da smo odkrili šele začetke njegovih potencialov.
»To, da si, denimo, zdaj lahko na spletu
ogledamo katerikoli program na TV, ni
neka velika prednost. Kmalu se bo dalo
izbirati natančno tisto oddajo, ki si jo
želimo ogledati. Splet je še na začetku
2011 februar www.podjetnik.si
32-35 zgodbe.indd 35
Didac Lee: »Vizija brez izvedbe ni inovacija, je bolj halucinacija. Uspešno uveljavljena
slaba poslovna ideja je več vredna kot dobra ideja, s katero ne vemo, kaj bi počeli.«
razvoja in skriva še ogromno možnosti
za podjetnike in uporabnike.«
Kako omrežiti planet
Didac Lee je lani postal član uprave
nogometnega kluba Barcelona, zadolžen za področje uvajanja novih tehnologij za nadaljnjo popularizacijo tega
španskega kluba. Popularna 'Barça'
ima samo na Facebooku že prek pet
milijonov oboževalcev po vsem svetu.
Lee pojasnjuje, da družbena omrežja
omogočajo različne vrste neposrednega dialoga oziroma komuniciranja med
klubom in navijači ter tako v klubu lahko tudi bolje spoznajo njihovo mnenje.
Klub lahko tako po svetu pridobi še več
oboževalcev in čeprav je sicer lokalen
klub, z navijači po vsem svetu postane
na neki način globalen. »Socialne medije je možno izkoristiti tudi kot prodajna orodja. Digitalna socialna skupnost
in pozitivno čustveno dojemanje, ki ga
ustvarja taka skupnost, lahko v marsičem pripomore h končni odločitvi o
nakupu izdelka podjetja, ki je s svojim
uspešnim socialnim mreženjem ustvarilo to skupnost,« za konec najinega
klepeta še pove prodoren in vsestranski
španski poslovnež.
In ko se pogovor izteče v nekoliko
bolj osebni noti, še izvem, da ima 'leteči globalni mož' vrsto zahtevnih konjičkov. Stalna potovanja mu ne delajo
težav, saj obožuje spoznavanje drugih
kultur. Stres hitrega življenja blaži z novimi dozami adrenalina, ko se potaplja
v morju in v podzemnih jamah, dirka
z gokarti ali deska na snegu. Obožuje
tudi namizni tenis, videoigrice, posebej
rad pa si vzame čas za nakupovanje. Da
mu v življenju slučajno ne bi postalo za
trenutek dolgčas, se je vrgel tudi v humanitarne aktivnosti v Afriki, pravkar
pa se pripravlja, da bo spisal knjigo o
podjetništvu. ■
35
2/1/11 12:12:25 PM