Vmesno poročilo DURS o ciljnem nadzoru poslovanja z davčno bolj

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Generalni davčni urad
Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana
T: 01 478 29 39
F: 01 478 29 47
E: gp.durs-gdu@gov.si
www.durs.gov.si
Vmesno poročilo Davčne uprave Republike Slovenije
o ciljnem nadzoru poslovanja z davčno bolj ugodnimi območji
Ljubljana, oktober 2012
1/12
1. Uvod
Davčna uprava Republike Slovenije objavlja vmesno poročilo projekta ciljnega nadzora
poslovanja z davčno bolj ugodnimi območji na podlagi velikega interesa javnosti. Poročilo je
pripravljeno na podlagi podrobnih analiz pridobljenih podatkov in usmeritev, ki si jih je vnaprej
zastavila za ta namen posebna projektna skupina znotraj davčne uprave.
Z vsemi aktivnostmi, ki smo jih vključili v projekt ciljnega nadzora tega področja, bo davčna
uprava nadaljevala. Davčna uprava bo v prihodnje nadaljevala tudi z obveščanjem javnosti v
zvezi z nadaljnjimi postopki nadzora, ugotovitvami in tudi učinki v smislu javno-finančnih
prihodkov, predvsem pa bo tudi razkrivala splošne ugotovitve glede nepravilnosti, ki smo jih oz.
ki jih bomo odkrili. Javno poročanje bo, upamo, privedlo tudi do povišanja samoprijav oz. do
zmanjšanja fiktivnega poslovanja z davčno bolj ugodnimi območji. Slednje pa je bil tudi eden od
razlogov, da javno objavimo poročilo, ki predstavlja aktivnosti davčne uprave, hkrati pa
omogoča tudi podlago za morebitne dodatne analize, ki bi bile v javnem interesu.
Poudarjamo, da je projekt zastavljen dolgoročno, rok za pripravo končnega poročila je
predviden za marec 2014.
Dodajamo še dejstvo, da poslovanje z davčno bolj ugodnimi področji ni prepovedano, je pa, tudi
na podlagi zbranih podatkov in analiz, mogoče trditi, da gre za tvegane transakcije, ki morajo
biti predmet posebnega, ciljno usmerjenega davčnega nadzora.
Podobne projekte vodijo tudi nekatere druge evropske davčne uprave (primer Švedska, Irska),
aktivnosti v njegovem okviru pa so skladne s prizadevanji celotne mednarodne skupnosti in
davčnih uprav združenih v OECD in IOTA.
2. Razlogi za uvedbo ciljnega nadzora
Davčna uprava Republike Slovenije tako kot druge davčne uprave želi doseči, da davčni
zavezanci od zakonsko predpisanih davčnih osnov obračunajo in plačajo ustrezne davčne
obveznosti v predpisanih rokih. Ključen cilj je spodbujanje prostovoljnega in pravočasnega
plačevanja obveznosti, pri čemer se je davčna uprava v poslovni strategiji zavezala, da bo za
zavezance, ki pravočasno in prostovoljno poravnavajo svoje obveznosti dober servis, za
preostale, ki svojih obveznosti ne poravnavajo prostovoljno in pravočasno ali se izogibajo
plačevanju le-teh, pa bo uporabila vse svoje znanje, izkušnje in pooblastila, da prepreči davčne
nepravilnosti.
Zavezanci za davek poskušajo optimizirati svoje poslovanje ter posebej še v času globalizacije
ter svetovne gospodarske krize razvijajo globalne strategije optimiziranja tudi za področja
plačevanja davkov. Eden izmed načinov je usmerjenost poslovanja na območja z davčno bolj
ugodnimi pogoji. Kot odgovor na trenutno finančno in gospodarsko krizo države sprejemajo vse
bolj trdne ukrepe za preprečevanje davčnih utaj na mednarodni ravni in spopad s tistimi
državami, ki take utaje omogočajo.
Davčna uprava se je zavezala, da bo tveganja za izogibanje izpolnjevanja davčnih obveznosti v
tovrstnih poslih pravočasno zaznala, jih ovrednotila in ustrezno ukrepala.
2/12
Za obdobje od leta 2009 in 2010 so bili pridobljeni podatki s strani bank v Sloveniji o
transakcijah, ki so jih pravne in fizične osebe opravili z družbami, ki imajo sedež v davčno bolj
ugodnih območjih. Iz tako pridobljenih podatkov je razvidno, da je bilo v letu 2009 opravljenih
50.508 transakcij in v letu 2010 pa že 72.766 transakcij z davčno ugodnejšimi območji. Pri tem
je potrebno tako pridobljene podatke analizirati in ugotoviti, koliko od teh transakcij predstavlja
dejanski promet blaga oz. storitev in koliko od teh transakcij lahko predstavlja fiktivne posle
oziroma bi jih bilo mogoče opredeliti kot transakcije, ki so namenjene zgolj davčnemu izogibanju
ali davčnim utajam.
Na podlagi opravljenih davčnih inšpekcijskih nadzorov v obdobju od 01.01.2003 do 30.06.2010,
v katerih je bilo ugotovljeno, da zavezanci za davek poslujejo z davčno ugodnejšimi območji,
lahko ugotovimo nepravilnosti predvsem pri izkazovanju odhodkov iz navidezno opravljenih
storitev s strani družb v davčno ugodnejših območjih, v zvezi s plačevanjem licenčnin družbam
s sedežem na davčno ugodnejših območjih, na splošno pa je zaznati transakcije, katerih cilj je
prenos dobička na območja z davčno ugodnejšim režimom.
Na podlagi ciljno usmerjenih nadzorov plačevanja v davčne oaze, ki so se izvajali do konca
junija 2011, na podlagi seznamov transakcij, ki so bile pridobljene s strani bank, je bilo
ugotovljeno, da je potrebno izbor zavezancev za davčne inšpekcijske nadzore centralno določiti
na podlagi celovite analize zbranih podatkov in dopolnitvijo teh podatkov z drugimi podatki, ki
izhajajo iz baz, s katerimi davčna uprava že razpolaga. Enako potrjujejo tudi izkušnje davčnih
uprav, ki se s projektnim delovanjem nadzorovanja transakcij za davčnimi oazami ukvarjajo
vrsto let, kot so npr. Irska, Švedska itd. Pri tem je pomembna izmenjava informacij na
mednarodni ravni, sodelovanje z drugimi državnimi organi in javnimi institucijami, bankami in
drugimi finančnimi institucijami z namenom povečati sledenje odtoka sredstev v davčno
ugodnejša območja in z namenom identificiranja lastnikov teh sredstev, ki se nahaja na
območjih z davčno ugodnejšim režimom. Zato je potrebno krepiti vzajemno pomoč med
državami članicami in državami pogodbenicami. Kvalitetne in pravočasne informacije so
bistvenega pomena za pravilno odmero davkov.
Učinkovite ukrepe lahko izvaja le v tesni povezavi s spodbujanjem zavezancev k
prostovoljnemu plačevanju davčnih obveznosti, s krepitvijo davčne kulture v javnosti in z
učinkovitim nadzorom ter s sankcioniranjem.
Ugotavljanje stopnje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti je najboljši pokazatelj
kvalitete davčnega nadzora in na splošno delovanja davčne uprave. Zato želimo doseči višjo
stopnjo davčne kulture, ko je prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti splošno sprejeta
vrednota. Z dvigovanjem ravni prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti bomo povečali
pošteno konkurenco in zagotovili enakopravnost zavezancev na trgu z vidika plačevanja
davkov.
Poudarjamo, da se je davčna uprava odločila, da se v projektu osredotoča predvsem na
zavezance, za katere je mogoče vnaprej ugotoviti visoko stopnjo tveganosti.
3/12
3. Cilji projekta
Projektna skupina za ciljni nadzor nad poslovanjem zavezancev z davčno bolj ugodnimi področji
so bili določeni pred samim začetkom aktivnosti. Projekta skupina je določila naslednje cilje
projekta:
1. zaznavanje tveganj, zbiranje in analiziranje podatkov v zvezi s poslovanjem z davčno
ugodnejšimi območji,
2. identificiranje davčnih zavezancev, katerih cilj je iskanje poti za utajevanje in izogibanje
davčnim obveznostim z uporabo davčno ugodnejših območjih,
3. ovrednotenje tveganj in razvoj sistema za identificiranje oseb, ki uporabljajo ali so
uporabljale sredstva za utajevanja ali izogibanje davčnim obveznostim z uporabo
davčno ugodnejših območjih,
4. spodbujanje zavezancev k prostovoljnemu plačevanju davčnih obveznosti,
5. učinkovit nadzor ter ustrezno sankcioniranje,
6. priprava predlogov za spremembo zakonodaje, ki bi s sistemskega vidika preprečevale
utajevanja ali izogibanje davčnim obveznostim z uporabo davčno ugodnejših območjih.
4. Poslovna upravičenost projekta
Vzpostavitev ustreznega in učinkovitega nadzora, z večjim poudarkom na mednarodnemu
sodelovanju z drugimi davčnimi upravami in izmenjavi informacij, okrepitev sodelovanja in
izmenjave podatkov z drugimi državnimi institucijami ter povečanje prostovoljnega plačevanja
davčnih obveznosti je strateški cilj davčne uprave.
Prednost, ki jo prinaša učinkovitejši davčni nadzor, je predvsem hitrejše in učinkovitejše
sankcioniranje zavezancev, ki ne izpolnjujejo svojih davčnih obveznosti oziroma sodelujejo v
tovrstnih utajah. V končni fazi pomeni to povečanje prostovoljnega plačevanja davkov, kar na
daljši rok pomeni pobiranje večjih zneskov dajatev s pravičnejšo porazdelitvijo davčnih bremen.
S projektom se spodbuja izpolnjevanj davčnih obveznosti, izoblikuje stališče do davčnih utaj in
izogibanja davkom ter do vseh mehanizmov, ki omogočajo lastnikom in upravljavcem premoženja
pobeg od svojih odgovornosti do družbe, od katere so ti lastniki in njihovo premoženje odvisni.
5. Postopki oz. aktivnosti, ki jih je do sedaj davčna uprava že izvedla
Davčna uprava RS je že v letu 2010 namenila posebno pozornost izvajanju davčnega nadzora
nad poslovanjem davčnih zavezancev, ki opravljajo različne transakcije z družbami s sedežem
na davčno ugodnejših področjih ali uporabljajo druge oblike delovanja z območji z davčno
ugodnejšo obravnavo zgolj in samo z namenom zmanjšanja davčnega bremena in posledično
izogibanja in utajevanja davčnih obveznostim. Usmerjeni nadzori transakcij z davčnimi oazami
so v letu 2010 potekali na podlagi podatkov bank o odlivih, ki so jih v letu 2009 pravne osebe in
samostojni podjetniki posamezniki nakazali v območja z davčno bolj ugodnim okoljem.
Ker so bili pri tem doseženi dobri rezultati, kar potrjuje visoko davčno tveganje transakcij s
takšnimi območji, je bil tudi v letu 2011 na banke naslovljen podoben zahtevek za podatke.
Zahteve davčne uprave so bile tokrat širše – razširjen je bil nabor držav z davčno bolj ugodnim
okoljem, zahtevali smo tudi podatke za fizične osebe (torej tudi za fizične osebe, ki ne opravljajo
4/12
dejavnosti). Na podlagi pridobljenih podatkov o odlivih oz. transakcijah iz Republike Slovenije v
davčno bolj ugodna območja smo konec leta 2011 od bank zahtevali tudi podatke o prilivih v
Republiko Slovenijo na transakcijske račune iz davčno bolj ugodnih območij.
Banke so bile podatke dolžne zagotoviti na podlagi določb 39. člena Zakona o davčnem
postopku. Pri tem so se vse banke odzvale in ravnale skladno z zakonskimi obveznostmi in
podanim zahtevkom davčne uprave.
6. Katera so davčno bolj ugodna območja?
Davčna uprava je pred podajo zahtevka slovenskim bankam pripravila seznam področij, ki smo
jih opredelili kot tvegana. Od bank smo zahtevali pridobitev podatkov o transakcijah z 42
območji. Med temi so države na seznamu Ministrstva za finance oziroma davčne uprave, v
katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5
% (pri tem pa to niso države članice EU). Te države oz. območja so:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
Bahami,
Barbados,
Belize,
Brunej,
Dominikanska Republika,
Kostarika,
Liberija,
Lihtenštajn,
Maldivi,
Maršalovi otoki,
Mauritius,
Oman,
Panama,
Saint Kitts in Nevis,
Saint Vincent in Grenadines,
Samoa,
Sejšeli ,
Urugvaj in
Vanuatu.
Na seznam je davčna uprava dodala še države oziroma območja, s katerimi ni vzpostavljenega
primernega sistema izmenjave podatkov, in območja za katera je davčna uprava glede na
pretekle izkušnje iz davčnih inšpekcijskih nadzorov ugotovila, da gre za tvegana območja in se
pogosteje uporabljajo za izvedbo različnih transakcij z namenom izogibanja davčnim
obveznostim.
Transakcija z »off–shore« območjem zajema odlive iz transakcijskih računov ter prilive na
transakcijske račune, ki so odprti pri bankah v Slovenji, in sicer iz oziroma na račune, odprte
v katerikoli drugi državi, če ima imetnik tega računa sedež v državi z davčno bolj
ugodnim okoljem. To na primer pomeni, da davčna uprava razpolaga tudi s podatki o nakazilu,
ki ga neka slovenska pravna oseba izvede na račun avstrijske banke v Avstrijo, pri čemer je
imetnik računa pravna oseba s sedežem v Lihtenštajnu, ali pa recimo na Bahamih.
5/12
Poudarjamo, da davčna uprava ne bo razkrivala celotnega seznama držav oz. območij, ki so
vključene v nadzor, saj bi to omejilo cilje projekta oziroma dalo »navodila« davčnim
zavezancem, ki se izogibajo plačilu dajatev.
7. Ključne ugotovitve v zvezi z odlivi in prilivi sredstev iz Republike
Slovenije v oz. iz davčno bolj ugodnih področij
Osnovne podatke predstavljamo v naslednji tabeli:
Odlivi 2010
Skupna vrednost transakcij
od tega pravne osebe
od tega fizične osebe
Število zavezancev
od tega pravne osebe
od tega fizične osebe
1.636.639.440
1.601.626.990
35.012.450
9.496
5.003
4.493
Prilivi 2010
902.205.262
848.834.188
53.371.074
6.864
3.236
3.627
V letu 2010 so torej slovenski rezidenti (fizične in pravne osebe) v 42 davčno bolj ugodna
območja nakazala za 1,636 milijarde evrov sredstev, iz teh območij pa je na račune pri bankah
v Republiki Sloveniji v istem letu bilo opravljenih transakcij v višini 902 milijone evrov.
Pri odlivih lahko določimo, da so kar 97,86 % celotne vrednosti transakcij izvršile pravne osebe.
Povprečna vrednost odliva, ki ga je izvedla posamezna pravna oseba, znaša 320.133,31 evra,
fizična oseba pa 7.792,60 evra. To pomeni, da je v povprečju skupen znesek vseh opravljenih
odlivov na delovni dan znašal okoli 6.300.000 evrov.
Pri prilivih lahko določimo, da delež prilivov na račune pravnih oseb znaša 94,08 % celotne
vrednosti prilivov. Povprečna vrednost priliva pri pravni osebi znaša 262.309,69 evrov, pri fizični
osebi pa 14.714,93 evrov. V povprečju je tako skupen znesek vseh opravljenih prilivov na
delovni dan znašal okoli 3.470.000,00 evrov.
Podatke o transakcijah (prilivi in odlivi) smo analizirali s stališča podatkov, ki jih davčna uprava
o zavezancih že ima. Na ta način so bile opravljene tudi analize tveganj. Slednje analize so bile
tudi podlaga za takojšnje sprožanje davčnih nadzorov pri najbolj tveganih davčnih zavezancih.
V mesecu septembru 2012 je Davčna uprava RS 1.510 zavezancem, rezidentom RS, poslala
poziv, s katerim jih je pozvala, naj davčnemu organu v 15 dneh od prejema poziva posredujejo
podatke o računih odprtih v tujini (številko računa (v strukturi IBAN, če banka uporablja IBAN),
naziv banke ali hranilnice (s SWIFT oz. BIC kodo banke), ime države, datum odprtja računa/ov,
datum zaprtja računa/ov (če je bil račun že zaprt)). Pravna podlaga za posredovanje podatkov
je 41. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12), ki določa, da
morajo fizične osebe na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi
razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno
izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo
obveznosti pri teh zavezancih za davek. Nepredložitev podatkov pomeni prekršek po 3. točki
395. člena ZDavP-2 in se kaznuje z globo od 400 do 1.200 evrov.
Rok za preložitev podatkov se je iztekel 15. oktobra 2012. Do 30. septembra 2012 se je na
poziv odzvalo 525 zavezancev, pri tem je v 267 primerih prišlo do vpisa računa v davčni
6/12
register, 258 zavezancev pa je predložilo druge dokaze, zaradi katerih ni prišlo do vpisa računa
v davčni register (ker je šlo za odplačilo kredita, pridobivanje pokojnine iz tujine, poslovanje
preko trgovalnih računov, v posameznih primerih pa so zavezanci račun že zaprli). V nekaterih
primerih so bili začeti tudi postopki ugotavljanja rezidentskega statusa, saj se je na podlagi
dokazil, ki so jih predložili zavezanci ugotovilo, da fizične osebe sploh niso rezidenti RS, saj
dejansko bivajo v tujini oziroma imajo središče osebnih in ekonomskih interesov v tujini.
8. Prvi rezultati davčnega nadzora
Postopki davčnega nadzora so potekali že v letih 2010, 2011 in tudi v obdobju januar
september letošnjega leta, seveda pri zavezancih z najvišjo stopnjo tveganosti. Vsi začeti
postopki davčnega nadzora še niso končani.
Doslej je bilo opravljenih 461 davčnih nadzorov, v katerih je bilo ugotovljenih skupno za 12,5
milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti. V primerih z ugotovljenimi nepravilnostmi je bila v
povprečju ugotovljena dodatna davčna obveznost v znesku okoli 100.000 evrov.
Na splošno je zaznati transakcije, katerih cilj je prenos dobička na območja z davčno
ugodnejšim režimom. Nepravilnosti so se tako nanašale predvsem na:
-
-
-
neplačila davčnih odtegljajev iz naslova licenčnin, obresti, storitev športnikov, storitev
po 6. točki prvega odstavka 70. člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb
DDPO-2;
nepriznavanje odhodkov na podlagi neverodostojnih listin;
nepravilnosti pri odhodkih med povezanimi osebami;
nepravilnosti v zvezi s priznavanjem odhodkov na podlagi 12. in 29. člena ZDDPO-2
(tudi za odhodke izkazane na podlagi listin, ki so jih izdale družbe s sedežem v davčni
oazi);
navidezne transakcije v smislu 74. člena Zakona o davčnem postopku.
V nadaljevanju navajamo nekaj konkretnih ugotovitev v opravljenih nadzorih, kjer gre za
navidezne transakcije:
-
-
-
zavezanci za davek preko območij z ugodnejšim davčnim režimom prodajajo deleže
družb, katerih vrednost je ob prodaji na to območje zelo nizka, potem pa se v kratkem
času brez spremembe vrednosti te družbe delež proda nazaj zavezancu za davek v
SLO po vrednosti, ki je večkratnik vrednosti deleža, ki je bil predhodno prodan na to
območje;
zavezanec za davek nabavlja blago, ki izvira iz ene države, iz katere je blago tudi
uvoženo v Slovenijo, račun pa dobi od dobavitelja, družbe s sedežem na davčno
ugodnejšem območju, ki nima zaposlenih, niti ni mogoče ugotoviti, kdo posreduje s
strani tega zavezanca za davek, pri čemer je nabavna vrednost tega blaga bistveno
višja, kot bi bila nabavna vrednost blaga od izvornega dobavitelja - razlika v ceni tako
ostaja pri družbi na davčno ugodnejšem območju;
storitve, ki jih sicer zavezanec za davek opravi v lastni režiji ali pa sploh niso bile
opravljene, so zaračunane s strani družb z davčno ugodnejšega območja;
zavezanec za davek z listinami dokazuje, da so bile storitve ali pa nekatere dejavnosti
opravljene na davčno ugodnejših območjih glede na zbrane dokaze v postopku pa je
ugotovljeno, da se je celotna dejavnost vršila na območju SLO (primer kreditodajalci
družbe iz davčno ugodnejših območij, ki so ves kapital predhodno pridobile iz SLO,
7/12
oziroma izvira iz SLO, pa se navidezno prikazuje, da izhaja iz teh območij in prihodki iz
naslova obresti niso izkazani pri zavezancih za davek v SLO).
Ugotovljene nepravilnosti v postopkih pri zavezancih za davek, ki poslujejo z davčno
ugodnejšimi območjih, kažejo na dejstvo, da gre za rizične zavezance tudi z vidika drugega
poslovanja. Tako so bile ugotovljene tudi nepravilnosti, ki so zgolj posredno povezane s
transakcijami z družbami s sedežem v davčno ugodnejših območjih:
- nepravilnosti v zvezi z nepriznavanjem odbitka do vstopnega DDV;
- prenizko izkazani davčno neupravičeni odhodki iz naslova stroškov reprezentance in
plačila privatnih obveznosti fizičnih oseb;
- zavezanci niso spoštovali obveznosti prijave računov v tujini, kot to zahteva Zakon o
davčni službi – davčna uprava je kot prekrškovni organ v letu 2011 zaradi kršitve
dolžnosti fizičnih oseb, da davčnemu uradu posredujejo podatke o računih, odprtih pri
bankah ali hranilnicah zunaj Republike Slovenije, sankcioniral tako, da je izdal 659
plačilnih nalogov (globa 210 EUR), s katerimi je skupaj izrekel za 138.390 EUR glob ter
305 odločb o prekršku, s katerimi je bila izrečena bodisi globa ali pa opomin.
Na podlagi navedenih rezultatov in ugotovitev smo se v sredini lanskega leta odločili za
projektno vodenje tovrstnih nadzorov, saj menimo, da je tako mogoče še izboljšati učinkovitost
nadzora. Projekt je vzpostavljen tudi z namenom vzpodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja
davčnih obveznosti v segmentu poslovanja z davčnimi oazami in preprečevanja davčnega
izogibanja.
Temeljna naloga projekta je, da se v njegovem okviru, na podlagi analize podatkov, centralno
določijo izbori zavezancev za davčni nadzor, ter pripravi metodologijo za enotno izvajanje
postopkov nadzora transakcij z davčnimi oazami.
Izvedba analize podatkov, ki smo jih za leto 2010 prejeli s strani bank, je bila zahtevna
predvsem zaradi velike količine informacij. Prejeli smo namreč podatke o 53.286 transakcijah
(nakazil), ki so se nanašale na prilive iz tujine in 72.767 transakcijah, ki so se nanašale na
odlive v tujino. Vsaka izmed navedenih transakcij je bila opremljena s preko 20 podatki, ki se
nanašajo tako na identifikacijo zavezancev, ki nastopajo v vlogi nalogodajalcev oziroma
prejemnikov nakazil, kot tudi na identifikacijo samega nakazila.
Te podatke je bilo potrebno urediti ter ustrezno poenotiti posamezne vrednosti (npr. preračunati
valute, enako poimenovati države itd). Ko so bile te transakcije zbrane po davčnih številkah
nakazovalcev oziroma prejemnikov, so bili dodani še podatki iz uradnih evidenc davčne uprave
– na primer: za fizične osebe so bili dodani podatki o statusu rezidentstva, o zavarovalni
podlagi, o udeležbi v gospodarskih družbah, o tem, ali zavezanec opravlja dejavnost ali ne,
podatki iz odločbe o odmeri dohodnine, itd. Pri pravnih osebah so bili dodani podatki iz izkaza
poslovnega izida, davčnih obračunov, prijav, itd.
Na podlagi tako pripravljenih podatkov je bila sprejeta odločitev, da se bodo aktivnosti v okviru
projekta najprej osredotočile na fizične osebe, saj se tovrstni nadzor pri fizičnih osebah
doslej še ni opravljal. V letu 2010 so fizične osebe opravile za 35 milijonov EUR nakazil v
davčne oaze. Med temi nakazili je bilo izvedenih za 21 milijonov EUR nakazil s strani fizičnih
oseb, ki opravljajo dejavnost, 14 milijonov EUR nakazil pa so izvedle fizične osebe, ki dejavnosti
ne opravljajo.
Nadalje so bili določeni tvegani segmenti fizičnih oseb ter opravljeni konkretni izbori zavezancev
za izvedbo nadzora.
8/12
Prvi segment izbora predstavljajo rezidenti RS, ki ne opravljajo dejavnosti, v kombinaciji z
višino prilivov in odlivov ter uvrstitve v dohodninski razred. V tem okviru je bilo tudi ugotovljeno,
da so osebe, za katere zaradi prenizkih dohodkov ni bil sestavljen informativni izračun
dohodnine, v letu 2010 iz davčnih oaz prejele skupno preko 20 mio EUR (1.375 zavezancev),
nakazale pa preko 8 mio EUR sredstev (1.185 zavezancev). V nadaljnjih postopkih bodo
preverjeni tudi podatki o ostalih dohodkih, predvsem o dohodkih iz kapitala, ki se ne vštevajo v
letno osnovo za odmero dohodnine. Obravnavane transakcije bi sicer lahko izvirale iz tovrstnih
dohodkov, postavlja pa se vprašanje, kako bi lahko oseba, ki sicer dosega nizke dohodke,
ustvarila kapital iz katerega izhajajo tako visoki dohodki. Ta vprašanja bo potrebno razčistiti v
nadaljnjih postopkih.
Podrobnejša analiza podatkov fizičnih oseb je predstavljena v naslednji tabeli:
LETO 2010
DOHODNINSKI VREDNOST
RAZRED 2010 PRILIVOV
BREZ
ŠTEVILO
DZ S
PRILIVI
VREDNOST
ODLIVOV
ŠTEVILO
DZ Z
ODLIVI
JE
JE
ZASTOPNIK USTANOVI
V PO
TELJ PO
10.574.612
656
2.598.864
497
50
39
9.755.088
719
5.724.542
688
184
191
Vsota
20.329.700
1.375
8.323.406
1.185
234
230
DOH 1
692.945
95
206.515
135
11
15
7.976.369
919
5.094.630
1.126
397
403
Vsota 1
8.669.314
1.014
5.301.144
1.261
408
418
DOH 2
29.515
14
35.386
17
6
4
4.017.040
478
3.386.468
834
257
259
Vsota 2
4.046.555
492
3.421.854
851
263
263
DOH 3
720.860
34
534.461
35
12
7
19.604.645
712
17.431.584
1.160
529
502
20.325.505
746
17.966.045
1.195
541
509
Vsota 3
Skupna
vsota
53.371.074
3.627
35.012.450
4.492
1.446
1.420
Drugi segment izbora predstavljajo rezidenti RS, ki opravljajo dejavnost, v kombinaciji z višino
prilivov in odlivov in podatki o prihodkih in odhodkih. Med dejavnostmi, ki jih opravljajo fizične
osebe je glede na vsoto nakazil vodilna dejavnost drugo podjetniško in poslovno svetovanje,
sledi notariat in proizvodnja plošč, folij, cevi in profilov iz plastičnih mas. Sledijo dejavnosti
povezane z motornimi vozili in transportom ter trgovina s cvetjem in rastlinami. Nadaljnji
postopki bodo usmerjeni predvsem v tiste zavezance, ki so v davčne oaze nakazali visoke
zneske, hkrati pa izkazujejo nizek dobiček oziroma izgubo iz naslova opravljanja dejavnosti.
9/12
Vsekakor so pri izboru zavezancev za nadzor upoštevani tudi drugi kriteriji, npr. prejete prijave,
udeležba v gospodarskih družbah, ugotovitve v že opravljenih postopkih davčnega nadzora, itd.
Tretji segment izbora predstavljajo nerezidenti RS v kombinaciji z višino prilivov in odlivov. Pri
teh zavezancih bo poudarek na ugotavljanju njihovega rezidentskega statusa.
Izbrani zavezanci so že bili dodeljeni posameznim davčnim uradom, ki so že začeli z nadaljnjimi
pridobivanji podatkov in pa tudi z vodenjem postopkov. Skupno je v opravljanje davčnega
nadzora v okviru projekta vključenih 40 uslužbencev davčne uprave, kar je glede na
razpoložljivo število zaposlenih v nadzoru relativno zelo velik delež. Tudi na podlagi tega
podatka je jasno, da je projekt poslovanja z davčno bolj ugodnimi področji eden od prioritet
davčnega nadzora oz. davčne uprave.
V teh postopkih se ne preverja le prilivov iz teh območij, temveč se upošteva tudi premoženjsko
stanje teh oseb (nepremičnine, vozila in plovila) ter drugi prilivi, ki jih imajo te osebe na
transakcijskih računih in niso skladni s prijavljenimi dohodki.
V novembru lanskega leta so bili tako začeti nadzori nad tistimi zavezanci za davek - fizičnimi
osebami, ki so izkazovali velike odlive na davčno ugodnejša območja. V začetku leta 2012 so
bile podane usmeritve za nadzor poslovanja fizičnih oseb z davčno bolj ugodnimi področji
oazami in izvedeno posebno usposabljanje zaposlenih za enotno obravnavanje zavezancev za
davek v nadzorih. Na podlagi tega je bilo začetih 188 nadzorov pri fizičnih osebah. Do
30.9.2012 je bilo zaključenih 111 postopkov pridobivanja podatkov.
V zvezi s prilivi iz davčno ugodnejših območij je ugotovljeno, da gre za izkazovanje sicer
neobdavčljivih virov (kot izhaja iz opisa namena transakcije) po ZDoh-2 kot so preživnine,
štipendije, šolnine, vendar pa je potrebno preveriti naravo in pogoje za tovrstno izplačilo. V
zvezi z prilivi in odlivi v davčno ugodnejša območja je tudi ugotovljeno, da gre za prilive in odlive
med več računi fizične osebe, ki jih ima odprte v tujini, vendar pa iz uradnih evidenc davčnega
organa ne izhaja, da bi zavezanec za davek te račune oprte v tujini tudi prijavil, kot to zahteva
ZDS-1. Kot je že navedeno je nespoštovanje obveznosti prijave računa po Zakonu o davčni
službi prekršek, za katerega je predpisana globa v višini od 210 EUR do 1200 EUR.
V postopkih pridobivanja podatkov pri fizičnih osebah so ugotovljena neskladja med prijavljenimi
dohodki in prilivi na TRR, ki sicer niso neposredno povezana s poslovanjem z davčno bolj
ugodnimi področji, in sicer:
-
-
prilivi in pologi na TRR presegajo prijavljene dohodke, iz namena opisa transakcij pa ni
razvidna narava dohodka (navedba le kot priliv ali polog), zaradi česar bo potrebno
ugotavljanje dejanskega stanja s sodelovanjem davčnega zavezanca,
večkratni zneski neobdavčenih izplačil (z navedbo vračila posojil, povračila materialnih
stroškov in potnih stroškov) na račun fizičnih oseb s strani družb, katerih družbeniki so,
izplačila pa presegajo zneske prijavljenih obdavčljivih dohodkov.
9. Postopki ugotavljanja razkoraka med vrednostjo premoženja in
prijavljenimi dohodki
Ne glede na dejstvo, da je poslovanje z davčnimi oazami lahko povsem legalno in samo po sebi
ni prepovedano, pa glede na zbrane podatke že opravljenih nadzorov pomeni enega od
indikatorjev rizičnosti zavezanca za davek, saj nakazuje na dejstvo, da zavezanci za davek, ki
sicer poslujejo z obravnavanimi območji razpolagajo s sredstvi, ki velikokrat presegajo dohodke,
10/12
ki jih imajo prijavljene pri davčnemu organu, in lahko pomenijo tudi neskladja med
premoženjem, s katerim zavezanec za davek razpolaga in prijavljenimi dohodki.
Zato pričakujemo, da bo v takih primerih treba postopati po določbah petega odstavka 68. člena
ZDavP-2, po katerem se davek (dohodnina v primeru fizičnih oseb) odmeri od ugotovljene
razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja
premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in odhodki, ki so bili obdavčeni, oziroma
dohodki, od katerih se davki ne plačujejo. Postopek za odmero davka se v takih primerih lahko
uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta
postopek uveden.
V primeru odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za ugotovitveni (cenitveni)
postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti le verjetno
davčno osnovo, ki se lahko zniža, vendar le če davčni zavezanec dokaže, da je ta nižja
(obrnjeno dokazno breme). To pomeni, da je na davčnemu zavezancu, da dokaže, da v
postopku ugotovljena razlika, izhaja iz dohodkov, od katerih so že bile plačane davčne
obveznosti, oziroma iz dohodkov, od katerih se davki ne plačujejo, saj se v nasprotnem primeru
domneva, da ta izhaja iz dohodkov, ki so bili davčnemu organu v preteklosti zatajeni.
Dokaznega bremena, da ugotavlja in dokazuje od kod izhaja ugotovljena razlika, torej ne nosi
davčni organ.
Tudi tovrstne postopke davčna uprava vodi kot ciljno usmerjene davčno inšpekcijske nadzore,
kot enoten in usklajen odziv na vse večji pojav primerov nesorazmernega razpolaganja s
premoženjem s strani davčnih zavezancev – fizičnih oseb, ki kot taki pričajo o davčnih utajah na
področju plačeanja dohodnine. Pri že izvedenih davčnih inšpekcijskih nadzorih se ugotavlja, da
znaten del sredstev izhaja iz tujine, katerih vir davčni zavezanci v postopkih ne uspejo jasno in
nedvoumno pojasniti, je pa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin moč verjetno zaključiti,
da gre za sredstva na račun izčrpavanja družb v Republiki Sloveniji ali prikritih izplačil dobička,
ki se po raznih kanalih vračajo nazaj v Slovenijo.
Rezultati dosedanjih nadzorov na področju ugotavljanja razlik v premoženju in prihodkih
Obravnavani postopki davčnega nadzora uspešno potekajo že od leta 2009 dalje. Doslej je bilo
skupno opravljenih 481 pridobivanj podatkov in davčnih preiskav, na podlagi katerih je bilo že
zaključenih 165 postopkov davčnega inšpekcijskega nadzora. V teh postopkih so bile
odmerjene dodatne davčne obveznosti v skupnem znesku, ki presega 23,8 milijonov evrov.
zaključene davčne preiskave
(pridobivanja podatkov in preiskave)
zaključeni davčni inšpekcijski nadzori
ugotovljene davčne obveznosti
2009
2010
2011
2012/9
141
23
2,7 mio €
125
41
3,5 mio €
128
64
10,1 mio €
87
37
7,5 mio €
Ocenjujemo, da so rezultati projekta izjemno uspešni, saj so kljub številnim pritožbam
zavezancev za davek, odločitve davčnega organa v vseh doslej obravnavanih zadevah že
1
potrjene s strani Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS.
1
Glej sodbe Vrhovnega sodišča, št. X Ips 367/2011 in št. X Ips 320/2011, obe z dne 29.3.2012
11/12
Izkušnje davčnega organa v teh postopkih bodo po našem mnenju izrednega pomena tudi v
postopkih odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki jih bo pravdno sodišče vodilo na
podlagi novega Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št.
91/2011, z dne 14.11.2011). Navedeni zakon se je namreč začel uporabljati 29. 5. 2012, na
njegovi podlagi pa bo Specializirano državno tožilstvo vlagalo in zastopalo tožbe zoper lastnike
nezakonito pridobljenega premoženja, ki jih bo obravnavalo okrožno pravdno sodišče.
10. Kaj lahko storijo davčni zavezanci (fizične in pravne osebe)
Davčna uprava RS izhaja iz predpostavke, da samo nakazilo oziroma priliv iz davčno
ugodnejšega območja še ne predstavlja kršitve davčne zakonodaje. V kolikor davčni organ iz
vseh zbranih podatkov ne bo mogel ugotoviti narave transakcije, bo pozval zavezanca za davek
za pojasnila. Zato predlagamo zavezancem, da se na te pozive odzovejo in sodelujejo z
davčnim organom.
Zavezanci lahko izkoristijo tudi institut samoprijave, tako da predložijo davčne obračune ali
popravljene davčne obračune na podlagi samoprijave v skladu z določbami 55. člena Zakona o
davčnem postopku ali pa predložijo davčno napoved na podlagi samoprijave po določbi 63.
člena istega zakona. Zavezanca za davek, ki je plačal davek na podlagi samoprijave, se ne
kaznuje za prekršek. Samoprijava je možna do vročitve sklepa o začetku davčnega
inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega
postopka.
12/12