KAKO NAPREJ - Asociacija

KAKO NAPREJ
LETO 2013
NORMIRANCI
•
•
•
•
•
EDINI POGOJ JE VIŠINA PRIHODKOV
DO 50.000 EUR
IZRAČUN AKONTACIJE
davčna osnova = prihodki - odhodki =
=prihodki - 70 % prihodkov
Priglasitev do 2. aprila 2013 pri davčnem uradu.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku
opravljanja dejavnosti - obrazec 1
Tisti, ki že opravljajo dejavnost
Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2013 obrazec 3.
Zavezanci, ki so v letu 2012 ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov
morajo do 2. aprila 2013 predložiti Izračun višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od
dohodka iz dejavnosti za davčno leto 2013.
To storijo na obrazcu 4 - Izračun višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti za davčno leto 2013 - obrazec 4
Za novo opravljanje dejavnosti zavezanca se ne bo štelo, če bo zavezanec v zadnjih 18. mesecih
pred priglasitvijo:
ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred
ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti; upoštevali se bodo prihodki, doseženi pred
prenehanjem opravljanja dejavnosti,
Novost bo tudi samodejno podaljšanje izbranega ugotavljanja davčne osnove. Priglasitve ne bo
več potrebno predlagati vsako leto znova in velja dokler davčnega organa ne obvesti o
prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
www.durs.si
NAČIN POSLOVANJA IN IZRAČUN AKONTACIJE DAVKA
• Akontacijo dohodnine od dohodkov iz dejavnosti bodo skladno s 135.c
členom Zdoh-2L normiranci plačevali podobno kot ostali podjetniki.
Podlaga za izračun in plačilo akontacije bo zadnji davčni obračun davka iz
dejavnosti. Glede na spremembe določb 305. člena ZDavP-2L bodo morali
normiranci sami izračunavati dohodnino od dohodka iz dejavnosti in
akontacijo dohodnine.
• Obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se bo davčna
osnova ugotavljala z upoštevanjem normiranih odhodkov, bodo morali
normiranci oddati enkrat letno, do 31. marca tekočega leta za preteklo
leto, tako kot določa sprememba 307. člena ZDavP-2F.
• Normiranci bodo prvič oddali davčni obračun za davčno osnovo leta
2013, do 31. marca 2014. V davčni obračun bodo vključili vse prihodke, ki
jih bodo obračunali v koledarskem letu, ne glede ali bodo plačani ali ne.
https://www.racunovodja.com/izracuni/izr2013/Izracuni/Normiranci
Skupaj dohodki
+
40.000,00 EUR 30.000,00 EUR 20.000,00 EUR 10.000,00 EUR
Skupaj priznani
stroški (70 %)
-
28.000,00 EUR 21.000,00 EUR 14.000,00 EUR 7.000,00 EUR
Davčna osnova
=
12.000,00 EUR 9.000,00 EUR
6.000,00 EUR
3.000,00 EUR
Davek (20 %)
=
2.400,00 EUR
1.800,00 EUR
1.200,00 EUR
600,00 EUR
Vplačana
akontacija
=
2.400,00 EUR
1.800,00 EUR
1.200,00 EUR
600,00 EUR
Akontacijo dohodnine bodo podjetniki nakazovali na podračun številka:
SI56 01100 8881000030, referenca SI19 davčna številka-40002
Preplačila in vračila akontacije
• Pri večini podjetnikov bo v praksi prihajalo do razlik med
začasno akontacijo in akontacijo, ki jo bo podjetnik izračunal v
obračunu davka. Gre za dve situaciji:
• višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna bo
višja - podjetnik bo moral razliko za že dospele obroke
akontacije tekočega leta plačati pri prvem naslednjem
obroku akontacije;
• višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna bo
nižja - davčni urad bo preplačila zapadlih in plačanih obrokov
predhodne akontacije vrnil.
IZRAČUN
višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine
od dohodka iz dejavnosti
za davčno leto 2013
1.
Prihodki v davčnem letu 2012
2.
Normirani odhodki
(Znesek se izračuna kot zmnožek zap. 1 krat 70%)
3.
Davčna osnova
(Znesek se izračuna kot razlika: zap.1 minus zap. 2)
4.
Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto 2013
(Znesek se izračuna kot zmnožek zap. 3 krat 20%)
5.
Obračunski mesečni obrok akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti v
davčnem letu 2013
(Znesek se vpiše, če je zap. 4 večja od 400 € in se izračuna kot količnik: zap. 4
deljeno 12)
6.
Obračunski trimesečni obrok akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti
v davčnem letu 2013
(Znesek se vpiše, če je zap. 4 enaka ali manjša od 400 € in se izračuna kot
količnik: zap. 4 deljeno 4)
Vodenje poslovnih knjig
• Davčna in računovodska pravila, veljajo tudi za ostale fizične
osebe, ki opravljajo dejavnost in ne le za samostojne
podjetnike. Za njih se pri vodenju poslovnih knjig in evidenc,
sestavljanju letnih poročil, knjigovodskih listinah, dostopnosti
do poslovnih knjig in poročil uporabljajo Zakon o gospodarskih
družbah v delu, ki se nanaša na samostojnega podjetnika
posameznika, Slovenski računovodski standard 39, splošni
slovenski računovodski standardi in Pravilnik o poslovnih
knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo
dohodek z opravljanjem dejavnosti (Uradni list RS, št. 138/06,
52/07)
Vodenje poslovnih knjig po sistemu
enostavnega knjigovodstva
• Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih
enostavnega knjigovodstva v skladu s SRS 39, če
ne presegajo dveh od naštetih meril (73. člen
ZGD-1):
• - da povprečno število zaposlenih ne presega 3,
• - da so letni prihodki manjši od 42.000 evrov in
• - da povprečna vrednost aktive v obračunskem
obdobju ne presega 25.000 evrov.
Evidenca knjigovodskih listin pretokov med podjetjem
in gospodinjstvom lastnika
• Podjetniki so dolžni voditi tudi evidenco pretokov med
gospodinjstvom in podjetjem lastnika, ki izkazuje denarne in
nedenarne transakcije med njima. Evidenca mora vsebovati
zaporedno številko knjigovodske listine, številko knjigovodske
listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in
gospodinjstvom lastnika podjetja. Vodi se po časovnem
zaporedju. Omenjena evidenca knjigovodskih transakcij se
zaključuje s stanjem na dan 31. december, v primeru
prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma statusne
spremembe pa z dnem takšne spremembe.
Evidence za namene DDV
• Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost so dolžne voditi tudi
evidence za namene DDV, če so identificirane za namene DDV.
• Vsak davčni zavezanec za namene DDV mora v svojem
knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, ki
omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in
nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem
DDV.
• Nov prag vključitve v sistem DDV – 50.000 eur
• Zavezanci, ki opravljajo dejavnost, ki ima velike vhodne
stroške (material, blago, osnovna sredstva)
Sistem obdavčitve dohodkov iz dejavnosti pri podjetnikih, ki
ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov
•
•
•
•
•
•
•
•
Davčna osnova se ugotovi na sledeč način:
Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih
Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih
RAZLIKA MED DAVČNO PRIZNANIMI PRIHODKI IN ODHODKI
+ Povečanja davčne osnove
= DAVČNA OSNOVA ali DAVČNA IZGUBA
= OSNOVA ZA AKONTACIJO DOHODNINE in IZRAČUN AKONTACIJE
= DAVČNA OBVEZNOST
Davčno priznani odhodki
• Odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki,
za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
• 1. so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so
posledica opravljanja dejavnosti;
• 2. nimajo značaja privatnosti;
• 3. so skladni z običajno poslovno prakso.
• Primer: pisarniški material, drug material, drobni inventar
• Storitve, telefon, internet, vzdrževanje računalnikov, svetovalne,
odvetniške storitve, računovodske storitve, bančne provizije, takse,
• Osnovna sredstva – strošek amortizacija
Delno priznani odhodki po 57. členu ZDoh-2
• Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca se priznajo pod
pogoji in do višin, ki so za delojemalce določeni v Uredbi o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki
se ne vštevajo v davčno osnovo, in sicer:
• 1. stroški v zvezi s službenimi potovanji,
• 2. stroški prehrane med delom,
• 3. stroški prevoza na delo in z dela,
• 4. stroški dela na terenu.
Delno priznani odhodki po ZDDPO-2 (31. člen ZDDPO-2)
• Stroški reprezentance so davčno priznani le delno. Ti
stroški, ki vključujejo stroške za pogostitev, zabavo
ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih
zavezanca s poslovnimi partnerji so davčno priznani
le v višini 50 % nastalih stroškov.
Pojasnilo DURS št. 4212-4452/2011, 12. 1. 2012
•
»…Davčna obravnava stroškov v zvezi s sredstvi, ki se uporabljajo za privatne namene, je drugačna od
obravnave stroškov v zvezi s sredstvi, ki se uporabljajo za poslovne namene. V skladu z veljavno davčno
ureditvijo se dohodki, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem organiziranem
podjetju, razlikujejo od ostalih dohodkov fizične osebe, ki so po ZDoh-2 drugače obravnavani. Navedeno se
po določbah 50. člena ZDoh-2 vzpostavlja tudi preko ločevanja med poslovno in privatno sfero fizične
osebe, ki opravlja dejavnost, kar zahteva striktno ločevanje uporabe sredstev (kapitala) v poslovne namene
od uporabe sredstev (kapitala) za privatne namene. Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga
ima v lasti in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (tj. iz privatne
sfere) v podjetje (tj. v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor ne predstavljajo vlaganj v
podjetje podjetnika, temveč predstavljajo financiranje njegovega gospodinjstva. Stroški, ki se nanašajo
na financiranje podjetnikovega gospodinjstva pa so stroški, ki imajo značaj privatnosti (zasebnosti), zato
se davčno ne priznajo kot odhodki. Za davčno nepriznane odhodke štejejo tudi vsi ostali stroški, ki se
nanašajo na poslovni prostor (tj. stroški električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), saj gre za
stroške, ki nastajajo pri uporabi sredstva, ki je v privatni (zasebni) sferi podjetnika. Veljavna davčna
ureditev torej razlikuje dohodke, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem
organiziranem podjetju, od ostalih dohodkov fizične osebe, ki jih ta dosega v okviru svojega gospodinjstva.
Tako se z vidika davčnega priznavanja odhodkov stroški vlaganj v sredstva, ki so v privatni sferi, ne morejo
obravnavati kot da gre za stroške vlaganj v sredstva, ki so v poslovni sferi.«
Glede tega mnenja naj komentiramo, da se je v celoti z njim
težko strinjati
•
•
•
•
•
•
•
•
•
V računovodskem standardu 39.22 je namreč zapisano, da knjigovodsko listino za
knjiženje stroškov lahko sestavi podjetnik ali kdo drug. Vsebovati pa mora podatke,
ki vsebujejo najmanj podatke iz SRS 39.21.:
zaporedno številko,
podatke o izdajatelju (iz ustreznega registra),
kraj in datum izdaje,
podatke o prejemniku (iz ustreznega registra),
podatke o poslovnem dogodku,
v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka.
Knjigovodske listine se sestavljajo tudi za knjiženje
stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo (stroškov kurjave,
elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja ter podobnih),
Omejena povračila stroškov zavezancu
Vrsta povračila stroška
Davno priznan odhodek
Pogoji
Prevoz na delo in iz njega
Do višine stroškov javnega
prevoza
Mesto opravljanja dela je mesto,
kjer se delo opravlja oziroma se
začne opravljati;
Stroški prehrane
6,12 eur/dan
za vsak dan, ko je na delu prisoten
štiri ure ali več
Stroški v zvezi s potovanji
Dnevnice, nočnine
Povračilo stroškov prevoza na službenem
potovanju se ne všteva v davčno osnovo,
če je dokumentirano s potnim nalogom
in z računi.
Terenski dodatek
3,13 eur/dan
Če je zagotovljena prehrana in
prenočišče
Računovodenje in cena
• Računovodska tarifa pri Združenju
računovodskih servisov pri GZS (teorija)
• Praksa – različne cene od urne postavke do
pavšalnih zneskov do številčenja dogodkov
•
•
HOBOFIN d.o.o. – 01-5193713
Jadranka.pelan@hobo-fi.si
MINIMALNA PLAČA, MINIMALNA POKOJNINSKA OSNOVA,
NORMIRANEC, S.P. – PRIMERJAVA
MINIMALNA PLAČA
bruto plača
prispevki iz
dohodnina
neto
prispevki na
skupen
strošek
delodajalca
mesec
leto
783,66
9.403,92
173,18
2.078,16
53,63
643,56
556,81
6.681,72
126,16
1.513,92
909,79
10.917,48
MINIMALNA POKOJ.
Normiranec S.P.
OSNOVA
MESEC
LETO
851,07
10.212,84
188,09
2.257,08
62,04
744,48
711,42
302,68
600,94
7.211,28
8.265,00
137,02
1.644,24
8.299,96
3.592,08
988,09
11.857,08
11.857,08
11.857,08
Razvrščanje v zavarovalne osnove po
ZPIZ-2
•
•
•
•
•
•
•
145. člen ZPIZ-2 predvideva za ugotovitev zavarovalne osnove dodatno znižanje ugotovljenega dobička
(prihodki-normirani odhodki). Dobiček za določitev zavarovalne osnove se bo znižal za:
30 % v letu 2014
28 % v letu 2015
25 % v letu 2016 in kasneje.
Zavarovalna osnova se bo uporabljala do določitve dobička za naslednje obdobje.
Od leta 2015 dalje najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene ne bo več minimalna plača, ampak bo
določena v % od povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec.
Najvišja zavarovalna osnova bo 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
Uvrstitev v zavarovalno osnovo normiranca v letu 2014
Podjetnik bo 20. 3. 2014 oddal obračun davka iz dejavnosti. Njegov dobiček po obračunu bo znašal
15.000,00 EUR. Podjetnik bo za ugotovitev zavarovalne osnove ta dobiček znižal za 30 %. Dobiček za
določitev zavarovalne osnove bo tako znašal 10.500,00 EUR.
ZAVAROVALNE OSNOVE V LETU 2014
Najnižja osnova za plačilo prispevkov v % od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec
Leto 2013
Leto 2014
Leto 2015
Leto 2016
Leto 2017
Minimalna plača
Minimalna plača
54 %
56 %
58 %
763,06
763,06
823,31
853,80
884,30
Leto 2018
60 %
914,79