Javna naročila

Vabimo vas na seminar
Javna naročila
111 aktualnih vprašanj in
odgovorov s področja
javnega naročanja
Sreda, 22. oktober 2014, s pričetkom ob 9.00 uri
City hotel Ljubljana, Dalmatinova 15, Ljubljana
Predavatelji:
◆ Njives PRELOG
svetovalka predsednika Računskega sodišča
◆ Borut SMRDEL
predsednik Državne revizijske komisije
◆ mag. Uroš ŠKUFCA
izvršni direktor družbe Praetor d.o.o.
Vsebina seminarja
Javna naročila
111 aktualnih
vprašanj in
odgovorov s
področja javnega
naročanja
Javno naročanje je z vidika zakonodaje in prakse dinamično
področje, ki v izogib težavam, ki lahko nastanejo pri izvajanju
javnega naročanja, zahteva vedno aktualno poznavanje prakse.
Zato smo vam pripravili seminar, kjer bodo priznani poznavalci
področja javnega naročanja odgovarjali na povsem praktična
vprašanja, ki se v praksi javnega naročanja najpogosteje
pojavljajo. Seminar je tako primeren za naročnike, ki se
srečujejo s področjem javnega naročanja, saj bodo ti dobili
odgovore na čisto praktične dileme, na katere lahko naletijo
v praksi (npr. napačna izpolnitev DDV-ja v ponudbi, zahtevki
ponudnikov glede vpogleda ipd.), na drugi strani pa bodo
odgovore na pogoste dileme dobili tudi ponudniki (ali lahko
naročnik prepove partnerske ponudbe; kako se zaščitim kot
podizvajalec, da bom prejel plačilo za svoje delo; v katere
podatke lahko zahtevam vpogled in podobno). Seminar je tako
odlična priložnost, da pridobite konkretna ter vsebinsko in s
prakso podprta pojasnila na najpogostejša vprašanja javnega
naročanja.
Komu je seminar namenjen
Seminar je namenjen vsem, ki se ukvarjajo z javnimi naročili
pri naročnikih, članom strokovnih komisij, predstojnikom
naročnikov, vodjem javnih naročil, skrbnikom pogodb,
predstavnikom lokalnih skupnosti, pripravljalcem razpisnih
dokumentacij in ponudb, vsem, ki sodelujejo pri oddaji javnih
naročil in tistim, ki želijo več znanj s tega področja.
Program, 22. oktober 2014
09.00 - 15.00
Njives PRELOG
Borut SMRDEL
mag. Uroš ŠKUFCA
11.00 - 11.30
13.00 - 13.15
V času seminarja sta predvidena dva odmora
Definiranje javnih naročil:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Kakšna je razlika med javnim naročilom
in javno-zasebnim partnerstvom?
Je delitev na sklope naročnikova dolžnost ali samo možnost?
Kdaj je društvo dolžno izvajati postopek
oddaje javnega naročila in ali ga sploh
sme izvajati glede na 4. odstavek 16. člena ZJN-2?
Ali gre za javno naročilo, če je cena predmeta ponudbe 0?
Občina je naročnik po ZJN-2, z njene
strani ustanovljeno podjetje za oskrbo z
vodo je naročnik po ZJNVETPS: oba sta
sofinancerja projekta izvedbe storitve.
Občina pooblasti podjetje za izvedbo
javnega naročila storitve za 400.000
EUR. Ali se izvede postopek po ZJN-2 (objava v EU) ali po ZJNVETPS (brez objave v
EU) – ali ima delež financiranja pri tem
kakšen vpliv?
Ali avtorske pogodbe/delovršne pogodbe (s subjekti, ki niso gospodarski
subjekti na trgu) spadajo pod javna naročila?
Ali lahko društvo (npr. društvo prevajalcev) odda ponudbo na javno naročilo in
je izbrano, glede na to da ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta na trgu po
ZJN-2?
Kakšno vlogo imajo »Naročnikove spletne informacije o javnem naročanju« v
ZJN-2?
Ali lahko ponudnik odda dve ali več ponudb (ter variacije: v eni je ponudnik, v
drugi partner, v tretji podizvajalec)/ praksa DKOM?
Nesprejemljiva ponudba – ponudba kjer
je cena višja od cen, ki veljajo za predmet
javnega naročila na trgu – kako se to
ugotavlja v praksi?
Ali lahko naročnik, katerega ponudbe
presegajo zagotovljena sredstva, prerazporedi sredstva in odda naročilo?
Ali je lahko ponudba najugodnejša glede
na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba (dobi največje število točk), pa je
hkrati nesprejemljiva, saj preseže zagotovljena sredstva in se posledično izbere
drugo ponudbo?
Kakšen je minimalen standard vodenja in
dokumentiranja postopkov pri postopku
»z naročilnico/ t.im. evidenčni postopek«
(število ponudnikov, dokumentacija)?
14. Če v postopku »z naročilnico/ t.im.
evidenčni postopek« ni na voljo zadostnega števila ponudnikov (obstaja
objektivno samo eden na trgu) ali mora
naročnik izvesti pogajanja po 29. členu
ZJN-2 ali se naročilo kljub temu kvalificira kot postopek z naročilnico?
15. Nepredvidena dodatna dela za 5.000
EUR – ali mora naročnik narediti pogajanja ali zadošča postopek »z naročilnico/ t.im. evidenčni postopek«
- ocenjena vrednost naročila namreč ni
seštevek osnovnega in dodatnega naročila?
16. Ali mora naročnik izid pogajanj za nepredvidena dodatna dela objaviti, če
vrednost nepredvidenih dodatnih del
gradnje ne presega 40.000 EUR?
17. Ali je smiselno, da naročnik na javnem
razpisu odda posel hčerinskemu podjetju (problematika in-house procurementa)?
18. Ali je za oddajo naročila hčerinskemu
podjetju naročnika po ZJN-2 postreben
kakšen postopek in kakšna je minimalna zahtevana dokumentacija?
19. Kateri podatki v ponudbi so neresnični
in zavajajoči?
20. Ali je nesolidna dobava oziroma storitev ali nedokončanje del v skladu s pogodbo, ki je bila sklenjena na podlagi
javnega razpisa lahko razlog za izločitev ponudnika na drugem javnem razpisu, ali uvrstitev na »črno listo«?
21. V odloku je občina za gospodarsko javno službo opredelila, da »lahko« za gospodarsko javno službo podeli koncesijo. Ali to pomeni, da se lahko občina
prosto odloči in izvede klasično javno
naročilo, če oceni da podelitev koncesije ni smiselna?
22. Ali je lahko naročnik zahteva bančno
garancijo v postopku NMV?
23. V postopku pogajanj z edinim možnim
ponudnikom ta zahteva avans. Ali ga
lahko naročnik zavaruje z bančno garancijo za predplačilo in kako?
24. Ponudnik je predložil bančno garancijo
s prekratkim rokom/prenizko vrednostjo/drugačnim besedilom/ali je ni priložil. Ali gre v teh primerih za formalno
pomanjkljivost?
Javna naročila
111 aktualnih
vprašanj in
odgovorov s
področja javnega
naročanja
25. Ali in kdaj se lahko vrne bančna garancija za resnost ponudbe (izbranega/neizbranih ponudnikov)?
26. Ali ima podzakonski predpis kakšne posebne omejitve za jamstva v obliki gotovinskega pologa?
27. Naročnik je zadrževal 10% plačila do zadnje situacije – izvajalec bi mu pustil 5%
od tega zneska namesto bančne garancije za izvajanje garancijskih obveznosti
– lahko naročnik to dovoli in kaj naj v
proračunu s tem denarjem v naslednjih
5/10 letih garancijske dobe?
28. Ali lahko naročnik prepove ponudbo s
podizvajalci?
29. Ali lahko naročnik prepove partnersko
ponudbo?
30. Ali se lahko gospodarski subjekt sklicuje
na resurse drugih (podizvajalcev/partnerjev) oziroma povezano družbo in ali
je ta potem podizvajalec?
31. Ali je sklicevanje na reference podizvajalca sklicevanje na kapacitete, če je,
pod kakšnimi pogoji je dovoljeno?
32. Kako ravna naročnik, če je podizvajalec
že dobil plačilo od glavnega izvajalca
(ker je npr. od njega zahteval avans)?
33. Ali lahko ponudnik zamenja podizvajalca brez soglasja naročnika, oziroma ali
je soglasje k zamenjavi v pogodbi sploh
pravno veljavno?
34. Naročnik nima podizvajalca v ponudbi.
Ali ga lahko priglasi naknadno (ZJN-2
govori zgolj o zamenjavi podizvajalca)?
35. Podizvajalec je priglašen za 20% posla.
Ali lahko izvajalec naknadno »priglasi«
dodanih 30%?
36. Izvajalec je »pred stečajem«, vseh 100%
mu izvajajo podizvajalci. Kaj storiti če
sodišče prepove neposredno plačilo podizvajalcem (varovanje upnikov)?
37. V odprtem postopku nobena od obeh
ponudb ni popolna. Ponudnika se povabi k pogajanjem, vendar prvi ponudnik
odda ponudbo, v kateri je drugi ponudnik partner/podizvajalec, slednji pa ne
pristopi k pogajanjem. Ali je tako ravnanje v nasprotju z zakonom?
38. V odprtem postopku nobena od obeh
ponudb ni sprejemljiva (postopek s pogajanji po predhodni objavi, objave ni
ker je naročnik povabil oba ponudnika).
Ponudnika se povabi k pogajanjem. Ali
lahko naročnik k pogajanjem povabi še
tretjega ponudnika, če izkaže izpolnjevanje pogojev iz odprtega postopka?
39. V odprtem postopku nobena od ponudb ni sprejemljiva. Zakon pravi, da
mora naročnik pred pogajanji izvesti
elektronsko dražbo (10. odstavek 35.
člena ZJN-2)? Kako naj naročnik k temu
pristopi?
40. Ali gre za neupravičeno diskriminacijo,
če naročnik zahteva, da mora biti npr.
odgovorni vodja del član katere od slovenskih profesionalnih organizacij oziroma zbornic? Ali lahko zahteva izpolnjevanje pogoja že v ponudbi ali šele
pred pričetkom izvajanja del?
41. Kako izvesti javno naročilo za pogonsko gorivo službenih vozil?
42. Naročnik je 40% solastnik objekta, vsi
lastniki želijo obnovo dvigal (ostali lastniki niso naročniki po ZJN-2). Ali je
naročnik dolžan ravnati po ZJN-2?
43. Nakup stanovanj/poslovnih prostorov,
ki še niso zgrajeni/dograjeni v celoti,
gradbena dela pa so se že pričela/pridobljeno je gradbeno dovoljenje? Ali
gre za izjemo po ZJN-2?
44. Občinsko prireditev/sejo občinskega
sveta bi snemala lokalna TV postaja in
jo potem predvajala na lokalni radijski
postaji? Gre za izjemo po ZJN-2?
45. Naročnik iima proračun sprejet za dve
leti, ZJN-2 pa kot osnovo za izračun
jemlje 12-mesečno porabo. Ali lahko
kljub temu izvede letno naročilo za
35.000 EUR in enako naslednje leto ali
gre za nedopustno delitev naročila?
46. Naročnik je zavezanec po ZJNVETPS in
ZJN-2. Izvaja javno naročilo zamenjave
oken na poslovnem objektu in počitniški kapaciteti. Po katerem zakonu ravna
v prvem in drugem primeru?
47. Kako se pravilno izvede postopek za
izvedbo storitev iz seznama storitev B/
kakšna je minimalna dokumentacija v
tem postopku?
48. Kaj spada v rubriko druge storitve v seznamu storitev B?
49. Vpogled v ponudbe drugih ponudnikov – katerih podatkov iz ponudbe ni
mogoče videti (struktura ponudbene
cene, reference ponudnikov, reference
kadrov, terminski načrt in plan dela)?
50. Če naročnik v odprtem postopku ni izbral najugodnejše ponudbe, pa gre v
pogajanja, ali lahko ponudniki po zaključku postopka vpogledajo v ponudbe drug drugega, ali gre za varovanje
poslovnih skrivnosti z namenom novega postoka s pogajanji?
51. Ali je mogoče zahtevati, da ima ponudnik določene kadre s potrebnimi referencami zaposlene?
52. Ali je potrebno zagotoviti prisotnost
vseh ponudnikov na ogledu ali zadošča
obvestilo vsem?
53. Ponudnik je zahteval vpogled in ga
dobil, pa nanj ni prišel. Ali je s tem izčrpal svojo pravico do vpogleda? Kako
to vpliva na pravno varstvo v nadaljnjih
postopkih?
54. Ponudnik je želel na vpogledu z mobilnim telefonom fotografirati ponudbo
drugega ponudnika in naročnikovo dokumentacijo. Ali to lahko stori?
55. Kakšno zvezo imata jezika manjšin pri
javnem naročanju (ponudnik je lahko
le gospodarski subjekt in ni »manjšina«
- ali je tuji ponudnik ali pa domači ponudnik)? Ali to npr. pomeni dvojezično
javno odpiranje na območju manjšin?
56. Če mora ponudba prispeti v slovenskem jeziku, del ponudbe (priloga) pa
prispe v tujem jeziku. Ali gre za formalno pomanjkljivost ali je potrebno tako
ponudbo zavrniti?
57. Ali mora/sme naročnik od tujih ponudnikov zahtevati več kot od slovenskih?
58. Ali mora naročnik od ponudnikov zahtevati dokazila/izjave o nekaznovanosti
ali lahko to obveznost izpusti?
59. Ali v postopku »z naročilnico/ t.im. evidenčni postopek« veljajo temeljna načela javnega naročanja?
60. Ali je v postopku »z naročilnico/ t.im.
evidenčni postopek« mogoče vložiti
revizijski zahtevek?
61. Ali je pri konkurenčnem dialogu z objavo v EU s predobjavo mogoče skrajšati
rok za oddajo prijav v prvi fazi? Kaj pa
če konkurenčni dialog ni objavljen v
EU?
62. Kakšni so minimalni roki oddaje v drugi
in tretji fazi konkurenčnega dialoga?
63. Naročnik v objavi postopka NMV napove »možnost pogajanj«. Ali je dolžan izvesti krog pogajanj ali lahko kar izbere
najugodnejšo ponudbo brez pogajanj?
64. Ali nakup umetniških slik spada pod
javna naročila ali obstaja kakšna izjema?
65. Ali lahko za blago »na popolni razprodaji« naročnik uporabi postopek s pogajanji po 29. členu ZJN-2?
66. Pogajanja za nepredvidena dodatna
dela (pod pragom EU). Najprej je naročnik izvedel postopek do 10%, sedaj
kaže, da bo nepredvidenih dodatnih
del še 20%. Kako uporabiti pravila o izjemah?
67. Kako je z obveznostjo objave v EU, če je
vrednost osnovnega projekta nad pragom EU, nepredvidena dodatna dela
pa pod pragom za EU objavo?
68. Ali se za sklenitev pogodb na podlagi
sklenjenega okvirnega sporazuma z
več kandidati z odpiranjem konkurence
uporabljajo pravila ZJN-2?
69. Ponudnik na trgu nudi sistem elektronske nabave v drugih fazah okvirnih
sporazumov, kjer veljajo pogodbena
določila. Ali mora tak elektronski sistem podpirati varno elektronsko podpisovanje?
70. Elektronska dražba – ali gre za elektronski sistem, ki zahteva varno elektronsko
podpisovanje, ali ne veljajo določbe
priloge 23 (Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah
v objavah, opisih tehničnih specifikacij
in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati
oprema za elektronsko naročanje)?
71. Kakšne so posebnosti pri zagotavljanju
pravnega varstva pri okvirnih sporazumih?
72. Kdaj je uporaba blagovnih znamk pri
specifikacijah dopustna?
73. Ali je varianta ponudba pravica ali dolžnost naročnika? Variante v primeru
merila najnižja cena (38. člen ZJN-2)?
74. Ali mora naročnik pridobiti obrazec
BON sam (uradna evidenca) – ta namreč stane?
75. Kako se ne zaplesti v bonitetne ocene
(tujci), kaj v primeru partnerske ponudbe (en partner ima SB3, drugi pa SB8,
zahtevali smo SB6)?
76. Ali naročnik lahko zahteva starejše/
novejše reference kot so predvidene v
ZJN-2?
77. Ali lahko naročnik opredeli certifikat
po standardu ISO9001/ISO27000 kot
pogoj ali merilo, oziroma ali ga sploh
lahko zahteva?
78. Ali obstajajo minimalni roki pod pragom objave v EU?
79. Kakšen je rok za postavljanje vprašanj
in posredovanje dodatnih pojasnil v postopkih, ki niso odprti ali omejeni?
80. Kje je meja med pojasnilom in spremembo razpisne dokumentacije in kaj
je potrebno objaviti – kako na to gleda
DKOM?
81. Ali je mogoče strokovni dialog po 69.
členu izvesti samo z enim gospodarskim subjektom in kako strokovni dialog sploh voditi/ kakšna je minimalna
dokumentacija pri tem ravnanju?
82. Ali je imenovanje strokovne komisije
obvezno?
83. Ali mora naročnik imeti gradbeno dovoljenje, da lahko gre v postopek oddaje javnega naročila gradnje?
84. Ali morajo biti sredstva za javno naročilo zagotovljena (ali je mogoče izvesti
»pogojno javno naročilo« - javno naročilo, ki se bo oddalo, v kolikor bodo
zagotovljena sredstva v proračunu (npr.
s prerazporeditvijo) ali finančnem načrtu?
85. Ali je v ponudbi s sklopi dovoljen pogojni popust (če ga naročnik predvidi/
če ga naročnik ne predvideva z razpisno dokumentacijo)?
86. Primeri formalno nepopolnih ponudb
(kaj je in kaj ni formalna nepopolnost –
zadnja praksa DKOM)?
87. Kje je meja formalno nepopolne ponudbe pri tehničnih specifikacijah –
mora cena ostati ista, lahko dopolnimo
npr. količino pomnilnika če prenosnik
ostane isti; lahko pri gradnji zamenjamo neprave jaške z ustreznimi – kje je
meja zamenjave prvotnega predmeta
naročila z drugim?
88. Odprava računskih napak – je napačno
podan DDV računska napaka?
89. Odprava računskih napak – v popisu
gradnje ni cene za eno postavko – je
ponudba nepopolna?
90. Naročnik je v popisu na dnu predvidel
»nepredvidena dela – 5%«, ponudnik
pa vnesel podatek, ki predstavlja manj
kot 5%, ali celo 0 – kako naj postopa naročnik?
91. Kdaj lahko naročnik zavrže zahtevo za
dodatno obrazložitev glede na prakso
DKOM in kako to stori?
92. 83. člen ZJN-2: kako naročnik posreduje preko portala dodatna pojasnila v
drugi fazi omejenega postopka, če pa
druga faza ni objavljena? Če se določilo
nanaša na prvo fazo (tam ni ponudb, so
prijave), kakšen je rok za dodatna pojasnila v drugi fazi?
93. Kakšen je smisel 3. odstavka 87. člena
ZJN-2?
94. Ali četrti odstavek 89. člena ZJN-2 zahteva, da se postopek pogajanj opravi
vsaj v dveh krogih (faza pogajanj in faza
oddaje končne ponudbe)?
95. Ali lahko naročnik zahteva, da kandidati oddajo končno ponudbo ustno (eden
za drugim) in ali je takšno ravnanje diskriminatorno?
96. Kako se lahko spremeni sklenjena pogodba glede na vzorec iz razpisne dokumentacije – kaj je bistvena sprememba pogodbe?
97. Je dopustna odpoved revizijskemu zahtevku in če da, kdaj?
98. Koliko znaša taksa za revizijo v času
med oddajo ponudbe in izdajo odločitve, ter koliko v primeru, če naročnik ne
izbere najugodnejše ponudbe?
99. Uredba o zelenem JN - odstotek ekološko pridelane hrane – se zahteva v vrednosti, teži ali številu artiklov?
100. Ali predložitev lastne izjave da je blago
ustrezno glede na Uredbo o zelenem JN
zadošča?
101. Ali lahko naročnik objavi JN za običajno
hrano in po izjemi (20% oz. do 80.000
EUR – 5. odstavek 14. člena ZJN-2) kupi
ekološko pridelano hrano, vsak sklop
ekološko pridelane hrane pod 20.000
EUR z naročilnico, skupaj manj kot
80.000 EUR in manj kot 20% vsega naročila)?
102. Kako je sedaj z avtobusi in avtobusnimi
prevozi – ali se Uredba o zelenem JN
uporablja?
103. Uredba o zelenem JN - ali lahko naročnik zakonito kupi Macbook Air (RAM ni
izmenljiv, temveč »zalotan«?
104. Uredba o zelenem JN - ali za tablični
računalnik/hibrid tablico s tipkovnico
veljajo določila Zelene uredbe?
105. Elektrika – ali lahko naročnik sam določi utež za merila (npr. minimalno 40%
zelene elektrike, ki jo točkuje samo do
50% ni ne več)?
106. Pisarniški papir – ali zadošča FSC certifikat prodajalca (zadnjega v verigi), ali
mora naročnik preverjati celotno verigo od pragozda preko gozdarja, predelovalca, papirnice, proizvajalca do
prodajalca?
107. Kako naj naročnik upošteva določila o
deležu lesa po Uredbi o zelenem JN, če
les pri adaptaciji ne pride v poštev (prenavlja sanitarije)?
108.Merilo »ocena stroškov v življenjski
dobi vozila« - ali lahko naročnik za to
merilo predvidi samo 5% utež?
109. Ali lahko naročnik po Uredbi o zelenem
JN zahteva, da ponudniki ponudijo avto
»dizla«?
110. Uredba o zelenem JN – naročnik bi želel
kupiti t.im. hibridno vozilo (kot npr. Toyota Prius, Opel Ampera ipd.). Kako ga
ocen glede na formulo »ocena stroškov
v življenjski dobi vozila« - katere podatke mora naj upošteva?
111. Uredba o zelenem JN - cena energenta pri vozilu se vnese brez DDV – ali se
vnese neto cena brez ostalih dajatev
(trošarine) ali s trošarinami?
Prijava in odjava
• Prosimo, da nas o udeležbi obvestite po priloženi prijavnici.
Prijavnico nam lahko pošljete po pošti, faksu, e-pošti
ali preko interneta. Na podlagi prijavnice bomo izstavili
predračun, po opravljeni storitvi bomo poslali račun.
• Pisne odjave upoštevamo 3 delovne dni pred izvedbo. V
primeru nepravočasne odjave zaračunamo 50% celotne
kotizacije, v primeru neudeležbe brez odjave pa kotizacije ne
vračamo oz. jo zaračunamo v celoti.
Kotizacija in plačilo
• Kotizacija za posameznega udeleženca znaša 230,00 € in
DDV po stopnji 22%.
• Po predhodnem dogovoru je pri večjem številu udeležencev
možen popust.
• Kotizacija vključuje udeležbo na seminarju in postrežbo v
času seminarja.
• Kotizacijo je potrebno poravnati na transakcijski račun NEBRA
d.o.o., št. 6100 0000 8269 791 (pri Delavski hranilnici, d.d.).
• Rok plačila za proračunske porabnike je 30 dni po prejemu
računa v skladu s predpisi.
Trajanje (predvidoma)
od 09.00 do 15.00 ure
Prijavnica na seminar
Javna naročila
111 aktualnih vprašanj
in odgovorov s področja
javnega naročanja
sreda, 22. oktober 2014
City hotel Ljubljana
Na seminar prijavljamo naslednje udeležence:
ime in priimek e-mail
ime in priimek e-mail
ime in priimek e-mail
Informacije:
NEBRA d.o.o., Miklošičeva cesta 18,
p.p. 4350, 1001 Ljubljana
tel.: 01/300 00 60, 300 00 61
faks: 01/300 00 65; GSM: 031/662 193
e-maila: nebra@nebra.si; http:/www.nebra.si/
Transakcijski račun št. 6100 0000 8269 791
Kotizacija za posameznega udeleženca znaša
230 € in DDV po stopnji 22%.
Splošni pogoji prijave so sestavni del prijavnice.
Pridržujemo si pravico do spremembe lokacije.
Pisne odjave upoštevamo 3 delovne dni pred
izvedbo. V primeru nepravočasne odjave
zaračunamo 50% celotne kotizacije, v primeru
neudeležbe brez odjave pa kotizacije ne
vračamo oz. jo zaračunamo v celoti.
PLAČNIK
Ime plačnika
Naslov plačnika (ulica/št., poštna št./kraj):
Zavezanec za DDV (ustrezno obkrožite)
da ne
ID za DDV plačnika:
Telefon: Faks:
E-mail plačnika: Datum: Žig in podpis odgovorne osebe: