dr. Natalija Vrečer - Izobraževanje priseljencev kot aktivno

Konferenca Zveze ljudskih univerz Slovenije
Pomen izobraževanja odraslih za aktivno
državljanstvo
12. in 13. 12. 2012 – Hotel Mons, Ljubljana
Izobraževanje priseljencev kot aktivno
državljanstvo
Dr. Natalija Vrečer, ACS
12. 12. 2012
-Večkulturne družbe
-Demografske spremembe
Evropska komisija: Strategija Evropa 2020 med krovnimi cilji do leta
2020: “Stopnja zaposlenosti prebivalstva med 20. in 64. letom bi se
morala povečati s sedanjih 69 % na vsaj 75 %, tudi z večjo
angažiranostjo žensk in starejših delavcev ter z učinkovitejšim
vključevanjem priseljencev v delovno silo”.
Jakoš (2009) “Od priseljencev smo odvisni” – ne zgolj v ekonomskem
smislu, predstavljajo tudi človeški, socialni in kulturni kapital
Možnosti kulturnih
izmenjav - integracija
Ekonomska integracija pogoj za integracijo
Izobraževanje odraslih – pogosto pogoj za ekonomsko integracijo
-Pogoj za vključitev v večino izobraževalnih programov: znanje slovenščine
- priseljenci so ranljiva skupina, ki je pogosto socialno izključena, zlasti če so izključeni
iz sfere zaposlovanja in izobraževanja odraslih
- Vključitev v IO: znanje jezika države sprejema, razširitev socialnih mrež – družbena
podpora
-Uredba o integraciji tujcev (2008) in dopolnitev te Uredbe (2010):
Na voljo brezplačni: - tečaji slovenščine
- tečaji seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno
ureditvijo
1. 1. 2013: nova Uredba o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči
pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije (2012)
-Poleg navedenih programov še program Začetna integracija priseljencev (ZIP):
60 in 120 urni;
November 2012 pogodba MNZ z 9. izvajalci v 30. slovenskih krajih
Napredek, situacija še ni idealna: priseljenci bi potrebovali 500-700 ur slovenščine:
-Primeri dobrih praks skandinavske države, ZDA
Negativno: navedeni programi zgolj za državljane tretjih držav
- ranljive skupine tudi iz EU: Slovaki, Bolgari, Poljaki, Romuni: težko
si plačajo izobraževalni program, kot drugi manj izobraženi priseljenci
Manj izobraženi izobraževalne programe najbolj potrebujejo, hkrati je njihova
participacija v izobraževalnih programih nizka (Benner Cassara 1992)
Nižje izobraženi priseljenci so najmanj informirani o izobraževalnih programih
(Vrečer et al. 2008)
-Potreba po brezplačnih programih za priseljence:
-ne samo slovenščina, tudi drugi programi
Raziskava MIPEX (2011) meri integracijske strategije priseljencev v 33. državah:
Rezultati za Slovenijo:
»Obstaja ad hoc financiranje in nekaj možnosti za prilagajanje kurikulov, vendar pa ni konkretnih
ukrepov za implementacijo medkulturnega izobraževanja v vseh šolah. V vzgoji in izobraževanju
se pojavljajo integracijske politike, vendar niso sistematične in priseljenci nimajo
enakega dostopa do izobraževanja razen do obveznega izobraževanja« (Migration Policy Group in
British Council)
-Manko na tem področju skuša zapolniti: Strategija vključevanja priseljencev v IO (2012)
- ACS skupaj z Info točko, MIZKŠ, priseljenci, MDDSZ, MNZ, Slovensko filantropijo, FF, ZSSS, ZRSŠ,
Revozom , LU Cene Štupar; MOL, ADS, ISIM ZRC SAZU
Pobuda: MIZKŠ in EAEA (European Association for the Education of Adults)
Priloga Strategije: Akcijski načrt 2013 in 2014
-Predviden nov izobraževalni program za opismenjevanje priseljencev vključno z osnovami
matematične pismenosti (ACS + zunanji sodelavci LDN 2013)
-Podpora delodajalcem in drugim organizacijam glede seznanjanja z izobraževalno ponudbo
za priseljence
-Realizacija v okviru LDN-jev izobraževalnih organizacij + nekaj dodatnih sredstev
-Izobraževanje odraslih priseljencem nudi možnosti in pogoje za aktivno državljanstvo
Državljanstvo: članstvo posameznika v politični skupnosti (Sardoč 2011) –
Migranti pogosto izključeni iz politične participacije, če ne znajo jezika države
sprejema – vključitev omogoči ravno IO
-Izobraževanje kot glavna socialna pravica državljana
-Eden izmed ciljev celotne vzgoje in izobraževanja: vzgajati in izobraževati državljane
(Bron 1995)
-izobraževanje za aktivno državljanstvo se mora začeti že v vrtcu in se nadaljevati v
vseh obdobjih (Mohorčič Špolar 1999)
- brez civilne družbe ni demokracije, ta pa je proces, ki ga je potrebno izboljševati
- upad civilne družbe v devetdesetih letih 20. stoletja, v začetku 21. stoletja
- novo prebujanje obetajo sedanji protesti “Gotof si”
-Priseljenci potrebujejo IO tudi, da krepijo aktivno državljanstvo
-IO opolnomoči priseljence (Freire) – krepi se aktivno državljanstvo
-Pomembno za priseljence: da spoznajo svoje pravice in dolžnosti v državi sprejema
-programi opolnomočenja priseljencev : Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (Lukič)
-Projekt: Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil v projekt so aktivno vključeni tudi priseljenci
Problem v SLO: delodajalci – dobra praksa: Švedska
Osveščanje in informiranje delodajalcev o pomenu vključevanja državljanov
tretjih držav (Center za poslovno usposabljanje, GZS) (2011/2012)
Usposabljanje za delodajalce
Pet tematskih sklopov:
1.
2.
3.
4.
5.
Vključevanje zaposlenih tujcev – integracija
Medkulturne kompetence
Pravno formalni vidiki zaposlovanja oseb iz tretjih držav
Obstoječa infrastruktura na področju vključevanja oseb iz tretjih držav
Medkulturni odnosi ter aktivno državljanstvo
Projekt Step In! Grundtvig projekt (2012- 2013)
Koordinatorji Leibniz University Hannover
+ partnerji iz 6. držav (ISIM ZRC SAZU in drugi)
Step In! – okrepiti politično participacijo priseljencev in medkulturne kompetence
PRIROČNIK O MEDKULTURNIH KOMPETENCAH:
ISIM ZRC SAZU – Modul: Usposabljanje za medkulturne kompetence za javne uslužbence
Drugi moduli – drugi partnerji: za priseljence, nevladne organizacije, izobraževalce odraslih
itd.
Od 2008 – Evropsko leto medkulturnega dialoga – več izobraževalnih programov za
medkulturni dialog in aktivno državljanstvo
– stanje še ni zadovoljivo, potrebujemo še več tovrstnih programov - tudi za priseljence kot tudi integracijskih programov, ki vključujejo
priseljence in večinsko prebivalstvo
Literatura:
Benner Cassara, Beverly (1992, (1990)). Adult education in a multicultural society, London.
Routledge.
European Commission (2010). A European strategy for smart, sustainable and inclusive growth.
COM(2010)2020.
Jakoš, Aleksander (2009). Načrtovanje, demografija in Slovenija. Urbani izziv No. 1, Volume 20,
str. 21-32.
Sardoč, Mitja (2011). Državljanstvo in državljanska enakost. V Marina Lukšič Hacin, Mitja Sardoč
in Mirjam Milharčič Hladnik (ur.) Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana:
ISIM ZRC SAZU.
Strategija razvoja Slovenije. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.
Ljubljana, 2005.
Uredba o integraciji tujcev (Ur. l. RS 65/2008, 30.6.2008).
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o integraciji tujcev, (Ur. l. RS 86/2010, 2. 11. 2010).
Uredba o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso
državljani Evropske unije (Ur. l. RS 70/2012, 17. 9. 2012).
Vrečer, Natalija (2007). Integracija kot človekova pravica: prisilni migranti iz Bosne in
Hercegovine v Sloveniji, Ljubljana: ZRC SAZU in Andragoški center Republike Slovenije.
Vrečer, Natalija; Možina, Ester; Javrh, Petra; Svetina, Metka; Žalec, Natalija;
Ziherl, Teja (2008). Izobraževanje in usposabljanje migrantov. Raziskovalno
poročilo. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Internetni viri:
Raziskava MIPEX: http://www.mipex.eu/slovenia (7. 3. 2012)