GESŠ Trbovlje 2012/2013 Zgodovina I Različni modeli vladanja

Transcription

GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
ZGODOVINA (posodobljeno marec 2013)
Različni modeli vladanja ................................................................................................................................................. III
Selitve ljudstev ............................................................................................................................................................. III
Justinijanov poskus obnove cesarske oblasti nad celotnim imperijem – Bizantinska država ......................................... IV
Frankovska država ........................................................................................................................................................ V
Politični razvoj .......................................................................................................................................................... V
Oblikovanja fevdalne družbe ................................................................................................................................... VI
Frankovska državna organizacija ............................................................................................................................ VIII
Kulturni razvoj – Karolinška renesansa ................................................................................................................... VIII
Nastanek cerkvene države ......................................................................................................................................... VIII
Stanovska monarhija – Rimsko-nemško cesarstvo ........................................................................................................ IX
Stanovska monarhija – Španija ......................................................................................................................................X
Italijanske mestne države ............................................................................................................................................. XI
Serenissima ali Beneška republika – od mestne države do republike ......................................................................... XI
Ostale italijanske republike ...................................................................................................................................... XII
Absolutizem ................................................................................................................................................................ XII
Absolutizem v Franciji ............................................................................................................................................. XIII
Absolutizem Ludvika XIV. v Franciji ......................................................................................................................... XIII
Absolutizem v Rusiji ............................................................................................................................................... XIV
Razsvetljeni absolutizem ............................................................................................................................................ XV
Prusija – Friderik II. Veliki 1740-1786 ...................................................................................................................... XV
Razsvetljeni absolutizem v Rusiji ............................................................................................................................ XVI
Nizozemska meščanska revolucija – parlamentarizem ............................................................................................... XVI
Anglija kot stanovska monarhija ............................................................................................................................... XVII
Gospodarske, etnične in družbene spremembe v Evropi ............................................................................................ XVIII
Zemlja – vir preživetja in bogastva ............................................................................................................................XVIII
Srednjeveška mesta.................................................................................................................................................... XIX
Cehi............................................................................................................................................................................ XXI
Trgovina ..................................................................................................................................................................... XXI
Industrija ................................................................................................................................................................... XXII
Humanizem in renesansa .......................................................................................................................................... XXII
Širjenje pismenosti in izobrazbe ............................................................................................................................... XXIII
Reformacija .............................................................................................................................................................. XXIII
Martin Luther – Luteranstvo ................................................................................................................................ XXIV
Ostale smeri reformacije ...................................................................................................................................... XXV
Protireformacija ....................................................................................................................................................... XXV
Razsvetljenstvo ali racionalizem .............................................................................................................................. XXVI
Velika geografska odkritja ...................................................................................................................................... XXVII
Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci ......................................................................................................................... XXX
Naše ozemlje v poznoantičnem obdobju ................................................................................................................... XXX
Perfer et obdura; dolor hic tibi proderit olim.
I
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
Naselitev Slovanov v predalpski prostor .................................................................................................................... XXX
Karantanija – 1. kneževina v Vzhodnih Alpah ......................................................................................................... XXX
Karniola ............................................................................................................................................................... XXXII
Spodnja Panonija ................................................................................................................................................. XXXII
Alpski Slovani in Rimsko-nemško cesarstvo.............................................................................................................. XXXII
Dežela se vzpostavi kot domovina ......................................................................................................................... XXXIV
Celjski grofje ....................................................................................................................................................... XXXV
Srednjeveška mesta na Slovenskem........................................................................................................................ XXXV
Celinska mesta ................................................................................................................................................... XXXV
Obalna mesta ..................................................................................................................................................... XXXV
Srednjeveška kultura na slovenskem ..................................................................................................................... XXXVI
Turški vpadi na Slovensko ozemlje ......................................................................................................................... XXXVI
Be patient and tough; some day this pain will be useful to you
II
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
Različni modeli vladanja
Selitve ljudstev
1. Vzroki za preseljevanje
a. naraste število prebivalstva pomanjkanje obdelovalnih površin
b. pritisk drugih ljudstev (Huni)
c. medplemenski spopadi
d. želja po bogastvu sosednjih držav – ZRC
2. Ljudstva, ki so se selila
a. azijska
- v 4.st. Huni
- 6.st.Obri/Avari, Bolgari,
- 9.st.Ogri/Madžari
- 11.st. Turki
- 13. st. Mongoli
b. germanska – Goti, Burgundi, Franki,
Angli, Sasi, Vandali, Langobardi
c. Slovani
- Z (Čehi, Slovaki, Poljaki, Lužiški Srbi)
- V (Rusi, Belorusi, Ukrajinci)
- J (Srbi, Slovenci, Hrvati)
3.
Zgodovinski viri
Prvotna domovina
Družba
Gospodarstvo
Obrt
Pravo
Vera
Selitve (konec)
Germani
Tacit, Prokopij
Južna Skandinavija, Nemško-poljsko nižavje
Rodovno plemenska, začetki razslojevanja
Poljedelstvo (selilno), živinoreja (pašna),
Trgovina (menjava tudi z Rimljani)
Kovaštvo (orožje), zlatarstvo
Običajno pravo
Mnogoboštvo (Thor)
Angli, Sasi  Velika Britanija (11.st. Normani)
Z Goti/Vizigoti  Pirenejski polotok (8.st. Arabci)
V Goti/Ostrogoti  Apeninski polotok
Z Balkan – Ostrogotska država (6.st. Bizantinci)
Franki  Galija (9.st.)
Langobardi  Apeninski polotok (8.st. Franki)
Burgundi  Galija (6.st. Franki)
Vandali  S Afrika
Slovani
Prokopij
Krpati
Rodovno plemenska, začetki razslojevanja
Poljedelstvo (požigalniško, selilno),
živinoreja (pašna), trgovina
Kovaštvo, tkalstvo, lončarstvo, predilstvo
Običajno pravo
Mnogoboštvo (Vesna, Morana)
Proti Z go reke Labe, Odre, Saale
Proti V do reke Volge
Proti J na Balkanski polotok in V Alpe
4. Stiki med barbari in rimskim prebivalstvom
a. Trgovski: po jantarjevi poti z Germani, Slovani
b. Vojaški:
- 2 poraza proti Germanom – Tevtoburški gozd (9. n.š.), Adrianopel (4. st.)
- Germani so postali najemniki ali federati v rimski vojski, ki naj bi branili meje rimske države
(Rimljani jim niso plačevali)
- Plenjenje in požiganje Rima  najprej Z Goti, potem Vandali
c. Kulturni stiki:
- vera – Germani so bili politeisti, po naselitvi v Z Evropo so ga začeli opuščati in prestopati v
krščanstvo (arijanizem). Cesar Konstantin obsodi arijanizem kot krivoverstvo, zato se morajo
ponovno krstiti. Zahodne Gote je v Španiji pokristjanjeval Izidor Seviljski: njegovo znano
literarno delo so Etimologije (enciklopedija, ki je zajemala vse dotedanje znanje)
III
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
-
pismenost – Germani so svojo runsko pisavo začeli kombinirati z grško in latinsko pisavo in
Sveto pismo prevedli v gotski jezik.
Napisani so tudi prvi germanski zakoniki – Salijski zakon je eden prvih (6.st.)
- Umetnost Germanov se je preoblikovala v stiku z azijskim in grško-rimskih svetom. Zanjo so
značilne fibule, ki so močno okrašene, orodje, orožje
5. Ureditev germanskih držav
a. Rimski cesarji so germanskim poveljnikom podeljevali nazive rimskih konzulov in patricijev. Tako so
germanski vladarji dobili dvojno vlogo:
- bili so kralji, ki so vladali germanskemu prebivalstvu
- opravljali so tudi vlogo cesarjev za staroselce.
b. Prizadevali so si za sožitje med Germani in Rimljani, kar je bilo vidno pri ostrogotskemu kralju
Teodoriku. Sodeloval je s cerkvijo, njegova pomočnika sta bila filozofa Boetij (prevod Aristotlovega
dela o logiki) in Kasiodor (zgodovina Rima in Gotov). Vladal je iz Ravene, kjer je obnavljal spomenike
antičnega Rima
c. Kljub temu se v novonastalih germanskih državicah kaže dvojnost:
- V pravu (germansko in rimsko)
- V upravi (vrh uprave so vodili germanski grofje, nižja v rokah Romanov)
- V jeziku (romanizacija Germanov je bila počasna)
d. V novonastalih germanskih državicah so se prepletali krščanstvo, germanska in antična kultura.
Institucije rimske države so izginjale in germanske državice s krščansko cerkvijo in papežem so
postale osnova srednjeveške fevdalne družbe.
Justinijanov poskus obnove cesarske oblasti nad celotnim imperijem –
Bizantinska država
1. VRC do Justinijana
a. Razdelitev rimskega cesarstva na ZRC in VRC (Teodozij)
b. Z odstavitvijo Romulusa Avgustusa 476 AD in nastankom germanskih državic, na Z nikoli ni bil več
imenovan cesar. Vladali so različni germanski kralji v imenu cesarja iz Carigrada.
c. VRC je bilo veliko bolj razvito kot ZRC. Razlogi za ohranitev VRC:
- nadaljevanje blagovno-denarnega gospodarstva (obrt, trgovina)
- razvito kmetijstvo
- manjša prizadevnost zaradi vpadov barbarov
- manj najemniške vojske
- učinkovit davčni sistem – ohranili in nadgradili so rimskega
2. Bizanc za Justinijana in poskus obnove RC (6.st.)
a. Cesar Justinijan je hotel uresničiti idejo o enotnosti Rimskega cesarstva, in obnoviti neposredno
cesarsko oblast nad celotnim imperijem. Njegova vojskovodja Belizar in Narzes sta se uspešno
bojevala z:
- Vandali – S Afrika (uničil)
- Z Goti (Vizigoti) – Španija, Francija (dobili so samo J obalni del)
- V Goti (Ostrogoti) – Balkan, Apeninski polotok (uničil)
- Slovani, Obri (Balkan) – mir so si kupovali
- Perzijci (Azija) – mir so si kupovali
b. Obseg:
- Mala Azija, Bližnji Vzhod (Sirija, Palestina), S Afrika, obale Pirenejskega polotoka, Apeninski in
Balkanski polotok
- ni posrečilo – ozemlje Frankov in Z Gotov (v notranjosti)
c. Način vladanja: Cezaropapizem – združitev posvetne in verske oblasti v rokah cesarja
- cesar se je upiral na uradništvo, vojsko, cerkev
IV
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
- pravica pri izbiri carigrajskega patriarha
- skliceval je tudi koncile  zbor visokih cerkvenih dostojanstvenikov (škofi, nadškofi)
- Cerkvi podeljuje zemljo
d. Reforme
- kodifikacija rimskega prava (sistematična ureditev zakonov v enoten kodeks ali zbornik) 
Justinijanov zakonik
- kovanje denarja – zlatniki
- podpiranje obrti, trgovine
- podpiranje gojenja sviloprejke
- gradnje (cerkev sv. Sofije)
e. Vzroki za neuspeh obnove rimskega cesarstva
- vpadi Slovanov, Avarov, Bolgarov, Perzijcev, Arabcev v Bizantinsko državo
- jezikovne razlike (latinščina, grščina)
- močna rimska cerkev, ki se je opirala na germanske vladarje
- Verski spori glede primata v krščanstvu (carigrajski patriarh : papež). Razlike v bogoslužju in
krščanskem nauku na Z in V privedejo do shizme leta 1054 – nastanka katoliške (RKC) in
ortodoksne (pravoslavne) cerkve
3. Vzhodnorimsko ali Bizantinsko cesarstvo? – Življenje v VRC in njegova ureditev sta imela čedalje manj
skupnih točk z antično rimsko ureditvijo. To se kaže v:
a. veri – cesar je postal zaščitnik krščanske Cerkve. V svojih rokah je združil posvetno in versko oblast –
cezaropapizem. Imel je pravico pri izbiri carigrajskega patriarha, skliceval je tudi koncile  zbor
visokih cerkvenih dostojanstvenikov (škofi, nadškofi), Cerkvi podeljuje zemljo, ukine atensko
pogansko akademijo. Pod vplivom krščanstva so se spremenili odnosi v družbi in pravu – olajšano
osvobajanje sužnjev, zmanjša se moč očetov nad življenjem otrok, uzakonijo preganjanje
krivovercev – (zapis v Justinijanovem zakoniku), česar Rim ni poznal.
b. gospodarstvu – VRC trguje z Perzijo, Indijo, Kitajsko, ne z deželami ob Sredozemlju
c. kulturi – v VRC se okrepi helenistična kultura
d. VRC ima svoj tip fevdalizma – ustanovijo teme (vojaško-upravne enote) .
4. Ko Z dobi »rimskega« cesarja (K. Veliki je dobil ta naziv, ker niso priznavali cesarja VRC Irene, ker je bila
ženska, papež tako vidi nezaseden cesarski prestol; Oton Saški) so v carigrajskem cesarju videli le
grškega kralja in VRC so imeli za kraljestvo Grkov, ne pa za naslednico rimskega imperija. Zato se za to
državo začne v novem veku uporabljati ime Bizantinsko cesarstvo – po Bizancu, enem največjih mest, ki
so mu Arabci pravili »Zlato jabolko«.
5. Bizantinska država je imela drugačni tip fevdalizma od Frankovske države
a. cesar Heraklej uvede tematski sistem (vojaško-upravne enote), kamor je naselil kmete/statiote
b. njihova naloga je bila, da so v času vojne branili ozemlje
Frankovska država
Politični razvoj
1. Sredi 5. st. so se Franki naselili na ozemlje rimske Galije. Najmočnejši so bili salijski Franki, ki so zavzeli
celo Galijo. Vodil jih je Klodvik (481-511), izhajal je iz družine Merovingov
- najprej je on sprejel krščanstvo (žena Burgundka, že kristjanka), nato vsi Franki.
- priznal je papeža v Rimu  Frankovska država postane zaščitnica in razširjevalka krščanstva
2. Osvajanja so se nadaljevala po njegovi smrti.
a. država je segala: Pireneji-Alpe-Laba (4. zemljevid)
b. bila je last kralja, ki jo je razdelil med vse sinove  slabitev, nastanek manjših kraljestev: Avstrazija,
Nevstrija, Akvitanija, Burgundija.
c. v vsaki kraljevini je bil dvor z aristokracijo, ki je od kralja dobivala veleposestva in najvišje funkcije
(začne se fevdalizem).
V
GESŠ Trbovlje
3.
4.
5.
6.
2010/2011
Zgodovina
- senešal (nadzornik uprave)
- palatinski grof (predstojnik dvornega sodišča)
- majordom  najpomembnejši – upravnik kraljevega dvora in zastopnik aristokracije
Moč vladarja se je manjšala, krepila pa se je moč frankovskih majordomov – Karel Martel (8.st.)
- združil majordomske funkcije vseh kraljevskih dvorov v Frankovski državi
- ni posegel po kroni
- 732 – Poitiers [poatje] premagal Arabce, ustanovil konjenico (viteška vojska)
- sledil mu je sin Pipin Mali
Začetnik nove dinastije Karolingov – Pipin Mali (751), ki ni bil zadovoljen z nazivom majordom, hotel je
postati kralj
a. Pipin papežu obljubi zaščito v boju proti Langobardom
b. papežu prepusti ozemlje od Rima do Ravene  razširitev Papeške države
c. papež mu prizna kraljevski naslov (maziljenje – prepojitev z božjo močjo, vladar po božji milosti; ima
neposredno vez z bogom – takšno videnje izvora kraljeve moči se je ohranilo do razsvetljenstva)
d. državo je razdelil med svoja sinova (Karlman, Karel Veliki)
Po Karlmanovi smrti zavlada Karel Veliki (768-814)  višek Frankovske države
a. obseg države
- S  S morje (po 30 letih premaga Sase)
- Z  do Atlantskega oceana
- V  reka Laba (premaga Avare)
- J  do reke Ebro na Pirenejskem polotoku (ustanovi Špansko marko kot zametek kasnejših
španskih kraljestev) in do papeške države na Apeninskem polotoku-podredil Langobardsko
kraljestvo; V Alpe – naši kraji so vključeni; Benečija, Istra – stik z Bizantinsko državo
b. v osvojene dežele širi krščanstvo
c. leta 800 se da kronati za cesarja (Rim, sv. Peter); doba cesarstva, spor za cesarski naslov:
- bizantinski cesar Karlu Velikemu prizna naslov leta 812 z mirovnim sporazumom v Aachnu
(palača, palatinska kapela, kjer so v srednjem veku posvečali nemške cesarje),
- Karel Veliki prepusti Benetke in dele Dalmacije bizantinskemu cesarju
Leta 814 Karel Veliki umre, nasledi ga Ludvik Pobožni (upor Ljudevita Posavskega v Slavoniji), ki 843 z
verdunsko pogodbo razdeli frankovsko državo na 3 dele (3 sinovi)
a. Z frankovsko kraljestvo (Karel Plešasti)  v 10.st. nastane Francija
b. V frankovsko kraljestvo (Ludvik Nemški)  v 10.st. nastane Nemčija (RNC – Rimsko-nemško
cesarstvo)
c. Osrednje frankovsko kraljestvo (Lotar)  nastane več političnih tvorb, mestne državice v S Italiji,
švicarski kantoni; del ozemlja med obema kraljestvoma si razdelita Z in V frankovsko kraljestvo
Oblikovanja fevdalne družbe
1. Gospodarstvo je na Z nazadovalo zaradi ropanj, vojn, selitev ljudstev
a. trgovina in obrt sta propadali, v Frankovski državi lokalna trgovina ni bila razvita, saj so vse, kar so
potrebovali, pridelali sami  gospodarstvo je bilo avtarkično ali samozadostno
b. Denar ni imel vrednosti, v Frankovsko državo so prihajali redki tuji trgovci (Bizantinci, Arabci), od
katerih je frankovsko plemstvo kupovalo luksuzne izdelke (začimbe, dišave). Frankovski trgovci so
jih zamenjavali za kože, les, kovino, živino, sužnje, ki so jih dobili na vojnih pohodih. Uveljavi se
naturalno gospodarstvo – menjava blago za blago.
c. Največje bogastvo je v Frankovski državi predstavljala zemlja, ki je bila last vladarja. Ti so jo
dodeljevali plemstvu v zameno za vojaško podporo in podporo pri vladanju. Osnova za tak razvoj
dogodkov je bilo spoznanje, da se bo mogoče zoperstaviti arabski konjenici samo z lastno konjenico.
Osnoval jo je Karel Martel. Ker je bila oprema vitezov zelo draga, si je frankovski vitezi niso mogli
privoščiti sami. Zato je majordom zasegel cerkveno posest in jo razdelil med svoje viteze
(prisežnike).
VI
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
- Merovinški vladarji so jim zemljo dajali v trajno last ali alod
- Karolinški vladarji so jo dajali v užitek ali beneficij (fevd)
senior
2. Družbeni razvoj: Začne se oblikovati nova družbena ureditev
fevdalizem. Zanj je značilna fevdalizacija s katero se oblikujejo
vazal 1
fevdni in fevdalni odnosi
vazal 2 (iste
a. Fevdni odnosi so med samimi fevdalnimi plemiči:
obveznosti
kot vazal
- med seniorjem (zemljo podeljuje, zaščiti vazala) in
1 seniorju)
njegovim vazalom (zemljo prejme, seniorju pomaga z
vitezi
vojsko, političnimi, vojaškimi nasveti, priredi gostijo)
- vladar je lastnik vse zemlje in jo za lastne potrebe obdrži
podložniki
le del, večino pa je podelil svojim vazalom, visokim
plemičem in visoki duhovščini – tudi ti so za svoje lastne potrebe obdržali le del svoje zemlje,
njen večji del pa so podelili v fevd svojim vazalom z vazalnim obredom.
- z mrežo fevdalnih razmerij se je ustvarila mreža zemljiških gospostev (fevdalni partikularizem),
ki so pripadale vključenim v vazalna razmerja. Prejeta posest je morala zagotavljati preživetje
vseh, ki so na njej živeli. Njena velikost je morala z donosi preskrbeti fevdnika z družino in
služinčadjo ter njemu podložno prebivalstvo.
b. Fevdalni odnosi med fevdalci in podložniki
- Prebivalstvo je bilo v germanskih državicah izpostavljeno ropanju, vojnam. Nihče jih ni mogel
zaščititi, saj centralne oblasti ni bilo več. Zato so se šibkejši začeli zatekati v varstvo močnejšim.
Take razmere so bile tudi v merovinški državi.
- Številni kmetje so se, zaradi revščine, lakote, vojn, nezmožnosti zagotavljati svojo vojaško
obveznost, zatekali pod zaščito mogočnih veleposestnikov. V zameno za zaščito so jim prepustili
zemljo/kmetijo in včasih tudi osebno svobodo. Na prepuščeni zemlji so imeli pravico do njenega
užitka. S tem procesom je začel nastajati sloj podložnega prebivalstva, njihovi zaščitniki in
gospodarji pa so postajali zemljiški gospodje.
- Kmetje živijo na kmetijah, ki jih imajo v zakupu. Ker so kmetije last fevdalca so jim dolžni dajati
dajatve in opravljati tlako (delovno obveznost).
- Podložniške obveznosti:
Dajatve
-Naturalne (do 11.st.)
Velika pravda (živina, žita)
Mala pravda (kokoši…)
-Denarne (od 11.st naprej)
Tlaka
-Ročna
-Vozna
-Izmerjena – določeno število dni, ko
more kmet delati za fevdalca  URBARIJ
-Neizmerjena – kadar je fevdalec
potreboval delovno silo, je sklical kmete
(prevladujoča)
Dajatve v zvezi z javno upravo
-Sodna taksa
-Cerkvena desetina (10. stvar gre
cerkvi)
-Spremembe na kmetijah:
umrščina, odselnina, naselnina,
primščina (če sin prejeme od očeta
kmetijo gre najboljša glava živine
fevdalcu)
3. Organizacija zemljiškega gospostva ali fevda. Sestavljala sta ga 2 dela – pridvorna in zakupna zemlja.
a. dominikalna zemlja – hlapci, dekle in tisti kmetje, ki ne pridelajo
dovolj, da bi z naturalnimi dajatvami poravnali obveznost do
fevdalca, obdelujejo te njive v obliki tlake
b. zakupna zemlja – tukaj živijo kmetje, ki imajo kmetije v zakupuimajo obveznosti
c. srenja (gozdovi, pašniki, potoki) – za koriščenje srenjske zemlje
morajo kmetje dajati dajatve
d. zemljiško gospostvo ali fevd je samostojna:
- upravna (se vodi iz gradu)
- sodna (fevdalec ima sodno oblast na zemljiškem gospostvu)
- gospodarska enota (vse kar potrebujejo pridelajo sami)
VII
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
Frankovska državna organizacija
1. Frankovska država je temeljila na podeljevanju fevdov. Karel Veliki je z povečevanjem države izpopolnil
njeno organizacijo. Novo osvojene dežele je razdelil med svoje prisežnike/vazale. Na njej so imeli vso
oblast in s tem so vladarju in cerkvi omogočili pokristjanjevanje pokorjenega prebivalstva.
2. Državo je razdelil na okoli 200 grofij, ki so bile v notranjosti, na mejah pa so nastale mejne
grofije/marke. Na čelu grofij so bili grofje/mejni grofje, ki so v imenu kralja izvrševali sodno, upravno,
vojaško in finančno oblast. Vladar jih je nadziral preko svojih potujočih nadzornikov. V ta namen je
vladar izdajal predpise, ki so veljali za celo državo-kapitulariji (razdeljeni v poglavja – lat. capitula).
3. S krepitvijo vladarjeve oblasti se poveča tudi število upravnikov na dvoru, saj se senešalu in
palatinskemu grofu pridružijo še:
- kancler – vodil kraljevo pisarno
- komornik skrbel za vladarjevo zakladnico
- vladarjev točaj skrbel za oskrbo dvora s pijačo
- konjar nadzornik vladarjevih konjušnic
- majordomi izginejo v času Karolingov (saj majordomi postanejo kralji oz. cesarji!)
Kulturni razvoj – Karolinška renesansa
1. V merovinški državi kultura ni bila razvita, tudi pismenost je skoraj izginila. Državni pisarji so uporabljali
nečitljivo pisavo (velike črke z okrajšavami – merovingiko). Redek sloj izobražencev so predstavljali
duhovniki, ki so se osnovne molitve učili na pamet. Skoraj nihče več ni znal klasične latinščine.
2. Prenova kulturnega življenja se je začela s Karlom Velikim, saj je za vodenje državne uprave je
potreboval izobražence. Zato je ukazal, da morajo v škofijah in samostanih ustanoviti šole. Duhovniki bi
se naučili pisati, preračunavati koledarje, peti, slovnico. V ta namen so začeli pisati posebne knjigekodekse. Po vsej državi so začeli v skriptorijih po samostanih menihi
prepisovati antična dela . Nastala je nova pisava karolinška
minuskula (uporabljali do 12.st.; Brižinski spomeniki; v humanizmu so
jo imenovali antikva, saj so mislili, da je antična rimska pisava in se je
z iznajdbo tiska zelo razširila ter postala osnova moderni pisavi).
3. Na svojem dvoru v Aachnu
a. je cesar zbral izobražence – zgodovinarja (Diakon) in slovničarja (Alkuina iz Britanije in Petra iz Pise)
b. Ustanovili so dvorno akademijo in dvorno šolo. Poučevali so cesarjeve sinove in sinove njegovih
najpomembnejših zaupnikov. Učili so se 7 znanosti: astronomija, aritmetika, geometrija, retorika,
glasba, dialektika, gramatika. Predvsem so sodelovali v razpravah po antičnem vzoru.
c. napredovala je arhitektura, gradili so po bizantinskem in rimskem vzoru
d. ker je izobrazba začela v Evropi zopet pridobivati na pomenu, se je ohranjala antična dediščina,
napredek v znanosti in umetnosti, se je za to obdobje uveljavilo ime karolinška renesansa
4. Po smrti Karla Velikega je kultura nazadovala, imela je izrazito cerkveni značaj.
Nastanek cerkvene države
1. Organizacija krščanske cerkve
a. Krščanstvo sta po rimski državi širila apostola Peter in Pavel. Bilo je preganjano vse do cesarja
Konstantina (Milanski edikt), ko postane dovoljena vera, v času cesarja Teodozija pa državna vera.
b. cerkvena hierarhija in upravne enote: DIACEZE (vlada škof) se povežejo PATRIARHATI (patriarh)
c. 5 patriarhatov: rimski, carigrajski, antiohijski, aleksandrijski, jeruzalemski
d. pomembna rimski in carigrajski patriarh (ostalo je že v 7. stol. pod Arabci)
2. Vloga bizantinskega cesarja
a. cezaropapizem kot model vladanja na vzhodu – ponovi
b. na zahodu vpadi ljudstev cesar nima oblasti, na Apeninskem polotoku ga začne nadomeščati
rimski škof kot naslednik sv. Petra.
VIII
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
3. Vloga in položaj rimskega škofa
a. organizira upravo, zagotovi varnost (reši Rim pred napadom Hunov, omeji napad Vizigotov)
b. poleg verskega voditelja postane rimski škof tudi politični voditelj  papež
c. teokracija – model vladanja na Apeninskem polotoku (verski voditelj ima tudi posvetno oblast) – isti
model vladanja imajo tudi Arabci
4. Oblikovanje cerkvene države
a. nastala iz patrimonija sv. Petra v Rimu
b. z darovi in zapuščinami vernikov dobila veliko posesti na Apeninskem polotoku – bogatenje Cerkve
c. papež Gregor Veliki (U/35) nastopi proti bogatenju Cerkve in duhovščine
5. Samostani in meništvo
a. nastanejo zaradi protesta proti nepravilnostim v uradni cerkvi
b. z odrekanjem vsemu je lažje doseči povezanost z bogom in odrešenje
c. sv. Benedikt – Monte Cassino (prvi samostan) – ora et labora (moli in delaj)
6. Zavezništvo med frankovsko državo in Cerkvijo
a. krst Klodvika
b. Pipin Mali premaga Langobarde, papež ga mazili/okrona za frankovskega kralja
c. Karel Veliki – cerkvena desetina, pokristjanjevanje Sasov – okrepi se vloga papeža kot verskega
voditelja v osrednji Italiji
d. krščanstvo postane vezivo, ki drži skupaj evropsko družbo.
Stanovska monarhija – Rimsko-nemško cesarstvo
1. Družba srednjega veka je bila razdeljena v tri rede
a. duhovščina (tisti, ki molijo); plemstvo (tisti, ki se vojskujejo); kmetje (tisti, ki delajo)
- Njihov položaj je bil določen z rojstvom ali posvetitvijo. Le prvi in drugi red sta sodelovala pri
vladanju. Zato so se v 13. stoletju začele pojavljati zahteve po enakosti vseh verujočih, kar je
katoliška cerkev razglasila za herezijo/krivoverstvo.
- V 13.st. se izoblikuje nov stan – meščanstvo. V poznem srednjem veku se države centralizirajo in
iz redov se oblikujejo stanovi in vzpostavljeni so stanovski zbori/skupščine. Stanovsko monarhijo
vodi vladar, njegova naloga je braniti ureditev, ki jo je zapovedal Bog.
2. Nastajanje nemške države
a. V začetku 10. stoletja je tudi v Vzhodnofrankovski državi izumrla dinastija Karolingov. Vodilno vlogo
so prevzeli vojvode plemenskih vojvodin. Država je namreč bila sestavljena iz več plemenskih
vojvodin (glej zemljevid)-frankovske,saške,bavarske,…, kar imenujemo fevdalni partikularizem.
b. Frankovska in saška plemena so za kralja izvolila (opustili so načelo delitve države) kneza Konrada
in tako se je Vzhodna-frankovska monarhija dokončno ločila od karolinške dinastije in se začela
razvijati kot samostojno nemško kraljestvo.
c. Moč kralja je bila šibka, saj je bila oblast skoncentrirana v rokah škofov, vojvod, grofov.
3. Otonska/Saška dinastija – sredi 10.st. je prestol zasedla nova dinastija, ki je ime dobila po Sasih/treh
Otonih. Oton I.:
a. zatrl je vstajo vojvod in Slovanov na Češkem ter ob reki Labi
b. leta 955 je na Leškem polju pri Augsburgu premagal Madžare in s tem je bilo konec njihovega
prodiranja v Evropo
c. Glavna opora njegove oblasti je bila visoka duhovščina, ki si jo je pridobil tako, da jim je v fevd dajal
posestva, ter jim priznal mnoge kraljeve pravice: ustanavljanje svoje vojske, kovanje denarja…- ta pa
mu je pomagala z vojsko.
d. Imel je pravico do laične investiture (umestitve na položaj) – pravico do imenovanja papeža. Postal
je zaščitnik papeža in cerkvene države. Papež pa ga je leta 962 okronal za cesarja in tako je postal
vladar »Svetega rimskega cesarstva«, kar pomeni, da naj bi se obnovilo rimsko cesarstvo, v katerem
bi papež in cesar sodelovala za blagor krščanskega sveta. Imenujemo ga tudi Rimsko-nemško
cesarstvo, ker je imelo središče v Rimu, nemške države pa so imele prevladujočo vlogo.
IX
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
4. Investiturni boj
a. S politiko tesnega sodelovanja cesarja s cerkvijo (potrjevali so papeže, imenovali škofe), so
nadaljevali tudi Otonovi nasledniki, vendar so papeži temu začeli oporekati,saj so hoteli biti
neodvisni od posvetne oblasti. To pa je pripeljalo do investiturnega boja.
b. V samostanu Cluny se je začelo gibanje katerega cilj je bil povečati ugled in moč cerkve in jo
osvoboditi od vpliva cesarja. Najodločneje se je za clunyske zahteve zavzel papež Gregor VII.
c. Clunyskih sklepov pa ni priznal nemški cesar Henrik IV. in tudi Gregorja VII. ni hotel priznati za
papeža , ker ga ni sam imenoval. S tem se je začel investiturni boj . Papež je cesarja izobčil, cesar pa
se mu je moral podrediti in sprejeti reformne sklepe-pot v Canosso 1077. Spor o investituri se je
končal šele leta 1122 z wormskim konkordatom, (konkordat – pogodba, sklenjena med državo in
cerkvijo), ki je določil, da je posvetni vladar lahko umeščal duhovščino na cerkvena posestva, njena
posvetitev pa je izključno stvar cerkve. S tem se je uresničila zahteva papežev, da mora biti cerkev
neodvisna od posvetne oblasti.
d. Tudi v naslednjih stoletjih se je nadaljeval boj med posvetno in cerkveno oblastjo. V Franciji, Angliji
so se oblikovale nacionalne cerkve, to pa se ni posrečilo v RNC, saj je papež v 14.st. še okrepil svoj
položaj
e. Pri tem je prišel tudi v spor s francoskim kraljem, ki je hotel obdavčiti francosko duhovščino in
prevzeti moč nad francosko cerkvijo. V sporu je zmagal francoski kralj Filip IV. Lepi in v začetku 14.
stoletja se je sedež papežev prestavil v Francijo-Avignon.
5. Ureditev RNC – volilna monarhija
a. RNC ni imelo pravega političnega središča. Bilo je zveza številnih političnih tvorb (posvetnih
kneževin, mest, cerkvenih teritorijev)- decentralizirana država. Cesarji so poskušali za papeže
nastavljati njim zveste cerkvene dostojanstvenike. Najznamenitejši cesar Staufovske dinastije je bil
Friderik Barbarossa.
b. Leta 1254 je nastopilo obdobje brezvladja, interegnum, ki je trajalo do 1273, ko so za cesarja izvolili
Rudolfa Habsburškega. Premagal je češkega kralja Otokarja II. Přemisla in svojim sinovom pridobil
Avstrijo in Štajersko. S tem je začela nastajati nova državica znotraj RNC – Habsburška monarhija.
Težišče državne politike se je preneslo S od Alp, v nemške dežele. Za RNC se je začelo uveljavljati
ime Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti.
c. Po smrti Rudolfa Habsburškega so volili cesarje iz različnih nemških družin, najpomembnejša je bila
rodbina Luksemburžanov (Karel IV., Sigismund). Cesarja je volil kolegij 7-ih volilnih knezov po
postopku, ki ga je določil cesar Karel IV. Luksemburški z Zlato bulo. Cesarji niso imeli moči, imeli pa
so ugled. Od sredine 15. stol. pa so nosili nemško krono zopet Habsburžani, vse do leta 1806, ko
RNC ukine Napoleon Bonaparte.
Stanovska monarhija – Španija
1. Leta 711 so Arabci premagali Zahodne Gote in zavzeli skoraj ves Pirenejski polotok. Nastala je arabska
država, imenovana Kordobski kalifat. Kristjani so se obdržali le na severu, ki je bil zelo reven. Prve
zmage nad Arabci so v kristjanih vzbudile željo po ponovni osvojitvi izgubljenih ozemelj. Ta težnja je bila
tudi podkrepljena s čaščenjem sv. Jakoba, ki naj bi bil pokopan v kraju Santiago de Compostela.
2. Država je nastajala od 11. – 15.st. z vojno/rekonkvisto med krščanskimi kraljestvi (na S) in Mavri (na J v
Kordobskem kalifatu).
3. V 12.st. je bila vodilna v vojni Kastilija, njeni vladarji so v (nekoč arabskem) Toledu uredili prestolnico in
odprli znamenito prevajalsko šolo. Prek del te šole je Evropa spoznala znanost iz V in dela starogrških
učenjakov.
4. Kortes
a. krščanska kraljestva Iberskega polotoka so bila urejena kot stanovske monarhije
b. plemiči in vojaško organizirani cerkveni redovi so v boju z Arabci dobili obsežne posesti in s tem tudi
politično moč.
X
GESŠ Trbovlje
5.
6.
7.
8.
2012/2013
Zgodovina
c. Ker je bilo potrebno osvojena ozemlja poseliti s kristjani, so vladarji prebivalcem novih mest dali
precejšnje pravice. Skupaj s plemstvom in duhovščino so vstopali v kortes, srednjeveški stanovski
parlament. Zakoni so veljali le, če sta jih potrdila kralj in kortes.
Vzpon Kastilje in Aragona
a. Aragonsko kraljestvo je vključevalo tudi bogato Katalonijo z Barcelono. Ta si je kot kraljevsko mesto
v Sredozemskem morju delila pomorsko trgovino z Genovo in Benetkami. Aragonski kralji so vladali
tudi na Siciliji in španski kralji so bili vseskozi prisotni v Italiji.
b. Vzpon Kastilije in Aragona se je začel s poroko aragonskega kralja Ferdinanda in kastiljske kraljice
Izabele v 15.st ., ki sta kljub poroki vladala vsak v svoji državici. Skupaj sta začela vojno proti Granadi
in jo 1492 zavzela – konec rekonkviste. Alcazar v mestu Segovia – trdnjava, ki jo v 12.st. zavzame
Kastilija, postane njena dvorna palača in sedež kortesa.
c. Aragonski kralj Ferdinand je vladal s pomočjo mest in izvajanjem inkvizicije (izgon muslimanov,
Judov in nasprotnikov kralja) s tem je gospodarsko oslabil državo, saj to pomeni odliv kapitala. Po
Kolumbovih odkritjih so bogastvo dobivali iz latinsko-ameriških kolonij.
Špansko kraljestvo dokončno nastane v 16. st z združitvijo Kastilije in Aragona – zavladajo Habsburžani
(Karel V. in njegov sin Filip II.). Začne se pospešen razvoj umetnosti in znanosti, saj so prišli v stik z
mnogo bolj razvito arabsko znanostjo:
- Muderaj – mešanje evropskih in arabskih gotskih gradbenih materialov (Alhambra)
- matematika, astronomija, kemija, filozofija
- književnost – Ep o Cidu – zavzel Valencio
Razvoj absolutizma se je začel po španskem odkritju Amerike.
a. Krištof Kolumb je za Špance odkril srednjo Ameriko, kjer so nastale španske kolonije. Iz njih so
španski vladarji dobivali zlato, zato se vladarju Filipu II. poveča moč in lahko zavlada absolutistično.
b. prenehal je sklicevati kortes in stanovska monarhija se je preoblikovala v 1. absolutistično
monarhijo; 16.st. – španski vek.
c. Filip II. vlada v ameriških kolonijah, Neapeljskem kraljestvu, Milanski vojvodini, Nizozemski do 1581,
Portugalski; ustvari nepremagljivo armado (premaga ga Elizabeta)
d. nadaljuje z inkvizicijo – izselitev 200 000 Judov, Mavrov  upad moči mestom
e. nadzoruje upravo, gospodarstvo
f. visoko obdavči kmete
g. kolonialno trgovino da v roke tujcem – flandrijskim mestom
V začetku 18. st. je izumrla španska veja Habsburžanov, začela se je španska nasledstvena vojna, ki so
jo Habsburžani izgubili. S tem je bilo konec španske moči in izgubili so ozemlje – Apeninski polotok
dobijo Savojci, Belgijo Avstrijci. V Španiji zavlada Filip V. iz francoske dinastije Burbon.
Italijanske mestne države
Serenissima ali Beneška republika – od mestne države do republike
1. Serenissima – prekrasna, prejasna državica.
2. Začela je nastajati v 5.st., ko so se prebivalci Ogleja umaknili pred »barbarskimi plemeni« (Vizigoti,
Ostrogoti, Huni) na beneške lagune.
3. V 6.st. pridejo pod Bizantince in beneške lagune vodijo tribuni (predstavniki teritorialno-vojaške
aristokracije), nad Benečani njimi je bil bizantinski vojvoda – dux (dož).
4. Benečani so bili trgovski posredniki med Bizantinskim cesarstvom in alpskimi deželami (luksuzno blago:
vino, sol, ribe, olje). Zaradi gospodarske moči so pridobili na politični moči in v 9.st. so si sami volili dože.
5. Od mestne države do največje italijanske republike
a. Benetke so začele rasti okrog doževe palače in cerkve sv. Marka. V 11.st. so postale 3. največje
evropsko mesto, beneški plemiči pa najbogatejši Evropejci.
b. V 12. st. so dobili Istro, dele Dalmacije, po 4. križarski vojni pa ozemlja v Jadranskem in Egejskem
morju (Kreta, Ciper). Postali so najpomembnejši trgovci Sredozemlja.
XI
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
c. v začetku 15.st. so se širile še po kopnem – pridobile velik del milanske vojvodine, 1420 so zrušile
posvetno oblast oglejskega patriarha in si priključile ozemlje od Furlanije do Istre.
d. po geografskih odkritjih začnejo izgubljati na moči – trgovsko središče se prestavi na Atlantik
e. 1797 jih zasede Napoleon Bonaparte.
6. Razvoj oblastnih organov
a. V 12.st. nastane nov oblastni organ  veliki svet (namesto ljudske skupščine), ki ga lahko sestavlja
le beneško plemstvo. Le plemstvo ima politične pravice (volijo doža in so v vseh organih oblasti).
Bogato neplemenito prebivalstvo lahko deluje le v verskih bratovščinah (delovale kot cehi)
b. V 15. stol. (vpliv humanizma) so se plemiči začeli počutiti kot nasledniki rimskega plemstva, zato so
se imenovali patriciji, svojo skupnost pa republiko (res publica – vladanje ljudstva/plemičev)
c. realna moč doža je v tem času občutno padla, dejansko oblast pa je prevzel veliki svet in številni
ostali sveti
7. Razvoj bančništva
a. v 14. stol. so nastale prve banke (Benetke, Siena, Firence)
b. Banca – stojnica
c. Banca rotta (prevrnjena stojnica) bankrot
Ostale italijanske republike
1. Genova, Pisa, Amalfi – obmorska mesta – samostojne pomorske velesile z domačim vojaškim
plemstvom in doži.
2. Firence, Milano – celinska mesta z močno tekstilno in orožarsko proizvodnjo.
3. V 15.st. se začne razvijati mecenstvo, saj so te države gmotno podpirale humanistične in renesančne
umetnike in znanstvenike.
4. Medsebojne spore so državice reševale z vojnami (najemniški vojaki in poveljniki-kondotjerji).
5. Med vojnami se vzpostavijo zavezništva, mreža ovaduhov, diplomatov – stalni predstavniki pri
nasprotnikih – začetki diplomacije.
Absolutizem
1. Značilnost stanovskih monarhij je ta, da sta stan in vladar enakopravna. Na prehodu v novi vek nekateri
vladarji prenehajo sklicevati stanove in zavladajo absolutistično (niso več seniorji).
2. Da bi vladarji lahko zavladali absolutistično, morajo zmanjšati moč plemstvu in okrepiti svojo moč. To
jim uspe v 16. st. s pomočjo
a. meščanstva (sodelujejo v državnih in deželnih zborih in postanejo vladarjev politični zaveznik proti
plemstvu)
b. vojske (najemniška, poklicna; pehota, topništvo; ni več fevdalne vojske, ki je temeljila na težki
konjenici)
c. državnih uradnikov, ki dobivajo plačo
d. davkov (za vojsko, uradništvo; potrjevali stanovi, sedaj pa vladarji)
e. dohodkov iz zgodnjekapitalistične proizvodnje
f. iz založništva – trgovec, bančnik kupil surovino, orodje in s tem založi obrtnika, ta izdela izdelek in
ga vrne založniku, založnik ga proda in si ustvari dobiček/kapital
g. iz manufaktur – večje delavnice, kjer se dela ročno in se delo deli  trgovci potrebujejo delovno silo
in področje za prodajo
h. dohodki kolonij iz merkantilistične gospodarske teorije
- merkantilizem – gospodarska teorija 17.st, avtor je Colbert.
- izvoz večji od uvoza, odprava notranjih carin, gradnja kanalov in prekopov, spodbujanje rojstva
otrok, povečanje števila manufaktur
- prvi način, kjer država poseže v razvoj gospodarstva.
i. položaj plemstva – ima družbeno in gospodarsko moč, ne pa politične
XII
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
3. Vrste absolutizma
a. politični  stanovi še obstajajo, vendar nimajo nobene moči
b. pravni  vladar piše zakone
c. razsvetljeni  18.st.  vladar poskuša vladati v korist nižjih slojev ljudi
d. konservativni  19.st. Habsburška monarhija – Metternichov in Bachov
4. Teoretiki – zagovorniki absolutizma
a. Machiavelli – Il principe (naslov knjige – Vladar)
- Cilj upravičuje vsa sredstva!  združitev Apeninskega polotoka
b. Jean Bodin – napisal Šest knjig republike (1576)
- bistvo države je v njeni suverenosti, nosilec le te je absolutni vladar
- Božja teorija o absolutizmu pravi, da vladar za svoja dejanja ne odgovarja nikomur.
c. T. Hobbes – knjiga Leviathan (morska pošast ali močna osebnost) – absolutna oblast je nujna, ker
varuje življenje in lastnino podanikov pred napadi in ropanjem drugih
Absolutizem v Franciji
1. Francija kot stanovska monarhija
a. nastanek države
- nastala je iz Zahodnofrankovske države
- po izumrtju Karolingov v 10.st. zavlada Hugo Capet  dinastija Kapetingov, ki ima posest le v
Pariški kotlini
- ostala Francija je bila razdeljena med grofe in vojvode ter angleškega kralja (anžujsko kraljestvo)
 fevdalni partikularizem
b. centralizacija Francije – večanje moči francoskim kraljem po 12.st. zaradi različnih vzrokov:
- gospodarski vzpon  Champagna s sejmi, enoten denar
- kralj ustanovi centralno sodišče
- vojne kralja s fevdalci, angleškim kraljem Ivanom Brez zemlje
- francoski kralj ima oporo v uradništvu, mestih, vojski, šolah, univerzah
c. spor s papežem
- Filip IV. Lepi (2.pol.13.st.) se je sprl s papežem Bonifacijem VIII. zaradi cerkvenih davkov
- 1302 kralj prvič skliče stanovsko skupščino, ki ga podpre – stanovska monarhija
- selitev papeža Avignon (1309-1377) – avignonsko izgnanstvo papežev
d. stoletna vojna (1337-1453)
- vzrok – zahteva angleških kraljev po francoski kroni
- zmage angleških lokostrelcev, ki zavzamejo večja mesta
- kmečki upor – žakerija
- pobuda Jeanine d' Arc  zmaga Francozov
- dokončana centralizacija Francije – Pariz postane prestolnica.
Absolutizem Ludvika XIV. v Franciji
1. Imenoval se je sončni kralj, ker je to najbolj živa prispodoba takšnega vladarja – svetloba, moč, veličina.
2. Kralj je postal, ko je bil star 5 let. V resnici je vladala njegova mati Ana Avstrijska in 1. minister Mazarin.
3. Po smrti svojega prvega ministra je zavladal sam. Njegov način vladanja najbolje ponazori njegov izrek:
»Država, to sem jaz.«
4. Zaradi vstaje fronde (prače) – upre se visoko plemstvo, se v Parizu ni počutil varno, zato je dal graditi
novo kraljevo palačo v Versaillesu, 14km oddaljeno od Pariza. Značilnosti rezidence:
a. prostora je bilo za 15000 ljudi
b. tam so živeli vsi ministri, plemiči, znanstveniki, umetniki, arhitekti, glasbeniki – so svetovalci, ki
nimajo nobene odločilne vloge, imajo le družbeni ugled, so priviligirani (niso obdavčeni), živeli so od
državnega denarja
XIII
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
5. Francoska moda tistega časa – imeli so visoke, dolge lasulje, visoke pete, klobuke, nakičene obleke z
naborki, volančki, ogromne klobuke, hlače do kolen. Niso se umivali, so se le parfumirali.
6. Luj XIV se je lotil temeljitih reform države. Njegove reforme:
a. upravne
- državo je razdelil na province, vodijo jih intendanti (kraljevo uradništvo iz vrst meščanstva) to
službo jim da vladar
- kabinet (ministri) je dal predloge, vladar se je sam odločil, če bo sprejel in številni sveti
- država se je vodila iz Versaillesa, o vsem odloča kralj
b. cerkvene
- duhovščina je podrejena kralju
- En bog, en kralj, ena vera (katoliška)
- preklical je Nantski edikt in začel preganjati hugenote (francoske protestante), ti se zatečejo na
Nizozemsko
c. vojaške
- poveča vojsko na 170.000 vojakov
- nov obrambni sistem v obliki zvezde
- šolanje, redna plača za vojake
- sodobno orožje
- ½ državnih financ gre za vojsko
- vojaški poveljniki prihajajo iz plemstva
d. Poimenuj ministra, ki je izvedel davčno in gospodarsko reformo. Opiši ju
- Jean Colbert
- tarifni sistem davkov
- kmet je moral 1/3 pridelka dati zemljiškemu gospodu
- merkantilizem  nove manufakture orožja, stekla, tkanin, gradili so kanale,
- graditi in povečati ladjevje (Ludvik ni sprejel)
- morajo se boriti proti brezposelnosti
7. Luj XIV. je hotel narediti močno Francijo in jo ozemeljsko razširiti. Osvojil je
a. špansko nizozemsko (Belgija)
b. Alzacijo in Loreno
c. imel je osvajalno-kolonialno politiko v S Ameriki (Luisiana dobi ime po Ludviku).
8. Na evropskih dvorih so zelo radi posnemali francosko modo, šege, jezik, kulinariko… Nekateri vladarji
pa so celo dali zgraditi podobne dvorce kot je bil v Versaillesu npr. Schönbrunn, palača v Sankt
Petersburgu, v Sanssouci.
Absolutizem v Rusiji
1. V srednjem veku so ob ruskih rekah švedski Vikingi Varjagi (trgovci) ustanavljali mesta, ki se razširijo.
Nastanejo številne kneževine (Moskovska, Kijevska, Novgorodska) in mongolska država Zlata horda.
2. Širjenje moskovske kneževine v 15.st., ko vlada Ivan III. – premaga Mongole, Rostovsko, Novgorodsko
kneževino, omeji vpliv bojarjev (visoko plemstvo)
a. Poroči se s sestrično zadnjega bizantinskega carja  dobi carski naslov  postane naslednik
VRC/Bizantinske države in varuh prave vere (pravoslavne vere).
b. sedež carigrajskega patriarha se prestavi v Moskvo
3. Ivan IV. Grozni – dinastija Ruriki
a. 1547 se okrona za carja vseh Rusov
b. centralizacija države – dal je graditi grad Kremelj
c. evropeizacija
d. osvajalna politika (Kazan; Astrahan, Sibirija; Arhangelsk-Belo morje)
4. Cerkev Vasilija Blaženega je v Moskvi na Rdečem trgu. V 16.st. jo je dal graditi Ivan Grozni; sestavlja jo 9
cerkva s čebulastimi kupolami; Moskovski zapiski – Žiga Herberstein (Slovenec, ki je deloval kot
diplomat, poslan je bil v Moskvo in je opisoval Rusijo in Moskvo ter tamkajšnje življenje)
XIV
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
5. Peter Veliki (1682-1725) – dinastija Romanovi
a. Gregor Voglar iz Naklega je bil zdravnik Petra Velikega
b. model vladanja – absolutna monarhija: senat, kolegiji (ministrstva)-imajo vlogo svetovalcev
c. upravna reforma – država je bila razdeljena na gubernije, te pa na vojvodstva z uradništvom. Vse
uradniške in vojaške službe so opravljali plemiči, ki so bili razporejeni v 14 razredov in so morali
pred službovanjem opraviti šolanje. Meščani v državni službi so lahko postali plemiči, če so dosegli
določen razred
d. vojaška reforma in osvajalna zunanja politika – zgrajena je vojna mornarica in z njo je premagal
Švede in Turke ob Črnem morju
e. gospodarska reforma – mornarica, manufakture, rudarstvo, trgovina z zahodno Evropo
f. družbena reforma:
- evropeizacija (prepoved nošenja brad in zakrivanja obraza)
- plemstvo je govorilo francosko, otroke plemičev so dajali v francoske šole
- podredi si Cerkev
- uvede julijanski koledar
- poslabša se položaj podložnikov  kmečki upori
Razsvetljeni absolutizem
1. Absolutizem se je začel v 18. stoletju spreminjati, saj so na absolutistične vladarje vplivali filozofi
razsvetljenstva
a. Voltaire, Diderot , Rousseau – francoski filozofi so s svojimi idejami o enakosti, svobodi, delitvi
oblasti, verski toleranci,…, povzročili, da so nekateri evropski vladarji začeli izvajati reforme v korist
ljudstva
b. zavladali so kot razsvetljeni absolutistični vladarji (vladarji Rusije, Prusije, Švedske, Habsburške
monarhije)
c. cilji teh vladarjev:
- z reformami posodobiti svoje monarhije, ne pa odpraviti fevdalizma
- okrepiti vojsko in gospodarsko moč države
- povečati narodni dohodek (vsi trije sloji bi plačevali davke)
Prusija – Friderik II. Veliki 1740-1786
1. Prusija je nastajala postoma od 14. stol. iz kneževine Brandenburg in ozemlja ob Renu in Visli (nemškavzhodna kolonizacija v visokem srednjem veku). Bila je le ena izmed okoli 300 državic RNC. Njen vzpon
se je začel v 17.st.
2. Friderik II. Veliki je 1940 postal njen najpomembnejši vladar. Kot razsvetljeni absolutistični vladar je
vladal v korist svojim podložnikom. Imel se je za prvega služabnika države in ne njenega lastnika. Znan
je njegov izrek: »Vse za ljudstvo, toda nič z ljudstvom!«
3. Njegove reforme
a. oslabi stanove in jim hkrati dodeli številne privilegije, tako omogoči vzpon junkerjev – zemljiškega
plemstva, ki postanejo vojaški poveljniki.
b. vlada s pomočjo kabineta in ob poročilih ministrov, nima pa raznih svetov, kot absolutistični vladarji
c. cerkvena: ločitev cerkve od države, izgon jezuitov (učitelji), verska toleranca
d. kodifikacija prava – odpravijo mučenje ob zasliševanju, zagotovi neodvisnost sodstva, osvobodi
podložnike na lastnih posestvih
e. odpravi cenzuro tiska
f. gospodarska: merkantilizem in fiziokratizem – glavna gospodarska dejavnost je kmetijstvo, njen
avtor je Quesnay [izg. Kene]. Potrebno je osvoboditi podložnike,uvesti hlevsko živinorejo, in s tem
stalno gnojenje njiv, ukiniti 3 letno kolobarjenje s praho in ustanavljati kmetijske šole. Tudi sam je
dal krčiti gozdove na kraljevih loviščih.
XV
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
g. vojaška: Friderik vzpostavi eno največjih armad v Evropi, kljub maloštevilnemu prebivalstvu. Vojska
je slepo vdana poveljnikom, velja stroga disciplina, vojaki so bili v vojašnicah. 2/3 državnih
prihodkov je šlo za vojsko. Plemičem (junkerjem) je vladar podeljeval častniške naslove in tako so
mu bili vdani. Za junkerske mladeniče so ustanavljali tudi vojaške akademije.
h. Zunanja politika je bila takšna, kot je značilna za absolutistične vladarje – ekspanzivna. V šlezijski
vojni z Marijo Terezijo pridobi Šlezijo, sodeluje v 7 letni vojni in pri delitvi Poljske dobi zahodni del.
i. Prestolnica Berlin postane velemesto in središče umetnosti in znanosti. V okolici Berlina je imel
dvorec Sanssouci, kjer so prirejali kulturne večere.
Razsvetljeni absolutizem v Rusiji
1. Katarina II. Velika (1762-1796)
a. dopisovala si je z Voltairom, Diderotom in pisala komedije, ustanovi akademijo znanosti in univerzo
b. nadaljuje z reformami Petra Velikega – razvoj rudarstva, manufaktur, trgovine, širjenje pismenosti
in kulture
c. poslabša se položaj podložnikov in poveča moč plemičev – kmečki upori
d. zunanja politika – reševanje vzhodnega vprašanja, kar pomeni propadanje Turškega cesarstva in
vpletanje velesil (Rusije, Prusije, Avstrije, VB), ki hočejo zasesti njegovo ozemlje (Potemkin – kulise),
odkrivanje Sibirije, delitev Poljske
Nizozemska meščanska revolucija – parlamentarizem
(osvobodilna in verska vojna – 1567-1609)
1. Razmere pred revolucijo
a. področje Beneluxa in S Francije je bilo v 16.st. pod špansko oblastjo
b. sestavljalo ga je 17 provinc
c. spadale so med najbogatejše dežele v Evropi (Antwerpen – sejmi, borza, trgovina, obrt, pomorstvo,
kmetijstvo)
2. Vzroki za revolucijo
a. gospodarski – špansko izkoriščanje provinc – visoki davki
b. verski – izvajanje inkvizicije (preganjanje kalvincev) in protireformacije
c. politični – uvajanje absolutizma in ukinitev samouprave (vojvoda Alba)
d. obglavljenih 8.000 in 30.000 vzeto premoženje
3. Potek revolucije
a. province so se uprle – uporniki gezi, vodilo jih je visoko plemstvo (Viljem Oranski, grof Horn)
b. geze podpre Anglija, Francija; beg burov (kmetov) na J Afrike
c. sedem severnih provinc je 1581 razglasilo samostojnost  združene holandske province, Španija
prizna neodvisnost 1609 – mednarodno priznana 1648 z vestfalskim mirom.
d. 10 južnih provinc (Belgija) še naprej pod špansko oblastjo (vsi so katoliki) do 1815.
4. Model vladanja – republika
a. generalni stanovi – vrhovna oblast
b. državni svet – izvršilna oblast
c. državni upravitelj – Viljem Oranski – izvršilna oblast
5. Ena izmed vodilnih trgovskih pomorskih sil 17. stoletja
a. imajo Novi Amsterdam (New York), Nizozemska Gvajana (Surinam), trgovske postojanke ob
zahodno-afriški obali, na jugu Afrike (Kap, Transval, Oranje), Indonezija
b. Amsterdam postane največje trgovsko mesto, banke, borze…
c. umetnost: Rembrandt, Rubens (slikala sta portrete)
d. filozofija: Descartes (»Mislim, torej sem.«)
e. naravoslovja: Leeuwenhoek-mikrobiolog, izpopolnitev mikroskopa; Huyghens-astronom in
matematik
XVI
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
Anglija kot stanovska monarhija
1. Naseljevanje britanskega otočja
a. preseljevanje ljudstev in nastanek anglo-saških državic (5.-8.st.)
b. vpadi Normanov iz Danske od 9.st. dalje  kralj Knut v 11.st.
c. vpadi Normanov iz Francije – Viljem Osvajalec – 1066 bitka pri Hastingsu
2. Normani zavladajo otoku – vladanje Viljema Osvajalca
a. odstavi močne anglosaške teritorialne kneze
b. zapleni njihovo posest in jo podeljuje svojim baronom
c. zahteva prisego od vseh fevdalcev
d. uvede zemljiški davek  plačevanje vojakov, uradnikov
e. izdelana je zemljiška knjiga (Domesday book), kjer so napisani davki
3. Nastanek parlamenta
a. večanje davkov, vojna s Francijo povzročijo splošno nezadovoljstvo
b. Ivan Brez zemlje leta 1215 podpiše Veliko listino svoboščin s katero je ustanovljen svet baronov –
izoblikovanje stanovske monarhije
c. parlament je nastal postopoma iz sveta baronov
d. v 14.st. že razdeljen na
- zgornji dom – lordska zbornica (visoko plemstvo, cerkveni dostojanstveniki)
- spodnji dom (nižje plemstvo, predstavniki mest in grofij)
e. pravice: davki, potrjevanje zakonov, nadzor državnih financ
4. Vojna dveh rož (1455-1485)
a. po stoletni vojni so Angleži v Franciji obdržali le Calais [Kale]
b. doma se je začel boj med plemiškima družinama Lancastri (rdeča vrtnica) in Yorki (bela vrtnica)
c. obe družini sta izumrli, začnejo vladati Tudorji (združitev dveh vrtnic)
d. poskus absolutističnega vladanja Henrika VIII. Tudorja – reformacija in nastanek anglikanske cerkve
5. Elizabetinska doba (1558-1603)
a. Anglija doseže stabilnost in blagostanje; ne vmešava se v zadeve na evropski celini; postane vodilna
pomorska velesila, zlasti potem, ko premaga špansko mornarico; Anglija doživi tudi kulturni razcvet,
razvija se gledališče, viteški turnirji
b. Elizabeta je utrdila anglikansko cerkev, saj je določila, da cerkvene zakone izdaja parlament;
angleški vladar je le vrhovni upravitelj cerkve, ne pa poglavar
c. Elizabeta je bila zadnja iz dinastije Tudorjev, saj ni imela potomcev. Zavladala je dinastija Stuart
(Jakob I., nato pa brat Karel I.).
6. Državljanska vojna – revolucija (1642-1649)
a. Vzroki za revolucijo
- nasprotja med anglikanci in puritanci
- v parlamentu so bili le visoki sloji tedanje družbe
- poskus uvedbe kraljevega absolutnega vladanja
- Karel I. zavrne zahteve meščanstva
- razpustil je parlament ter zavladal sam, obdan zgolj s predstavniki visokega plemstva in vrhom
anglikanske cerkve
b. Potek revolucije
- vsi zatirani so se združili v obrambo svojih pravic  1642 začetek državljanske vojne
- na čelo upornikov je stopil Cromwell in povedel uspešno vojno proti kralju in njegovim
pristašem
- kralj Karel I. pobegne na Škotsko, kasneje ga obglavijo
7. Anglija kot republika – Cromwell (prvič in zadnjič je republika)
a. Cromwell je dal razpustiti zgornji dom parlamenta in razglasil je republiko. Angliji je zavladal kot
zaščitnik (Lord Protector), saj je zaščitil republiko
XVII
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
b. Akt o plovbi – določal je, da angleško blago lahko prevažajo le angleške ladje. Spodbujal je
pomorstvo in Anglijo postavil ob bok Nizozemski.
c. naseljevanje anglikancev na S Irske – začne nastajati Commonwealth (Britanska skupnost narodov)
d. obglavljanje Karla I. Stuarta
8. Restavracija: Karel II. Stuart je hotel zavladati absolutistično, zato ga parlament izžene. Na prestol dajo
nizozemskega državnega upravitelja Viljema III. Oranskega.
Ker je 1688 prišlo do zamenjave brez prelivanja krvi se to imenuje slavna revolucija.
9. Bill of Rights 1689 – temeljni zakon. S to listino dobi parlament zakonodajno oblast, kralj pa ima le
izvršilno oblast. Za svoje govore v parlamentu ne odgovarjajo sodno obstaja svoboda govora.
Oblikujejo se tudi neodvisna sodišča.
10. Anglija postane v 18. stoletju gospodarska velesila, saj se začne proces industrializacije. Izvede se prva
industrijska revolucija (1765). Najprej pride do tehničnih izumov v kmetijstvu (»ustvarili avtomatsko«
sejanje) in tekstilni proizvodnji (iz ene niti dobijo številne zaradi vreten). James Watt 1776 ustvari parni
stroj. Stephenson vgradi parni stroj v lokomotivo  razvoj železniškega prometa.
11. Anglija postane kolonialna velesila. V 17.st. ustvari kolonije na V obali S Amerike. V 18.st. James Cook
odkrije za Angleže Avstralijo in Novo Zelandijo. V 19.st. dobi številne kolonije v Afriki (od Egipta
navzdol) in Indijo. Južnoafriška Republika, Avstralija, Nova Zelandija in Kanada so Britanski dominioni.
Gospodarske, etnične in družbene spremembe v Evropi
Zemlja – vir preživetja in bogastva
1. Srednjeveška kolonizacija (U/79)
a. Kolonizacija pomeni naseljevanje oz. preseljevanje ljudi na malo poseljena ali neposeljena področja.
Potekala je od 10.-14.st. Prevladovalo je naseljevanje podeželja in to imenujemo agrarna
kolonizacija.
b. Okoli leta 1000 je v Evropi živelo med 30 in 35 milijoni ljudi. Do takrat je prebivalstvo počasi
naraščalo zaradi preseljevanja ljudstev, vojn in premalo pridelka. Po 11.st. je začelo prebivalstvo
naraščati in se do 14.st. podvoji.
c. Vzroka za rast prebivalstva – napredek kmetijstva, ni vojn.
d. V 14.st. zopet začne število prebivalstva upadati:
- kuga (prišla iz Kitajske z ladjami)
- vojne (100 letna vojna med Francozi in Angleži)
- neugodne klimatske razmere
e. Vrste kolonizacije
- notranja (znotraj enega fevda ali države)
- zunanja (izven države)
- nižinska (do 1000m nadmorske višine)
- višinska/rovtarska
- poklicna (Saške rudarje preselili v Transilvanijo)
- načrtna (načrt izdela zemljiški gospod)
- nenačrtna (spontano preseljevanje ljudi)
f. Vzroki za kolonizacijo
- prevelika rast domačega prebivalstva
- povečano povpraševanje po hrani
- veliko neobdelane zemlje
- malo donosna zemljiška gospostva
g. možnosti za pridobitev novih obdelovalnih površin
- izsekavanje gozdov
- izsuševanje močvirij
- polderji na Nizozemskem
XVIII
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
h. primeri zunanje kolonizacije
- nemška vzhodna kolonizacija je potekala v treh smereh.
I. med Labo in Odro se naseljujejo nemški fevdalci in kmetje
II. med Vislo in Finskim zalivom so kolonizacijo izvajali menihi (Cerkev)
III. ob Baltiškem morju so kolonizacijo izvajali nemški trgovci
IV. posledice nemško vzhodne kolonizacije – zahodne Slovane iztrebljajo, potlačanijo,
pokristjanijo, germanizirajo
- nemška kolonizacija na Slovenskem je potekala v treh fazah
I. v 9.st. se Nemci naselijo v Panonijo in Obdonavje
II. 10.-12-st. se Nemci naselijo v Celovško kotlino in Dravsko polje
III. 14.st. se Nemci naselijo na Kočevsko in v okolico Škofje Loke
- kolonizacija na Iberskem polotoku
I. kolonizacije je potekala hkrati z rekonkvisto, kristjani se naseljujejo od severa proti jugu
II. Arabce in Jude pokristjanijo, nekateri zbežijo, nekatere pobijejo, potekala je inkvizicija
2. Spremembe v organizaciji zemljiškega gospostva
a. Do 11.st. je bilo zemljiško gospostvo organizirano pridvorno, saj je prevladovala dominikalna posest,
ki se je obdelovala s tlako. V 11.st. se uvedejo denarne dajatve, zato se organizacija spremeni.
- Poveča se delež zakupne zemlje, kjer so hube ali kmetije  hubni sistem.
- Mala pravda je bila v naturalnih dajatvah, ostale v denarnih. Kmetje so dobili kmetije v začasen
ali deden zakup. Po 11.st. prevladuje deden zakup. Dajatve se začnejo zapisovati v urbarije.
3. Življenje kmeta
a. kmetje se začnejo ukvarjati s kmečko trgovino in tovorništvom
b. bivališča so bila majhna, lesena, dvoprostorna (živina; ljudje s kokoši, zajci), majhna okna pokrita s
polknami, slamnata/lesena (skodle) streha
c. pili so vino in pivo, prehranjevali pa so se z mlečnimi in močnatimi jedmi, kot sladilo so imeli med
4. Novosti v kmetijstvu
a. pojavile so se v 11.st., ko je leseno kmečko orodje zamenjalo železno – motika, vila, lopata, sekira,
kosa, brana, plug (težak železni ali lesen)
b. vlečne živali postanejo konji, ki jih začnejo podkovati
c. največja novost je nov način obdelave zemlje – triletno kolobarjenje s praho.
- ozimina – rž, pšenice (jeseni in pozimi)
- jarina – oves, ječmen (mlado žito)
- praha – zemlja počiva (paša živine)
d. v 2.pol.18.st. odstranijo praho in tisti del zemlje gnojijo  fiziokratizem (uvedejo hlevsko živinorejo)
Srednjeveška mesta
1. Srednjeveško mesto je naselbina trgovcev, obrtnikov in ljudi, ki se ukvarjajo z denarnimi storitvami.
Meščanska naselja so mesta in trgi. Razlika med mesti in trgi – mesto ima obzidje, mesta imajo več
pravic, mesto je večje.
2. Čas nastanka mest
a. v času preseljevanja ljudstev so mesta izgubila na pomenu, ohranila so se v Sredozemlju, v
notranjosti Evrope so propadla
b. ponovno so začela po 10.st., ko so obnovili trgovski stiki z Azijo (križarske vojne)
c. mesta so nastala tudi na osnovi antičnih mest
3. Lokacije mest – morske obale, stičišča trgovskih poti, ob gradovih, ob samostanih, ob rekah, ob
gozdovih, na ostankih antičnih mest
4. Vloga zemljiškega gospoda pri ustanovitvi mest
a. trgovci, obrtniki so se sporazumeli z lastniki zemljišč (škofi, velikimi fevdalci, vladarji)
b. Lastniki zemljišč so jim dovolili naselitev (postavitev hiše) na svojem ozemlju. Zahtevali so davek na
parcele. Zemljiški gospod si je lastil pravico do pobiranja sodnih glob, postal je mestni gospod.
XIX
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
5. Razlike med antično in srednjeveško meščansko naselbino
čas nastanka
obseg
obzidje
kdo spada med meščane
pravni akt
Antična
nadaljevanje iz antike
mesto + podeželje
pozno
obrtniki, trgovci + plemstvo
statuti (piranski statut)
Srednjeveška
11.-15.st.
prostor znotraj obzidja
ob nastanku
obrtniki, trgovci
privilegij (lastnine)
6. Pravice
a. gospodarske pravice
- pravica do upravljanja obrti, trgovine, denarnih poslov
- pravica do sejma
- pravica do skladiščenja
- pravica do obmilja (1 miljo okoli mestnega obzidja se ne sme nihče ukvarjati z obrtjo)
- pravica do cestne prisilnosti (prisilne trgovske poti)
b. ostale
- pravica do osebne svobode
- pravica do mestne samouprave (mestni svet)
- pravica do obrambe mesta
- pravica do kovanja denarja
- pravica do mestnih znakov (grb, pečat)
7. Zunanja podoba mest
- grajena brez urbanističnih načrtov
- hiše so bile ozke, visoke, kamnite in lesene, krite s skodlami, okna pokrita z živalskimi kožami,
povoščenim papirjem, polkni, le najbogatejše zastekljene
- jedro je bil trg na katerem je bila cerkev, vodnjak, mestna hiša, pranger (sramotilni steber)
- pritlične lesene hiše navadnih meščanov; zidane, bogate hiše plemenitašev
- ubožnica (špital), šola, bolnišnica
- netlakovane, blatne in umazane ulice kamor so metali odpadke
- iz strahu pred širjenjem nalezljivih bolezni uvedla karantene (Dubrovnik)
- 50-80 000 prebivalcev – na slovenskih tleh 2-5 000 prebivalcev na mesto
- gosto pozidana (nevarnost požarov), zemlja tudi zunaj obzidja (poljedelstvo in živinoreja)
8. Kdo je veljal za meščana, kdo ne?
a. meščani: obrtniki, trgovci, bančniki, plemstvo
b. niso meščani: duhovščina, delavci, služničad, podložniki, plemstvo v celinskih mestih, Judje
c. v mestih je veljal rek »Mestni zrak osvobaja.«
9. Boj mest za mestno samoupravo – meščani sami odločajo o svojih pravicah in dolžnostih, oblikovala se
je postopoma.
a. Vodilna osebnost je bil mestni sodnik, sprva postavljen od mestnega gospoda, kasneje ga meščani
volijo sami. Pristojnosti mestnega sodnika:
- zastopal je plemstvo
- skrbel za sodstvo
- varuh mestnih insignij (ključ mestnih vrat)
b. Organ samouprave je mestni svet. Pristojnosti mestnega sveta:
- skrbel je za finance
- nadzoroval obrt in trgovino
- skrbel za sirotišnice, šole, za hrano, za revne
c. boj mest za samoupravo po Evropi
- Italija: nastale mestne republike
- Francija: mesta so se povezala s kraljem proti velikim fevdalcem
- Anglija: mesta povezujejo s plemiči (baroni) proti vladarjem (kralj)
- RNC: mestne zveze (najpomembnejša HANSA), vodilno mesto Lübeck
XX
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
10. Položaj mest in meščanov
a. mesta so se ločila od poljedelske okolice po videzu, gospodarski dejavnost ter družbenem in
pravnem položaju
b. mesta so pripomogla h krepitvi blagovno-denarnega gospodarstva, bila so opora vladarjem pri
premagovanju fevdalne razcepljenosti
osebna svoboda
dejavnost
sodstvo
obveznosti
obramba
politično del.
noša
hrana
MEŠČANI

obrt, trgovina
lastno sodstvo
davki, prosti prispevki


 - predpisana
pestra
PODLOŽNIKI

kmetijstvo
sodijo jim plemiči
dajatve (davki, tlaka,
desetina)


 - predpisana
skromna
PLEMIČI

vojaška služba
lastno sodstvo



 - predpisana
bogata
Cehi
1. Cehi so združenja obrtnikov iste stroke. Nastajali so zaradi preprečevanja konkurence. Obstajali so
različni cehi, ker se je obrt specializirala. Cehi so bili obvezni za vse, ki so hoteli opravljati obrtno
dejavnost. Nastajati so začeli po 11.st.
2. Cehovska pravila – vsak ceh je imel svoja pravila (statut), ki so se jih morali mojstri strogo držati. Urejali
so pristopne pogoje, poslovno, zasebno in versko življenje ter obrambo mesta
a. pristopni pogoji
- mojstrski izpit (začel kot vajenec, postane pomočnik, učenje v tujini – upravi mojstrski izpit)
- plačilo članarine
b. poslovno življenje
- pravila so določala proizvodni postopek, količino izdelkov, kakovost, ceno, nabavo surovin,
število vajencev – pomočnikov
c. zasebno življenje
- s temi pravili so zagotavljali svojemu stanu primerno življenje, ceh je skrbel za vdove, sirote,
ostarele člane
d. versko življenje
- cehi so imeli svoje zavetnike/svetnike, h katerim so se priporočali (sv. Florijan – lončarji; sv.
Jožef – mizarji; sv. Barbara – rudarji)
3. Mojster je dobro skrbel za pomočnike in vajence.
4. Imajo pozitivno vlogo zaradi socialne podpore, preprečujejo konkurenco. Sprva so bili napredna
združenja, sčasoma pa so postali nazadnjaški, ker so ovirali napredek. Potem imajo večjo vlogo
manufakture in založništvo  zgodnjekapitalistična proizvodnja. Cehi so prenehali delovati v 19.st.
Trgovina
1. Izoblikujejo se trije trgovinski prostori v 11.st.
- severnoevropski ali baltiški prostor (kože, les, vosek, jantar)
- sredozemski prostor (od Arabcev blago prevzeli Italijani)
- arabski prostor (prihajalo je v Konstitanopel ali v Levanto, kjer so prevzeli Italijanski trgovci)
I. zajema svilno pot, ki gre po kopnem (svila, čaj, smodnik)
II. dišavno pot, ki gre po morju (poper, cimet, aloa)
2. V 15.st. se spremeni način poslovanja – pojavijo se menice (vrednostne listine) in borze (v 14.st.).
Prodaja se na osnovi vzorca blaga.
3. V 17.st. ko se absolutizem pojavi v Franciji se uvede merkantilizem (poudarek na razvoju trgovine).
XXI
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
Industrija
1. V Angliji se je sredi 18.st. začel tehniški razvoj s strojem. Do prvih sprememb je prišlo pri tekstilni
proizvodnji (Samuel Grag). Potreba po tekstilu je naraščala. Angleški trgovci iz plantaž uvažajo
neobdelan bombaž v Anglijo, ki je nadomestil volno. Obdelan bombaž so vozili nazaj v kolonije.
2. Grag je spadal k skupini finančno močnih podjetnikov, ki je uvajal vse novosti (predenje in tkanje). Iz
kolovrata preidejo na Mulo (z 8 vreteni, nato 100). Naredili so stroj, ki ga je poganjala voda.
3. 1765 Watt izumi parni stroj.
4. Ročno delo je zamenjalo strojno delo ter delo doma, delo v tovarni. Da proizvodnja ne bi bila omejena
na letne čase je Grag iskal rešitve  našel jo je v parnem stroju. Parni stroj je spremenil vodno paro v
mehansko energijo. Kmalu so ga začeli uporabljati za pogon različni stroji. Ljudje so postali neodvisni od
vode, vetra ali mišic  ustvarjajo tovarne.
5. Revolucija v prometu je prišla z železnico. Izdelali so lokomotivo (Stephenson), ki je bila hitrejša od
konja (47 km/h). Fulton izdela parnik.
6. Vsi niso dobili zaposlitve. Najbolj razvito industrijsko mesto je bilo Manchester – 40 letih se je število
prebivalcev početverilo. Delavci so bili prisiljeni sprejemati vse pogoje, morali so se podrediti zahtevam
tehnike. Delodajalci so višali delovni čas in zmanjševali plače. Pred začetkom industrializacije so si ljudje
sami določali dnevni ritem, kasneje so bili odvisni od delodajalca, delodajalec je imel pravila (vsaka
minuta zamude  znižanje plače).
7. V tovarnah je bilo veliko hrupa, visoka temperatura, visoka vlažnost. Niso imeli zaščitne opreme
(prihajalo je do poškodb). Več kot ½ zaposlenih so bili otroci (delali so od 6.00 do 20.30). Najtežja dela
opravljajo ženske (moški so mehaniki).
8. Razlika med sindikati in delavsko politično stranko. Politična stranka si prizadeva v parlamentu za
izboljšavo delavskih pogojev. Sindikat je nepolitična organizacija, ki skrbi za boljše delovne pogoje.
9. Zakaj je bila industrijska revolucija v Angliji?
- politični sistem (parlamentarno demokratičen)
- velika nahajališča premoga (pogon strojev)
- otoška država z veliko kolonijami
- ugodna prometna lega
- jeklarska industrija
Humanizem in renesansa
1. Humanizem je gibanje, ki daje poudarek na človeku, naravi, vesolju, življenju na tem svetu –
posnemanje antike. Humanizem in renesansa se začneta razvijati na Apeninskem polotoku, kjer je že
antična tradicija in bogati posamezniki. Središča so v Firencah, na univerzah in papeški palači.
2. Predstavniki književnosti so: Dante Alighieri (predhodnik humanizma s sladkim novim stilom); Boccaccio
(Dekameron), Petrarca (Soneti o Lauri), Cervantes (Don Kihot), Shakespeare.
Pišejo v domačih jezikih, ter postavljajo temelje knjižnemu jeziku.
3. Iz književnosti se humanizem širi tudi v znanost, kjer se uveljavijo nove metode za proučevanje sveta –
opazovanje in proučevanje/eksperimentiranje:
a. v medicino (Vesalius, Paracelsus – poskušal zdraviti s živim srebrom)
b. v geografijo – narisani novi zemljevidi sveta (Mercatorjev z valjasto projekcijo), Behaimov globus
c. nove politične in socialne teorije (T. More – Utopija; prvi del govori o Henriku VIII., v drugem delu
pa vizija, kako naj bi bila država urejena; Machiavelli – Il Principe; E.Rotterdamski-Hvalnica norosti)
d. L. Valla- Konstantinova darovnica je falsifikat
e. Nikolaj Kopernik , poljski astronom, je prišel do spoznanja, da je zemlja le planet, ki skupaj z drugimi
planeti kroži okrog Sonca (heliocentrični sistem).
f. Giordano Bruno (italijanski pristaš Kopernikovih idej) je razglasil, da je svet neskončen, naš sončni
sistem pa samo eden izmed svetov, ki ves čas nastajajo in izginjajo. Obstajajo tudi drugi planeti, kjer
živijo bitja, ki so pametnejša od nas na Zemlji. Inkvizicija ga je obsodila na smrt na grmadi.
XXII
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
g. Kepler – planeti se gibljejo okoli sonca po elipsasti poti.
h. Galileio Galilei – zakon prostega pada, pristaš Kopernikovih in Keplerjevih idej
4. Renesansa je preporod antične umetnosti (posnemali so antične slikarje in kiparje) najpomembnejši so:
- Leonardo da Vinci (Mona Lisa, Zadnja večerja)
- Michaelangelo (kip Davida, poslikava Sikstinske kapele)
- Boticelli (rojstvo Venere)
- Brunaleschi
- Donatello
- Rafaelo
- Dürer (zajček)
Širjenje pismenosti in izobrazbe
1. Menihi so v skriptorijih prepisovali antična dela. Utemeljitelj srednjeveške filozofije, sholastike, je bil
Tomaž Akvinski. Utemeljil jo je v 13.st. Rekel je, da je filozofija dekla teologije (Cerkev temelji na verskih
resnicah ali dogmah , ki se jim ne sme oporekati).
2. Širjenje pismenosti
a. v Evropi v 13.st. z uporabo papirja – iz duhovnikov in plemstva na meščane
b. izum tiska z gibljivimi črkami – Johannes Gutenberg 1456  tiskarne v okoli 200 evropskih mestih
(mi smo jo dobili čez 100 let)
c. imajo liste z novicami – predhodniki časopisa
d. prodaja knjig – najbolj znan frankfurtski knjižni sejem (16.st.)
3. Izobraževanje
a. samostanske, župnijske šole za otroke višjih slojev (branje, računanje, pisanje)
b. mestne in zasebne šole – tudi učitelji laiki (vsi niso župniki)
c. univerze za duhovnike in menihe – 7 svobodnih umetnosti na nižji stopnji, na višji medicino,
teologijo, cerkveno/kanonsko pravo
d. novi programi v 17.st. – biologija, fizika, matematika (vpliv humanistov, reformatorjev)
4. Ena izmed prvih univerz v Parizu je poimenovana po Robertu de Sorbonu.
5. Stopnja pismenosti
a. 1/5 francozov
b. ¼ Angležev ob koncu 16.st.
Reformacija
1. Razmerje med posvetno in cerkveno oblastjo.
a. Konstantinova darovnica je pomemben dokument za razumevanje razmerja med posvetno in
cerkveno oblastjo. Cesar Konstantin naj bi ob odhodu v Konstantinopel potrdil, da prepušča Rim in
cesarsko palačo v Rimu, ter vsa mesta in kraje v Italiji in na zahodu cesarstva papežu Silvestru. Cesar
pa naj bi bil pod oblastjo Rimske cerkve. Da je dokument ponaredek, je odkril Lorenczo Valla sredi
15. stoletja. Nastal je v času Karolingov in Pipin Mali je zato moral ozemlje v Italiji prepustiti papežu
in ne bizantinskemu cesarju.
b. Investiturni boj – papež Gregor VII. je izobčil cesarja Henrika IV., ta pa je opravil pot v Canosso in se
mu pokoril, papež pa nato prekliče izobčenje. Wormski konkordat 1122: posvetni vladar umešča
visoko duhovščino na cerkvena posestva, posvetitev te duhovščine pa izvede cerkev.
2. Moč in nemoč papežev
a. krepitev moči papeža po 12. st.:
- z razvojem cerkvenega prava
- z beraškimi verskimi redovi
- v času križarskih vojn
b. Cesarju RNC pa upada moč, saj tudi Francija in Anglija postaneta močni kraljestvi.
XXIII
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
-
3.
4.
5.
6.
V 14. Stol. se je v RKC oblikoval poseben pogled na onostranstvo, ko se poleg pekla in nebes
pojavijo vice, kjer duše pokojnikov čakajo na odrešitev in pot v nebesa; bivanje duš v vicah je
lahko skrajšal papež, ki je lahko v imenu boga odpuščal grehe.
- Za odpuščanje si lahko prosil s pobožnimi dejanji (romanje), še bolj pa z denarjem za cerkev 
tako se je razvila prava trgovina z odpustki. Največji odpustek je razpisal papež Bonifacij VIII. leta
1300. Razglasil ga je za sveto leto in tisti, ki so takrat romali v Rim jim je proti plačilu zagotovil
popolno odpuščanje grehov. To je storil, da bi okrepil svoj gmotni in politični položaj, saj je bil v
sporu s francoskim kraljem.
- Filip IV. Lepi je imel velik vpliv na S italijanska mesta in banke in je dosegel, da so papeži
prestavili rezidenco v Avignon – do 1378, ko začnejo živeti povsem posvetno. V 14.st. je bilo celo
več papežev hkrati, kar so poskušali rešiti na koncilu v Konstanci 1414, ko so za papeža
imenovali Italijana.
Reformacija je
a. versko (RKC)
b. družbeno (vsi družbeni sloji)
c. in politično gibanje (cesar RNC, ang. kralji)
Vzroki za reformacijo
a. bogatenje in nemoralno življenje duhovščine v RKC
b. želja papežev po popolni posvetni oblasti
Predhodnika reformacije
a. John Wyclif – bil je profesor na Oxfordski univerzi
- njegovo prepričanje je bilo, da je Biblija edini vir vere, da jo naj verniki berejo sami (v domačem
jeziku) ter da lahko le s trdno vero dosežeš zveličanje
- O civilni vladavini – v knjigi je nakazal, da naj država upravlja cerkveno imetje.
- Wyclifovi pristaši so bili lollardi.
b. Jan Hus – O cerkvi: Cerkev naj se odpove premoženju in posvetni oblasti, podvomi v papeža. Na
koncilu v Konstanci je sežgan na grmadi. Njegov nauk dobi veliko pristašev na Češkem – husiti.
Razmere v RKC v času renesanse
- urejanje palač, gradnja cerkva, Bazilika sv. Petra (za gradnjo je razpisan odpustek)
- papež A. Borgia (bil poročen, nezakonski otroci)
- nepotizem – podeljevanje cerkvenih služb prijateljem in sorodnikom
- simonija – prodajanje cerkvenih služb
- prodaja (trgovanje) odpustkov
- ogled relikvij proti plačilu
Martin Luther – Luteranstvo
1. 31.10.1517 – objavi 95 tez kot izhodišče za razpravo
- govori o papeževi moči (da nima nobene moči, da bi lahko odpuščal grehe, da so lahko samo s
trdno vero odpuščeni grehi)
- Sveto pismo naj bo v domačem jeziku
- proti trgovini z odpustki, nepotizmu, simoniji
2. Sproži množično gibanje za reformo RKC.
3. Papež od Lutra zahteva preklic tez, ker jih ne, ga 1520 izobči.
4. Razmere poskuša urediti cesar Karel V. (je tudi v sporu z Francijo, Turki oblegajo Dunaj 1529)  1521
državni zbor v Wormsu (zberejo se vsi knezi) – prepovedo luteranstva in njegovo širjenje po RNC.
Vendar, ker je cesar v vojni s Francijo nima časa in denarja, da bi nadziral luterance. Zato luteranski
knezi na svojih zemljiških gospostvih izvajajo sekularizacijo – zaplemba cerkvenega premoženja.
5. 1529 državni zbor v Speyerju – cesar ponovno prepove luteranstvo – protestanti (protest deželnih
knezov proti cesarjevi odločitvi)
6. 1530 luteranci sprejmejo augsburško veroizpoved
XXIV
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
-
odpravijo menihe, posvečanje duhovnikov
uvedejo pridigarje namesto duhovnikov (samo berejo iz Svetega pisma in niso vez med bogom
in človekom)
- odpravijo celibat (samski stan duhovnikov)
- obdržijo samo krst (postane član Cerkve) in obhajilo (potrditev člana)
- cerkve vodijo deželni knezi
b. Spor med cesarjem in luteranci se je končal 1555 z verskim mirom v Augsburgu (do 1618)
- obe veri sta enakopravni
- »Cuius regio-eius religio« (Čigar zemlja, tega vera) - deželni knezi izbirajo veroizpoved
- sekularizirane posesti lahko obdržijo deželni knezi
c. Širjenje Luteranstva: Nemčija (severna in srednja), Skandinavija, del Avstrijskega cesarstva (Ogrska,
Prekmurje) – zemljevid str. 111
Ostale smeri reformacije
1. Vladarska smer – anglikanska (Henrik VIII., Katarina Aragonska, kraljica Elizabeta)
a. Vzroki za reformacijo v Angliji
- želja Henrika VIII. po ločitvi od Katarine Aragonske
- zavladati absolutistično (cerkev v Angliji)
b. Henrik se loči od K. Aragonske  papež Henrika izobči iz RKC po poroki z Ano Boleyn
c. Angleški parlament sprejme ločitev – supremacija 1534 – Henrik postane vrhovni poglavar
anglikanske cerkve
d. prvine katoliške in protestantske vere (hierarhija)
e. preganjanje katolikov – Elizabeta
f. širjenje anglikanstva v S Ameriko
2. Meščanska smer – Kalvinizem
a. verska občina, ki jo vodi prezbiterij – prezbiterijanska cerkev
b. nadzoruje življenje vernikov
c. redno v cerkev, skromno in moralno življenje
d. odpravijo verske praznike
e. pesem, molitev, pridiga
f. iz Švice se širi v Anglijo (Puritanci), Škotsko (Prezbiterijanci), Francijo (Hugenoti)
3. Kmečke smeri – verske sekte
a. Anabaptizem / Prekrščevalništvo
- trdijo, da se mora človek sam (ko se zaveda bistva) odločiti za krst
- ponovno se krstijo
b. Štiftarstvo
- postavljanje verskih znamenj
- gradijo kapelice, križe, kjer se prikazujejo svetniki
c. skakači – če bodo med verskimi procesijami skakali, jim bodo odpuščeni vsi grehi
d. bičarji – če se bodo med verskimi procesijami bičali, jim bodo odpuščeni vsi grehi
Protireformacija
1. Protireformacija je reakcija katoliške cerkve na pridobitve reformacije. Pobudo zanjo so dali reformni
papeži, ki niso bili obremenjeni z nepotizmom in simonijo. Težili so k cerkveni hierarhiji, ki daje
prednost duhovnemu pred posvetnim.
2. RKC jo je izvajala s pomočjo novih meniških redov – jezuitov.
3. Prvo področje je bilo boj proti krivovercem z inkvizicijo (cerkveno sodišče – rimska in španska sta
najmočnejši). Inkvizicijo so izvajali menihi (dominikanci in jezuiti).
XXV
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
4. Jezuite je ustanovil Ignacij Loyola, kot menihe jih je priznal papež. Za njih je značilna verska gorečnost,
slepa pokornost papežu, dobra izobrazba, bili so misijonarji, lastniki manufaktur, bank, spovedniki
vladarjev, bili so učitelji (deške in visoke šole) – verska vzgoja, zapostavljen pouk znanstvenih ved.
5. Cerkev ni spodbujala splošne pismenosti, saj so Biblijo interpretirali duhovniki in ni videla potrebe po
izobrazbi ljudi.
6. Vodstvo RKC je v upu po prevladi v katoliškem svetu sklicalo veliko cerkveno zborovanje – tridentinski
koncil, ki se ga pa protestanti niso udeležili. Sklepi koncila:
- odpravijo simonijo, nepotizem
- določijo obvezno stopnjo izobrazbe za cerkvene dostojanstvenike
- zavladajo reformni papeži (papež Gregor da reformirati koledar)
- odpravijo prodajo odpustkov
- sestavijo seznam prepovedanih knjig, ki jih sežigajo
- sestavijo seznam dovoljenih knjig, ki se uporabljajo pri maši (Brevir/molitvenik in Rimski misal)
7. Verske vojne: tridentinski koncil ni prinesel združitve razcepljenega katoliškega sveta, nasprotno – med
njimi so se začele verske vojne. Najbolj krute v Franciji, RNCju.
a. v Franciji vojna med katoliki (kralj s prebivalci Pariza in osrednje Francije) in hugenoti (predvsem
meščani iz obalnih mest)
- vojna dosegla svoj vrh leta 1572, v Šentjernejski noči – krvava svatba – Katarina Medičejska je
svojo hči želela poročiti s hugenotskim princem Henrikom Navarskim; ko so hugenoti prišli na
svatbo jih je dala pobiti (2000)
- vojna se je končala, ko je Henrik Navarski prestopil v katoliško vero, se preimenoval v Henrika
Burbonskega in podpisal Nantski edikt, ki je dovolil hugenotsko veroizpoved, a ga njegov vnuk
Ludvik XIV. ukine leta 1685
b. 30-letna verska vojna v RNC (1618 - 48) med unijo (protestanti) in ligo (katoliki).
- vojna se je začela v češkem delu RNC, s praško defenestracijo 1618, ko so češki protestanti vdrli
na Hradčane in pometali skozi okno cesarjeve odposlance
- cesar na Češko pošlje svojo vojsko, ki je protestante porazila v bitki na Beli gori (nad Prago)
- posledice za Češko:
I. prepoved luteranstva
II. še bolj trd fevdalni sistem z več tlake
III. priznati morajo nemškega cesarja kot svojega kralja
- luterance v tej vojni podprejo Švedska, Danska, nemški luteranski knezi in Francija
- katolike podpre Španija in nemški katoliški knezi (Visoška kronika)
- vojna se konča leta 1648 z Vestfalskim mirom
I. potrdili Augsburški verski mir, ki je začel veljati tudi za kalviniste
II. na novo začrtajo zemljevid Evrope – mednarodno priznani postaneta Švica in Nizozemska
III. RNC ostane razdeljeno na okrog 200 do 300 državic (kneževin)
IV. Švedska se ozemeljsko poveča (dobi ozemlje na severu Nemčije)
V. nova velesila postane Francija, ki se razširi do Rena
VI. takšen zemljevid Evrope ostane do Napoleonovih vojn
Razsvetljenstvo ali racionalizem
1. Pojem razsvetljenstvo
a. filozofsko, kulturno in duhovno gibanje 17. in 18.st.
b. razum – ratio
c. znanstvena kritika, izkustvo – znanost se razvija
d. necerkveni način mišljenja – odcepi se jih več, kot pri renesansi
2. Napredek znanosti
a. naravoslovje – nove raziskovalne metode: eksperimentiranje, induktivno sklepanje – »kar veš, naj ti
bo osnova za sklepanje, da prideš do novih ugotovitev«
XXVI
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
- Newton – zakoni
- Celsius, Fahrenheit – toplota in temperatura, izdelata termometer
- Galvani, Volta – galvanski člen (baterija), voltmeter
- Linne – sistem rastlinskega in živalskega debla
b. družboslovje
- proučevanje in pisanje zgodovinskih del, potopisov, komedij – Moliere
- izkopavanje Pompejev
- akademija v Parizu
3. Predstavniki razsvetljenstva
a. Predstavniki
- Nizozemska – Spinoza
- Velika Britanija – Locke, Hobbes, Hume, Smith
- Francija – Descartes, Montesquieu
b. Izdajali so enciklopedije (zbrano vse dotedanje znanje) umetnosti, znanosti, obrti
- Voltaire
- Rousseau
4. Novi pogledi, nazori
- o vladarju
- o suverenosti
- o državi – Rousseau – Družbena pogodba (o vladarju, državi, suverenosti – ljudstvo ima najvišjo
oblast), ljudstvo ima pravico odstaviti vladarja, če ne vlada, kot hoče ljudstvo
- o oblasti – Montesquieu – Duh zakona (oblast deljena na zakonodajno, izvršilno in sodno)
- o pravu – v 18.st. ideja naravno pravo, kjer so napisane temeljne človekove pravice (Rousseau in
Locke /tabula rasa-nepopisan list/)
- o veri in cerkvi – Voltaire – cerkev naj obstaja, kot verska institucija, ne pa kot državna fevdalna
institucija; verska strpnost
5. Širjenje razsvetljenskih idej
a. po meščanskih in plemiških salonih
b. dopisovanje z vladarji (Katarina Velika, Friderik Pruski, Kristina Švedska)
Velika geografska odkritja
1. Antično znanje - 4.st.pr.n.št. – Grki so verjeli, da je Zemlja okrogla:
- Aristarh – Zemlja se giblje okoli Sonca in ne obratno
- Eratosten – natančen izračun obsega Zemlje
- Ptolomej 2.st.n.št. – Geografija  geocentrični sistem – 1407 latinski prevod
2. Na V v zgodnjem srednjem veku potujejo le judovski, sirski trgovci, Arabci, ne pa Evropejci
a. perzijski geograf Ibn Kondadbeh – 9.st. »Knjiga poti in kraljestev«  opis azijskih kopenskih poti
b. Rogerjeva knjiga – 12.st. (visoki srednji vek) Zemljevid Sredozemlja
c. Kitajci – Madagaskar, V obale Afrike – džunka (ladja)
d. do 13.st. je Evropejcem znan svet le zahodno od reke Ind
3. Vikingi
a. Evropejci so Vikinge poznali kot roparje, trgovce, koloniste, niso jih pa kot raziskovalce
b. Erik Rdeči in njegov sin Olaf prideta do Islandije, Grenlandije in Vinlandije (V Obala Amerike)
4. Marko Polo
a. Evropejci začnejo na V potovati v 13.st.  po križarskih vojnah se obnovijo poti in mongolska
država jim zagotavlja varnost
b. Tržaški zaliv  svilna trgovska pot  vračal se pa nazaj po dišavni trgovski poti
5. Vse ponovno zamre
XXVII
GESŠ Trbovlje
6.
7.
8.
9.
2010/2011
Zgodovina
a. 14.st. – v Evropi kuga, naravne nesreče, lakota, stoletna vojna; razpad mongolske države  ni
potovanj na V
b. 15.st. – Evropejci ponovno odkrivajo
Vzroki za geografska odkritja
a. politični – nastanek turške države
b. gospodarski – ovirano trgovanje na V, zaradi posredniške trgovine Turkov (narastejo cene
orientalnemu blagu)
- pomanjkanje žlahtnih kovin v Evropi
- prazne državne blagajne
- želja po novih trgih, surovinah, poceni delovni sili  Ferdinand+Izabela
c. verski – španski kraljevi par želel pokristjaniti muslimane iz V in Z
Pogoji za geografska odkritja
a. napredek geografskega znanja – novi zemljevidi:
- portolanske karte – prikazovale so obalne dele Sredozemlja
- Ptolomejev zemljevid – iz Rimskega imperija, prevladoval do 15.st. (Afrika in Azija sta sklenjeni)
- Toscanellijeva karta sveta – nastal na osnovi Ptolomejevega zemljevida, je pa čisto drugačen od
njega, Indijo in Kitajsko je prikazoval na drugi strani Atlantika
b. napredek v navigaciji
- kompas – določa smeri neba
- astrolab – določa položaj ladje glede na položaj zvezd
- sekstant – določa višino nebesnih teles
- astronomske tabele Al Hwarizmija iz 12.st.
- peščene ure
- nov tip ladje(karavele – od prejšnjih ladij se razlikujejo po tem, da imajo dosti večjo tonažo (so
bolj stabilne, več hrane in posadke)karake imajo pa še večjo tonažo kot karavele, imajo več
jader
c. ostali pogoji
- strelno orožje – ladje opremljene s topovi (varnost pomorščakov)
- avanturizem – želja po spoznavanju novega neznanega
- pomorska tradicija v obmorskih državah – Španija, Portugalska, Beneška republike
Portugalska odkritja – bili so prvi, ki so začeli raziskovati, pot v Indijo so iskali okoli Afrike
a. najprej je odprave organiziral Henrik Pomorščak – mlade pomorščake poslal raziskovati, njegove
odprave pridejo do Gvinejskega zaliva
- Kanarski otoki
- Azori
- Madeira
b. Bartolomeo Diaz pride do skrajnega juga Afrike (Rt dobrega upanja)
c. Vasco da Gama pride v Indijo okoli Afrike, pristane v Kalikutu (Z obala Indije), odkrita je pomorska
pot v Indijo okoli Afrike – 1498
d. Cabral leta 1500 odkrije Brazilijo  zemljevid Brazilije (1519), ki so ga uporabljali Portugalci
Španska odkritja odkrivajo pot v Indijo direktno čez Atlantski ocean v Z.
a. V njihovem imenu Krištof Kolumb. Potoval je štirikrat, vse odprave so bile usmerjene v področje
srednje Amerike, prebivalce poimenuje Indijance, področje pa Zahodna Indija
b. Amerigo Vespuci je odkril, da je Kolumb odkril novo celino, ko je raziskoval področje Amazonke in
celina se po njem imenuje Amerika oz. Novi svet.
c. Španci in Portugalci sklenejo pogodbo v Tordessilasu s pomočjo papeža 1494 razmejijo posesti po
46. poldnevniku. Vse, kar je vzhodno lahko raziskujejo Portugalci, vse, kar je zahodno pa Španci
d. Konkvistadorji – osvajalci, vojaki, ki so obogateli v času rekonkviste. Ker je rekonkviste konec, ne
morejo več dobiti bogastva v Španiji, zato ga iščejo v Zahodni Indiji.
XXVIII
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
-
Cortes je osvojil državo Aztekov. Quetzalcoatel – bog modrosti naj bi jih v 10.st. zapustil, in so
čakali na novega, boljšega boga. Montezuma je mislil, da je ta bog Cortes.
- Pizzaro osvojil državo Inkov 1531 (območje Peruja) – poznali so namakalno poljedelstvo,
gnojenje, niso pa imeli pluga, arhitektura je na visokem razvoju. Pizarro je ujel inkovskega
vladarja Atahualpo in ga zaprl v sobo, izdal je ukaz, da ga bo izpustil, če sobo napolnijo z zlatom.
- Alvarado uničil Maje v Gvatemali, Francisco de Montejo na Jukatanu.
e. Balboa 1513 prišel do Tihega oceana čez Panamsko medmorje.
- Prvi, ki je obplul svet je bil Magellan (1519-1522) – po njemu dobi ime Magellanov preliv na J
Amerike, poimenuje Pacifik (Tihi ocean), ubili so ga na Filipinih, plovba njegovih ladij dokaže, da
je svet okrogel.
10. Francoska raziskovanja
a. Cartier odkrije porečje reče Sv. Lovrenca, območje Velikih jezer in do Mississipija, tam ustanovi
kolonijo, poimenovano po svojem vladarju Louisiana
11. Angleška raziskovanja so bila tudi usmerjena proti SZ
a. Hudson – Hudsonova reka, Hudsonov zaliv
b. Cabot za Britanijo zavzema ameriško ozemlje – Nova Fundlandija
- S od Hudsonove reke so francoske kolonije, J pa angleške kolonije
c. Francis Drake pomaga ustanoviti Virginijo 1606
d. v 18.st. James Cook odkrije Avstralijo, Novo Zelandijo
12. Ruska raziskovanja so po kopnem, Dežnjev je prišel do Aljaske
13. Nizozemska raziskovanja so se začela v 17.st. in so prevzeli portugalske kolonije (Portugalska je
oslabljena, Nizozemska močna), prevzamejo Novi Amsterdam, (ki potem postal angleški), na severu J
Amerike imajo še Surinam
Posledice geografskih odkritij (U/126-130)
Za Evropo
Dotok žlahtnih kovin v Evropi povzroči inflacijo,
spremenijo se dajatve (iz denarnih v naturalne),
ponovno se pojavi tlaka, kmečki upori, uveljavijo
se borze, konec sejmov, center Evropske
trgovine se prestavi iz Sredozemlja na Atlantik,
začne se uveljavljati Kopernikov heliocentrični
sistem
Bogastvo od trgovine s sužnji
Ameriške kolonije postanejo del monarhije
Razvija se pomorska trgovina
Za Novi svet / zahodno Indijo
španski jezik, kultura, pokristjanjevanje
(nastanejo misijonarske kolonije, širi se
krščanstvo)
v Afriki trgovina s sužnji, v Ameriki prebivalce
zasužnjijo
Mešanje ras (mulati, mestici, zambi)
Španske in portugalske kolonije vodijo podkralji
Kuga, črne koze, ošpice
Sladkorni trs, sadje, pšenica, ječmen, riž, kava (iz
Afrike, v Evropo, nato v Ameriko), čaj, banane
XXIX
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci
Naše ozemlje v poznoantičnem obdobju
1. V 3.st. je zajela Rimski imperij kriza, ki je vplivala tudi na razmere pri nas. Rimljani so na kraški prehodih
zgradili sistem Claustra alpium Juliarum.
2. Naše ozemlje je postalo prizorišče spopadov med V in Z. Tu je potekala bitka pri Frigidusu. Zmagal je
Teodozij, in s tem krščanska vera.
3. Konec 4.st. je zmagovalec bitke razdelil Rimski imperij na dva cela. Naše ozemlje je prišlo pod V del.
4. Leta 375 so v Evropo vdrli Huni in povzročili preseljevanje Gotov. Napadali so tudi rimska mesta na
našem ozemlju. Tako so 452 porušili Ljubljano ali Emono in Oglej ali Akvilejo. Čez naše ozemlje so se
selili v južno Galijo ali Hispanijo zahodni Goti pod vodstvom Teoderika so vpadli v S Italijo, kjer je vladal
Odoaker. Z njim so se spopadli v Mostu na Soči 489 in ga premagali. Ustanovili so svojo državo, ki je
obsegala Apeninski polotok in Z Balkan.
5. Na prazen prostor v Panoniji in Podonavju so se naselili Langobardi, ki so sklenili zavezništvo z
Bizancem, premagali Gepide in se 568 čez naše ozemlje selili v S Italijo.
Naselitev Slovanov v predalpski prostor
1. V vzhodne Alpe so okoli leta 550 prodrle zahodnoslovanske skupine, Ker je bil ta prostor po odhodu
Langobardov prazen je privabil tudi Slovane iz vzhoda. Tako se v predalpski prostor naselita dve skupini
Slovanov. Preseljevanje so sprožili Obri ali Avari.
2. Prostor poselitve je meril kar 70 000 km2. Na vzhodu je bila meja Panonska nižina, na Z langobardski
limes (izviri Mure, Drave), na J Kolpa, na S Donava in Dunaj
3. Eden najpomembnejših zgodovinskih virov za ta čas je Zgodovina Langobardov, ki jo je napisal Pavel
Diakon.
4. Slovani so poselili Istro v 7.,8.st. zaradi prve nemške kolonizacije.
5. Slovani so imeli z Bavarci in z Langobardi vojne. Langobardom so odvzeli Goriško Brdo in Beneško
slovenijo. Slovani so bili z Avari v Obrsko-slovanski zvezi, kasneje pa zveza propade.
6. Staroselce so Slovani imenovali Vlahi. Staroselce so pobili ali zasužnjili, porušijo mesta in gredo
staroselci v refugije, krščanstvo izgine. Prevzeli so planšarstvo, poljedelstvo (dvoletno kolobarjenje),
plug, krajevna imena, sadjarstvo, vinogradništvo, tehniko izdelave stekla.
Karantanija – 1. kneževina v Vzhodnih Alpah
(samostojna kneževinapol vazalna frankovska kneževinamejna grofija)
1. Obrsko-slovanska plemenska zveza
a. neenakopravni odnosi
b. razpad zveze, ko jih porazijo Bizantinci v Bizancu (626 n.št.)
2. Samova plemenska zveza
a. nastala zato, ker so Obri/Avari napadali Slovane, ogrožali so jih tudi Franki
b. v plemensko zvezo jih poveže frankovski trgovec Samo
c. središče te zveze je severno od Donave
d. po Samovi smrti je zveza razpadla  ogrožajo jih zopet Obri
3. Nad večino Slovanov so oblast obnovili Obri, samostojnost so obdržali le Slovani ob zgornji Muri in
Dravi, ki so se imenovali Karantanci
4. Karantanija
a. vodil jo je knez Valuk  bila je kneževina
b. njeno središče je bil Krnski grad na Gosposvetskem polju
XXX
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
5. Karantanska družba
a. družbo je vodil knez, oblast so mu predali z obredom ustoličevanja, ki je potekal na Krnskem gradu
na Gosposvetskem polju; ustoličevali so ga kosezi, izbrali so ga iz knežje družine
b. podrejeni so mu
- knežja družina
- vojaško plemstvo
- kosezi – sodelovali so pri ustoličevanju kneza, spremljevalci kneza, imeli so svoje sodstvo,
zakone, pravo, pravica do nošenja orožja, do konja (ko Karantanija izgubi samostojnost del
kosezov pride med plemiče, večji del pa med kmete)
- svobodni člani vaških skupnosti (kmetje)
- patriarhalni sužnji – vojni ujetniki, potomci staroselcev (živeli so v vaseh, več vasi se je povezalo
v župo, ki jih vodi župan)
6. Pokristjanjevanje Karantancev in delna izguba samostojnosti
a. sredi 8.st. (743 n.št.) začnejo Karantance ogrožati Obri, zato knez Borut prosi za pomoč Bavarce, ki
so bili takrat že pod frankovski nadoblastjo
b. leta 743 n.št., ko se je začelo pokristjanjevanje Karantancev, je Karantanija izgubila delno
samostojnost, postala je pol-vazalna frankovska kneževina; frankovska nadoblast se kaže v tem, da
mora karantanskega kneza potrditi frankovski vladar (Pipin Mali potrdi Gorazda)
c. Bavarci skupaj s Karantanci premagajo Obre, knez Borut pa je moral v zameno za vojaško pomoč
svojega sina in nečaka, ki so ju pokristjanili
d. prva pokristjanjena karantanska kneza sta bila Gorazd in Hotimir
e. Karantance začnejo nato pokristjanjevati po irski misijonarski metodi in frankovski
- irska je bila nenasilna
I. Modest je ustanavljal cerkve (Cerkev g. Svete na Koroškem)
II. posvečujejo duhovnike
III. pri pokristjanjevanju in verskih obredih uporabljajo domač jezik
IV. uvedejo posebno slovanska desetino (nižja od navadne)
V. obdržali so slovanske bogove (postanejo svetniki) in obrede, dali so jim le krščansko vsebino
- frankovska metoda
I. Slovane v V Alpah pokristjanjujejo tudi Franki z nasilno metodo
II. grozijo jim z odvzemom premoženja in smrtjo
III. pokristjanjujejo v latinskem jeziku
- Karantanci so se pokristjanjevanju upirali, dva velika upora sta bila v času kneza Hotimirja
f. v začetku 9.st. se Oglej spomni, da je to področje za pokristjanjevanje pripadalo njemu, se spre z
Salzburgom; spor je rešil Karel Veliki, je določil cerkveno mejo po reki Dravi (J Oglej, S Salzburg), ta
meja ostane do 18.st.
g. v 9. in 10.st. Alpske Slovane pokristjanjujejo iz samostanov, najbolj znan Brižin/Freising, kjer so v ta
namen nastali Brižinski spomeniki
7. Upor Ljudevita Posavskega
- po smrti Karla velikega so mejni grofje (imajo na mejah frankovske države oblast) nastopali zelo
samostojno
- ne upoštevajo vladarja
- po svoji krutosti je bil znan furlanski mejni grof, zato se je knez Spodnje Panonije večkrat pritožil
frankovskemu vladarju
- pritožbe niso zalegle – 818 n.št. organizirajo upor
- pridružili so se jim tudi Karantanci in Karniolci, ki so bili že v prvem letu poraženi
- Karantanija je s tem izgubila vso samostojnost in postane navadna frankovska grofija –
frankovski vladar jo je dajal v fevd, začela se je nemška kolonizacija in germanizacija
XXXI
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
Karniola
1. Karniola je bila druga slovanska kneževina v V Alpah, ki je obsegala zgornje Posavje (Gorenjska)
2. Njeno središče je bilo v Carniu ali Kranju, ime pa je dobila po Karnih.
Spodnja Panonija
1. Nastanek in ozemlje
a. nastala je na začetku 9.st., ko se Franki premagali Obre/Avare
b. obsegala je ozemlje med Dravo, Donavo in Rabo
2. Spodnjo Panonijo so dali Franki okoli leta 840 v fevd slovaškemu knezu Pribini
a. središče: Blatenski kostel (ob Blatnem jezeru)
b. Pribina postane mejni grof, Sp. Panonija je mejna grofija
c. naloga: braniti Frankovski državo pred vdorom Bolgarov, Moravanov (ker je dobro branil, dobi za
nagrado: Sp. Panonija v alod-trajno last)
d. ker so Franki iztrebili Avare začne Pribina na to območje naseljevati Karantance, Bavarce, Slovane
e. krščanstvo: v Sp. Panonijo se širi iz Salzburške nadškofije, jezik verskih obredov je latinščina
3. Pribina pade v boju z Moravani, nasledi ga sin Kocelj
a. 869 n.št. se poveže z velikomoravskim knezom Rastislavom in se upre Frankom  samostojnost
Spodnje Panonije
b. krščanstvo širita grška misijonarja Konstantin in Metod (doma iz okolice Soluna), verski obredi
potekajo v slovanskem jeziku (STCSL)
c. Spodnja Panonija postane center slovanskega verskega in kulturnega življenja
4. 874 Franki obnovijo oblast nad Sp. Panonijo, a le za kratek čas. Konec 9.st. se na to področje naselijo
Madžari, ki ustanovijo svojo državo  s tem ločijo Alpske Slovane od Zahodnih Slovanov.
čas vladanja
status Sp.Panonije
vera
širjenje vere iz
jezik obredov
pisava
Pribina
840-869n.št.
mejna grofija
krščanstvo
Salzburg
latinščina
karolinška minuskula
Kocelj
869-874 n.št.
samostojna kneževina
krščanstvo
Solun – Sirmij
staro cerkvena slovanščina
glagolica
Alpski Slovani in Rimsko-nemško cesarstvo
1. Nastanek Velika Karantanije
a. Po Kocljevem padcu je oblast nad Sp. Panonijo in deli frankovske države poseljenimi z alpskimi
Slovani dobil sin Vzhodno-Frankovskega kralja Karlmana Arnulf
b. Za to ozemlje se med leti 876-976 uporablja izraz Karantansko ali Arnulfovo kraljestvo (središče v
Karantaniji – Krnski grad)
c. Arnulf je razširil oblast nad Bavarsko (s pomočjo karantanske vojske) in postal kralj VzhodnoFrankovske monarhije, kasneje še cesar (senior). Zato so Karantanijo od njega dobili v fevd bavarski
grofje (vazali)  začetki fevdalizacija
d. V ½ 10.st. so fevdalizacijo zaustavili Madžari, ki so pri Bratislavi premagali Franke in dobili ozemlje
od Panonije do Aniže (povzročili so propad frankovske oblasti). V osrednjo Karantanijo niso prodrli,
zato se tam fevdalizacija nadaljuje.
e. Oton I. Saški premaga Madžare 955 n.št. in Franki obnovijo oblast nad alpskimi Slovani
(karantansko-bavarska vojska zasede vse ozemlje od Dunaja do Jadrana)
f. Po tej bitki razpadejo vezi med Bavarsko in deželo na JV, kjer nastane posebna vojvodina Koroška
(ex Karantanija)
XXXII
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
g. Takrat nastanejo na tem področju mejne krajine/marke – 6 grofij in krajine poveže v Veliko
Karantanijo – sedež na Krnskem gradu, podrejena koroškemu vojvodi. V 2.pol. 10.st. je nastala
znotraj RNC kot posebna politična tvorba. Nastala je iz dveh razlogov:
- za obrambo JV meje RNC pred Madžari
- za povezavo med J in S delom cesarstva
2. Propad Velike Karantanije
a. v začetku 11.st. je prenehala obstajati zaradi nevarnosti, da bi se izločila iz RNC
b. po njenem razpadu so bile krajine podrejene neposredno vladarju (prej koroškemu vojvodi)
c. iz vojvodine Koroške, mejnih krajin in grofij so začele nastajati zgodovinske dežele (Goriška,
Štajerska, Koroška, Kranjska), krajine pa so bile osnova za dokončno uveljavitev fevdalnega reda
3. Vzpostavljanje zemljiških gospostev-fevdalizacija
a. začetki 9.st. z Arnulfom, pravi značaj v 10.st., ko so stabilne razmere v RNC
b. proces hitrejši S od Drave in Karavank, počasnejši na J, saj so hubne vasi začele nastajati šele v 11.st.
c. nastajati začnejo zemljiška gospostva-fevdi. Karantanska družba se spremeni iz svobodne rodovne v
fevdalno (ponovi fevdne in fevdalne odnose).
d. staroslovanske ŽUPE propadejo in v krajinah nastajajo GRADOVI in HUBNE VASI
e. zemljo je podeljeval v fevd koroški vojvoda, po 1002 pa cesar (iz vojvodskega stola-simbol dežele
Koroške) plemiškim in cerkvenim fevdalcem–škofijam–100 km2 velika gospostva
f. Visoki fevdalci so uporabo svojih fevdov zaupali nižjemu nesvobodnemu plemstvu – ministerialom.
Ti so živeli na gradovih in opravljali vojaško in dvorno službo. Gospod jih je lahko daroval, zamenjal,
odločal o njihovih porokah – bili so kot stvar.
V poznem srednjem veku so prešli svobodno plemstvo (izumrtje nekaterih starih fevdalnih rodbin,
dohodek)
4. Kolonizacija
a. je proces, ki je tesno povezan z nastankom zemljiških gospostev
b. 4 faze kolonizacije:
- 1.faza (6-9.st.)  naselitev Slovanov
I. poselijo rahlo gričevnat svet – izogibajo se visokogorju, iglastemu gozdu in ravnin
II. nastajati so začele vasi s tipičnim imenom SELO, slovanske hiše so se imenovale DIMNICE
III. po uporu Ljudevita Posavskega se na to področje začnejo naseljevati nemški kolonisti, Franki
so jih načrtno naseljevali v V Alpe, Obdonavje in Sp. Panonijo (Pribina)
- 2.faza (začetek 10.-12.st.) – najbolj intenzivna faza kolonizacije
I. notranja (več pridelajo zaradi 3-letnga kolobarjenja)
II. zunanja (naseljujejo nemške kmete na sp. Štajersko, sp. Koroško, Dravsko, Ptujsko polje)
III. načrtna
IV. nižinska (načrt poselitve izdelajo zemljiški gospodje)
V. Tipična imena so vas, ves, dorf, dorfarje.
- 3. faza kolonizacije (13.-15.st.)
I. višinska kolonizacija (nad 1000m – Svinja, Golica, Kobansko, Pohorje, Mežakla)
(a) Tipična imena vasi so novine, novak, route, rut. Nastane nekaj naselij v nižini zraven
tistih iz 2.faze (spodnji, zgornji, stari, novi).
II. zunanja – nemški fevdalci načrtno naseljujejo svoje koloniste iz drugih delov RNC-ja
(a) kočevska
(b) zgornja dolina reke Bače in Selška Sora (pri Škofji Loki)
(c) kanalska dolina (tromeja)
(d) S tem se ustvarijo nemški jezikovni otoki.
- 4.faza kolonizacije
I. Naseljujejo se prebegi ali Uskoki (Srbi, Črnogorci), ki so bežali pred Turki
II. Naselili so se na t.i. pustote (področje, ki so ga naši kmetje zapustili, ko so se pred Turki
odmaknili v mesto)
XXXIII
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Zgodovina
III. 2.val Uskokov je bil organiziran po 1540, ko so jih Habsburžani naseljevali na področje
Žumberaka, obdržali so privilegije (pravoslavna vera), bojevali so se v Vojni krajini
Dežela se vzpostavi kot domovina
1. Zemljiška gospostva so dobili vojvode, grofje, mejni grofje. Na svoji zemlji so izvajali sodno, upravno,
vojaško oblast v imenu vladarja in sebe. Imeli so pravico do svoje vojske, kovanja denarja in
ustanavljanja mest.
2. Tako si zemljiški gospodje ustvariljo dinastični teritorij (oblast+fevd=dedno). Visoko plemstvo na svojem
zemljiškem gospostvu ali v deželi so si podredili z vojnami, porokami, dedovanjem in nakupi.
3. V poznem srednjem veku je imel cesar le šibko oblast, zato so opravljale plemiške družine številne
državne funkcije na svojem posestvu. Izoblikuje se dežela oz. država znotraj cesarstva. Plemiči
postanejo deželni knezi, ki jih je priznavalo nižje plemstvo (deželani ali deželno plemstvo). Deželni knez
je deželanom priznal določene pravice, ki jih je zapisal v listino (deželni ročin-nastanek deželnega
prava). Najpomembnejša pravica je bila sodelovanje v deželnem zboru.
4. Zgodovinske dežele so se izoblikovale ob koncu srednjega veka (15.st) in so se obdržale do konca 1.sv.
vojne. Pri nas je prevladovala deželna zavest vse do konca 18.st. (razsvetljenstvo). Dežele so bile
etnične tvorbe, saj so pripadale plemiškim družinam.
5. Štajerska:
a) se je prva razvila v deželo leta 1180 (prej je bila vojvodina)
b) obseg
- 6 grofij ob Muri in Aniži
- Karantanska krajina
- Podravska krajina
- del Savinjske krajine – meja Sava
c) plemiške družine, ki so imele posest: Eppensteini, Traungauci (Steyr), Babenburžani, Otokar II.
Pšemysl, Celjski grofje, Habsburžani
d) cerkvene posesti: Salzburžka nadškofija, Krška škofija
6. Koroška
a) vojvodina postala v 2/2 10.st., dežela pa v 16.st. pod Habsburžani
b) koroške vojvode Eppensteini, Spanheimi, »Hemin rod«, Tirolsko-goriški grofi, Celjski grofje,
Habsburžani (1/2 14.st.)
c) številne cerkvene posesti
7. Kranjska:
- Najprej je obsegala Kranjsko krajino, dobi se del Savinjske krajine, v 15.st. si priključi Slovensko
marko s Pazinsko knežijo (notranja Istra)
- Vojvodina postane pod Habsburžani 1364, deželna enotnost je dosežena v 15.st.
- Plemiške rodbine: Spanheimi, grofi iz Andechsa (Kamnik), Ortenburžani, Traungauci-TurjaškiAuerspergi, »Hemin rod«
8. Goriška
- plemiška rodbina Goriški grofje, ki v 14.st. postanejo državni knezi
- po izumrtju goriških leta 1500 dobijo njihovo posest Habsburžani
9. V 13.st. je češki kralj Otokar II. Pšemysl postal vojvoda na Štajerskem. Oblast je razširil tudi na Kranjsko
in Koroško.
10. 1278 ga je premagal Rudolf Habsburški in podelil Avstrijo in Štajersko svojima sinovoma (Habsburška
monarhija).
11. V tem času (13.,14.st.) se začne tudi vzpon celjskih in goriških grofov, ki si ustvarijo dinastična teritorija.
XXXIV
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
Celjski grofje
1. Izhajajo iz rodu Heme Krške. Do 12.st. so se imenovali Savinjski, nato pa Žovneški.
2. V 14.st. so podedovali Celje od vovburških grofov. 1341 je cesar RNC Friderika I. povzdignil v grofa.
3. Svoje posesti so povečevali s porokami, dedovanjem, vojnami. Povezovali so se z bosansko dinastijo
Kotromanići, poljskimi Piasti, Srbi Brankovići, hrvaškimi Frankopani
a. Ko je bil v RNC-ju spor med Habsburžani in Luxemburžani, so to izkoristili Celjani. Herman II. Je pri
Nikopolju 1396 rešil življenje Sigismundu Luxemburškemu, ki je postal cesar RNC
- V zahvalo mu je podelil posesti na Hrvaškem, Hermanovo hči Barbaro pa vzame za ženo. Celjani
so dedovali tudi po Ortenburžanih (posesti na Dolenjskem in Koroškem).
- V začetku 15.st. se Friderik II. Poroči z Elizabeto Frankopansko. Celjani dobijo posesti na
Hrvaškem in izhod na morje (Bakar).
- Kriza v celjski politiki, saj se Friderik II. poroči z Veroniko Deseniško
b. 1436 Luxemburžani povzdignejo Celjane v državne kneze. S tem nastane celjska kneževina. Dobijo
pravico do
- novčnega regala (kovanje svojega denarja)
- rudniškega regala (lahko neomejeno izkoriščajo rudnike)
- do ograjnega sodišča (sodna oblast nad plemstvom v svoji deželi)
c. Tako se po moči izenačijo s Habsburžani, ki so pri nas deželni knezi. Ker so privilegije dobili brez
soglasja Habsburžanov, so ti začeli fajdo (srednjeveška vojna) s Celjani, ki se je končala s poravnavo
1443-določila
4. Nasprotja med Celjani in Habsburžani so se prenesla na Ogrsko, kjer dobi Ulrik II. varuštvo nad
mladoletnim ogrskim kraljem Ladislavom. Temu nasprotuje ogrsko plemstvo pod Hunjadiji, ki Ulrika II.
V Beogradu ubijejo 1456. Celjsko posest podedujejo Habsburžani.
5. Celjski dvor je bil pomembno in kulturno središče (vpliv renesanse). Celjani so ustanavljali samostane in
bili donatorji:
(a) Pleterje, Novi klošter pri Celju
(b) Celjski oltar, Marija Zavetnica na Ptujski gori
Srednjeveška mesta na Slovenskem
Celinska mesta
1. Mesta (Breže, Beljak, Velikovec, Celovec) so nastala na Koroškem v 12.st. – na njihov nastanek je
vplivala trgovina na velike razdalje – Drava
2. Mesta na Štajerskem in Kranjskem (13.,14.st.) na njihov nastanek je vplivala politika deželnega kneza
- Ptuj – Salzburški škofje
- Maribor
- Kamnik – Andeški grofje
- Novo Mesto – Rudolf Habsburški
- Gorica – Goriški škofje
- Škofja Loka – Freisinški škofje
- Ljubljana – Spanheimi
3. Mesta so nastajala še v 2/2 15.st., zaradi obrambe pred Turki, takrat so nekateri trgi dobili mestne
pravice – obzidja (Krško, Lož, Kočevje, Celje, Višnja gora)
Obalna mesta
1. Primorska mesta (Koper, Izola, Piran, Milje, Trst) so se razvijala na antični tradiciji, v 13.st. pa so postala
meščanske naselbine v gospodarskem pomenu besede (prej upravna in verska središča-sedeži škofij
Trst, Koper).
XXXV
GESŠ Trbovlje
2010/2011
Razlike med:
primorska mesta – KOPER
čas nastanka
obseg
gospodarstvo
dejavnost
pravo
status »pravih«
meščanov
mesto vodi, stavba
kontinuiteta iz Antike
mesto+podeželje
solinarstvo, vinogradništvo, oljčni
nasadi, ribištvo, trgovina
statut
obrtniki, trgovci, plemstvo
odnos do cerkve
komunalni/občinski svet, vodi
podestat, mestna loža
župnija v mestu
pod oblastjo
jezik
Judje
Beneška republika
Italijanščina, slovenščina, latinščina
ostanejo
Zgodovina
Celinska mesta – ŠKOFJA
LOKA
1274
mesto znotraj obzidja
obrt, trgovina
privilegij
obrtniki, trgovci
mestni svet s sodnikom,
rotovž
župnija izven mesta,
povezana z mestom
RNC
Nemščina, slovenščina
izgnani
Srednjeveška kultura na slovenskem
1. Pismenost se je začela širiti v 14.st. (gotica, papir)
2. Jezik – uporaba latinščine, nemščine, slovenščine (Stiški rokopis)
3. Šole in šolanje:
a) v okviru škofij in samostanov (najprej za duhovnike  plemiče – moški in ženski samostani – branje,
lepo vedenje, vezenje)
b) meščanske šole v 15.st.
4. Literatura
- epi
I. Parzival, nemški ep iz 13.st., opis slovenskih krajev Wolframa von Eschenbacha
II. o Aleksandru Velikem
- kronike (Kronika grofov Celjskih – 15.st.)
- viteški romani – Služba dami, opis potovanja iz Benetk do Moravske; Ulrik Liechtesteinski
5. Knjižnjice
- samostanske (Žiče)
- plemiške (Turjaški)
6. Arhitekturni slogi
- romanski (10.-13.st.) – nizka okna, na vrhu zaokrožena (Špitalič – Slovenske Konjice)
- gotski (13.-15.st.) – visoka okna, v špico (Ptujska gora)
7. Slikarstvo – freske (Hrastovlje – Mrtvaški ples)
Turški vpadi na Slovensko ozemlje
1. Obdobja vpadov
a) 1. obdobje turških vpadov (1408 – 1415)
- ropanje, pustošenje
- njihov cilj je izčrpati naše dežele, da se ne bi bile sposobne braniti
- 1415 sklenitev premirja med Ulrikom II. Celjskim in Turškim Sultanom
b) 2. obdobje turških vpadov (1469 – 1483)
- obdobje najhujših vpadov, tako po številu, kakor obsegu
- trpele so vse slovenske dežele, najbolj Kranjska
- prišli so 3-4 krat v letu in po več tednov oblegali mesta in gradove
- vpadali so tudi v Furlanijo, saj so se takrat bojevali z Benečani
XXXVI
GESŠ Trbovlje
2012/2013
Zgodovina
- 1483 sklenitev premirja Matija Korvin (Kralj Matjaž)
c) 3. obdobje turških vpadov (1520 – 1532)
XXXVI
I

GESŠ Trbovlje 2012/2013 Zgodovina I Različni modeli vladanja

Transcription

Similar documents

Katalog informacij javnega značaja Nazaj

Bilten

[.pdf] Navodila za varstvo pred požarom

turnir nk Hrastnik

(MATURITETNA) ZGODOVINA

Zasavski tednik, številka 1

Zasavski tednik, številka 8

Madžarska