Madžarska

LASZLO KONTLER
ZGODOVINA MADŽARSKE
•
•
•
•
•
•
Kontlerjeva razmišljanja o simbolni geografiji: Madžarska leži v geografski
sredini Evrope.
Madžarska je razdeljena na podregije: gričevnato Transdanubijo-Z
Madžarsko, ki jo Donava ločuje od Velike ravnine na V
Madžarske(razdeljena z reko Tiso); gorato območje na S; Transilvanski
bazen in območja J od rek Mure in Drave( ki so do konca 1.sv.vojne
pripadala Madžarski).Popolna Srednja Evropa.
Geografija postane pomembna v zgodovinarjevih očeh šele ko jo zajame
dinamika človekovega delovanja.
Silovitost take dinamike lahko potrjuje ali preureja meje, ustvarja “simbolno “
geografijo, sestavljeno iz subjektivnih, čustvenih in objektivnih ali strukturnih
dejavnikov, ter izoblikovano z znanstvenim raziskovanjem.
Pojem Srednje Evrope.Vzhodna Evropa izumljena v času razsvetljenstva.
Razsvetljenstvo prinese tudi mogočne monarhije na Z in S, ki postanejo
nacionalne države; srednji del , ki se je stikal z Z je pripadal narodom ,
razdeljenim v več državah in še območje večnarodnih držav.
1
ZAGOVORNIKI “SREDNJEEVROPSKE DRŽAVE”PO VELIKI VOJNI
•
•
•
•
•
•
Že v 19.st. Čeh František Palacky, Slovenec Matija Kaučič, poljski aristokrat
Adam Czartoryski, Madžar Layos Kossout, Romuna Nikolas Balcescu in
Popovici.
Zakaj mali narodi ne morejo preživeti v tem delu sveta v sosedstvu velikih
sil.
Po veliki vojni je bila taka zamisel nemogoča: ne samo zaradi ideje o
samoopredelitvi naroda ,ampak tudi zaradi časa, ki bi ga posamezne
suverene enote porabile za premaganje notranjih vrenj, ki bi neogibno
sledila.
Izraz “Srednja Evropa” je Stalin po 2.sv. vojni spremenil v Vzhodna Evropa.
V 80.-letih 20st. se znova začne diskurz o Srednji Evropi-Čeh Milan
Kundera, Madžar Gyorgy Konrad, a je predmet literarnih in akademskih
razglabljanj.
Kontler meni, da zgodovinar lahko podpre misel o Srednji Evropi na dva
načina, minimalnega in maksimalnega.
2
“ZAMUJANJE “ MADŽARSKE
•
•
•
•
•
•
Zgodovinar, ki proučuje Madžarsko se sooča s paradoksom: Madžarska, kot
zamudnica Z Evrope, si je v slabih razmerah znala pridobiti prednosti, v
dobrih časih pa se je zaostalost večala.
Zamujanje iz zgodovinskih razlogov je Madžarsko včasih potisnila v obup in
otopelost, včasih pa v fleksibilnost in prilagodljivost; zaradi tega v deželi
sobiva dvoje mišljenj.
Zlasti v moderni dobi: duh kljubovalne osame, zaprtosti vase, poreklu
privržena madžarskost in duh evropskosti, o kateri se je dosti bolj
razmišljalo.
Še tretja značilnost madžarske zgodovine: od prvega poizkusa premostitve
prepada med Madžarsko in Zahodom, Madžarska ni toliko zaostajala po
učenosti in duhovni kulturi kot po socialno-gospodarskih okoliščinah.
Čas pred Madžari: zgodovine dežele in zgodovina ljudstev, ki prebivajo v
njej se vedno ne pokrivata.
Že pred pol milijona leti (tako Kontler, je pa pretirano) prvi homo erectus v
Karpatskem bazenu.Nato 80-30 000, paleolitik, fenomen “vzporedne
3
evolucije”.
6.ST.P.k., ANTIKA, KRŠČANSTVO
•
•
•
•
•
•
•
•
Železno orožje in nakit prideta s konjeniškimi ljudstvi iz V; okoli l.500 pr.K.
Skiti, ki vzdržujejo trgovske zveze z Grki, zlati predmeti.
Dežele Z od Donave keltska plemena , ki so pripadala halštatski kulturi in
“Iliri”.
“Prazgodovinska “doba v Karpatskem bazenu se je končala šele s prihodom
Rimljanov v 1.st. pr.K.
Ob koncu antike je bil tedanji svet po mnenju sodobnikov razdeljen na
civilizirana in barbarska ljudstva, urbanost pa je pri tem igrala odločilno
vlogo.
Civilizacija iz civitas, mestna skupnost.Politika, polis,organizirano človeško
sobivanje, ki je potrebovalo zapiske.
Urbana civilizacija se je lahko upirala sovražnikom in nadzorovala
neposredno okolico.
Barbarska identiteta ali skupnost temelji na krvnem sorodstvu in osebni
odvisnosti, vzorci odvisnosti pa posnemajo družinsko hierarhijo.
Civilizacija-družba organizirana po teritorialnem načelu zavezništev
4
sobivanja v isti deželi.Pokornost pripada tistemu, ki izvaja oblast iz urbanih
PANONIJA IN DAKIJA -TRANSILVANIJA, DEL RIMSKEGA CESARSTVA
•
•
•
•
•
•
•
•
L.35 pr.K. Panonija postane rimska provinca za 400 let, l.106 po K. pa je v
Transilvaniji ustanovljena provinca Dakija za 150 let.
V Panoniji so bile stalno naseljene vsaj 4 legije, s pomožnimi četami in
domačini 40 000 mož.
Gradnja mest, Peč, Sombatej, Gior, Sopron itd.Po enakem vzorcu kot v
drugih delih cesarstva.
Razvoj pisnih dokumentov, tlakovane ceste, hitra komunikacija, mostovi, ki
so ostali še po koncu rimske oblasti in postali “pasivna osnova” za
srednjeveško urbanizacijo in povezanost Madžarske.Vinogradništvo,
sadjarstvo.
Krščanstvo je prišlo sorazmerno pozno, šele konec 4.st. ko je cesar
Konstantin-314-337-učvrstil njegov položaj.Sv. Martin, rojen v Savarii, živel
v Panoniji in se preselil v Galijo-zaščitnik Francije.
Z germanskimi plemeni pa prihajajo arijanci.
Z umiranjem rimskega imperija se selijo na Z tudi elite; izza limesa pa
vdirajo Markomani, Vandali, Vizigoti.
5
HUNI
•
•
•
•
•
•
•
•
Nomadstvo sega v 2.tisočletje p.K., a zaradi vedno bolj sušnega podnebja
so bila ljudstva prisiljena v živinorejo.
Selitveni način življenja jim je pomagal, da so se spremenili v
strahospoštovanja vredne vojščake v usnjenih oklepih.
Od 2.-4.st. prmeiki limesa, boji proti Markomanom, Vandalom, Vizigotom, ki
so postali federati; nato njihov prehod v J Galijo, Iberijo in S Afriko.
Ves premik je bil reakcija na krvoločen napad , ki je zasejal paniko, napad
Hunov iz V.
Prvotna domnevna domovina Hunov.Pretiravanja poražencev v zvezi s
Huni.
375-Huni prekoračijo Volgo, prisiljavanje v zavezništvo, 420 “prestolnica” na
Veliki ravnini, odkoder so odhajali na pohode v balkanske province
Vzhodnorimskega imperija in do Porenja na Z.
Pohod proti Burgundom 437-pesem o Nibelungih.
441 sovladarja Atila in brat Bleda; 445 je Atila ubil brata, prekršil izročilo.
6
PROPAD HUNOV, AVARI
•
•
•
•
•
•
•
451 bitka pri Catalaunu, v bližini današnjega Troyesa, prvič neodločeno.
453 smrt Atile, preostanek Hunov se je umaknil na območje med Donavo in
Volgo.
476 odstavitev zadnjega rimskega cesarja Zahodnorimskega cesarstva, že
zasidrana a nestabilna kraljestva Gotov-Vizigotov kot Ostrogotov, Vandalov,
Frankov, Burgundov.
Langobardi novost; cesar Justinjan-Vzhodnorimsko cesarstvo uspešno
brani meje, a po njegovi smrti se pojavi novo nomadsko ljudstvo altajskega
izvora-Avari-576.
Avari pod vodstvom kagana Bajana so ustanovili večetično državo, v kateri
so zamenjali Germane in Rimljane azijske in slovanske skupine .
Ta država je v nekem smislu zgodovinska predhodnica države Madžarov
glede na vse tri zemljepisne enote:karpatski bazen, Transdanubijo, Veliko
ravnino in Transilvanijo-prvič združene v politično enoto.
Značilnosti Avarov.Vojaški poraz pri obleganju Konastantinopla 626,
umirjanje, živinoreja in poljedelstvo.
7
AVARI, BOLGARI, KAREL VELIKI
•
•
•
•
•
•
•
•
Okoli 630 so Slovani naselili predvsem spodnji tok Donave, ki so ga
izpraznili Bolgari- do konca 7.st.
Bolgari, turško ljudstvo, ki se je zlilo s slovanskimi skupinami.
Še vedno avarski roparski pohodi na premožnejše sosede na Z.
692 , premirje med Franki in Avari, meja reka Enns.
Med 774-788 je Karel Veliki po osvojitvi Lombardije, Furlanije, bavarske in
Koroške zavaroval svoje V meje: zadnji upor Avarov 799, l.804 so z njimi
pometli Bolgari.
Po smrti Karla Velikega in sporazumu v Verdunu 843 je Panonija postala
provinca V frankovskega kraljestva Ludvika “Nemškega” z enotno upravo,
razdeljena na grofije-sistem vazalstva, zahodne organizacije.
Slovani v Moravski kneževini-iz Bizanca jim Ciril in Metod prineseta
slovansko abecedo in bogoslužje.
L.894 se na V prelazih Karpatov prikažejo Madžari.
8
MADŽARI OD OSRČJA AZIJE DO OBROBJA ZAHODA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Izvor in etnična identiteta Madžarov: srednjeveška različica , Ham, njegov
sin Nimrod, sinova dvojčka Hunor in Magor, praočeta Hunov in Madžarov.
Hipoteza o biblijskem izvoru: Jafetov sin Magog naj bi bil najstarejši prednik
vseh evrazijskih konjeniških ljudstev.
Antropološko in kulturno je “madžarskost” zelo raznolik pojav, zato je edino
merilo za določanje identitete madžarskega ljudstva jezik.
Spada v ugro-finsko skupino jezikov, čeprav je njegova zgodovina polna
vprašajev.
Uralska ljudstva so govorila skupen jezik, ki se je v 4. tisočletju pr.K. začel
drobiti na manjše etno-kulturne in jezikovne enote.Življenje na Uralu.
L.3000 pr. K. dve jezikovni veji: ugro-finska in samojedska.
V 2. tisočletju pr.K. začetek selitev, Ugrov, med njimi predniki Madžarov.V
novi domovini že lov, živinoreja, poljedelstvo, baker, bron, konj.Nomadstvo.
Pramadžari ostanejo v stepi, verjetno nomadi, v 1.tisočletju pr.K. pod
močnim vplivom Sarmatov in Skitov.
Teorija “dvojne naselitve”. L.895 naselitev v Veliki ravnini.
9
MADŽARSKE PUŠČICE IN PLUGI
•
•
•
•
•
•
•
•
Večstoletno sobivanje Madžarov s turškimi ljudstvi jih je za vedno ožigosalo
v očeh drugih.Prvi pisni dokument, ki govori izrecno o Madžarih je
bizantinsko poročilo iz l.839.Živeli med rekama Don in spodnjim tokom
Donave.
L.862 so se prvič podali na roparski pohod proti Vzhodnofrankovskemu
cesarstvu.
“Madžarskih puščic reši nas, o Gospod!”, so molili zahodni Evropejci v 10.st.
Največja značilnost novih prišlekov je bila krvoželjna bojevitost, hitro
osvajanje, poseljevanje novih ozemelj, uničenje po njihovih upadih.
L.894 so madžarski vodje dobili ponudbo moravskega kneza Svatopulka.
Madžarski pohod l.895 je vodil vrhovni vojaški poveljnik ali gyula Arpad,
katerega ime se je ohranilo v dveh delih bizantinskih cesarjev.
Poleg njega sta Madžare vodila še Kurszan, kende ali nazivni poglavar
zveze sedmih madžarskih plemen ter harka, tudi vojaški poveljnik, Arpadov
sin Levente.
Po izročilu si je vsak od sedmih poglavarjev postavil svoj preprost “grad”.
10
OSVAJANJE NOVE DOMOVINE, ŽIVLJENJE
•
•
•
•
•
•
•
•
Sedmograška. L.899je cesar Arnulf prosil Madžare za vojaško pomoč proti
langobardskemu kralju Berengerju, povod za prvi madžarski napad na Z;
5000 konjenikov pod poveljstvom Arpadovega sina, Benetke se obranijo,
poraz Berengerja pri Brenti.
Madžari so na poti nazaj podjarmili Panonijo (Transdanubijo z današnjim V
delom Avstrije ), ter Moravsko kneževino.Iz pohoda so se veliko naučili.
Ob smrti Kurzsana 904 in Arpada 907 je bil zemljepisni okvir madžarske
naselitve izdelan.
Madžarska družba je temeljila na krvnem sorodstvu in klanovski pripadnosti;
več klanov je sestavljalo vojaško organizacijo pleme, ki se je razlikovala po
navadah, dialektu, a sorodstvena povezanost.
108 prvotnih klanov, vojaška aristokracija.
Vsako izmed sedmih plemen si je izbralo naselitveno območje v
Transilvaniji, Veliki ravnini in Transdanubiji.
Dvovladarstvo: gyula suvereno v Transilvaniji, harka Z Transdanubiji,
vrhovni knez Arpad, osrednja pokrajina ob Donavi.
Vsak plemenski poglavar ali ur je vladal kot knez na svojem naselitvenem
območju.
•
11
DRUŽBENA STAVBA-HIERARHIJA
•
•
•
•
•
•
Pod plemenskimi poglavarji so bili klanski starešine-fo in “premožneži”boseg, ali vojaška aristokracija.
Na pohodih jim je pomagal srednji red vojakov-jobbagy.Živeli so v
vsah.Petina vseh Madžarov; ostali so bili služabniki ali “siromaki”, sužnji ali
rokodelci-”ljudje na dvoru”, uživali določeno mero neodvisnosti, živeli v
ločenih nasljih.
Precej muslimanov, trgovci na dolge razdalje, mitničarji, živeli v ločenih
razkošnih naseljih.
Vsega prebivalstva med 300 000 in 600 000 , od tega Madžarov okoli 400
000.Nomadska živinoreja , poljedelci in njihove kulture.
Daljše časovno obdobje prilagajanja na zemljo; vmesni čas plenitev, ki se
ga je udeleževal tanka plast aristokratov in vojaštva, samski moški, 20 000.
Njihovo učinkovito jahanje, uporabo loka in puščic ,ter vojaške taktike ,je
opisal bizantinski cesar Leon Modri. Madžare so kot dobre vojake najemali
tako Franki, Moravani in kasneje nemški knezi.
12
MED PLENJENJEM IN NASTAJANJEM KRALJESTVA
•
•
•
•
•
•
•
Madžari so plenili vse od Kastilije in Omajadskega kalifata v Španiji,
Burgundijo, Francijo, Apulijo, predvsem Nemčija, S Italija in Bizanc.
Prisilili so kneze na plačevanje mirovnih tributov.
L.924 je cesar Henrik I. Ptičar kupil od Madžarov 9 let miru, preuredil svojo
konjenico in v bitki pri Marseburgu 933 zadal poraz.Konec odkupnin.
Henrikov sin Oton Veliki je vpadel v Panonijo in premagal Madžare tudi v S
Italiji.
955 bitka pri Augsburgu, poraz Madžarov, konec plenjenja Z; Bizanc je
Madžare premagal l.970 v bitki pri Arkadiopoli.
Po rekah Labi in Donavi se je ustalila meja zahodnega sveta, ustalila se je
srednjeveška fevdalna družba, zasnovana na barbarskem načelu dedne
neenakosti , a glavna razlika ni v svobodnem in nesvobodnem, marveč med
lastnikom zemlje in onim, ki jo je obdeloval.
Navaden svobodni vojak se je lahko povzpel v višjo plast, lahko pa je zdrknil
v red tlačanov. Vazal, ki je prisegel zvestobo gospodu, dobil posestvo, da je
pokrival potrebe novega načina bojevanja.
13
MADŽARI MED RIMOM IN BIZANCEM
•
•
•
•
•
Grajski sistem je urejal odnose med zemljiškimi gospodi in kmeti.Krvno
sorodstvo ni bilo več vez, nadomestil ga je sistem ozemeljske oblasti.
V 10.st. se je Madžarska izvlekla iz polnomadstva; zašla pa v prvo resno
krizo: slabljenje kraljeve oblasti, rivalstvo med rimskim papežem in
konstantinopelskim patriarhom ( 1054 razkol), “karolinška renesansa”,
benediktinska samostanska reforma, ki je vzpodbujala oživljenje učenja,
otonske reforme.
Balkan v 9.st. in kijevska Rusija v 10.st. sta se ustalila pod bizantinskim
vplivom.Latinsko krščanstvo med Normani, češko pod Premisly in Poljska
pod Piasti.
Med vladanjem Arpadovega vnuka Fajsza -950-so bili položeni temelji
varne teritorialne organizacije in mrna prilagoditev krščanskemu okolju.
Utrjena knežja bivališča, ohladitev odnosov z Bizancem, ki je nehal
plačevati tribute, naslednik Fajsza, Taksony, drugi Arpadov vnuk, je zaprosil
Rim , naj mu pošlje škofa.
14
MADŽARSKA NE ŽELI BITI VEČ TAMPONSKA DRŽAVA MED ZAHODOM IN
VZHODOM
Izpolnjeni so bili trije pogoji : nominalna oblast kneza nad gyulo in drugimi
poglavarji.
Ti so obljubili pomoč v orožju , a ohranili svoje dvore in spremstvo, brez
plačevanja davkov in dajatev.
V vsej državi naj bi se vpeljale redne pristojbine in carine za vzdrževanje
vojske.
Krščanstvo je poenotilo Madžare in jih vklopilo v Zahodni svet.
L.971 si je Bizanc priključil Bolgarijo, Oton Veliki pa je poročil svojega sina z
bizantinsko princeso Teofanu-972.
973 je knez Geza , ki se je odločil za latinsko krščanstvo dobil od cesarja Otona
benediktinskega meniha Bruna iz St.Gallna.
Istega leta je že krščeni Geza poslal svoje odposlanstvo na zbor v Quedlinburg;
na tem zboru so danski kralj Harald Modrozobi, češki knez Boleslav II,
Boleslav Hrabri Mieszko, sin poljskega kralja prisegli kot vazali cesarju
Otonu.
Geza pa ne, a je vzpostavil vzorec srednjeveške madžarske zunanje politike: 15
Ogrska je sočlanica krščanske skupnosti narodov in ne podrejena.
VLADARJI, KRŠČANSTVO, SVETNIKI, ZAKONODAJALCI
•
•
•
•
•
•
Kako so videli Gezo kronisti. Le Gyula, vladar Transilvanije, je ohranil
ločeno oblast.
Gezovi aduti: v svoje gradove je naselil veliko jabbagyev, svobodnega
vojaštva in okrepil svojo težko konjenico s tujimi najemniki, Variagi, Bolgari,
Hrvati, ki so jim poveljevali švabski vitezi.
Naslednik, kralj Štefan, rojen okoli l.975 kot Vajk, krščen v Estergomu, novi
prestolnici kot Štefan (Istvan) in dobil kraljeve insignije od papeža Silvestra
II.
Nov izgovor: Ogrska ne priznava nobenega nadvladarja na Zemlji , zlasti
nadvlado nemškega cesarja.
Istočasno je nastala tudi kraljevina Poljska.
Štefan je moral uveljaviti še načelo prvorojenstva in se odpovedati načelu
starešinstva.Zato rival Koppany, gospod pokrajine Somogy.Poraz Koppanya
v vojni, maščevanje: truplo so razčetverili in njegove dele pribili na vrata
štirih gradov: Veszprema, Gyora, Fehervarja in Gyulafehervarja.
16
KRALJ ŠTEFAN
•
•
•
•
•
•
•
Na Božič l.1000 je bil kronan kralj Štefan, poročen z bavarsko princeso
Gizelo. Sovražnika Gyula in Ajtony, trensilvanska gospoda.Separatizem
zatrt l.1003 in 1018.
Kakšen je bil kralj Štefan.
Širjenje krščanstva z misionarji sv.Adalbertom iz Prage, Radlom, opatom
Astrikom, ki je iz Rima prinesel krono za Štefana, Bruna iz Querfurta.
Nosilci znanja, upadanje zasebnih vojn, delavnice, ki so uveljavljale
disciplinirano sodelovanje po vodilu ora et labora.Delavnice pisne kulture.
Prvi poskus v pisanju madžarskega jezika je iz l.1200 –”Pogrebna molitev”.
Ustanovitev škofije v Estergomu, primas neodvisne madžarske cerkvene
hierarhije; nadškofija v Kalocsi in še 8.Stolne cerkve s kapitlji,
najpomembnejša v Szekesfehervariju, ker je tam živel Štefan in je bila tam
čez ves srednji vek hranjena madžarska krona, tam so kronali madžarske
kralje.
Na vsakih 10 vasi mora stati cerkev, samostani, Pannonhalmski anali l.998 ,
prvi pisni spomeniki madžarske kulture.
17
UREDITEV MADŽARSKE DRŽAVE
•
•
•
•
•
•
•
Desetina za vzdrževanje in podporo Cerkvi in samostanom.
Pojem nepremičnine, nedeljive in neodtujljive zasebne lastnine , je bila
največja novost v madžarski družbi.
Štefan je zaplenil 2/3 klanske zemlje skupaj s prebivalci, največji zemljiški
posestnik v državi; fevdalna posestva z gradovi kot središči zemljiških
posesti, dvor.
Lastniško-despotski tip monarhije, tudi klanski poglavarji, ki so prešli na
stran Arpadovcev so postali lastniki zemljišč.
Grad, var, naselja z kamnitimi ali prstenimi obzidji, vojaški nadzor, velikokrat
v lasti kralja.
Okoliško ozemlje posvetne upravne enote; oboji hrbtenica nove politične
organizacije.
Jobbagyi so postali vojaški vzdrževalci gradov, svobodnjaki-kmetje pa so
obdelovali zemljo.Organizirani so bili v enote 100 mož, poveljeval jim je
comes-grof, ki je upravljal komitat.Zastopal je kralja v glavnih pristojnostih,
vrhovni sodnik, pobiral davke in vodil grofijske graščake v boj.45 komitatov.
18
PRAVNA UREDITEV, STATUTI
•
•
•
•
•
•
•
Ispani so bili iz vrst navnetejših kraljevih privržencev, člani kraljevega sveta.
Estergomski primas, ali nador, je bil najvišji sodnik v kraljevem
gospodinjstvu-podobno kot karolinški majordom.
Štefan in nasledniki so modro vprašali za svet svoje najvplivnejše
podložnike.
Štefan je takoj izdal dva statuta, ki sta obravnavala cerkvene in lastniške
odnose.Prav zaradi tega so se v naslednjih stoletjih naseljenci
najrazličnejših poklicev, veroizpovedi in etnične pripadnosti radi naseljevali
na Madžarskem. L.1200 že 2 milijona prebivalstva kraljestva.
Kralj Štefan je bil kanoniziran l.1083; imel je trdna zaveznika v bizantinskem
cesarju Vasiliju III in cesarju Henriku II, ki je bil njegov svak.
Štefanov naslednik, princ Imre se je smrtno ponesrečil na lovu; Štefan je dal
oslepiti in zaliti ušesa s svincem bratrancu Vazulu, najstarejšem moškem
sorodniku.
Štefan je določil za naslednika Petra Orseola, sina svoje sestre in
beneškega doža.Štefan je umrl l.1038.
19
NASLEDNIKI
•
•
•
•
•
•
•
•
Peter je bil popoln vitez in kristjan, a mu je manjkalo strpnosti in
prilagodljivosti.
Zapletel se je v nekoristne spore na Balkanu in na Poljskem, lastil si
cerkvene dohodke, uvedel višje davke in se obdal s “klepetavimi Italijani” ter
“rjovečimi Nemci”.
Uporniški plemiči so ga l.1041 izgnali in ga zamenjali z Samuelom Abo;
cesar Henrik III je napadel Ogrsko in ponovno ustoličil Petra.
Uporno plemstvo je znova, l.1046 postavilo na prestol Vazulovega sina
Andreja I -1046-60).
Najprej je oslepil Petra, nato porazil upornike, svoje zaveznike, podpiral ga
je Kijev in Bizanc, odbil napad Henrika III.
Svojega sina in prestolonaslednika Solomona je poročil s Henrikovo hčerjo.
Že pred rojstvom sina je načrtoval za naslednika svojega brata Belo;slavni
prizor izbire med krono in mečem.1000 dnevno kraljevanje Bele, Andrej ga
premaga, a umre v odločilni bitki.
Spori med Vazulovo vejo in Salomonom, ki ga je ščitil cesar Henrik IV.
20
OBDOBJE SPOROV ZA KRONO SE KONČA -LADISLAV
•
•
•
•
•
Geza-1074-77-premaga neizkušenega Salomona, a nikoli ne postane
ustoličeni kralj, čeprav sprejme krono iz rok bizantinskega cesarja Mihaela
VII. Po nenadni Gezovi smrti je brez problemov ustoličen njegov brat,
Ladislav -1077-95.
V Ladislavu so se združile lastnosti viteza, svetnika in državnika.Premagal
Pečenege, kanoniziral Štefana, princa Imreja in škofa Gilberta, daljnovidno
dejanje.Dovolil Salomonu, da se je vrnil v domovino, a ga kasneje zaprl.
Ladislav je izdal 3 knjige stautov, njegov naslednik Koloman pa še eno.
Glavni cilj Ladislava je bil varnost in pojem zasebne lastnine, drakonske
kazni, izpuščen cerkveni azil, cerkvena desetina in varovanje cerkvenih
posesti, celibat bolj popustljivo, nič novih dajatev, ampak učinkovitejše
pobiranje starih, .
“Prihodek zakladnice” : kovanje denarja, finančne menjave, carine, blago iz
daljnih krajev, mitnine, pristojbine za sejme, monopol na izvoz konj,
trgovanje s soljo.
21
OSVOJITEV HRVAŠKE IN DALMACIJE
•
•
•
•
•
•
•
•
Hrvaška je bila osvojena l.1091; večji del Slavonije je bil od prihoda v
Karpatski bazen pod vplivom Madžarov ( po viru). Zanimiva razlaga.
Dalmacijo je “osvojil” Ladislavov naslednik Koloman.
Če je verjeti virom, je bil Ladislavov naslednik Koloman pravo nasprotje
svojega strica.Koloman je bil zelo izobražen in je dobil vzdevek “Ljubitelj
knjig”.
Po pozivu papeža Urbana na osvoboditev Božjega groba 1095 je naslednje
leto že krenila na pot množica gorečnežev, ki so predvsem ropali in pobijali
po poti: Koloman jih je nagnal iz dežele.
Tudi uradno viteško križarsko vojsko pod poveljstvom Godfreya Bujonskega
je s svojo vojsko pospremil na ogrsko mejo.
L.1102 se je Koloman dal okronati na Hrvaškem; svojo hčer Piroško je
poročil z bizantinskim cesarjem naslednje leto, ki se je tudi oziral za
Dalmacijo. Drug tekmec je bila Beneška republika.
L.1105 je Koloman vkorakal v Zadar, zahteval je samo formalno priznanje
nadvlade in zmerno odškodnino.
22
V letih Ladislava in Kolomana se je Madžarska širila in ne branila.
EVROPA IN MADŽARSKA DO SREDINE 13.ST.
•
•
•
•
•
Koloman je povečal dohodke predvsem iz cerkvenih posesti, poživil trgovino
s prihodom Judov iz Češke, od koder so jih izgnali križarji.
V času njegovega vladanja je bila pogosta raba zapiskov v kraljevi upravi,
zapisovanje legend, kronik in vzpon romanske umetnosti.
Ves čas Kolomanovega vladanja pa je padala senca njegovega spora z
bratom Almosom.
Gospodarska blaginja in intelektualni vzpon srednjeveškega Zahoda, kamor
je spadala tudi Madžarska: vazalska hierarhija, krščanstvo in duhovna
enotnost Zahodnega sveta; krepitev nacionalnih kraljestev kot Anglija in
Francija; “poljedelska revolucija” in trgovska mreža;ponovno odkritje
rimskega prava;zavest o omejeni in pogojeni naravi kraljeve
oblasti;sholastika, nov način razmišljanja, univerze;dominikanci in
frančiškani.
Na Z so bile te novosti posledica zaporednih stopenj razvoja, na
Madžarskem pa kot organiziran odziv na zgodovinske izzive.
23
POSEBNOST MADŽARSKE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ogrska je od 9. do 13.st. dobila v pospešenem in skrčenem razvoju
posebno različico vazalskih zahodnokrščanskih odnosov.
Sistem jobbagy, grški-bizantinski redovi so vplivali na samostane, šele
12.st. je prineslo vzpon plemstva, zavest o communitas regni, dvig kmetstva
iz tlačanstva in rast svobodnih mest.
Madžarska družba 11. in 12.st. ni razlikovala med plemičem in kmečkim
tlačanom, marveč med svobodnjakom-liber in “služabnikom”-servus.
Vladajoči so bili velikaši-maiores:kraljevo spremstvo,, potomci pokornih
poglavarjev in tujih dvorjanov.
Pod njimi številna skupina navadnih svobodnjakov, vojščakov jobbagy.
Liber pomeni prost dajatev in storitev, ne pa svobode gibanja, ker so bili z
prisego zvestobe vezani na gospodovo posest.
Kmečki poljedelci so imeli status hlapcev, ki se je razlikoval glede na vrsto
posesti.
Rast mest se je na Madžarskem začela v 2/2 13.st.
Pred l.1150 le nekaj skupnosti Francozov in Valoncev, ter saksonskih
24
priseljencev-Szekesfehervar in Estergom.
MESTA, KRALJEVA OBLAST, TUJA UČENOST
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Tuji obiskovalci so Ogrsko v 12.st. opisovali kot deželo izobilja, blaginje,
poceni žit, bogatih rudnikov zlata, živahnih sejmov, premožnih prebivalcev.
Ogrska ne prej ne pozneje ni poznala lakote.
Kraljeve grofije z do 30 000 mož, moč kralja.
Za politične odločitve je bila dovolj avtoriteta dvornega spomina; do 12.st.
niso uporabljali pečatenja dvornih listin.
Ogrski študentje na tujih univerzah.
Tem duhovnikom , pa tudi vitezom, ki so prihajali s spremstvom kraljic iz Z
kraljevskih hiš gre glavna zasluga za uvajanje dvorne in viteške kulture.
V 12. st pridejo na Ogrsko templjarji in ivanovci, v 13.st. pa še Nemški
viteški red.
Književnost, v glavnem cerkvena dela benediktincev, premonstratencev,
cistercijanov , kapitlji-šole s “sedmimi svobodnimi umetnostmi”.
V 12.st. še prevladuje poznoromanski slog (Peč, Szekesfehervari), gotika
Esztergom-francoski gradbeniki.
25
Tudi dediščina poganskega obdobja.
ŠTEFAN II, BELA II, GEZAII, LADISLAV II, ŠTEFAN III, BELA III
•
•
•
•
•
•
•
•
Štefan II 1116-1131-v bojih z Benetkami izgubil Dalmacijo, neuspešne vojne
s sosedi.
Bela II 1131-1141, sin oslepljenega princa Almosa, obračunal z vsemi, ki so
bili krivi za očetovo in njegovo trpljenje.
Geza II 1141-62-utrdil kraljevo oblast, spregledal brata.
Gezov sin Štefan III-1162-72-boj za nasledstvo med njim in stricema
Ladislavom II-1162-63 in Štefanom IV 1163-65,sina Belo je poslal v Bizanc,
preimenovan v Alexisa, za naslednika cesarja Manuela(kar pa ni postal).
Bela III 1172-96-obdobje največje moči Arpadovcev in s tem Ogrske.
Dobro izobražen v Konstantinoplu, poročen s francosko princeso
Margareto,hčerjo Ludvika VII razširil meje države, ponekod samo začasno.
Tudi njegovi nasledniki so nadaljevali bojevito politiko do V in J sosed:
pravoslavne Rusije in Srbije, “poganske” Kumanije , Bosne.
Kralj Imre-1196-1204-boji z bratom Andrejem, nasledi ga sin Ladislav III
1204-05. Nato brat Andrej II 1205-35.
26
DRUGAČNOST V MADŽARSKEM SREDNJEM VEKU
•
•
•
•
•
•
•
•
Pred Belo III: absolutna premoč vladarja, deželna elita omejena na prelate,
dvorne uradnike, vojvode-upravitelje provinc(Transilvanija) in bani-J
province ter ispani v komitatih.
Baroni, kot neka posebna kategorija visokega plemstva.
Pod Andrejem II so posestva kot nagrado za zvestobo v orožju dobili v
dedno last.
Familiar-baronov spremljevalec v vojni, v miru upravlja svoje zemljiško
posestvo.Vendar Madžarska ni poznala vazalske prisege-”enakost
neenakega”.
Te reforme kralja Andreja II so nekateri , tudi tisti, ki so imeli od njih koristi ,
kritizirali.Ženo, nemško princeso Gertrudo ,so mu umorili-1213.
Največji nasprotniki so bili servientes, majhni ali večji zemljiški gospodje z
lastnimi podaniki.Imenovali so se “kraljevi služabniki”. Njihov gospod je bil
kralj kot kralj, ne pa kot zemljiški gospod.
Hoteli so izenačiti svoj status soodločanja z baroni.
L.1222 je Andrej II izdal “zlato bulo”.Primerjava z Magno carto.
27
BELA IV IN MONGOLSKO PUSTOŠENJE
•
•
•
•
•
•
Bela IV-1235-70-; Džigiskan-1206-27,kan Batu 1240 osvoji Kijev,stepski
Kumani se zatečejo na Ogrsko, poraz ogrske vojske proti Mongolom 1241
pri Muhiju v SV Ogrski.
Mongoli so eno leto pustošili po državi, 15-20% prebivalstva je
umrlo.Ogrsko je bilo potrebno zgraditi znova.
Vzroki poraza: ogrska vojska je bila paralizirana, odpor je nudila samo
kraljeva težka konjenica.Pomanjkanje trdnih, kamnitih gradov-utrdb.
Kralj in plemstvo se je iz tega poraza nekaj naučilo: gradili so se kamniti
gradovi s kamnitimi obzidji in ne več zemeljski okopi-100 modernih utrdb
hitro, do konca stoletja že več 100.
Z zemljiškimi darili kralja so bili magnati in serviantes zmožni vzdrževati
bojno pripravljenost in bili na voljo kralju.Darila so šla z darilnimi listinami,
kjer so bile obveznosti zelo ohlapno napisane, tako kot v preteklosti, več
dogovorno.
Bela IV je želel vojsko dopolniti z lahko konjenico, zato je na Veliko ravnino
povabil Kumane.
28
NOVI NASELJENCI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Kumani, nemški kmetje, Romuni(Vlahi), Slovani.
Bela IV je prvi začel z načrtnim ustanavljanjem svobodnih mest,priviligirane
vasi tujcev, kralj je dobil možnost novih prihodkov.
Drugi napad Mongolov 1285 so Madžari odbili.
Belov spopad z Otokarjem, Južna Štajerska se upre Belovemu sinu
Štefanu, pokliče Otokarja.
Štefan ,” mlajši kralj”, rivalstvo z očetom.Zavezništvo z neapeljskim kraljem
Karlom Anžujcem, sina poročil s Karlovo vnukinjo, hčer pa s Karlovim
prvorojencem.
1267-listina iz Estergoma, servientes postanejo izenačeni z baroni, vsako
leto se morajo sestajati predstavniki “plemiških kolegijev” in pretresati
zadeve, ki se tičejo kraljestva.
Kmetje so “svobodni tlačani” s prostim gibanjem, vaško avtonomijo,
enotnimi dajatvami in storitvami.
Štefan V-1270-72; desetletni sin Ladislav IV 1272-901277 na Rokoškem polju blizu Budimpešte zbor predstavnikov višjih slojev-29
zametek parlamentarizma.
ZATON ARPADOVCEV
•
•
•
•
•
•
•
•
Andrej III 1290-1301-prevzame krono po “Ladislavu Kumanu”; v začetku so
ga izsiljevali tako plemiči kot prelati.
Tako kot v preteklosti in v prihodnosti, so bili velik problem baroni ali
oligrahi, ki jim ni bilo bogastva in moči nikoli zadosti.
Andrej je umrl brez potomcev, 300 let po kronanju sv.Štefana.
S pomočjo hrvaških plemičev je prestol zasedel Karel Robert Anžujski 1301,
12-letni deček, ki je po 7 letih pokoril deželo.
Madžarska se je konec 13.st. zelo razlikovala od svojih pravoslavnih
sosedov na V in JV; bila je trdna kraljevina sv.Štefana, z jasnimi in trdno
določljivimi mejami.
Tudi izvajanje oblasti je bilo zahodno, pisne dokumente so izdajali in
uporabljali tudi zasebniki-do 1526 300 000 takih listin.
14.st. je za Zahod stoletje globoke krize, za Ogrsko pa vzpona.Vendar
zakaj?
Povzročitelji krize so bili kasneje tudi povzročitelji ponovnega vzpona.
30
ANŽUJSKA MONARHIJA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Karel Robert Anžu je bil kronan še pred majem 1303.Prvih 10 let se je
bojeval proti tekmecem, 20 let pa proti separatizmu.
Karlovo kronanje je bilo “nepravilno”; šele tretje je bilo zakonito, a mu niso
prisostvovali največji oligarhi, med njimi Matjuš Čaka.
Oligarhi so bili mešanica fevdalnih gospodov in provincijske države v državi.
Način življenja in oblasti.
Robert se je zoperstavil oligarhom in jih tudi potolkel-državniške lastnosti.
Njegovo glavno mesto je bilo Temišvar, porazil je oligarhe enega za drugim,
preselil svoj dvor v Visegrad, v osrčje dežele.
Višegrad so v čudovito prestolnico povzdignili predvsem kasneje
Luksemburžani-Sigismund.
Modrost Karla Anžujskega je bila, da je vedno poudarjal svoj arpadovski
izvor, da bo naredil deželo po starih tradicijah, a seveda prinašal novosti.
V bojih z oligarhi si je prisvojil polovico gradov, ki so ostali v njegovi in sina
lasti.Ostale je razdelil med zveste plemiče.Nove dvorne družine.
31
MODERNIZACIJA MADŽARSKE POD KARLOM ROBERTOM
•
•
•
•
•
•
•
•
Novi baroni so bili zvesti, njihova posestva pa ne dovolj velika , da bi lahko
ogrožala kralja.Zvesta služba kroni je odpirala pot navzgor tudi familiares,
nesposobnim pa navzdol.
Temelj anžujske monarhije: “službeni fevdi” ali honor, Karel in nasledniki so
pogosto izjavljali, da vladajo po sicilijanskem izročilu Friderika II, “s polno
oblastjo”.Zvesti vrhovni sodniki, ispani kraljeve kapele ali “tajni kanclerji”.
Karel je spremenil sistem regalij in povečal dohodke.
Po nekaterih ocenah je do odkritja Novega sveta Madžarska prispevala
tretinjo dragocenih kovin ali 5000 funtov zlata in 20 000 funtov srebra na
leto.Denarna reforma: 1326 zlati florint s stabilnim menjalnim značajem.
Polna zakladnica, konec anarhije in trdna mednarodna veljava.
Večen problem pa je bilo “prazno ozemlje”, kljub dotoku Slovanov iz
Moravske, Romunov, Nemcev , Poljakov; gostota še vedno manj kot 10 ljudi
na kv. kilometer.Premalo urbanih mest.
Različnost madžarskih mest in “mest”.
Karel Anžu je organiziral vojsko v banderije.
32
ZUNANJA POLITIKA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
1317-23 Srbom iztrgal Mačvanski banat.Pokorščina Bosne in klana
Šubićev; a njihovo zemljo so si razdelili hrvaški baroni.
Dalmatinska mesta so raje prevzela nadvlado Benetk.
Ni zavzel vazalske Romunije.
Karel Anžu, Ivan Luksmburški in Wladislaw Lokiotek so se podpirali,
medsebojne poroke, sestanek v Višegradu-1335 , dogovor o medsebojni
pomoči v obrambi in trgovinski sporazum.
Ludvik I. Veliki , sin Karla je zasedel prestol 1342, star 16 let.
Ludvik velja za nadarjenega in mogočnega vladarja, dozoreli so pomembni
procesi v ogrski družbi, razcvet materialne in duhovne kulture in umetnosti.
Ludvik I. in dogajanje v Neaplju.Kljub temu, da je moral zapustiti Neapelj, je
l.1381 zavzel neapeljski prestol Karel Draški, ki je bil vzgajan na njegovem
dvoru.
Zavzetje Hrvaške in Dalmacije 1345, a znova Dalmacija pod Benetkamiponovne ogrsko beneške vojne.-mir z Benetkami 1358.
Širjenje na Balkan-12 pohodov na Srbijo, Bosna, Bolgarija, a bližajo se
33
osmanski Turki.
NOTRANJA POLITIKA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ludvik je imel s S in Z sosedi prisrčne odnose, tako s Habsburžani kot
češkim kraljem in svetorimskim cesarjem Karlom IV Luksemburškim, najbolj
pa poljskim kraljem Kazimirjem.
30 vojn na tujem, kralj je osebno poveljeval 16-tim, stabilna domača politika.
Preureditev kraljeve pisarne in dvornega sistema.
Vloga laikov na sodiščih se je povečala.
Nov tajni urad in tajni pečatnik, simbol kraljeve volje; veliki pečatnik sta si
delila kralj in njegov svet.
Vitezi, oprode, paži-dvor, v času miru kraljevi telesni stražarji, v času vojne
jedro njegove vojske.
Razpoke med plemstvom: plemstvo na deželi, katerih obzorje ni seglo čez
mejo županije in dvorno, “karierno” plemstvo. Zavist.
Plemstva, sedaj poenotenega v pravicah in dolžnostih, je bilo od 3-5%
prebivalstva.
Od 1222 do 1848: plemiška posest je bila last začetnika družinske veje in
njegovih moških potomcev.
34
KMETSTVO, KULTURA IN ZNANOST
•
•
•
•
•
•
•
•
Zakoni skupščine l.1222 so uredili status kmetov: kmetje so zemljo
dedovali, dajali so dajatve. Svobodno so se lahko selili.
Posesti so bile povprečno velike 30 juter, sestavljene iz “notranjega dela” ob
hiši in “zunanjega dela” orne zemlje.
V 14. , še bolj pa v 15.st. so se parcele delile na polovice, tudi četrtine ali
petine.
Tlaka se je zmanjšala, narasle pa so dajatve v kraljevo blagajno in
zemljiškemu gospodu.Desetina za Cerkev. Karel Robert je vpeljal občasni
vojni davek.
Kljub pestrim dajatvam se je na Madžarskem v 14. in 15.st. razvila živahna
trgovina s presežki poljščin premožnejših kmetov.
Gospodarska blaginja in družbena stabilnost sta pod Karlom Robertom in
Ludvikom I. prinesla kulturne in znanstvene dosežke.
Osmanski napadi in nato okupacija Madžarske so veliko teh arhitekturnih
biserov uničila.
Stavbe: patricijske hiše in gradovi v Budimu in Sopronu, župna cerkev
35
sv.Marije v Budimu za nemške meščane, Cluj, Košice, Brasov-gotsko
ŠE O KULTURI, SMRT LUDVIKA I. 1382
•
•
•
•
•
•
•
•
Dominikanci-25 samostanov, 100 samostanov frančiškanov, vzpon
domačega reda pavlincev v 14.st.
Cerkveno stavbarstvo po nemškem zgledu, kraljeva gradova v Diasgyru in
Zvolnu po italijanskih zgledih.
Lesene rezbarije na območju Spiša, v kiparstvu, slikarstvu in ilustriranju
knjig italijanski vzori.
Ostanki vodnjaka v kraljevi palači v Višegradu, rezbarije v grobni kapeli
Ludvika I v Szekesfehervariju, kipi in portreti v Budimu iz časa kralja
Sigismunda, sv.Jurij z zmajem-danes v Pragi, kraljeva zlatarska delavnica ,
ki je okrasila romarsko kapelo Ludvika I. v Aachnu, freske v Zagrebu,
Estergomu itd.Izjemni iluminirani rokopisi.
Ustanovitev univerze v Pecsu 1367.
Viteško pesništvo: kult sv.Ladislava, “predhodnika” kralja Ludvika I., zgodba
o Milošu Toldiju; lirskega pesništva ni bilo.
Protislovja v zgodovinopisju.
Ludvik I je umrl l.1382 brez moških potomcev.
36
NEPOKORNI BARONI, NEODLOČNI VLADARJI, OSMANSKI OSVAJALCI
•
•
•
•
•
•
Ludvik I. je upal, da bo hči Marija dedovala oba prestola: poljsko plemstvo
se je temu uprlo.
Kraljica vdova Elizabeta, je mlajšo hčer Jadvigo poročila z litovskim knezom
Jagelom-Vladislav II- poljsko litovsko kraljestvo.
Princesa Marija je bila zaročena s Sigismundom Luksemburžanom; kljub
temu sta kraljica vdova in palatin Mikloš Garai ponudila prestol bratu
francoskega kralja Ludviku Orleanskemu , plemstvo po županijah pa se je
navduševalo nad Karlom Draškim-klan Horvatijev.
Sigismund se je oženil z Marijo, Karel II je vladal samo 39 dni, Sigismund se
je v spremstvu brata, poljskega kralja Vaclava vrnil na Madžarsko, zavladal,
ženo so mu izpustili iz zapora, taščo pa zadavili.L.1387 je postal kralj.
Sigismund je imel zaradi okoliščin zasedbe prestola omejeno obzorje
vladanja in je moral baronom marsikaj obljubiti.
Zveza baronov je zahtevala dedno pravico do odločanja o vladnih zadevah
kraljestva, nagrabila si je ogromno premoženje, krona je izgubila 80
anžujskih gradov.
37
OSMANI PRED VRATI
•
•
•
•
•
•
•
•
Baronska zveza je v dolgotrajnem procesu zmanjševanja kronske zemlje od
13. do 16.st. spremenila družbeno kulturni videz in razmerja moči in postala
potencialni vzrok razdora.
Ozemeljsko celovitost Madžarske pa so začeli ogrožati Osmanski Turki, še
nekaj desetletij poprej nepomembna kneževina v Mali Aziji.
Osmanska osvajanja.
Začasni konec osvajanj 1394 Osmanov; Madžarska je bila močnejša sila, a
nenehni vpadi in stalna prisotnost na J mejah so resno vplivali na ogrsko
zunanjo politiko, gospodarske vire in razpoloženje.
Dramatičen položaj je pretresel ogrsko elito, ki se mu je počasi prilagajala.
V tradicionalni želji po ogrski slavi so zahtevali povračilne ukrepe, nato pa
za neuspeh krivili kralja in vlado.
Sigismund je čutil notranje napetosti in vsako leto od 1390-95 poslal vojsko
proti Osmanom. Bitka pri Nikopolju 1396.
Sigismund je izkoristil osmansko grožnjo in okrepil vladarsko oblast , ter
oblikoval novo elito ( tudi Herman Celjski).
38
SIGISMUND JE POSTAL “MOČNEJŠI KOT KDAJ KOLI”
•
•
•
•
•
•
•
1397 skupščina novih zaveznikov v Temišvarju, Zlata bula,organizacija
domobranstva.
Upor Lackfa 1397, dolgotrajne odsotnosti Sigismunda na Poljskem, kjer je upal na
krono, nov upor 1401, Sigismund v zaporu, neenotnost upornikov, kdo naj bo novi
kralj.
Pogoditev s Sigismundom, ta sklene nasledstveno pogodbo z avstrijskim vojvodo
Albrehtom IV; nov upor, uporniki ponudijo prestol Ladislavu Neapeljskem, ki že čaka v
Zadru.
Sigismund je odreagiral takoj , zatrl mečkave upornike, razen Dalmacije, s katero je
obračunal kasneje.Razen Zadra in nekaj otokov, ki jih je Hrvoje nato predal
Benetkam.A z mirom 1433 je Ogrska dokončno izgubila Dalmacijo.
Nove reforme je Sigismund izvedel s pomočjo nove aristokracije, ki jo je bogato
nagradil.
1405 se je poročil z Barbaro Celjsko; po zmagi nad Bosno 1408 je ustanovil Zmajski
red-viteško zvezo kralja, kraljice in 22 baronov, najzvestejših.
Monopol oblasti baronov se je končal, kralj se je posvetoval s “posebnimi svetovalci”.
39
SIGISMUNDOVE REFORME
•
•
•
•
•
•
Začetek plačanega državnega uradništva, reforma sodstva-kraljevo
komorno sodišče, mesta so trdno podpirala Sigismunda, ker so bili povečini
meščani tujci, kralj pa tudi.Sigismund je povečal število mest in njihovih
privilegijev.Budimski statut.
Vendar še vedno premalo mest, Budim 8 000 prebivalcev; večina mest na
obrobju države, središče prazno.
Tudi Cerkev je podpirala Sigismunda: že prej so bili anžujski kralji svobodni
v odločanju hierarhije klerikov; sedaj si je kralj izrecno pridržal pravico
umeščanja škofov. Ki jo je potrdil cerkveni zbor v Konstanci 1417.
Sigismund je z ciljem obnove latinske Cerkve zasledova cilj postati cesar
Svetega rimskega cesarstva.
Zanimiva Kontlerjeva razlaga, zakaj je imel Sigismund boljši izhodiščni
položaj kot ostali cesarski kandidati.
Njegovo delo je tudi največji srednjeveški mednarodni kongres v Konstanci
1414-18.Zakaj je Sigismund postal cesar šele 1433?
40
HUSITSKE VOJNE
•
•
•
•
•
•
•
•
Nerešena druga točka programa koncila v Konstanci.
Sigismund je osebno jamčil svobodo prihoda in odhoda Jana Husa.
1419 je Sigismund dedoval češko krono, a Češka je bila v rokah husitov.
10 let je branil meje SZ Ogrske, 1420 je postal češki kralj, baselski koncil
1431 naj bi nadaljeval cerkvene reforme, Sigismund je bil pripravljen skleniti
sporazum z zmernimi husiti, radikalce je bilo potrebno zadušiti.
Husiti so uničevali Bratislavo, Trnaco, Spiško županijo, njihov vpliv
zasledimo po vaseh, prevod Svetega pisma-ohranjen samo fragmentarno-,
niso pa vzpodbudili kmečke vstaje.
Sigismund je z davki najbolj obremenil Cerkev, pa tudi kmetstvo, ker mu je
za dvor in potegovanje za cesarsko krono denarja ves čas primanjkovalo.
Kmečka vstaja 1437-38.Sporazum uspešen, ko pa so ga poslali v podpis še
Sigismundu, je ta medtem umrl.
Med prvim in tretjim obdobjem vladanja, je Sigismund skušal narediti iz
Bosne, Srbije in Vlaške tamponske države.Zanesljivo zavezništvo, npr.
srbski despot Stepan Lazarević,vlaški vojvoda Mircea.
41
SIGISMUNDOVA DEDIŠČINA NA MADŽARSKEM
•
•
•
•
•
•
Po podrtju sistema tamponskih držav je Sigismund osnoval novo obrambno
mrežo: mejo na J je potisnil do Jajca, dubrovniška brata Talloci za
nadzornika Hrvaškega, Slavonskega in Severinskega banata, modernizacijo
trdnjav, vzdrževanje hitrih čet.
S tem sistemom je za 100 let obvaroval Ogrsko in vpeljal sistem obmejnega
vojskovanja.
Madžarski baroni pa ga niso marali: s svojo mirnostjo in uglajenostjo bi
stežka postal priljubljen med bojevitimi in robatimi ogrskimi
plemenitaši.Glajenja razkola v Cerkvi niso razumeli, porazi proti Osmanom
so v Madžarih vzbujali prezir, zahodnoevropska usmerjenost pa frustracije.
Stanovi na Madžarskem so identični s plemstvom.Pod Sigismundom in
Anžujci je tradicija sklicevanja zborov zamrla.
Po Sigismundovi smrti so se stanovi sestajali vsakoletno, razdrli njegove
reforme in položili temelje bodoče državne politike.
Naslednik Sigismunda je bil Albreht Habsburžan(Albrehtov sin iz pogodbe
l.1402). Kaj vse je moral obljubiti stanovom.
42
POLOŽAJ SE SLABŠA
•
•
•
•
•
•
•
Mreža gradov Karla Roberta je propadla.Ob Albrehtovi smrti jih je bilo le 35.
J tamponske cone in posesti Jurija Brankovića je zasedel sultan Murat II., ki
je 1440 skušal zasesti Beograd.
Državljanska vojna po Albrehtovi smrti; habsburško ali dvorno stranko je
vodil Ulrik Celjski, podpiral kraljico vdovo Elizabeto, Sigismundovo hčerko,
ki je rodila Ladislava V. Posmrtnika, okronanega 1440.
“Vojaški baroni” Razgonyi, Talovci in drugi, pa so ponudili prestol mlademu
poljskemu kralju Vladislavu III.
Ladislava V. je podpiral sorodnik in varuh , avstrijski vojvoda Friderik,
kasnejši cesar Friderik III. In najbogatejši baroni.
Pristaš Habsburžanov, češki vojskovodja Jan Jiškra je izkoristil husitsko
strategijo in si prisvojil za več let S Ogrsko.
Vladislav III je okrepil oblast nad ostalim delom Ogrske; pri tem sta mu bila
najbolj v pomoč Miklos Ujlaki in Janos Hunyadi.
43
HUNYADI
•
•
•
•
•
•
•
Janos huniyadi je bil član vlaške plemiške rodbine, vzgajan na dvorih
velikašev, 2 leti na milanskem dvoru, Sigismundov dvorni vitez, 1439
severinski ban.
Vladislav ga je povišal v transilvanskega vojvodo, ispana več županij,
upravnika monopola nad soljo, odgovoren za Beograd in celotno J
obrambno črto, v lasti 25 gradov, 30 mest in 1000 vasi.
Huniyadijeva “provinca” je bila oaza miru in trdno zaledje za njegove
pohode nad Osmane, ki so mu prinesli mednarodno slavo.
Huniyadijeve vojne z Osmani: 1441, 1442, 1443-44,prvi poraz v bitki pri
Varni 1444.
Urejanje domačih razmer: izvolitev “sedmih kapitanov”, večinoma
Vladislavovih pristašev; Ladislavu so priznali pravico do krone, a zahtevali
od Friderika , da ga vrne na Madžarsko.
Regent Ladislavu je postal Janos Huniyadi-1446-52.
Stanovska država.Huniydijevi privilegiji so bili omejeni tako v sodstvu,
prihodkih in ozemlju.
44
1447 HUNYADI NEKOLIKO OMAGA
•
•
•
•
•
•
•
•
1447 je Hunyiadi moral priznati Frideriku III osvojitve v Z Madžarski, Celjske
za slavonske bane in naslednje leto poraz na Kosovem polju.
1452 se je končalo regentsvo Hunyiadija:avstrijski stanovi so izkoristili
odsotnost Friderika III (kronanje za cesarja v Rimu) , državni zbor je
Ladislava proglasil za zakonitega dediča ogrskega prestola.
Poenotenje vseh odločujočih na Madžarskem, novi tajni kancler je postal
Jan Vitez, vzgojitelj Hunyiadijevega sina Matije.
Hunyiadi je za odstop od regentstva dobil najrazličnejše odškodnine.
Bil pa je edini, ki bi se lahko zoperstavil Osmanom: 1453 padec
Konstantinopla, 1454 in 1455 osvojitev Srbije, 1456 osmanski pohod na
Beograd, ključno trdnjavo na J Madžarske.
Cesarstvo je uveljavilo precej neučinkovite ukrepe.
22.7.1456 so Hunyiadijevi vojaki z njegovih posestev in gorečneži Jana
Kapistrana porazili dvakrat večjo osmansko vojsko, ki je oblegala Beograd.
Hunyiadi je umrl za kugo, ki je pustošila po njegovem taboru, a s to zmago
za 45 let zavaroval J mejo.
45
SMRT HUNYIADIJA JE BILA TUDI SMRT ULRIKA CELJSKEGA
•
•
•
•
•
•
•
•
Novi voditelj klana laslo Hunyiadi je umoril Ulrika Celjskega, ko je vkorakal v
Beograd.
1457 sta bila brata Hunyiadi v Budimu ujeta, zaprta in Laslo je bil usmrčen.
Hunyiadijeva vdova in svak Mihail Szilagy sta dvignila oboroženo vojsko,
kralj Ladislav V. je pobegnil iz države in s seboj odpeljal mladega jetnika ,
Matijo Hunyiadija.
V Pragi je Ladislav umrl, še ne star 18 let; najboljši pretendent za prestol je
bil Matija Hunyiadi.
Matija, rojen 1443 ali 1440 je bil deležen prinčevske vzgoje.Vzgojitelji in
učitelji.
24.1.1458 so ga na zamrznjeni Donavi pri Pešti pričakali navdušeni vzkliki
plemičev.
Kako je ogrski renesančni kralj Matija Korvin prenovil državo in presekal s
tradicijo.
Oporočna pogodba med Friderikom III in mladim Matijo.Zato je bil okronan
1464.
46
MATIJA KORVIN
•
•
•
•
•
•
Osvežitev aristokratske elite z nekaj novimi družinami, novi magnati ali
“naravni baroni” poleg “pravih baronov”, Matija zelo strpen do aristokracije,
a je znal naščuvati ene proti drugim in širiti svojo moč.
Poiskušal je centralizirati državno upravo in s tem položil temelje absolutni
monarhiji.
Proti koncu vladanja je bilo sprejetih nekaj pravnih kodeksov za poenotenje
prava v vsej deželi.Ljudje so se počutili varne pod zakonom-”Matija
Pravični”.
Matijeve davčne in vojaške reforme: s finančno reformo, ki jo je izvedel
sijajni Janos Ernuszt, pokristjanjeni Jud je podvojil dohodke na milijon mark.
Osmani pa žal na še enkrat toliko: Matija je ob smrti, zaradi neprestanih
vojaških izdatkov, kljub reformi pustil prazno davčno blagajno in z davki
preobremenjeno deželo.
Vojska: kraljevske in baronske banderije, mestna vojska, in najemniška
vojska, v katero je pritegnil nekdanje Jiškrove husite.
47
VOJSKA
•
•
•
•
•
•
Antonio Bonfini, kraljevi dvorni zgodovinar: kraljeva standarna vojska-20
ooo konjenikov, 8 000 pešakov, 9 000 bojnih voz, 8 000 dodatnih vojakov na
trdnjavah na J države.
Matija je bil skoraj vseh 33 let svojega kraljevanja v vojni: na J proti
Osmanom, na S in Z pa je želel vsiliti svojo oblast sosedom.
Matijeva taktika proti Osmanom: ne samo odbijanje napadov, ampak
prestavljanje bojev na osmansko ozemlje.1463 je zavzel Jajce, ključno
utrdbo v Bosni.Vendar se je tehtnica nagibala v osmansko smer.
Matijeva prva žena je bila hči Jurija Podjebradskega, Katarina;tasta je
papež izobčil 1466.matija je želel vladati Češki, a kralj je postal Wladislaw,
sin poljskega kralja Kazimirja IV.
Avstrijsko-poljsko-češka koalicija je vojaško napačno ocenila Matijo: 1478
pogodba v Olomucu, Matija je dobil Moravsko, Lužico in Šlezijo,
gospodarsko najbolj razviti del Srednje Evrope.
1476 se je Matija poročil z Beatrice, hčerjo neapeljskega kralja Ferdinanda
I. Njegov cilj je bil cesarski prestol.
48
ALI JE BILA MATIJEVA PREUSMERITEV ZUNANJE POLITIKE NAPAČNA?
•
•
•
•
•
•
•
•
Matija se je zavedal, da se je razmerje sil prevesilo v osmansko korist; zato
se je odločil, da bo do zagotovitve vojaške in finančne pomoči Cesarstva
preusmeril svojo politiko na S in Z.
Veliko vojsko je zaposlil z izpadi v osmansko ozemlje.
Matijo so imele uveljavljene dinastije Srednje Evrope za povzpetnika;
dokazoval se je z izobraženostjo in mecenstvom.
Renesansa je dosegla Madžarsko že za časa Sigismunda v začetku 15.st.slikar Masolino; literarni krožek Janosa Viteza in njegovega nečaka Janusa
Pannoniousa.
Problem madžarske renesanse je peščica vrhunskih intelektualcev v morju
neizobraženosti in nevednosti.Kako so nastajale in izginjale univerze.
Matijev dvor v Budimu in Višegradu; največja dragocenost pa Bibliotheca
Corviniana, ki je z 2000 knjigami zaostajala samo za vatikansko knjižnico.
Organiziranost in vsebina knjižnice.
Zmagovita vojska in kulturni sijaj pa nista bila dovolj.Matija ni imel
naslednika.Smrt 6.4.1490.
49
ČAS ZAČETKA NOVEGA VEKA
•
•
•
•
•
•
•
•
Napredek v trgovini, finančništvu, industriji,vojski, mornarici, odkritje Novega
sveta-začetek vzpona Zahodne Evrope do 20st.
Bogastvo iz Novega sveta se je stekalo v Zahodno Evropo, ki je postala
središče vsega; Srednja in V Evropa pa sta postali dobaviteljici surovin in
poljščin.
“Kriza cen” s pritokom zlata je dražila kruh, kar je bila prilika za V-še večji
pritisk na kmete, oživljanje tlake, “drugo tlačanstvo”, madžarski kmet je
postajal podoben ruskemu polsužnju.
Madžarska ni izvažala nobenih končnih izdelkov, ničesar novega.Uvažala
pa je tekstil in nože.30 pravih mest , ki skupaj niso štela več kot 90 000 ljudi.
Madžarska je štela 3,5 milijona ljudi, vsak 25-ti je bil plemič.
Meščani niso sodelovali na državnih stanovih, mesta, ki so na Z pomagala
monarhom gospodarsko kot politično so na Madžarskem opravljala samo
funkcijo obrti in trgovine.
Madžarska se je po Matijevi smrti razhajala z zahodnimi sodobnicami.
Za prestol so se potegovali Ivan Hunyiadi, Matijev nezakonski sin,
50
Maksimiljan Habsburški in oba brata Jagelonca.
WLADISLAV DOBŽE-Vladislav V.
•
•
•
•
•
•
•
•
Med pretendenti na prestol je zmagal , predvsem s pomočjo stanov,
Wladislaw-Laslo II-, mati je bila Sigismundova vnukinja.
Ker ni nasprotoval ne kraljevemu svetu, ne stanovom, se ga je oprijel
nadimek Wladislav V. V redu.
Njegovo obdobje je bilo na površju mirno, tako doma kot na mejah, a l.1512
je postal osmanski sultan bojeviti Selim II.
Doma je postal najvplivnejši mož Tomas Bakoč, kmečkega rodu, a kasneje
škof v Gyoru, Egerju in nazadnje etstergomski primas ter kardinal.
Obrambna moč države je oslabela, kraljevi prihodki so padli na začetno
Matijevo postavko.
1489 je državni zbor sprejel zakonodajo: poimensko je določil 41 velikih
zemljiških gospodov.
Srednje plemstvo se je živahno ukvarjalo s trgovino z živino in
vinogradništvom, tlaka kmetom 3 dni na teden je postala običajna.
1514 je Bakoč v Budimu razglasil križarski pohod proti Osmanom, hitro se
je zbralo 40 000 kmečkih križarjev pod vodstvom Georga Sekeliya Doče.
51
KMEČKA VSTAJA
•
•
•
•
•
•
Kmetje so se s pohodom izognili delu, plemiči so jih zadrževali, frančiškani
pa kmečko križarsko vojsko opozarjali, da so zaradi storjenih jim krivic
odvezani pokorščino gospodom.
Prišlo je do kmečke vstaje s plenjenjem in požiganje, zadušil jo je Ivan
Zapolja.
1506 sklenjena pogodba med Maksimiljanom in ogrskimi stanovi:
Maksimiljanov vnuk Ferdinand se bo poročil z Wladislawowo hčerjo,
Wladislawow takrat še nerojeni sin pa Ferdinandovo sestro Marijo-dvojna
zaroka.
1512 je madžarski prestol zasedel desetletni Vladislavov vnuk Ludvik II.,
kasneje poročen z Marijo Habsburško.
Osmanski sultan je postal Sulejman II. (Veličastni) in vsi so se zavedali, da
je prva na udaru Osmanov Ogrska.
Cesar Karel V. je bil zaposlen s katoliško protestantskimi spori , rivalstvom s
francoskim kraljem Francem I., Osmani pa so prebili prvo trdnjavsko črto.
52
ZAČETEK RAZKOSAVANJA OGRSKE
•
•
•
•
•
•
•
•
1526 se je sestal državni zbor, medtem pa se je Sulejmanova vojska
podvojila.Začela se je mobilizacija in zaplemba nabožnih predmetov(za
kovance).
29.8 1526- bitka pri Mohaču- 25 000 mož proti trikrat večji vojski Osmanov.
Bitke je bilo konec v 2 urah, poleg cveta vojske in 10 000 vojakov je padel
tudi kralj.
Od začetka 16.st. do začetka 18. st. je Madžarska nihala med Habsburškim
cesarstvom in Osmanskim cesarstvom.
Država, kolikor jo je ostalo, je okostenela-to je bila predvsem posledica
kmečke vstaje, najrodovitnejše dele Ogrske so osvojili Osmani-sila , po
evropskih merilih povsem tuja.
Ogrska je šla v smer kulturne in duhovne dekadence in kljubovalnosti.
Turki, najbolj napadalni osvajalci Vzhoda od vzpona Zahoda so se zažirali v
Madžarsko.
12 dni po bitki pri Mohaču je Sulejman II vkorakal v izpraznjeni Budim;
vdova kraljica Marija je zbežala v Bratislavo, osmanska vojska je na poti 53
nazaj požgala in oplenila vse, kar je bilo mogoče.
IVAN ZAPOLJA PROTI NADVOJVODI FERDINANDU
•
•
•
•
•
•
•
Ivan II –Zapolja ni uspel v boju za krono proti Ferdinandu I.-večina pristašev
je prestopila na Habsburžanovo stran.
Povezal se je s Sulejmanom in Osmanom je bila na ta način omogočena
etapna zasedba Ogrske, ki so jo preizkusili že na Balkanu.
L.1541 so Osmani dokončno zasedli Budim in v njem ostali 145 let.
Vmes so 1529 pognali iz Budima Ferdinanda, sledilo je neuspešno
obleganje Dunaja, sultan je nato pomagal Zapolji z vojsko proti
Ferdinandu(državljanska vojna), v škodo Zapolji pa so delovale tudi
Benetke, zaveznice Osmanov.
Varadska pogodba med Ivanom Zapoljo in Ferdinandom Habsburžanom.
Ivan Zapolja jo je tik pred smrtjo želel zaobiti v korist komaj rojenemu sinu
Janu Sigismundu.
Sultan je z izgovorom o zavarovanju koristi komaj rojenega kralja razkosal
Ogrsko: ozemlje od Tise do Transilvanije je dodelil vdovi Zapolja Izabeli in
Ivanu II(malčku),že od l.1526 je obstajala “kneževina Transilvanija”, odvisna
od Turkov, na S pa se je kazal obris ostanka , ki so ga obdržali
54
Habsburžani.
CESARSTVO SREDI 16.STOLETJA
•
•
•
•
•
•
•
•
V 16.st. je Cesarstvo postalo skupek avtonomnih dežel, kraljestev, kneževin
in knezoškofij, s svojimi upravnimi službami, plačanim uradništvom; dvorni
svet, dvorna pisarna in državna-dvorna blagajna pa sta vse usmerjali in
nadzorovali.
Tudi na Madžarskem je deloval Gubernium, ki ga je vodil palatin ali lahko
tudi ogrski primas.
Kako madžarski zgodovinarji vidijo politično in družbeno vključitev Ogrske
pod Habsburžane.
Magnati, katerih posesti so narasle na province-Erdody, Batthynay, Zrinski..
Druga omejitev: stanovi so se na poteze , za katere so smatrali, da kratijo
njihove pravice, odzvali z tako ihto, kot bi šlo za enakovredne sogovornike.
Oblast se je v realnem življenju razdelila med Dunaj in Pešto v 16.st.
Finančnih sredstev Ogrska za vojsko in vzdrževanje trdnjav-gradov ni imela
zadosti, še polovico ne, tako da bi brez pomoči Habsburžanov Ogrska
samostojno ne preživela dveh mesecev .
Osmani so osvojene predele Ogrske organizirali v Ogrsko provinco, kot 55
odskočno desko za prodiranje v Evropo.
OSMANSKA OGRSKA PROVINCA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ogrska provinca ali vilajet, središče Budim, vilajet razdeljen na sandžake, ti
pa na še manjše enote.
Budimski paša ali beglerbeg, v 145 letih jih je bilo 99, je bil vojaški, upravni
in sodni upravitelj vilajeta. Svetoval mu je divan.
Beglerbeg si ni mogel sam izbirati svetovalcev, ampak so tako kot njega,
tudi svetovalce izbirali v Istanbulu in jih tudi odpoklicali.
Za vojaško in civilno upravo sandžakov so bili odgovorni begi, ki so jih
nadzirali kadije ali sodniki-kleriki.
Tako kot so na Balkanu Osmani vključili v svojo upravo Grško in
Pravoslavno Cerkev, so na Ogrskem vključili tako katoliško kot
protestantsko.
1545 davčni ocenjevalci Osmanov naredijo pregled vilajeta in po osmansko
uredijo strukturo posesti in davke.
Harač ali glavarina-1 florint,za državo in enega za zemljiškega gospoda.
Pa še izredni davki, tlaka, desetina na živino in vinograde.
Enaki davki skoraj kot prej, a težje, ker je bila nova oblast popolnoma
56
samovoljna, višina bremen pa nepredvidljiva.
RAZLIKA MED BALKANSKO IN OGRSKO OKUPACIJO OSMANOV
•
•
•
•
•
•
•
•
Na Balkanu je v času osmanske oblasti prišlo do množičnih prestopov v
islam; domačini, “odpadniki”, so lahko postali tudi vezirji.
Na Ogrskem pomuslimanjenja ni bilo, bogati meščani in plemstvo se je
izselilo, kmetje so bili sovražni Osmanom, ki so potovali čez sandžak v
oboroženih konvojih.
Na Balkanu se je domača oblast razsula takoj; na Ogrskem pa ne , ker je
bila zgrajena po zahodnem vzoru, čeprav nepopolno.
Ogrska je v 16.st. pomenila za Cesarstvo tamponsko območje, ki ga je bilo
potrebno krepiti.
Sulejman je redo pošiljal vojsko na Ogrsko za razširitev ozemlja; Ferdinand
je s težavo krepil trdnjave-gradove, Ogri so se privadili stanju in tako plemiči
kot kmetje vstopali v cesarsko vojsko.
Transilvanija.
Vojni pohod Ahmed paše in junaška obramba Istvana Doboja Egra.
Bilo je še več obrambnih zmag, a za napad na Osmane so bili Madžari sami
prešibki-velika zamera Karlu V. , ki se je več ukvarjal z versko vojno kot 57
Osmani.
BITKA PRI SIGETU, TRANSILVANIJA
•
•
•
•
•
•
•
•
Zadnji pohod Sulejmana l.1566 nad Dunaj; trdnjava blizu Peča na poti na
Dunaj-Siget.Branilci pod vodstvom Nikolaja Zrinjskega , obramba nekaj
mesecev, nato so Turki trdnjavo zažgali, branilci pa padli ob izpadu.
Drugi mir v Adrianopolu-Edirni 1568 med Maksimilijanom in Sulejmanovim
naslednikom Selimom II.
1570 je Jan Sigismund priznal pravico Maksimiljanu, da v Cesarstvo
priključi Transilvanijo, če bi Zapolje izumrli.
Dve Ogrski?
Med leti 1610-40 so Transilvanijo imenovali “Pravljična dežela”.
Večetična: madžarski plemiči, Romuni-kmetje, saški meščani in poljedelci,
sekelski svobodnjaki.
Transilvanski knezi, začenši z Zapolji so skušali zaradi specifičnih okoliščin
zbrati vso moč v svojih rokah.Blaginja Transilvanije je bila odvisna od
nadarjenosti njenih knezov.
Status Transilvanije pa je bilo vazalska pokrajina Porte.Kljub temu
diplomatske povezave z Anglijo, Nizozemskimi provincami, Švedsko.
58
PROTESTANTI IN KATOLIKI-VZPODBUDNO TEKMOVANJE
•
•
•
•
•
•
1521 je estergomski nadškof objavil papeško bulo, 1523 so bili sprejeti
protiluteranski zakoni, zgorelo je nekaj knjig in pridigarjev, a prevladal je duh
prepričevanja in ne preganjanja.
Prvi so novo vero sprejeli zaradi jezika nemški meščani in dvorjani kraljice
Marije.
Protestantski pridigarji so uspevali zato, ker so turški jarem prikazovali kot
kazen za izgubo prave vere, Madžari se lahko poslej imajo za izbrano
ljudstvo …
Vse viden reformatorske smeri so se na Ogrskem pojavile hkrati in polno
razvite. Luteranstvo, kalvinizem, unitarianizem, vse povezano z osebno
karizmo voditeljev.
Teološki disput pridigarjev pred zbranim občinstvom kake župnije.Okoli
1580 je bilo 80% Madžarov protestantov, večinski so bili kalvinisti.
Uradna politika, Habsburžani, so mlačno preganjali protestante, trajalo je do
srede 17.st.Kultura, humanistično zgodovinopisje, kult kralja Matije, patria.
59
KULTURNI IN DUHOVNI RAZVOJ
•
•
•
•
•
•
Lirična poezija Balassija, aristokratske rezidence družin Pereny, Thurzoy,
transilvanskih magnatov.
Protestantski reformatorji so z obiski univerz v Zurichu, Ženevi,
Heildelbergu, Wittenbergu spadali v povezano skupnost enako mislečih s
humanisti.
Vzpon ljudskega jezika na raven pogovornega jezika intelektualcev, razvoj
šolstva in knjižne kulture na osnovi tiskane besede, prva madžarska
slovnica, prvi prevod Nove zaveze, 1590 celoten prevod Svetega pisma.
Dobra mreža vzgojnih ustanov na vseh ravneh, dobri učitelji, luteranski in
ostali protestantski kolegiji, potujoče ali stalne tiskarne,mestne in zasebne
knjižnice,knjige , ki so bile poceni.
Latinščina ni zamrla, še vedno sporazumevalni jezik plemstva in s tujci.
V 17.st. je kalvinizem ostal prevladujoča vera v Transilvaniji in osmanskih
provincah, v kraljevsko Ogrsko pa se je vrnil katolicizem: stalni dialog med
duhovništvom in ljudstvom, pridiganje v domačem jeziku, umetnost baroka.
60
PAZMANY, MIR, VOJNA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Najzaslužnejši Madžar v rekatolizaciji je bil kardinal Peter Pazmany.
Baročne palače Batthanyev v Bernsteinu, Palffyev v Rotensteinu in
Esterhazyev v Eisenstadtu.
Oba palatina iz rodbine Esterhazyev, Miklos in Pal sta bila tudi pokrovitelja
cerkvenega stavbarstva-1629 veličastna cerkev v Trnavi ( po rimski Il
Gesu), italijanski in avstrijski arhitekti in slikarji.
1635 univerza v Trnavi.Univerza in akademija v Košicah, jezuitski kolegiji .
Sredi 17.st. se širi tudi pietizem in puritanizem.
Osmanske vojne 1526-68 so pustile presenetljivo malo škode na
srednjeveški mreži ogrskih naselij.
Ogrska je opuščala polja in širila pašnike in postala največja izvoznica mesa
na svetu na Z.200 000 glav govedi na leto 1580.
Drugače pa okostenel cehovski okvir, prebivalstvo je oskrboval z
najnujnejšim, maloštevilna industrija v redkih mestih.
Ker je bila paša neobdavčena , je meso prinašalo dobiček kmetom.Zemljiški
gospodje so se morali zadovoljiti z žitom.
61
VOJNE
•
•
•
•
•
•
•
Tako kot je pašna živinoreja na dolge razdalje razširila obzorja živinorejcev,
je uničenje sremskih vinogradov, ki so se preselili v Baranijo in Tokaj
spremenilo ta področja.
Vino je izpodrinilo živino kot glavno izvozno blago.
Velika ravnina je bila v turških rokah,J Slovani in Turki niso bili dobrodošli v
kraljevski Ogrski, razvije se kmečki ogrski trgovski živelj.
Premirjem s Porto, do petnajstletnim , so sledila obdobja vojne.Vojaške
spopade so izzvali Turki.
Veliko vlogo je igrala Transilvanija, formalno podrejena Porti, a združevalec
Ogrske.Čeprav je turška moč s smrtjo Sulejmana I. prešla zenit, so se
ogrski plemiči bali odkrite frontalne vojne proti Osmanom.
Bitka pri Sisku, za Madžare zgolj epizoda.
Sveta zveza 1594 Zahoda proti Osmanom, pridruži s etudi Transilvanija,
Madžarom pomoč tudi v denarju-15 milijonov florintov, poskusi zavzetja
Budima, Estergoma, Gyora, skoraj vsako leto spopadi tudi z janičarsko
vojsko (prisoten sultan) , vse tja do 1604.Pustote po vojskah.
62
VELIKO ZAGRENJENOSTI, MEDSEBOJNEGA BOJEVANJA
•
•
•
•
•
•
•
Ob Donavi, kjer je krenila osmanska vojska vsakič, so bile pustote tudi 70%.
Medsebojno bojevanje ogrskih velikašev.Kljub sporazumu dvora in plemičev
o denarni podpori , plemiči so že težko prispevali k stroškom za vojno.
Vojaški upor poveljnika Gornje Ogrske proti krivici, uporabljeni hajduki,
osmanska zasedba Estergoma 1605, nedejavnost cesarja Rudolfa v Pragi,
dunajska mirovna pogodba med Madžarsko in Habsburžani 1606(prva).
Ponoven mir z Osmani 1606, ogrski velikaši so si izposlovali neke vrste
avtonomijo predvsem v obmejnem predelu.
Strašne posledice osmanske zasedbe, predvsem tatarske krutosti, uničenje
tradicionalne narodnostne sestave, posledice (ali vzrok) v obdobju
narodnostnega prebujenja čez 200 let.
1608 državni zbor na Dunaju nadvojvodi Matiji podeli oblast nad Ogrsko,
Moravsko in avstrijskimi deželami –kasneje tudi cesarski naslov, verska
svoboda.
Gabor Bethlen, transilvanski vojvoda, ki je deželo spremil v otok lepega in
gospodarsko uspešnega.
63
GABOR BETHLEN POSTANE CELO OGRSKI KRALJ
•
•
•
•
•
•
Zamenjava na prestolu Cesarstva: namesto Matije 1617 Ferdinand II,
naslednje leto upor protestantskih čeških stanov,ki se mu priključi
Transilvanija z Bethlenom, izvolijo novega cesarja , phfalškega elektorja
FriderikaV, ogrski stanovi pa Bethelena razglasijo za ogrskega kralja-1620.
Začela se je tridesetletna vojna, vse pomembne sile so se postavile na
stran Habsburžanov, Porta je zahtevala od Bethelena , da se odpove
Transilvaniji.
Bethelen je ostal sam, ogrski stanovi so se poklonili Ferdinandu, vojna se je
premaknila na S Evrope, Madžari so Bethelan obtoževali da dviga
protestantski prapor zaradi osebnega prestiža, še vedno je vztrajal na
bojiščih z spreminjajočo se srečo, se priključil angleško-danskemunizozemskemu zavezništvu itd.
Ohranil je sklenjeno Transilvanijo, umrl 1629, nasledila naj bi ga žena,
Katarina Brandenburžanka.Po prerivanjih, ga je nasledil Gyorgy I. Rakoči.
Bistri Rakoči počasi in previdno, tudi z merkantilističnimi gospodarskimi
ukrepi krepi svojo oblast.
64
SMRT RAKOČIJA L.1648 OB KONCU TRIDESETLETNE VOJNE
•
•
•
•
•
•
Transilvanija je bila na vrhuncu moči, Ogrska pa razdeljena na
“prohabsburško stran”, ki se je zavedala, da ni mogoče potolči Osmane
brez Habsburžanov, ter “druga stran”, ki je imela za cilj odpraviti najprej
Osmane.
Palatin Esterhazy je bil na čelu prohabsburške strani, poleg te mogočne
rodbine še Palffyji.
Rakočija I. je nasledil sin Zsigmond , poročen s Henrietto Phfalško in s tem
povezan z močnimi nemškimi protestantskimi družinami in državami.
Zaveznik Rakočijev je bil knez Zrinski, ki ga Madžari smatrajo za enega
največjih junakov svoje domovine(tako kot Hrvati)
Po hitri smrti Zsigmonda Rakočija so izvolili za novega transilvanskega
kneza njegovega brata Gyorgya II. Rakočija; postavljal je kneze Moldavije
in Vlaške, a je zaradi mladosti, zaletavosti in trme, ter neskončnega
častihlepja, naredil usodno napako.
Planil je v boj za poljski prestol l.1657 in klavrno propadel.Turki so 1658 iz
Transilvanije naredili peti vilajet.
65
ZRINSKI
•
•
•
•
•
•
•
1649 sta Porta in Habsburžani obnovila mir za nadaljnih 22 let, a čezmejni
vpadi niso prenehali.
Madžarski “feniks stoletja”, grof Zrinski , je prevzel veliko vlogo tako v
govorih na državnih stanovih(Cesarstva), kot ogrskih stanovih, kjer je
opozarjal na pomanjkljivosti in predlagal izboljšave.
Ob ponovnem prodoru osmanske vojske 1663 na osvajanje S od Donave,
je postal vrhovni poveljnik ogrske vojske Zrinski, cesarske pa Julius
Wofgang Hohenlohe.
Veliki vojaški uspehi Zrinskega.Obleganje trdnjave Kaniža, padec Nove
Zamky Zrinskega, velika zmaga krščanskih sil 1664 v bitki pri Monoštru.
Tako na Ogrskem kot drugod po Evropi je bilo veliko pričakovanje novega
vojaškega pohoda nad oslabljene Osmane; cesar Leopold I. pa se je raje
posvetil vojni proti Franciji.
Zrinski je bil zelo razočaran, a je sledil svojemu cilju: posodobljeni ogrski
državi z obdavčenimi plemiči, od države varovanimi kmeti, stalno vojsko in
konfederacijo z Hrvaško in Transilvanijo.
66
Zrinski je bil najbolj daljnovidna in najmočnejša politična oseba 17.st.
ZAROTA ZRINSKIH
•
•
•
•
•
•
Tri mesece po varsvarskem miru 1664 je Zrinski umrl za ranami nesreče na
lovu. Njegovi sodelavci, brat Peter , ferenc Rakoči (sin Gyorgya II in zet
Petra Zrinskega) so nadaljevali njegovo delo, sedaj potihem, v zaroti.
Za pomoč so prosili Francijo in Benetke, pa tudi Porto(neumnost in politična
kratkovidnost, Osmani so že slabeli) in po mlačnih odgovorih, so se naslonili
nase.
Smrt Lippaya in Wesselenya, vstaja Rakočija v Gornji Ogrski, ki je ni nihče
podprl, načrti zarotnikov so bili izdani Dunaju, sodba zarotnikom na Dunaju.
Smrtna kazen-obglavljenje za Zrinskega in njegovega svaka Franja
Frankapana, ter Nadasdya; Rakoči se je odkupil kot najbogatejši
veleposestnik v deželi in izdal svoje sozarotnike.
Leopold I. se je odločil, da si Madžari ne zaslužijo zaradi večkratnih
izdajalskih dejanj svoje ustave in avtonomije.
Ogrski bo vladal 7-članski gubernij, vojaške posadke-nemške- po
mestih.Hitra in močna protireformacija, zaplemba protestantskega
premoženja, neplačani vojaki so plenili po deželi.Madžarski odpuščeni
67
vojaki so prav tako plenili po deželi-kruci.
KRUCI
•
•
•
•
•
Madžari na pojav krucev gledajo popolnoma drugače kot Slovenci.
Kruci so bili odpuščeni ogrski vojaki, ki jih je spremenil v dobro vojaško silo
novi transilvanski knez(od nikogar priznan, razen francoskega kralja
Ludvika XIV) Apafi; za poveljnika je postavil Imreja Thokolya, ki je prerasel
svojega gospoda.
1681 je cesar odpravil gubernium, protestantom je bila priznana verska
svoboda, izvoljen je bil palatin, oblast se je znova delila med krono in
stanovi; kruci se stanov niso udeležili, udinjali so se Turkom, Thokoly se je
poročil z Rakočijevo vdovo Ilono Zrinski.
Njegov cilj je bila nova svobodna kneževina ( ko bodo Osmani zlomili
Habsburžane, tretji napad na Dunaj)namesto propadle Transilvanije.Sijajen
cilj a v napačnem času: turško obleganje Dunaja je spodletelo, a zanetilo
začetek vojne, ki je najprej pometla s Thokolyevo kratkotrajno državo in
nato izgnala Turke iz Ogrske.
Turke je porazila skupna vojska Karla, vojvode Lorenskega, poljskega kralja
Jana Sobieskega, ter bavarskega in saškega volilnega kneza; veliki vezir
Kara Mustafa se je umikal.
68
SVOBODNA OGRSKA
•
•
•
•
•
•
•
1685 so se Osmani umaknili iz Transilvanije, leto prej pa je bila ustanovljena
Sveta zveza:cesar Leopold naj prežene Turke iz Ogrske, Sobieski iz
Ukrajine, Benetke pa iz Sredozemlja.
Madžarsko so osvobajale cesarske čete(na to slabost je opozarjal že
Zrinski), v katerih je bilo Madžarskih vojakov samo 30 000-večji pa je bil
materialni prispevek dežele, od pomožnih čet, utrjevanja utrdb in davkov za
vojno.Tudi vojska je neusmiljeno plenila po deželi.
Takrat so bili Ogri prepričani, da je dežela plačala več Habsburžanom kot
150 let prej Osmanom.
Zato so ob koncu osvobodilne vojne vzniknila protihabsburška čustva.
1686 je bil osvobojen Budim, nato do 1690 še ostala mesta in trdnjave.Tudi
Transilvanija je postala habsburški gubernium.
1697 je Evgen Savojski v bitki pri Senti izbrisal sultanovo vojsko.Mir v
Sremskih Karlovcih 1699.
Že l.1687 so ogrski stanovi podpisali pravico Habsburžanom do ogrskega
prestola in se odpovedali pravici upora iz l.1222.
69
ZAČETEK NEZADOVOLJSTVA MADŽAROV S HABSBURŽANI
•
•
•
•
•
•
Nezadovoljni s prvimi Leopoldovimi ukrepi: listinsko dokazovanje lastništva
zemlje, veliko posesti tujim plemičem in generalom, madžarske polke so
razpustili, trdnjave porušili, J mejo naj bi varovali Černojevićevi Srbi.
Upori: kmečki upor v Transilvaniji, zanimiva razlaga Rakočijevega uporaFerenc Rakoči, vnuk Gyorgya III Rakočija.
Kako je Rakoči pritegnil tako kmete kot plemiče, hrbtenica njegove 70 000
številčne uporne vojske so bili kruci, kako si je predstavljal novo državo pod
svojim vodstvom.
8 let je Ogrska vzdrževala pod poveljstvom Rakočija neko avtonomno
svobodo(odstavili Habsburžane), a neurejena krucevska vojska ni bila kos
moderni cesarski.
Na prestolu je Leopolda zamenjal Jožef I, Rakoči je računal na poljsko
krono ob podpori Rusije,na mirovnih pogajanjih je zahteval za Ogrsko
konfederacijo, zakon o nasledstvu, versko toleranco, ogrsko vojsko in
mednarodna jamstva.
1711 mir v Satu Mare, kručevska vojska se je predala.Blagi mirovni pogoji.
70
18.STOLETJE
•
•
•
•
•
Stoletje razsvetljenstva, evropske samozavesti, verske strpnosti, pravne
zakonitosti, moderna država, razumevanje uravnoteženosti Evrope.
Prepričanje v napredek in človekovo sposobnost, da vodi ta napredek, kar
ni ogrozila niti huda preizkušnja francoske revolucije in je vztrajalo daleč v
19.st.
Ogrska je bila v tem času protislovna dežela: več desetletij gospodarske
stagnacije, nazadovanje , prepleteno z vojno in kugo, demografska
stagnacija (3,5 milj prebivalcev, tako kot pred 200 leti), obdelane manj kot
24% zemlje, pustote.
Okrevanje hitro: sredi 19.st. je imela Ogrska že 4x več prebivalcev, a zaradi
priseljevanja , Madžarov le še 40%.To je močno zaviralo vzpon moderne
državljanske miselnosti, tako kot prej v času osmanskega obdobja,
napetosti, kar je pripeljalo do razpada zgodovinske Ogrske po 1.sv. Vojni.
Razdeljenost madžarske elite v času Osmanov je Madžarsko v očeh
Habsburžanov prikazovala kot nezanesljivo in je bila pot v samostojnost
zaprta.
71
MONARHI IN STANOVI
•
•
•
•
•
•
•
Karel V. je podpisal szatmarski mir 1712 z obljubo ozemeljske celovitosti
Ogrske in vlado z običajnimi zakoni in statuti.
Ravnovesje med krono in stanovi, magnati so ohranili družbene privilegije,
avtonomija Ogrske, reorganizacija sodišč, stalna vojska, ogrska dvorna
finančna blagajna s sedežem v Bratislavi, ogrska dvorna pisarna.
Reforme je počasi izpeljal gubernij, v čigar pristojnosti je bilo vse razen
vojske, pravosodja in financ, z 22 in kasneje 25 člani iz vrst zgornjega sloja,
načeloval pa mu je palatin ali cesarski namestnik.
Zahteva po združitvi dežel krone sv.Štefana je bila zavrnjena.Vojna krajina
je bila pod posebnim cesarskim vojaškim svetom, prav tako Transilvanija in
Partium(in seveda ločena uprava Hrvaške).Verske nestrpnosti do
tolerančnega patenta Jožefa II.
Državni zbor cesarstva spomladi 1722 je potrdil pragmatično sankcijo Karla
V, Madžari s kompromisom.
Precejšnje število naturaliziranega plemstva avstrijsko češke aristokracije.
Staro in novo madžarsko plemstvo.
72
MIR IN OBNOVA V ČASU MARIJE TEREZIJE
•
•
•
•
•
•
V 18.st. so bile trdnjave ali porušene ali so izgubile svojo vojaško
funkcijo.Zgrajeno okoli 200 novih dvorcev, dvorec Mikloša Esterhazya v
Fetodu je tekmoval lahko z Versajem.
Manjše plemstvo, ki ni imelo palač na Dunaju ali na Ogrskem, je visoke
plemiče obtoževalo nedomoljubja in izdajstva.
Presenetljivo leto 1740.V najbolj kritičnem trenutku porazov v šlezijskih
vojnah, je Marija Terezija prišla v Budim in nagovorila ogrske stanove in jih
prosila zvestobe-1741.Plemstvo je privolilo z vzkliki, “življenje in kri za
našega kralja”.
Madžarska vojska in njeni poveljniki so odigrali pomembno vlogo v vojni za
avstrijsko nasledstvo 1740-48 in sedemletni vojni 1756-63 in si prislužili
priznanje celo Friderika Velikega (Pruskega).Ferenc Nadaši je s svojimi
huzarji 1743 zasedel celo Loreno.
Wroclavski mir, dresdenski mir in mir v Hubertusburgu 1763.
V teh vojnah so Habsburžani spoznali, da je Ogrski, zaradi njenih širnih
rodovitnih polj in izjemnih vojakov namenjena osrednja vloga v monarhiji.
73
RAZSVETLJENSKE REFORME
•
•
•
•
•
Upravne reforme, od katerih najpomembnejša ustanovitev državnega svetakasneje zbora- l.1761-Kaunitz, najprej za dedne dežele.
Oživitev gospodarstva, nadomestitev izgubljene Šlezije: velik
protekcionizem za Avstrijo in Češko, krivica za Ogrsko, ki naj bi postala
glavni dobavitelj predvsem hrane za industrijsko razvite dele
Cesarstva(primerjava Ogrske s severnoameriškimi kolonisti pred
osvobodilno vojno z Anglijo).
Vendar je to enostransko gledanje: habsburška politika ni podpirala razvoja
manufaktur na Ogrskem, a ga tudi ni dušila.Gospodarska neenakost med
Ogrsko in Z delom Cesarstva je bila že prej, a takrat je izvoz hrane prinašal
dobiček, sedaj pa izgubo.Ogrsko tržišče je bilo majhno, rokodelci in redki
industrijalci pa se niso prilagodili velikemu cesarskemu trgu-ozemlju.
Ogrsko visoko plemstvo ni bilo obdavčeno, a je vedno glasovalo za dodatne
davke, podeželsko plemstvo je divje protestiralo proti ustanovitvi štirih(4)
kraljevih mest, ker je bilo mnenja , da to “nevarno slabi” njihovo moč.
V ostalih habsburških deželah se je aristokracija že odpovedala davčnim
74
privilegijem.
RAZSVETLJENSKI ABSOLUTIZEM NA OGRSKEM
•
•
•
•
•
•
Marija Terezija se je trudila s tolaženjem plemstva.
Tudi na Ogrskem je nekaj ljudi pozivalo k drugačnemu načinu razmišljanja,
npr. grof Palffy je menil, da če naj se Ogrska dvigne iz zaostalosti, mora
izboljšati položaj kmetstva.
Plemstvo je trmasto vztrajalo, Marija Terezija ni več sklicala ogrskih ali
državnih stanov, za kraljevega namestnika na Ogrskem je izbrala zeta
Alberta; 30 let se je Ogrski vladalo z dekreti, a na dvoru se je v maloštevilni
skupini zavestih uradnikov znašlo nekaj madžarskih imen.Gonilna uradniška
sila reformatorjev.
V času, ko sta Lock in Newton pisala svoja najpomembnejša besedila, so
Ogri šele izgnali Turke iz svojega ozemlja.Vendar so tudi na ogrskem
ozemlju obstajali razsvetljenci, predvsem protestantje, s središčem v
Bratislavi.
Ogrska je imela v tem času 80% prebivalstva kmečkega, ki je obdelovalo
zemljo na primitiven način; le redka magnatska posestva so se oprijela
novih kultur, tobaka, krompirja in koruze.
75
Težave kmetov, od katerih ni bilo mogoče pričakovati izboljšav.
PATENTI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Urbarialni patent, njegovo počasno uveljavljanje, pa vendar po l.1780 bolje.
Šolska reforma, prav tako zelo težko.
Jožef II, za Madžare “kralj s klobukom”.Majhna, a zvesta skupina ogrskih
jožefincev pa mu je sledila.
Jožefova sprostitev cerkvene cenzure knjig, tolerančni patent 1781 in čez 2
leti še za Jude( a njihova državljanska brezpravnost ni bila odpravljena).
Uradniška reorganizacija, centralni urad iz Bratislave v Budim, nemščina
uradni jezik.Popis prebivalstva in zemljišč, tudi plemiških.Vse županije so se
uprle, popis so izvedli ob varovanju vojaštva.
Rezultati popisa l.1787 so presenetili vse.
Predvsem uvedba nemščine je Madžarsko potisnila na prag narodnega
prebujenja, zavezanost etničnemu izvoru in zgodovinskemu kraljestvu.
V to smer je šla tudi inteligenca nemadžarskih narodov na Ogrskem, npr.
Hrvatje, Slovaki, predvsem pa Romuni.
Jožefove kmečke reforme.Davčna reforma.Vojaška reforma.
76
Novi vladar Leopold II, a pred vrati je bila francoska revolucija.
LEOPOLD II, PRETKANI CESAR
•
•
•
•
•
Sveta krona sv.Štefana je bila prenesena nazaj na Madžarsko, vzniknile so
ideje o novi pogodbeni kronanjski listini, pa tudi oblikovanje narodne
monarhije.
Leopold II se je izšolal v Toskani, zasledoval reforme Jožefa II, a držal
ravnovesje med različnimi hotenji svojih narodov,
1790 je ogrski državni zbor sklenil kompromis: namesto narodne monarhije
poseben status v Habsburški monarhiji, priznavanje pragmatične sankcije,
lastni ogrski zakoni, državni zbori na 3 leta, posebne komisije za reforme
praktično vsega-96 knjig.Vir idej za bodoče rodove reformatorjev.
Smrt Leopolda, nasledi ga brat Franc I ( Franc II), dober birokrat, ohraniti
preživelo.Prav v njegovem času francoska revolucija in avstrijsko-pruska
koalicija.
Izjave o pravicah človeka in državljana, vzklile na francoskih tleh,
prevedene tudi v madžarščino in latinščino.Obglavljene francoskega
kraljevega para, jakobinski teror, so odbile večino razsvetljenskih stanov.
77
MADŽARSKA V ČASU CESARJA Franca I(II)
•
•
•
•
•
•
Kako vidijo Madžari cesarja Franca I in kako Metternicha.
Madžarska je prispevala v protinaopoleonskih vojnah več kot milijon vojakov
in 30 milijonov florintov.
Plemstvo je bilo nosilec narodnega prebujenja, v modo je prišlo oblačenje
narodnih noš in prepevanje pesmi na starih madžarskih motivih, razglasitev
madžarščine za uradni jezik.
Madžarska je v napoleonskih vojnah bogatela, saj so vse vojske
potrebovale žito.
1811 vlada izvede denarno reformo: papirnati denar postane 5x manj
vreden, za toliko se morajo seveda dvigniti davki.Ogrski državni zbor se je
upira, Metternich je predlagal ločene olajšave za Ogrsko, Dunaj je pobral
davke v srebrnih kovancih, kar jih je povečalo za 150%.
Po l.1830 se je madžarsko nacionalno vrenje osredotočilo okoli jezika: v
raznonarodni Madžarski je madžarščina bila jezik manj kot polovice
prebivalstva.Hungaropatriotizem nasproti Romunom, Srbom, Hrvatom in
Slovakom. Razen Hrvatje, naj ne bi imeli nobene elite.Neologistično
78
gibanje.
19. STOLETJE
•
•
•
•
•
Med pol milijona ogrskih plemičev jih je petina postala podjetnikov
liberalnega poslovanja; milijone kmetov tako razsvetljenstvo kot
industrializacija ni zanimala.Samo 20% jih je bilo pismenih.
Mehanizacija madžarske industrije se je začela šele v 19.st., sodelovanje
med magnati in nastajajočim meščanstvom: usnjarne, tekstilni obrati in
jeklarne.A le 7% celotne proizvodnje Habsburške monarhije.
Vse večje tovarne so bile v lasti magnatov, trgovina “grško balkanskih”
kasneje judovskih trgovcev, prebivalstvo svobodnih mest 600 000, Budim in
Pešta, Bratislava, kanalizacija, parki, vile, tlakovanje , cestna razsvetljava.
Po l.1830 začnejo zopet razmišljati o reformah iz let 1790-91.komisija.Ustanovljena je Akademija znanosti.Narodni kazino v Pešti,
Donavska pareplovna družba,regulacija Donave in Tise, prvi most med
Budimom in Pešto.
Poljska vstaja 1831, ki je bila zatrta, je vznemirila madžarsko plemstvo;
epidemija kolere in z njo zdravstvena karantena pa kmete pognala v vstajo.
79
POLITIČNA RAST DVEH POGLEDOV NA MADŽARSKO STVARNOST IN
PRIHODNOST
•
•
•
•
•
•
•
Liberalna-takojšnje reforme, krepitev gospodarstva, industrije in
parlamentarno monarhistična-”plemenita demokracija” preteklosti, ustavna
monarhija, stanovi.
Tradicionalistično politiko je vodilo nižje plemstvo, liberalistično pa
izobraženci, tako iz vrst plemstva kot neplemstva.Svoboda in lastnina,
takojšnja zemljiška odveza za tlačane,.
Lajos Košut-publicist, ki je s svojimi idejami kar zasul časopise.
Liberalec, ki je zdravilo za državo predlagal enakomernejše porazdelitev
bremen, gospodarsko posodabljanje, zemljiško odvezo, odškodnino
lastnikom zemlje država, ukinitev davčnih privilegijev, vključitev neplemičev
in meščanov v parlament.Upravna združitev Ogrske in Transilvanije.
Predpogoj za politično samostojnost je gospodarska neodvisnost.
Madžarizacija , a ne nasilna;”kupujmo madžarsko blago”.
Dunaj je gledal nanj sovražno, a tudi doma je imel nasprotnike, ki so se
zavzemali za počasne in minimalne reforme, v zameno za plačevanje
davkov naj plemstvo dobi več volilnih glasov itd.
80
MADŽARSKE DILEME
•
•
•
•
•
•
•
Madžarski liberalci so menili, da jezik in etnična pripadnost brez
zgodovinske preteklosti in zgodovinske države še ne predstavljata naroda.
Razen Hrvatom, niso upoštevali zahtev nobeni etnični manjšini.
Reformatorji so se zavzemali za čim hitrejšo asimilacijo Nemadžarov, tudi
na Madžarskem je panslavizem porajal strahove.Liberalni koncept enotne
madžarske politične nacije.
Ogrska je imela l.1842 13 milj preb: 4,8 milj Madžarov, 2,2 milj Romunov,
1,7 milj Slovakov, 1,3 milj Nemcev , 1,2 milj Srbov, 900 000 Hrvatov, 450
000 Rutencev, 250 000 Judov.
V karpatskem bazenu zelo živahno za nacionalne kulture.
Začnejo se pojavljati madžarski zgodovinski romani, tudi madžarska
zgodovina, Ferenc(Franz) Liszt , peštanski Narodni muzej, palače, hiše ,
dvorci v klasicističnem slogu.
Ilirizem na Hrvaškem, izbrano narečje, ki je bilo najbližje srbskemu jeziku –
Vuk Karadžić, Madžari so priznali Hrvatom pravico do rabe hrvaščine v
lokalni upravi, a ne v parlamentu.Palača Janka Draškoviča.
81
ŠE DRUGE MANJŠINE, REVOLUCIJA IN VOJNA ZA NEODVISNOST 1848-49
•
•
•
•
Slovaški primer-Ljudevit Štur proti pančehizmu Jana Kollarja.
Romunske narodnostne težnje, tisk, jezik.
Konec štiridesetih let liberalno gibanje najmočnejše.
1866 je bila ustanovljena Konservativna stranka, proti njej nastopal Košut, ki
je ustanovil še svojo Opozicijsko stranko.
Kot kažejo dogodki, dvor ni bil sposoben obvladati situacije iz katere so štrlela
vprašanja o odškodnini za osvoboditev tlačanov, rezširitve železniškega
omrežja, defevdalizacije Ogrske, civilne svoboščine itd.
Izbruh vstaj ali revolucij 1848 je bil rezultat več dejavnikov, od splošne
napetosti in naveličanosti konzervativizma, ki ni bil več potreben, do
gospodarske in finančne krize ob industrijski revoluciji, ki je Evropo obrnila
na glavo.
Učinki so bili v glavnem simbolični in plitki, izidi pa odsev lokalnih ideologij.
Novica o odstavitvi “meščanskega kralja” Ludvika Filipa je dosegla Bratislavo 1.
3 in dunajska vstaja je odplaknila kneza Metternicha.
15. Marca je izbruhnila revolucija v Pešti, “Dvanajst točk”.
82
DVANAJST TOČK
•
•
•
•
•
14. marec , začetek akcije , pridružijo se vsi sloji, vstaja se je razširila na
večino madžarskih mest, dunajski Državni zbor je imenoval grofa Lajosa
Batthyanya za ogrskega ministrskega predsednika.
Vstaja v Milanu, Avstrija se ni mogla posvetiti samo Madžarski.Ban Hrvaške
je postal Josip Jelačić.
Državni zbor Ogrske je sprejel aprilske zakone ali ustavo, po kateri je bila
Ogrska dedna ustavna monarhija, prek kraljeve osebe povezana s
habsburško monarhijo.Pravice vladarja.Dvodomna vlada, volilni
premoženjski cenzus na 7-9% prebivalstva, ponovna združitev Ogrske in
Transilvanije, neodvisna ogrska uprava.Vse krščanske veroizpovedi
enakopravne, Judom pa seveda ne , odprava davčnih privilegijev, prost
pretok blaga, zemlje in delovne sile, ukinitev sodne oblasti zemljiških
gospodov, osvoboditev tlačanstva.
Batthyanyeva vlada je bila koalicijska, še Esterhazy , huzarski general
Mečaros, liberalec Čeheni.
Nedorečenost aprilskih zakonov glede zunanjih zadev, financ in vojske ,
prihodkov in dolgov in svoj denar.
83
ZAGATE
•
•
•
•
•
•
Problemi: ogrski odnos do Hrvaške-Slavonije in ostalih nemadžarskih
narodnosti-madžarščina uradni jezik za vse.
Bathyanyijeva vlada je začela spreminjati Narodno gardo in civilne
domobranske enote v obrambno silo-honved, skupaj z redno vojsko jedro
državne ogrske vojske.
Batthyayni je dosegel odpust Jelačića, zavrelo pri Srbih (Vojvodina), tudi
Slovaki in Romuni.
Ogrski parlament se sestane junija, tri četrtine poslancev -425plemičev,peščica radikalcev in konservativcev.
Mogočni Košutov govor o Ogrski, ki je prepuščena sama sebi, izglasovanje
40 milj. florintov posojila, in 200 000 vojakov.
Maršal Radetsky in zmaga v bitki pri Custozzi, ogrski delegati vseeno na
frankfurtsko zasedanje parlamenta,Dunaj ugotovi da so Aprilski zakoni v
nasprotju s pragmatično sankcijo, 4.9. Jelačiću vrnejo banski položaj in 50
000 vojakov prekorači ogrsko mejo.
84
VOJNA ZA SAMOOBRAMBO ALI NEODVISNOST
•
•
•
•
Dunaj postavi za vrhovnega poveljnika Ogrske Ferenca Lemberga-hitro
doma označen za izdajalca-, ogrski kraljevi komisar postane Jelačić, dežela
je bila razglašena za uporniško, 8.10. je ogrski parlament Narodnemu
obrambnemu odboru pod Košutovim vodstvom podelil izvršno oblast nad
deželo.
Medtem se je dvor preselil v Olomuc, Windišgrec je zadušil praško vstajo,
postal vrhovni poveljnik habsburške vojske, ogrska vojska je odkorakala iz
avstrijskega ozemlja.Revolucije na Dunaju ni bilo več.
Košut je novemu ogrskemu poveljniku Gorgeyu naročil naj vojsko pripravi
na spopad z Avstrijo.Do pomladi 1849 je imela Ogrska 170 000 glavo
vojsko, tretinja redne , ostalo honvedi, tudi nemadžarske narodnosti.
Na prestol se je povzpel Franc Jožef, madžarski parlament ga je zavrnil,
general Bem pa je že osvobodil Kološvar v Transilvaniji, večji oddelek
ogrske vojske pa je bil poražen pred Budim-Pešto, revolucionarna vlada se
je umaknila z zakladnico vred v Debrecen, pogajalska skupina je zvedela,
da Dunaj sprejme samo brezpogojno vdajo.
85
“NAJSLAVNEJŠE POGLAVJE MADŽARSKE VOJAŠKE ZGODOVINE”
•
•
•
•
•
•
Kromeriška ustava Franca Jožefa; Košut menjava poveljnike kot politike,
tudi s Poljaki, napačno; sledile so številne zmage ogrske vojske ,
Windišgreca je zamenjal Ludwig Welden.
Neodvisnost Madžarske je bila razglašena v kalvinski cerkvi v Debrecenu
aprila 1849, Košut je bil prepričan v mednarodno priznanje.Košut je postal
guverner-predsednik, Habsburžani so bili krivi vsega.
Mednarodnega priznanja ni bilo.
Avstriji je Rusija obljubila pomoč, Radetzky je zmagal na italijanski
fronti,avstrijska vojska skupaj z še 200 000 ruskimi vojaki je korakala nad
Ogrsko.
Košutova vlada se je umaknila v Seged nato v Arad. Sprejet je bil kar
naenkrat zakon o enakopravnosti Judov, Gorgeyu je vlada podelila
diktatorska pooblastila, Košut z nekaj vojaki se je odpravil proti osmanski
meji.
13.8.1849 je sledilo neizbežno: Gorgey se je brezpogojno vdal, a Rusom in
ne Avstrijcem .
86
DOLGO DEVETNAJSTO STOLETJE
•
•
•
•
•
•
•
•
Čas dolgega stoletja je poseben ritem vojn-nastanek italijanskega kraljestva
in nemškega cesarstva-, mir in spokoj, medsebojna povezanost Evrope in
gospodarski in kulturni razvoj.
Industrijska revolucija, mehanizacija, pospešen ritem materialne civilizacije,
množična proizvodnja in potrošnja.
Viktorijanska doba, “srečni časi miru”, vzpon srednjega sloja, ki je gonilna
sila napredka, udobje, informacijska revolucija, zabava, relativnost v fiziki ,
podzavesti ali nezavednega itd.
Ogrska je 1867 postala ustavna monarhija, enakovredna partnerka Avstrije
v Habsburški monarhiji.
Po porazu v osvobodilni vojni je bil usmrčen Batthyany in še 13 generalov.
Košut je dobil smrtno obsodbo v odsotnosti.
Franc Jožefov Silvesterski patent 1851, po Schwarzenbergovi smrti cesar in
9-članski svet.Aleksander Bach, notranji minister, Transilvanija, HrvaškaSlavonija in Srbska vojvodina dobijo ločeno upravo.
“Bachovi huzarji”, cenzura, a tudi vzpon naravoslovja.
87
GOSPODARSTVO
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Urbarialni patent-40%zemlje so kmetje dobili v last, a slabo popisana zemlja za časa
Marije Terezije je bila vir neskončnih sporov.
140 000 velikih plemičev je ostalo brez delovne sile, a tudi brez kreditov.
Nekaj sto magnatskih družin pa je z vlaganjem v industrijo in bančni sektor postalo
gonilo napredka.
Svobodna trgovina, a konec monopola, presežek trgovci vlagajo predvsem v
mlinarstvo in industrijo sladkorja.
Za precejšen del obubožanega plemstva je postala državna služba edini vir
preživetja.
V političnem pogledu so se voditelji strank, konservativcev kot liberalcev znašli pred
več vprašanji: narodnostno vrenje, madžarizacija Nemadžarov- da ali ne, prepričati
Dunaj, da Avstrija brez Ogrske ni možna.
Ogrska je ščit pred nemškim in panslovanskim pritiskom.
1862 Košutov načrt Donavske konfederacije držav.
Izključitev Avstrije iz Nemčije –Bismarck.
20. marca 1867 sprejet Kompromis , dualizem.8. junija ga je razglasil Franc Jožef.
88
SREČNI ČASI MIRU
•
•
•
•
•
•
•
•
Vsaka stran je menila , da je izgubila več kot je dobila: pri Madžarih je
vzbujala jezo vojska pod dinastičnimi simboli in z nemškim poveljevalnim
jezikom.
Gospodarski sporazum prav tako-delež 36,4% se je Madžarom zdel
prevelik.
Poseben primer so bili Hrvati.Nagodba, združitev dveh neenakih partnerjev.
Privid madžarske nacionalne države.Zakon XLIV.
Politično se družba razdeli na več strank: Nagovorno stranko-zagovornica
Kompromisa, Resolucijska-večja ogrska neodvisnost v okviru monarhije,
Stranke levega centra-Za Kompromis, Stranka neodvisnosti-zgolj
personalna unija z Avstrijo.
Zakon o osnovnem šolanju je bil potreben zaradi zastrašujočega stanja
nepismenosti-1869- 79% žensk in 59% moških.
Tisza, ministrski predsednik 15 let od 1875 dalje.”Ne ruši miru”.
Avstrijska državna banka se je preimenovala v Avstrijsko-ogrsko banko
1878.
89
NOVI NACIONALIZMI, ANDRASSYEVA VLADA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zveza treh cesarjev, protiosmanska vstaja v Bosni, sanstefanski mir 1878,
berlinski kongres, politčna interesna razdelitev Balkana.
Dvozveza z Nemčijo, Andrassy doseže trozvezo z Italijo.
Zasedba BiH je bila na Madžarskem sprejeta z ogorčenjem (mnogo stoletij
nazaj je bilo to “ogrsko ozemlje”).
Matica Slovenska –slovaško narodno gibanje.
Bujna rast strank kot Stranka nevolilcev, Antisemitska stranka, Madžarska
socialdemokratska stranka-marksistična,itd.
Agresivni antisemitizem je bil konec 19.st. v vzponu: novi judovski
priseljenci od Jožefa II dalje do pred Veliko vojno 5% prebivalstva.
Priseljeni kot prvotni Judje so bili gospodarsko izredno uspešni, zato med
Madžari grešni kozli za njihovo zaostalost.
Eden od vzrokov za Tiszov padec je bila njegova liberalna naravnanost in
naklonjenosti judovski ambicioznosti.
Po Tiszi se je hitro zvrstilo 15 ministrskih predsednikov, ki so se samo
otepali s problemi.
90
GOSPODARSKA USPEŠNOST ALI NEUSPEŠNOST?
•
•
•
•
•
•
Nacionalizacija železniških prog; , 1873 priključitev Reke neposredno
Ogrski, zakonodaja o zdravstvenem zavarovanju delavcev, 1891 je nedelja
postala z zakonom obvezni dan počitka.
1896 je Ogrska praznovala tisočletnico madžarske osvojitve Karpatskega
bazena.Načrti za naprej,razmišljanje o preselitvi vlade v Budimpešto,
madžarski jezik vsepovsod, višanje števila ur madžarskega jezika v šolah
itd.
Končno je bilo l.1910 54% prebivalstva Madžarov, a ostali narodi so
zahtevali svoje narodnostne pravice.
Govorili so o “neprostovoljnem bivanju v AO”.
Šele na prelomu stoletij se na Mdžarskem zahteva-skoraj vse strankeukinitev “fevdalnih” ostankov, demokratično lokalno samoupravo,zakon o
narodnostih ,progresivna obdavčitev , prostozidarske lože.
1910 je nastopil trenutek vrnitve Tisza na čelo ogrske vlade, opozarjal na
balkanski sod smodnika, usoden obisk Franca Ferdinanda v Sarajevu.
91
NAPREDEK, BLAGINJA A..
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
V tem obdobju je Madžarska izjemno gospodarsko napredovala, in najlepša zgradbe
dežele in prestolnice izhajajo iz tega časa.
Madžarska postane agrarno industrijska država, BDP raste na leto med 2,43,7%.Koga vse je prehitela?
Po dohodku na prebivalca pa je bila Ogrska na čelu tretje kategorije evropskih
držav.Koga je prehitela?
Stroji v kmetijstvu, izsuševanje močvirij, kakovost semen je podvojil pridelek, po žitu
prehiteli Francijo, vina itd. Zagon kmetijstva pa ni spremenil statične hierarhije na
vasi.
Domače čaščene plemiške rodbine in “tuje”.
Četrtino ogrske družbe pa so predstavljali “zaplatarji”.
Šest Nobelovih nagrajencev-a vsi Judje.
Dolžina železniških prog se je popeterila, industrija zaposluje 15% delavcev,
tradicionalno mlinarstvo pa tudi težka industrija.
150 kapitalsko močnih družin.
Končno zacveti Budimpešta.
92