Vzrok za posedanje je lahko suša [pdf]
Transcription
Vzrok za posedanje je lahko suša [pdf]
T E M AM E S E CSAA N A C U1E7 DELOINDOM18.aorila2012 i,',..- .- je lahkosuia Vzrokzaposedanie PrednekajletisonaenistenihiSe prilel(ah Adolfa Straika izSmarja nasta le majhne razpoke. Delna nacija temeljev s cementno -sa ''meianico jeteiaveodpravila, a jesen nezadolgo. Lansko sose . namreirazpoke ponovile, tokrat qrse, . povsel00lzrnr pa50 srroKe biledo peLm,iimetrov. Vzroki: p o s e d a nhjiei ez a r a ds il a b n oosilne jtne,razmeroma ilovnate zeml je nepodklete plitvo temeljen nega d e l ah i i e i, z p i r a nzjeem l j i npeo d t e m e lijni s u 5 a . Adolf Stra5ekin njegova Zena sprva nista delala preplaha,saj jima milimeter Siroke vertikalne, horizontalne in diagonalne razpoke niso vzbujale stralu. Ko pa so se novembra v zelo kratkem dasu poveaale - nekatere so bile Siroketudi do pet milimetrov -, ju je zaskbelo.HiSase sicerdez noane bi podrla,poveStraiek,seje pa zaiel del,podklet€ridel,ki ie vkopanv bregzahiio,ie 1.Posedal seie le nepodkleteni spnsevati, kaj bo dez leto ali dve, de bi se posedanie, sougotovili, dagrezaditerenino kiie posledica slabo dabilen.strokovniaki nzpoke vedales takim tempom. preplitvega estabilenie nepodlleteni del hiie Popomoi seje najprejobmil na podjetje,ki je pred petimi leti izvedlo sanacijotemeljev s cementno melanico. Ker ni bilo odziva, je Adolf Strasekzaiel brskati po spletu in iskati odgovore na vpraianja, ki so se mu porajala zaradi vedno veijih razpok. Ko so leta 1980zaieli kopati teren za temelje,ie bila ilovnata zelr ja trda kot kamen, sespominja sogovomik. Vedelje, da sebo ilovica, ko bo hi5azgrajena, Seposedla,a je bil prepriian, da sebo posedanieumtilo v letu ali dveh. Na to, da bi se lahko tezavepojavile po dobdh tridesetihletih, ni niti pomislil. Paso se,in sicerna vsehnosilnih in nenosilnih stenah,ki sov nepodkletenemdelu. Amiranobetonski pasovnitemelji za12x 10 metrov veliko hiio so na podkletenem delu Siroki 40 centimetrov in globoki 90 centimetrov, na nepodliletenem pa so Siroki 40 centimetrov in globoki 11ocentimetrov,kar je nadelomadovolj,poveAnton Metelkoiz podjetja Uretek, ki je pred dobdmi Stidnai stimi dnevi poskrbeloza globinskosanacijo temeljev Straikove hise in terena pod remliin€, temelienia nepodkletenega dela,izpirania telena nosilneilovnate zaradipodtalnice in dolgotEine suie. PETERLINSA.N,A,CId E Peterli; Sanaciie,d. o, o., Dobie3 , 4223 Poljanenad skoflo Loko Tel.:O4 51O 95 43, Faks:04 51O 95 41, Gsm:O4O591 O2O info@sanacije.eu rarwur.sanacije.eu Elela, ki jih izvajarno: . sanacijein adaptacilestanej6ih objektov o injektiranje o pnepredevanje dvigakapilarnevlage o sanacijskisu5ilniometi . . . statidne ojacitve objektov sanacije betonov brizgani beton - TorkFet o peskanje o pfotikorozijska za5Eita tat i I d0 \ ,tt' f 1;) I posedanja, lzbira naaina sanacije sestave temeljev odvzroka talin le odvisna globine, dokatere zavsak uavrstiti. Vsinaiininisoprimerni letrebatemelie pregleda obiekt, zatoje pomembno, dahiSointla podniopredposegom geomehanik. Prisanaciii s podbetoniraniem nakratkih odsekih temelie odkopljejo in podkopljejo, prostora, praznine pa zakarpotrebulemo obziduvsaidvametra natozaliiejo stekoao cementno meianico z dodatki zaekspanzilo, ki nedojetrebaie voljulelo krieniamateriala. Stike mednovimin starim temeljem pajetrebatudiprimerno povezati inlektirati, novega s starim(vstaritemell povezovalna navadno izvrtajo luknje in vanjez epoksidnimi lepilivgradilo sidra). Nastare temelie z dodatkom treba nato nanesti cementni obrizg le padobetonirati akrilainvgraditi vzdolino instremensko armaturo, temelle ponamestitvi je enostranskega opaza. Razpoke v obodnih nosilnih zidovih nalbolje sanirati iele,koseprenovljeni nosilni sistem stabilizira, karlahko trajatudinekajmesecev. Prisanaciji s pilotiobstikuziduintal podkotomzvrtajo sonde doglobine dvehmetrov alivei,vaniepapodtlakominlektirajo mineralno-cementno pilotov nabrekaioao maso. Vseskupai oiaaiio z vgradnio / njimi. Na podkletenemdelu ni bilo opaziti nobenih razpok,linija loma pa J'epotekala natanko na meji med podkletenimin nep o d k l e r e n idme o n p o . e d asl ej e t o r e jl e nepodkletenidel. Razpokena stenahv no tranjostihiaein na zunanjihzidovihsobile vertikalne,diagonalnein tudi horizontalne, vsepa so seiirile proti vrhu. TakSensistem razpokje tipiaen za diferenanoposedanje objekta,ki ima neenotnoetaznokonstrukcijo,razloZiMetelko. Suianaredivelikoikode Vzroki za diferenano posedanje objekta so ldhko rdlliani. Srrd;kovdh iid 'e je po njegovih besedah posedala zaradi slabo nosilne i l o v n d l ez e m l j i r ei n r d ? m eor m d p l i r v e g dr e meljenjanepodkletenega delahi5e,dodatna razloga za diferenino posedanje pa sta ie ' z p i r a n j et e r e n az a r a d ip o d t a l n i er i n s u ( a . Zadnje veaje dezevje smo imeli septembra .16lg..pyemljaleso ga velike poplave,od t d k r a lp J o b i l n e j ( i hp a d a v i nn i b i l o - d e Zj e ..-,! i''';',i ! rt.Su," Hil e )ii' ; { r,* ir 'i ir. .i, ! lt/ ** -!r, 4 2. Razpoke na stenahv notraniosti in na zunaniih zidovihsobilevertikalne, diagonalne in tudi horizontalne, veiinomasc seiirile protivrhu. 'i\ J ;,- i*-- 3. Ina od razpokna stenihiie Adolfa Straaka 4. Mojstnsomoralr,"aiiii,da pri izvedbi vrtinnisopoakodovali talnih napeljav. Smolajih sicerne poikoduje, a m p a kj i hs a m o) ) o b j a m e ( . 5. ,-;,.,sa{o vrtinosovstavilidvecevi, i n j e k t i r a nvi er a z l i a nni hi v o . k e rp o t e k a jih. Rdeaaeprni cevehso nameiieni izvarnostnih razlogov, da bi prepreaili poikodbepri de u. --r- . ., I 1 I { f, ffrF . :,. -L. iI ' l r . l - r, . S \, ,, r.,,ti.. i)lx)zallJlt t l r ) i l l o k r a e n i r r f i . r , , l .\ e t l c l . r t r r r ' l , r , r ' . . , ' n , r l i oh i L r o . P a q i a t : r r I - r f L r t ) a ' r(:1 e li r f r r , r ' r r l l t i s o i n r . rv t i : r r r . e h n r , . : \ , l r g e . d r L r g a l a : i t , , t o O b f r o a j a r . t l L! a l i l r l l a l | 1\ l 1 . t l l f r \ , l f l l ) o s l i t \ ' l j e r o ! o : t i . l . i . r : : rt e i T h l , r p a ! . I 1 1t . l l l r e\ ' 1 ) d e\ , f a j c . 7 . i i 1 ) : r . - ' , 1 i / s u i r l ) 1 1 , :1 r ' i L ! f \ c r t i s t r , r r f . \ l e ( l r , \ r : i r r . l n j c r n s e , , ,. . _l . r l i r a t .l . t n a i i i l ) i t p o ;crlllr klrr po\,'r,r'i rr,rIeto!tiv liolrstrLlli ( r i i | r 1 r )\ r ' I ) r ) l . r r r , r l r l l l f r T l ) o k n . 1 l t i i i . . \rr"," I / I .t'., i ; , , 1 ( i r n c! r , r \ ' l r f r , t l i , ,f . r l o \ ' n i I l r l i o l l ) r o d n f l r l rl l e h . N . rp f { x l r t , tr ( r r r i , r r , nLl t a 1 ) bs L t i i/ l t / i t r , t \ ' a l l l ) a x l l . r l f rr(, i l . r ' i ! , a / , t . r l r i / n t i , l l i t T n r i t ( 1t rn : f , ! r T r v n f g al l l L t . i l l \ l i , , g . r a ' t l ) n l l nv a ) ( i af, o n I l i r r r lr e l o z , rr r . f ( l ( , \ i , t| r f , i f o \ ' . K o v p r o ( J u n r r ( , ( ' v o ( l a .n r \ 1 , ah d f o s r . r t l ( ' I a g ,pl r i t i s l i , l . I ) rr ) r l ! ( , ! l s l | | t l ) o s e ( l f l i i t f l ) o \ ' z f o a i L - l t i l i n { !!?, r / a r rJrr )r ) , r l r o a1r l, ,i r f r . r . . l . oI ] l r l t a , r kl o :i, ii fr r,r ohlckta \flil.a i \..- v 2^ T E M AM E S E CSAA N A C U E 5. Podopek iniektiEniameriioz natantni" na mi laserskimi merilniki,ki sonameSaeni steninadvrtinamiin rarnaiovsakplemik ali dvigkondrukciie nadesetinko milimetla natanano. 7.Merilnikkaie,daseie kondruktiia dvignilazatri milimetre. 8. smolo.ki ie Duila(izvrtine,lahkopreprodoodtrgamo z dletom, ali odsiranimo sainitakokompahna. vbjizgana v zaprt plostol(teren)postane zelotrda,odstranimoio lahkosamos krampom. 9. Nobenega razkopavania. odstEnitiie bilotrebale nekaitlakovcev, in 3ete so deluvmilinastaro -moistripokonlanem mesto. ki 10.Toie vesodpadnigradbeni material, ie ostalpodvehdnehdela, problemkot pri hisahna ilovnatemterenu. Pouriinsko in globinsko Najhujiepaje,ko zadolgimsuinim obdob- utrieuanie terena jem pddejoneurjaz obilnimipadavinami, Anton Metelko je potem, ko si je natanino voda namret z vso ogledal poikodbe na hiii Adolfa Straika, opozodsogovornik: moijo tedepo velikih razpokahv terenu,ki lastniku povedal, da je treba stabilizirati jih je povzrotilasu5a,pri aemerpovzroaa vsenosilnestenenepodkletenega delahiSe, pose- skupaj 21 metrov zunanjegain notranjega moino izpilan;'ezemliine.Posledica: nosilnegazidu.Tobi doseglis povr5inskoin danjeobjektain razpoke. globinskoutrditvijo temeljnih tal in s poveianjem njihove nosilnostiz injektiranjem razteznesmole.Predlagaljetdnivojskoutrjevanjeteiena,pri aemerteren utrdito neposrcdnopod temelji in ie td metre pod njinujna,je lastnik mi. Daje globinskasanacija dobro vedel - zgolj povdinska sanacija(do globine enegametra),ki sojo na enemvoga- Oglasno sporoiilo Ali veste,kje kontajovaii gradbeniodpadki? Vsakdrugi Slovenecje imelverjetno ie kdaj viivljenju izku5njes prenovo stanovanjaalihiie. Podrei hiio, streho, steno in ostane ti kup gradbenih odpadkov, s katerimi ne vei, kaj bi. lzvajalcigradbenih d€ljih odpeljejo, a se veainomane spraiujemo,kam. Zaljih veliko konia na najbliiiem, pogosto nelegalnemodlagaliiiu. Fiziine os€be bi moralegradbeneodpadke oddati pooblaiienemu prevzemniku,kije lahko zbiralecali predelovalecodpadkov, aliv posebnihzbirnih centrih,kiiih upravljajo lokalne komunalnesluibe. Premalo ljudi se zaveda, da je gradbeneodpadke moZno tudi predelati ter s ponovno uporabo bistveno zmanjiati nepotrebno zapolnjevanje ie tako premajhnihodlagaliSiin prispevati k ohranjanju naravnih virovTakoje nastal projekt REBIRTH, kiga sofinancirata EU LIFE+ in Ministrstvo za kmetijstvo in okoue R5. Njegov hamen je promocija uporabe recikliranih industrijskih in gradbenihodpadkov v gradbeniitvu. Pro.iektv vrednosti 845.543evrov traja od oktobra 2011do koncaleta20'14.Glavni cilj partneriev projekta RE- BIRTH,to so zavod za gradbeniltvo Slovenij€,Gospodarska zbornica Slovenie, Primorje, d. d., PKGSprinzerMirko, s. p., Klaro,d. o. o., in Mayer McCann, d. o. o., je prispevati k vilji stopnji in trajni rasti recikliranja gradbenihin industrtskih odpadkov ter njihovi poveaani uporabi v gradbeniatvu, Namen projekta je tudi pfedstaviti dobre domate in tuje prakse, najnovejae tehnologije, orodja in informacije, s katerimi bi lahko povefali stopnjo recikliranjain ponovne uporabe gradbenihin industrijskih odpadkov. Ma.caje bila tako v okviru projekta na GZS konfe- Ravnanjez odpadkije postalo rencaOHRANIMO VIRE- RECI- ena temeljnihokoljskihteiav; razmere so ie kritiane. Zato KLIRAJMO ODPADKE. priiakujemo, da bo projekt Koliaina odpadkov v Slove- RFBIRTHprebivalce o tej proniji se poveauje; po podatblematikiozaveitalin ponudil koristne napotke. kih Statistianegaurada RS je med njimi najvei gradbenih, Zovodza grcdbeniltvoSlovenue saj predstavljajo kar tretjino vseh odpadkov v doloienem letu. Med njimi so tudi nevarni odpadki, povetujejo pa se koliiine takinih, ki vsebujejo azbest. Te:ava je, da najvei teh odpadkov konta ravno na nelegalnihodlagalilaih,ki pa so veainoma na vodovarstveje zaaetek novega! Odpadek nih obmoijih. KReBirth TEMAMESECA SANACUE 31 DELOI\rDOM 18.aprila 2o12 lu hise opravilipred petimi leti, namreanr zalegla,na takrat utrjenemdelu hiie pa so selanijesenipojavileie veije razpoke. Postopekso izvedli v dveh dneh (v enem dnevulahko utrdijo desetdo petnajsttekoaih metrovtemeljev),kar je Straikovazelo razveselilo,saj je prejsnjasanacijatrajala skoraj14dni, na mestuutdevanjatemeljev - tik ob njem in rahlopod kotom,segajopa neposrednoskozitemeljein vsedo potrebne globine.Merrskarazddlja mpd vrtinami je obiaajna,aegre zaarminnobetonskepasovnetemelje.ae je temeljkamnit,iibek in Vrtinenavsakmeter dotrdjan,naredijovnine na pol metra.da Najprej so na vsak meter nosilnegazidu je razteznasmola neposrednopod temenaredili vrtine s premerom2,5centimetra lji bolj skoncentriranain jih tako dodatno pa je bilo ves ta aasvse razkopano.Tokrat mojstri niso nii razkopavali,odstraniti so morali le nekaj tlakovcev,po konaanem delupa sojih vrnili na staromesto. Oglasno sporoailo lzolacijskesuperfolije Prijaznedo zdravja.Enostavnamontaia. Zavzamejomalo prostora. 9; ifrii'tr1,j' ?lsBl,wf litiili,, I'i$t Toplotna izola<iia prihodnosti - veasloina izola(ija za stlehe, zidove in tla, kiizhaia iz Nasinihvesoliskihprcgramov. sanacrjo oz.izboljSanje obstojeieizolacte,sajjo lahkonamestimoaezZe vgrajenoizolacijo. Ob tem ne izgubimoskorajnii prostora. Superfolije imajo izredenizolacijski uainektip SF 19 - l9 slojev, debeline 38 mm, kot 275 mm steklenevolne (upoitevaieLrainek radiacijske bariere),tip5F40 36slojevdebeline60mm,pakot450mm 5teklenevolne(upoitevajeuiinekradiacijske bariere). Tip SFUFje talna veislojnaizolacija, kije posebejprimernaza izvedbes talnim gretjem. lzredenizolacijski uiinek izhajaiz refleksijskega efektaaluminijastih folij, izboljiujepa ga ie puhastimaterial,kije v vmesnihplasteh.Priizolaciji strehjolahkomontiramo nadalipodipirovce. Zeloprimerne sotudiza Superfolije sov 1,5m Sirokih rolah,doliine10m (5F40)o2.12,5 m (SF jo na 19).lzvedbamonta:eje izrednohitra in enostavna.Priavrstimo leseneletviceoz. ipirovces kovinskimisponkami(klanficami), saj so superfolije lahke.5F l9tehta(celzvitek)samo 8 kg. Zakljuini slojaezsuperfolijolahkoizvedemoz lesenimopaiem,gips ploiiamialis katerimi kolistropnimiali stenskimi oblogami. priizvedbah predelnih Superfolije sezelodobroobnesejotudi stenali pri notranjiizolacijistenstarejiihhii. Ob monta:i na strehiali zidovih ni treba vgrajevatiparne zapore,saj imajo to vlogo zunanjeplasti superfolij,ki so iz ivrste in vlago-ter zrakotesne aluminijaste folije.Na koncuje trebasamoprelepitistiinamestas posebnim aluminijastim gibanjezraka. trakom,da prepreaimo samolepilnim 5 superfolijamip.ihranimodragocenprostorv stanovanju,monta:a pa je izrednoenostavna.Rezemojih lahko s Skarjami.Montaia je priazna do zdravja,saj superfolijenimajo pra!nih delcevali drugih zdravju5kodljivih snovi.Nisoobiutljiveza vlagoin imajogarancijo za tako rekot ves ias uporabnostiobjekta.Polegtega pa sodobne tehnologije in razvoj omogoiajo cenovno razmeromaugodno proizvodnjosuperfolij,tako da so dostopnetudi na slovenskem trgu po sprejemljivih cenah. Veainformacij nawww.globtrade.si. 2] TEMA SAA N A C I J E -M E S E C rr'- DELOINDOM 18.aDrila 2012 f1E stabiliziramo, razloii Metelko. Pri utrjevanju tlakov pa naredijo eno vrtino na kvadntni meter in pol povriine. Nato v vsako vrtino vstavijo po dve upogljivi cevi iz posebne zlitine. Prva seze do globine enega metra, druga do globine dveh ozhoma treh metrov. Vsako najprei potisnejo z roko, kolikor pad gre, globlie pa s pnevmatskim kladivom. Skoznju nato injektimjo razteznosmolo. Metelko lazlozi, da uporabljajopoliuretanskesmole,ki moino nabreknejo (njihova prostornina selahko v rahli zemljini povedatudi do 3o-klat), prek radunalnikapa lahko uravnavajo,kako motno bo smola nabreknila in koliko dasa bo tekoaa oziroma kako hitro se bo strdila. Vse smole so namrei dvokomponentne iz tovonjaka v blizini hiSegre po posebni 8o-metrski cevi vsakakomponentaposebel' do meialne piStole,v kateri se zmesata,V tem trenutku se zatne reakcija - reakcijski aasje od pet sekund do ved minut, odvisno od tega,zakaKen terengre.Na prodnatem z veliko pnzninami, izberemo kratek reakcijski das,da sesmoladim hitreje strdi,pojasni Metelko, saj ne Zelimo, da bi odtekla drugam.Na trdi glinj, ki je skorajneprepustna,pa morabiti smoladlje iasatekoaa,saj potrebuje vei iasa, da prodre v zemliino. To je velika prednostsmol v primerjavi s cementnimi injekcijami, pd katerih navadno ne moremo uravnavatihitrosti strjevanja poliurebetona,dodasogovornik.Raztezne tanske smole, ki se uporabljaio za konsolidacijo terena, so zelo lahke, izredno awste in obstojne, niihova Zivljenjskadoba je laboratodjsko ocenjenana najmanj 60 let. je mogodeob natantnemlaserto dopusaa, skemnadzoruin ob strokovni izvedbi Dosegadvigniti konstrukcijo do pol metla. V vedini primerov pa posedenitemelj oziroma konstrukcijo dvignejo za nekaj milimetrov. Postopekglobinskegautrjevanjaterenaje enak,ne gledena to, ali gre za staroali novejSohiBo,v poitev pride tudi pd novogndnjah. Metelko opaZa,da je pri novogradl{atantnomerienjez laserskimi me lniki njah najpogostejia napaka slaba pdpnva Injektiranje na posameznem mestu traja, terena.HiSesodovoljmoanognjene,imajo vsedokler sekonstrukcija ne zadnedvigova- dobro narejenearmiranobetonsketemelje, ti. Posedenidel hiie Adolfa Straskaso dvig- teren pod njimi pa ni ustrezno pripravlien. nili do Stiri milimetre.Da bi lahko zaznali Graditeljjsovelikokratpremalopozomi na tako maihen dvig konstrukciie, celoten po- geotehnitni del, ne tako redko se zgodi, da stopekod prve do zadnjeinjekcijemerijo z del hiSestoji na skali, del pa na Sibki zemljinatandninii laserskimi merilniki. Ko medl- ni. Na skali sekonstrukcija ne premika, na nik zaznadvigovanje temelja in konstruk- glini pa se poseda in to privede do loma. cije, stene ali celegavogala,to pomeni, da V tem primeru je treba 5e pred zatetkom so temeljnatla dovoljutrjenain dovolj no- gndnie odstraniti Eibko zemljino, narediti silna glede na statitno obremenitev z zgor- gramozno blazino in jo obvezno nivojsko nje strani.Potrditevposegaz laserskome- utrditi. Sogovorniksicer ne priporota gradritvijo je kljudnegapomena,sicerne morei nje neposrednona skali, med temelje in vedeti, kdaj je teren dovoli utrjen, opozo skalo je pdporoaljivo nasuti priblizno 30 Anton Metelko.Po konianem injektiranju centimetrov gramoza,s dimer zmanjiamo so mojstri cevi le !e odrezaliv ravni tlaka in moznost difereninega posedanjatemeliev vrnili tlakovcena svojemesto,ee sotemelji in seizognemonzpokam na stenah. celotnegaobjektaali morda samodela,ki se Barbara Pdmc je posedel,dovolj trdni in aestatika objekta Fotografiie arhivpodietiaUretek TOVARNAMERIL S L O V E N JG R A D E C TOVARNAMERILKOVINE.d. d. Pameie 153,2380 SlovenjGradec Tel.02 88 46 300 Tel.02 88 46 314 E-posta:info@tm-kovine.si www.tm-kovine,si a a a a a a a a a a a a . LIBELE VODNETEHTNICE ZIDARSKELETVEIN PROFILI MERILNIKOTNIKI KOVINSKARAVNILA DOLZIT{5KA MERILA LASERSKIPROGRAM GOZDARSKE PREMERKE svrNeNrcE IZDELKIZA II'IARKIRANJE OGLASNI IZDELKI ROEilAORODJAZA IZRAVNAVE ORUGA MERILNA ORODJA