egszov - Pegazov dom

egszov
I
r. ir,
PEGAZOV UTRIP
VSEBINA
UVOD
.
Pegazovih 7 let
UTRIP SKUPIN
Ena A
RoZmarin
Ob potoku
Mavrica
3.
Modrijani
Tarja
10 -
Spomindice
11-13
Potria
Dobra dela bogatijo
Potep po Arboretumu Voltji potok
Potujemo po svetu
Comett domovi d.o.o.
Pegazov dom Rogaika Slatina
+.
9
1'l
SKUPNA DOZIVETJA
Prvi program Radia Slovenija v iivo iz
Pegazovega doma
Joga za stanovalce
NeZnizven mandolin
Krst moita
Silvestrski poljub pri nas
Odmev narodnozabavnih viZ
Piknikovanje s stanovalci doma dr. JoZeta
Clasilo izdaja:
2-3
4-5
5-6
7-8
14
14-15
15
16
16-17
17
t7 -t8
18
19
19-20
SVETOVALNI KOTICEK
20-21
SMEJALNI KOTIEEK
22 -24
UredniEki odbor:
Kristina Kampui
lrena Straiek
Melita Fijav)
LUCUd terKUC
5peld Kovactc
lvan Zerjav
Odgovorna urednico:
lrena Straiek
Lektorirdnje:
bafoaro >tefdncrc
Oblikovanje:
Vidort, Bronka Unverdorben
Tisk:
Grafika Cracer d.o.o.
Stevilo izvodov:
400
Leto izdaje:
2013
i:*
UVOD
PEGAZOVIH Z LET
Stevilo 7 nas mnogokrat spomni na pravljiino itevilo ... in ieprav ne moremo reii, da je bilo
zadnjih 7 let pravliitnih, so bila ta leta za Pegazov dom lepa in nepozabna.
spomnimo besed ob otvoritvi doma za starejle v Rogalki Statini leta zoo6, kolikina
pridobitev je dom za lokalno skupnost, najprejza ljudi, ki potrebujejo institucion alno varstvo
ali drugo oblikopomoti - dnevnovarstvo, zaiasnobivanje, pomoina domu,kottudizatiste, ki
dobijo zaposlitev, ki je dandanes vse veija vrednota. Pegazov dom ima za dejavnost varstva
stareiiih in pomoii na domu danes 7o zaposlenih, kar prdv gotovo pomembno vpliva na
ekonomski pololaj itevilnih druiin in posameznikov v lokalnem okolju.
Se danes se
V teh letih smo bili in smo ie mnogim vzor sodobnega konceptd varstvd starejiih, ves tas si
prizadevamo, kako ie izboljiati naie delo, predvsem pa, kako zagotavlidti iim bolj prijazno
okolje, strokovnointudi iistopreprosto iloveiko pomotljudem,kipomoipotrebujejo.
to obdobje, zlasti zadnja itiri leta, obdobje >zategovdnja pasu<, ki je
doseglo svojvrh, vsajupamo tako, v letih zorz in zotj. Za to zadnje obdobje je znaiilno, da je
potrebno z bistveno manj denarja narediti enako ali ie kakovostnejio storitev. Kratkorotno
Iahko to uspe, dolgoroino pa prdv gotovo ne, saj so tudi tukaj zaposleni Ie ljudje s svojimi
zmolnostmi, potrebami in ko so preobremenjeni, se to odrazi tako na njihovem zdravstvenem
stanju kottudi v odnosu do dela, ki ga opravljajo. Na to pa mordmo biti zelo pozorni.
Na drugi strani pa ie bilo
driavni ravni se v tem obdobju niso uredile sistemske pomanjkljivosti in nujne spremembe
podroiiu socialnega varstva, kar nam vsem zelo oteiuje in greni delo na naiem podroiju. Ne
glede na to pa smo mi s svojimi rezultati dosegli, do so v Pegazovem domu stanovalke in
stanovalci zadovoljni, da se poiutijo dobro, da imajo moZnost vplivati na dnevne aktivnosti, na
naiin iivljenja, da se znamo iskreno poveseliti ob vseh praznikih, da si znamo narediti praznik
tudi takrat, ko ga na koledarju ni ...
Na
na
Pred nami ie novih 7 in vsa naslednja ... pred nami so rozvoj, nove oblike pomo(.i, prilagajanja
novim potrebam uporabnikov v domu in v domaiem okolju, nove pridobitve, novi izzivi, ki jim
\elimobitikos.
KrtstinaKampui,
direktorica doma
UTRIP SKUPIN
MOJ NOVI DOM
Odlofitev za odhod v dom ninikoli lahka. To zelo dobro vedo tudistanovalci, kiso pred nekaj mesecinaSli
nov dom v skupini Ena A. Ena izmed njih je gospa Silva, ki pove: >Prihajam iz Skofje vasi. To je tam priVojniku.
V zatetku sem imela precejdomotoZja, sedajsem se Ze navadila. Zamotim se z zlaganjem perila, grem na
sprehod, posebejsem vesela, ko me obi5deta sin in hdi.<
Gospa Vera prihaja iz Sentjurja. Zivela je sama, Ze Stirinajst let je vdova. Podutila se je osamljeno, zato se je
odloiila za dom. Sama pravi: >Ogledala sem si ved domov. Ko sem vstopila v Pegazov dom, sem takoj
zatutila, da bo to moj novidom. Vied mije soba, prijazno osebje, dobra hrana. Odloiitev ni bila teZka.<
Gospa Fanika je domafinka. Ker je potrebovala vedno vet pomodi in ni Zelela preved obremenjevati
domatih, se je odlodila za dom. Z malce otoZnim glasom pove: >Se mi straino dopade. lmam pa domotoZje.
5e dobro, da sem spoznala prijateljici Pepco in NeZo, s katerima klepetam. Skupaj popijemo kaputino in
tako so dnevikrajii."
Gospod Maksimiljan in gospa Marija sta Zivela Ze v domu starejiih v Poljianah. Ker sta, kot sama pravita,
Zelela spremembo, sta se odlotila za selitev. Gospod Maksimiljan pravi: >Pegazov dom sva poznala, ker sva
bila Ze prejveikrat na obisku pri prijateljih, enkrat pa tudi na nastopu z domskim ansamblom iz Poljdan."
Oba sta bila namref dlana ansambla. Gospod Maksimiljan 5e vedno rad raztegne meh harmonike in
razveseli sostanovalce. >Vete, da ostanem v kondiciji, vsako jutro telovadim. Temu pravim vojaika
telovadba. Veliko se tudi sprehajam po Rogaiki.< Gospa Marija rada bere, 5e posebej pa je vesela, ko ji moZ
zaigra kakSno Slakovo.
prazniinem decembru pa se je v skupino Ena A vselil ie gospod Mirko iz Podtetrtka. Zgovoren gospod, ki
zelo rad prepeva, se je hitro vZivel v novo okolje. ias si krajia z zlaganjem perila, rad navija za Tino Maze, ker
pa je bila leto5nja zima zelo radodarna s snegom, je tudi tega pridno sproti distil. >Malo pogrelam
Poddetrtek. Vtasih sanjam o njem in je potem laZje. Drugate sem pa rad tukaj,< pove nasmejan gospod
Mirko.
Ja, zapustiti dom vsekakor ni enostavno. Vendar, ko najdei sorodne duie in osebje, ki ti pomaga pri vsem
tistem, tesar ne zmorei ved postoritisam, je odloditev dosti IaZja.
V
Irena Straiek
BRALNA URICA
V sodelovanju
s KnjiZnico Rogaika Slatina potekajo v okviru interesnih dejavnostitudit.i. >bralne urice za
starejie<. Tdai 2e dolgoletni pogovori ob knjigi potekajo vsako sredo ob t3.oo uri v skupnem prostoru
skupine Ena A. Bralne urice so namenjene vsem stanovalcem doma, ki iz zdravstvenih razlogov teZje berejo
oz. so jim knjige iz mestne knjiZnice teZko dostopne. Prijetno druZenje ob branju zabavnih kratkih zgodb
domadih in tujih avtorjev, pogovor o aktualnih temah in obujanje spominov na dobre stare iase poglabljajo
medsebojne odnose med stanovalciin omogoiajo kvalitetnejie preZivljanje prostega iasa.
Maja Mohorid, knjiZnidarka
Skupina Roimarin
MAMINIH 9r LET
RazmiSljam .,. 9t let je lahko malo aliveliko. In 9t let je imela decembra zorz moja mama, Marica
Kompan iz Celja, Ze nekaj mesecev stanovalka Pegazovega doma. Veliko draguljev je nanizala v Zivljenju,
pa tudi trnja ni manjkalo. Rodila je 5 otrok, zdaj pajo razveseljuje 6 vnukov.
TeZko je 5la od doma, teZko je sprejela, da noge ne sluZijo ved, potasi se privaja. Zelim, da pozabi na
boledino, da skrbi poskrije v spodnji predal, da zadiha s polnimi pljudi in se poduti razigrano.
Zelela sem, da sama pove, kako se potutiv Pegazovem domu. Pa ji prisluhnimo:
>Dobro skrbijo zame, pridno me umivajo in preobladijo. Vdasih imam sveZo bluzo, pa mi ie isti dan kaj pade z
Zlice. Nihte se ne jezi. V zadetku me je zeblo, ker sem veliko leZala (spala),zdajpa Ze obdasno pogreiam sveZ
zrak. Dobro kurijo, toplo nam je. Hrana je zelo okusna, vendar jo je zame prevei. Nisem ljubiteliica juh niti
mesa. Rada imam sladkarije, za kar nas kuharji ne prikrajiajo. Pozdravljam, da imamo za veierjo po Zelji
mletni obrok. Jazse ga pridno posluZujem - seveda mi ga posipajo s iokolado. Popoldanske malice ne
pojem, ker je jogurt prevelik, narezana jabolka ne morem gristi, ker ... ja, zobje mi naga ja jo in je tudi solata
zame v prevelikih koidkih. Kajnajredem? Hvala vsem negovalkam, kiopravljajo teZko delo z nami, posebno
hvala moji gospodinji Dariji za dobro voljo, ekipiv kuhinji, ki tara med lonci. Razveseljujejo nas tudi mladi
prostovoljci, saj nas s podarjanjem prostega dasa bogatijo. Peljejo me k maii in k telovadbi. Vdasih sama ne
vem, kaj bi rada - morda le koga, ki bi mi pomagal se obrnitiv postelji, pa sem potem nestrpna, ker nikogar
ni, ko pozvonim. Ampak iez das pridejo in mipomagajo. Najostane, tako kot je.<
Tanja Croielj,
hii
DRUZENJE OB KAVICI
V itevilnih medicinskih raziskavah je dokazano, da ima kava veliko pozitivnih udinkov na psihofizidno
zdravie, de jo le pijemo v zmernih koliiinah. Tega dejstva se zavedajo tudi stanovalci skupine RoZmarin.
Vsako jutro, okrog devete ure, njihovo jedilnico preplavi vonj po kavi, ki premami stanovalce skupine.
Gospa Romana Ze vrsto let kuha kavico. Dobro pozna vse stanovalce skupine in pri kuhanju upoiteva
njihove navade. Ob kavici, pa tudi kakini sladki razvadi, se priine njihovo druZenje. To je nekakien ritual, pri
katerem so prisotni skoraj vsi stanovalciv skupini. Stanovalci se strinjajo, da gospa Romana kuha najboljSo
kavico, stanovalka lvana pa je dejala: >DruZenje z ostalimistanovalciv skupini mizelo veliko pomeni, zame
je neka vrsta du5evne hrane. Skupaj obujamo spomine na mladost in preteklost. Veliko se pogovarjamo tudi
o aktualnih temah doma in po svetu, pa tudio medsebojnih odnosih in o dogajanju v domu. Ker prihajamo iz
razlitnih okolii, so tudi obitaji drugaini in tudi o njih radi debatiramo. Radi se nasmejimo vicem gospe
JoZice, pa tudi sama veikrat kakinega povem. Svoje pogovore nadaljujemo tudiv popoldanskem dasu, ko
se zberemo v skupnem kotiiku.<
Lucija
ierkut
Skupina Ob potoku
MOJE ZIVUTru JE - JOLICAGERM
Njeno srce je bilo in je 5e polno ljubezni in lepih misli. Pripovedovanje je obudilo neiteto spominov in
obf utkov na tista leta, ko je bila ie rosno mlada, povezana s svojo druZino. Rodila se je leta r939 skupaj s
svojo sestro dvojiico, NeZiko. Sestra je dobila ime po mami, gospa JoZica po odetu. S sestro sta si bili tako
podobni na prvi pogled, da ju marsikdo ni lotil. Hudomu5no pove, kajje rekel eden izmed znancev: >Ne
razumem te Zenske, enkrat mi da roko, drugid pa me niti pogleda nel< Cospa Jolica se nasmeji in rede:
>Seveda, saj reveZ nivedel, da sva dve enaki!< A po znada ju si nista bili prav nii podobni. Sestra NeZika je bila
jije bilo reieno, da ne sme plavati v Dravinji, je to vseeno storila.<
vedno zelo pogumna in drzna.
"ieprav
Cospa Joiica pa tiha in srameZljiva, svojo sestro je morala veikrat reievati iz neljubih situacij.
Na otroitvo nima posebno lepih spominov, saj so morali bratje in sestre delati za svoj kruh Ze od mladih
nog. Doma so pomagali mamiv mlinu, kjer so mleli moko, k sosedom pa so hodili pomagat na kmetije, da so
si prisluZili kos kruha. Ni bilo lahko. S Stirinajstimi leti ie odila v Slovensko Bistrico v hotel, da bi se izuilla za
kuharico. Ob Stirih zjutrajje vstajala, da je pripravila vso hrano; kisle juhe, vampe za delavce v tamkajinji
tovarnilmool.
A kmalu je vrgla pogled na fanta, kije tja hodiljest. Z
nasmeikom na obrazu pove: >So mirekli, da je prelep,
da bi mene imel." Ko se je vrnil iz vojne v Egiptu, je
najprej priSel v gostilno in me zadel iskati. Skrila sem se
v hladilnico, a me je naiel, me odnesel v kuhinjo in
vsem rekel: >Poglejte, tole je moja nevesta!< Nato sta
se porodila, rodila se jima je hterka BoZica in kmalu za
tem sta odSla v Nemiijo. MoZ Rudi je delal kot frizer,
sama pa je bila snaZilka v bolnici. Dobila sta 5e sina
Rudija. Ostaliso dolgih 35 let, hkrati pa so gradili hiSo v
Slovenski Bistrici. Njun zakon je bil poln razumevanja
in ljubezni. Ko je dopolnila Sestdeset let, se je sama
vrnila v Slovenijo. MoZ je umrl. Sin je odiel Ze prej. Hii
je ostala v Nemtijiin tam je 5e danes. Zalostijo le to, da
ne more na starost skupaj z njimi uZivati
vsega
danega.
Potovanje skozi Zivljenje vedno znova potrdi smisel,
to, kar si. Cospa Jolica je stanovalka
Pegazovega doma Ze od samega zadetka, Iepo jije tu,
vendar za svoje Zivljenje pravi, da ji ni bilo postlano z
zakaj biti
roZicami.
Spela Kovadit
KREPIMO MALE SIVE CELICE
Vsakdo izmed nas se boji dneva in
ugotovitve, da mu spomin peia.
Naravnega procesa staranja ne
moremo zaustaviti, lahko pa proces
staranja moZganov upotasnimo, kajti
moZgani so
kot miSice fim
intenzivneje jih uporabljamo, modneje
in bolje delujejo. V skupini Ob potoku
vsako sredo izvajamo aktivnosti za
spomin. Z raznimi miselnimi vajami
krepimo svoje znanje, logidno
razmiSljanje, vzduije pa popestrimo
tudi z miselnimi igrami. Na skupini
reiujemo uganke, iSdemo premetanke,
opisujemo dogodke iz mladosti,
skratka, krepimo svoje male sive celice
na tisot in en natin. Ker se tako
aktivnosti kot tudi stanovalci med seboj
razlikujejo, se teZavnostna stopnja
individualno prilagaja posamezniku. Gospa Vera redno obiskuje aktivnosti za spomin, razveseli se vsake
naloge, kijo dobi, svoj das pa si rada krajia tudi z reievanjem kriZank. Gospa Angela je o aktivnostih za spomin
povedala: >Rada imam vse teme, o katerih se pogovarjamo, veliko pa mi pomeni tudi druZenje z ostalimi
stanovalcina skupiniin pogovor. Vse to pripomore ktemu, da sibistrimo um. Slabe stvarije potrebno pozabiti,
dobre pa ohraniti in pri tem pomagajo aktivnosti za krepitev spomina. Pravijo, da delo krepi floveka,
razmiSljanje pa moZgane."
Lucija Cerkui
Skupina Mavrica
RECEPT ZA DOLGO ZIVUEru.IT
preteklem letu smo imeli v naiem domu kar dve stanovalki, ki sta praznovali visok jubilej. Junija je roo let
dopolnila gospa Jo1efa Alojzija Kert - Finii. Po poklicu je bila Sivilja. Posebno veselje je imela z mucami, tudi
danes ji v sobi druZbo dela pliSasta muca. Vsi, ki jo poznajo, povedo, da je bila veseljakinja, rada je pela in
plesala. S svojo veselo naravo popestri marsikateritrenutek v skupini. Rada si ogleda domske prireditve, 5e
posebej pevsko in plesno obarvane. 5e vedno je prava sladkosnedka, zato na mlednem zdrobu ne sme
man jkati tokoladni posip.
Decembra pa je t oo let slovesno praznovala gospa Marija Cobec. Zivljen jska pot jo je vodila po celotni bivii
Jugoslaviji, leta t94z pa jo je Ijubezen do moZa Martina pripeljala v Rogatec. Otrok nista imela, hitro je
izgubila tudi moZa. Zivljenje jo je utrdilo, ves das je ostala tvrsta in samostojna, spremljala je aktualna
dogajanja, veliko brala, reievala kriZanke in za vsakega naila prijazno besedo. Posebno je vesela, ko jo
V
obiSdejo njeni najdraZji.
Stanovalciskupine Mavrica so nanizali nekajreceptov za dolgo Zivljenje:
gospa Kristina pove: >Najbolj pomembno je Zivetiskromno.< Gospod lvan meni: >Najpomembnejie je, da si
v Zivljenju sreten in zadovoljen terda imai podporo najbliZjih.<
je
jesti, tu in tam pa si privoiditi kozarec vina,<< nam je
"Sigurno bom doZivel too let. Treba veliko in dobro
zatrdil gospod Stefan. Gospa Terezija pa meni: >V Zivljenju je treba dosti delati, to te gor drZi!< Povsem
drugaden predlog pa ima gospa Vida: >Najbolj pomembno je, da si za domovino in da v Zivljenju nimai
nidesar prevet."
Vsak ima svojrecept za dolgo Zivljenje. Mi pa siZelimo, da biskupajz naiimistanovalcidim vedkrat obeleZili
tako tastitljive obletnice.
lvan Zerjav
ANINIH 1oo LET
V mesecu marcu zot3 je
too let dopolnila tretja stanovalka v na5em domu.
Ge. Ani Meglid, kije v Pegazov dom priSla iz Dubrovnika, so pri5li voSdit Zupan Rogaike Slatine, mag. Branko
Kidrid, tajnik obdine Marjan iujeS, varuhinja dlovekovih pravic ga. Vlasta Nusdorfer, njeni prijatelji iz
Dubrovnika, ga. Ana ietkovii in drugi, slovesnosti pa so se pridruZili tudi ilani skupine Vitis, ki so
praznovanje popestrili z dalmatinskimi napevi.
Ga. Ana je svojega odeta izgubila, ko je bila stara 5 mesecev, padel je na Soiki fronti. Svojo Zivljenjsko
zgodbo ja zafela tako: Do 7leta kruha nisem poznala, z mamo sva Ziveliv zelo teZkih razmerah. Ko sem bila
stara 7 let, sem bila poslana v samostan, kjer sem Zivela do zo leta. V samostanu smo
"utili i molili<...V
je
jedla
prvid
samostanu
kruh, zato ga zelo spoituje. Vsakemu znancu ali prijatelju, ki pride prvit k njej,
ponudi kruh. Pravitudi, da nikoliv Zivljenju ni poskusila iokolade. Zakaj,jo vpraiamo? Pove nam, da njena
mama ni imela denarja da bi lahko kupila tokolado, zato se je ga. Ana zaobljubila, da je tudi ona v Zivljenju ne
bo jedla, niti poskusila.
Niena Zivljenjska zgodba je prav posebna, tako kot je bil poseben tudi njen odnos s pokojnim moZem,
Mirkom Meglidem. zt let je Ze minilo odkar jo je zapustil a ga. Ana o njem ie vedno govori tako lepo, ob
njegovem imenu zadrhti vse njeno telo in v njenih odeh se vidi, da v takem trenutku njene misli odtavajo k
njemu...
Ca. Ana Meglid Zivivrednote, kijih danainji svet ved ne pozna.
Veseli smo, da smo imeli priloZnost go. Ano spoznati in Ziveti z njo skoraj 7 let. V teh letih nam je natrosila
veliko drobnih modrosti, ki nas bodo spremljale in nas spominjale na njene besede: > Zivot je dragocen,
Zivot je samo jedan ,zato ga treba Zivjet<...
Ga. Ana, vse najboljie za vai jubilej! Najvas neizmerna iivljenjska energiia in optimizem spremljata tudi v
naslednjih letih.
Kristina Kampui
Skupina Modriiani
NAs TONEEK
ek, a boste zlagali perilo?" vpra5a katera od
zaposlenih, ko pripelje vozidek iz pralnice v skupino
>Tonf
Modrijani.
>Seveda bom, samo tam pusti,<, odgovori Toniek drobcen stritek, iskrivih in nagajivih odi. In res, Ze dez nekaj
tasa izpod njegovih rok rastejo kupi brisad, krpic, podlog
in slintkov. Perilo sortira celo po barvi in velikosti. Vse je
zloZeno tako natandno, kot bi gledal kup kart. Viasih
katera od zaposlenih v Sali reie, da bi takinega moikega,
kot je Tonfek, potrebovala doma. Nasploh je Tondek zelo
delaven in priden gospod. Vfasih po obrokih pospravi in
obri5e mize, celo za metlo zna poprijeti. Rad pomaga tudi
ostalim stanovalcem, ki so gibalno ovirani. Gospoda
Maksa, ki je njegov sostanovalec, odpelje k maii oz. na
fizioterapijo, velikokrat ga tudi nahrani ali mu olupi
jabolko. Zelo rad hodi k maii. UdeleZuje se prireditev, ki
potekajo v domu, najraje posluia pevce ali godce. Zelo se
razveseli izleta in piknikov. Lahko redem, da je prebral
vefji del knjig, kijih imamo v skupini in teh ni malo. Prav
tako si sposodi knjige v potujodi knjiZnici. Najbolj se
razveseli obiska svoje sestre. Takrat stedejo pogovori o
mladosti, o iasu, ko je 5e bil zaposlen pri INCRAD-u,
kasneje v lraku, o pokojniZeni, o nesredi, zaradi katere je
invalid, o teZkem delu na kmetiji.
Velikokrat se Tontek pogovarja tudi z nami zaposlenimi o
OD SRCA DO SRCA
Stanovalci doma za starejie ne potrebujejo veliko, pa
vendar si Zelijo malenkosti, ki iih lahko nudimo
prostovoljci. Ob oskrbi, ki so je deleZni v domu,
potrebujejo tudi druZbo nekoga, s katerim lahko delijo
doZivetja in obujajo spomine. Zgodbe, ki jih kot
prostovoljka sliSim od stanovalcev, so neprecenljive
vrednosti. Ob naiih obiskih se pogovarjamo, sprehajamo,
utimo, beremo, gledamo televizijo ali preprosto druZimo.
Starejiiz veseljem delijo z namisvojo Zivljenjsko zgodbo,
kiSe dolgo ostane v spominu. Ko pa iz zemlje zrastejo prvi
zvondki in trobentice ter sonce ogreje zrak, nastopi fas za
sprehode zunaj doma. Takini sprehodi stanovalcem
vlijejo 5e vei mof i in dobre, pozitivne volje. Biti
prostovoljec je posebna sluZba, ki se ne kaZe v denarju,
ampak v iskrenih pogledih in hvaleZnih objemih. Zato vsi
trenutki preZiveti v njihovi druZbi potekajo "od srca do
SrCa(.
U
r5ka Prah, prostovoljka
svojem Zivljenju. Pove, da mu nibilo zro2icami
postlano in je veliko pretrpel. Vendar ceni in
spoitu je to, kar ima, in se veseli Zivljen ja.
Tatjana Plevdak, gospodinja
Skupina Zaria
KO SE MALO SPOMNIS IN MALO POZABIS
Fenomen demence postaja v Zivljenju sodobnega dloveka vedno
Pozitivno sem presenefena
bolj opazen, prepoznaven in neizogiben. V sredi5tu pozornosti
ni demenca, temved dlovek z demenco, ki potrebuje veliko
spodbude in razumevanja okolice. Posledice demence se kaZejo
predvsem na posameznikovem socialnem funkcioniranju in
medsebojnih odnosih z bliZnjimi. Pri osebi z napredovalo
demenco moZganska masa enostavno izgine. Z vsemi spomini,
znanjem in spretnostmi vred. Hudobni Skrat ti ukrade Zivljenje.
Pogovor s stanovalci, ki ima jo demenco, je vedno velik izziv.
Cospa Tonfka iz skupine Zarja mi je zaupala del svoje Zivljenjske
zgodbe. Najboljjije ostal v spominu predragi ode, za katerega
pravi, da ga zelo ceni in pogreia. Vedno jo je znal razveseliti s
kakinimi drobnimi pribolj5ki, kifeljikom ali z Zemljo. In sedaj je
tukaj v domu, kjer je zelo zadovoljna. Takole pravi: >Delam nit,
jesti dobim, sem na toplem, rada imam Vido.< Na vpraSanje >Kaj
je to demenca?< mi odgovori, da ne ve, in me vpraia: >Kaj pa je
to?< Povem ji, da je to bolezen, ko dlovek zatne izgubljati
spomin. Nekajtasq premiiljuje in doda: >Ne vem, kako je to, ko
nekdo izgublia spomin, sem pa vdasih tudi sama kaj pozabila v
5oli.< Sprehodim se do skupine Spomindice in se pridruZim
stanovalcem. Pozdravim gospoda Miho in ga opazujem, kako
vneto zlaga perilo. Vpraiam: >Gospod Miha, a vi veste, kaj je to
demenca?< Malo se zamisli in odkima. Tudi njemu na kratko
opiSem, kajje to, in doda: >To sem pa jaz tudi, malo se spomnim,
malo pa pozabim, vfasih se mi moti.<, Stanovalka Tanja pa doda:
,Ko ne ve5 vet, kajtoino se dogaja in kajsitidelal."
odgovori stanovalcev. Namret, bala
sem se, da jih bodo moja vpraianja o
nad
demenci prevei razburila. Dosegla sem
svoj namen, da postavim osebo v
sredi5de in se posvetim njej, njenim
izpovedim, razmiSljanjem.
Spela Kovaiid
PREZIVITE DAN Z NAMI
Po predaji sluZbe odhitimo v skupino Zaria,kjer se zadne jutranja nega. Nekateri stanovalci so Ze budni in
fakajo v skupnem prostoru, ostali pa 5e sladko spijo.
Potrkai, priiazno pozdravii, nekateriodzdravijo z nasmehom na obrazu, drugicelo pomahajo, dolodenipa
se boljkislo drZijo. Ko pozdraviS g. JoZeta in mu rede5, da je treba vstati, ta odvrne: >Pustite me 5e malo, a te
preklete zime 5e ne bo konecl< 5e enkrat mu razloZii, da je ura pravinja zazaitrk,on pa odloino: >Nisem nit
laien!< Kot ponavadi pa dez par minut sam vpraia: >Bo kaj za jesti?<
Nato sledi zajtrk, ki ga pripravimo v skupini. G. Stefana poprosimo, da nam razdeli prtidke in pribor, kar z
veseljem naredi. Zajtrk je raznolik, saj vkljutuje razne namaze, kosmiie, pedena jajca, vedno pa zraven
postreZemo ie belo kavo, ki jo imajo najraje. Ko so Zelodci polni, jih zgrabi dremeZ in v skupini nastane
tiSina. Sledi razgibavanje, pozimi hoja po hodniku, dez leto pa zunaj po tudovititerasi. Zraven vedno veselo
prepevamo. Telovadimo vsi, nekateri pa se 5e dodatno razgibajo prifizioterapevtu lvanu.
Radi spijemo dober iaj alisok, vedno pa se razveselimo, de je zraven ie kaj sladkega. Vdasih pri kuharski urici
kajspedemo, radi preizkuiamo razne recepte. Vedkrat nas obiSde tudidelovna terapevtka Ludka, s katero si
razmigamo 5e sive celice. Potasi se pripravimo za kosilo. Za obroke si radi vzamemo das in hrano v miru
pojemo. Nekaterim pomagamo pri hranjenju, vendar obidajno potrebujejo samo spodbudo. To potrebuje
tudigospa Rozika, toda ko ima dovolj, lepo pove: >No, pa vipojejte!<
Po kosilu sledi poiitek. Nekateri ga izkoristijo tako, da gredo v posteljo, nekateri pa v nai priljubljeni
>KLEPETALNICO<, kjervneto gledajo skoziokna, spremljajo dogajanje pred domom in klepetajo.
kotitek
Sledi popoldanska malica, kuhanje vederje ter razne animacije, ki so prilagojene posameznikovim
sposobnostim. Vedno zraven veselo pojemo. Takrat se oglasi gospod lvan in odlodno pove: >Joj, kako ste
razglaiene!< Pa kaj moremo, saj pojemo z duio in za du5o. Potem pa 5e sam zapoje tisto svojo: >Pil je rad,
kadil je rad, pa 3e ljubil je, ie je le kaj dobil.< Vtasih kuhamo kompot, takrat nam jabolka olupita gospe
Tontka in Zdenka. Tondka nam pove, da se jabolka lupijo zelo tanko in nam to tudi pokaZe. Zdenka ima
iabolka zelo rada, zato najprej eno poje, nato pa jih 5e nekaj nalupi za kompot.
Za dobro podutje in prijeten vonjsi priZgemo sveike v izparilnik z eteridnim oljem. Radi imamo vonjzimske
sanje. Nato se podasi pripravimo na vederjo. Ker jo kuhamo v skupini, nam omamni vonji vzbudijo tek in Ze
komaj fakamo, da se hrana znajde na kroZniku. Po vederji se uredimo, kmalu so stanovalcitako utrujeni, da
komajdakajo posteljo.
Marina Srbii in NensiCigrovski
I
I
I
Skupina SpominEice
JOGA V TANJINEM VSAKDANJIKU
Tanjina Zivljenjska zgodba, ki se je zaiela leta t926, je zelo zanimiva in v marsidem drugadna od drugih
zgodb. Rdeta nit Zivljenja te samosvoje, samostojne in odlotne Zenske je njena Zivljenjska volja, njena
neizmerna ljubezen do Zivljenja, njena Zelja Ziveti.
Kot Zena drZavnika in jugoslovanskega veleposlanika v Parizu in Pragi v 5o. letih je odigrala vidno vlogo
med ZenamiviSjih drZavniikih osebnostitistega dasa. Na sprejemih je imela priloZnost spoznati mnoge tuje
voditelje, a najbolj jo je odarala karizma mariala Tita. Nekot na nekem sprejemu je imela priloZnost z
marialom zaplesati. Bil je zelo uglajen gospod, vljuden sogovornik, nek dober plesalec pa ni bil, ker jije med
plesom kar naprej stopal na prste. UZivala je v noSenju lepih veiernih toalet, kiji jih je, veiinoma po njenih
zamislih, Sivala teta.
V zakonu sta se Tanji in Vladkotu, kot ga je ljubkovalno klicala, rodila hderka in sin. Taradi njegovih
drZavniSkih obveznostiso veliko potovaliin se selili.
Po smrtimoZa se je morala sama spopadatiz Zivljenjskimipreizkuinjami, z odraitanjem otrok, s praznino, ki
jije ostala po moZu, ki ga je zelo ljubila in cenila. Z leti so se vezi z otrokoma zadele trgati, zato je Tanja v
svojem Zivljenju iskala globlji smisel.
V Bo. se je zadela
ukvarjati in spoznavatizjogo, kijo ie povsem zasvojila.
Moje prvo sredanje s Tanjo sega v leto t99o, ko sva se v Ljubljani sredali na javnem predavanju z naslovom
>Joga v vsakdanjem Zivljenju<. Odlodila se je, da se bo resneje posvetila jogi in jo sprejela kot nadin svojega
Zivljenja, postala je vegetarijanka in postala je Swamijeva utenka. Redno se je udeleZevala seminarjev in
predavanj po Evropi ter kot ljubiteljica potovanj nekajkrat obiskala tudi Indijo in njene duhovne centre ashrame, kjer se je posvedala vadbijogijskih tehnik ter humanitarnemu delu. Zadnjii je v Indijo potovala pri
svojih Bo letih.
Bila je donatorica in podpornica ved projektov, ki so potekali v lndiji, med njimitudi projekta Gyan putra, s
katerim so Swamijevi utenci Ze od konca 9o. let podpirali 5olanje otrok iz revnih indijskih vasi na naiin
botrstva. lzobraZevala se je na mednarodnih seminarjih za uiitelje joge in po nekajletni udeleZbi uspeino
opravila vse mednarodne izpite ter postala utiteljica joge.
Posvetila se je poudevanju joge v druitvu >Joga v vsakdanjem Zivljenju Ljubljana< in bila vse do pred tremi
leti njihova aktivna uditeljica. Zadnja leta se je posvedala tudi pouievanju Joge za seniorje v ljubljanskih
domovih in v nekaterih Dnevnih centrih za starejie v Ljubljani.
Po zlomu kolka oktobra lani se je Tanjino in Zivljenje moje druZine precej spremenilo. Z mnogo truda in
veliko srede smo v zadetku Ianskega decembra zanjo kondno uspelidobitiprostorv Pegazovem domu. Smo
izredno zadovoljni, ker po dobrih dveh mesecih opaZamo pozitivne spremembe v njenem zdravstvenem
stanju, ki so izkljudno posledica skrbne, ljubeie nege in zdravljenja usluZbencev doma. Tanja je zelo
zadovoljna z vsem, kar ji nudite in kadarkoli jo vpraiam, de kaj potrebuje, pravi, da ima vse. Ob mojem
zadnjem obisku vas je zelo pohvalila in mi povedala, da je zelo zadovoljna s svojo tudovito sobo in prijaznimi
gospodinjami.
Dragivsi, ki se dnevno sredujete z naio drago Tanjidko, iskrena vam hvala za vso prijaznost in ljubezen, kijijo
nudite.
Satyaprem Krevsel, Tanjina prijateljica
SLADKE RDEEE JAGODE
Pustni torek je dan, ko je fas za nordavost, smeh in domiSljijo. Tudi leto5nji ni bil prav nid drugaden. Ze
dopoldan je omamen vonj po domaiih krofih naznanjal, da je poseben dan. Samo ena skupina v na5ihisi pa
je imela zraven krofov 5e slastne, velike rdede jagode. To so naie Spomindice, kjer so se stanovalciskupajz
gospodinio prelevili v jagode. Cel teden so se pripravljali, izrezovali, barvali, Marta pa je ponovno prinesla
5ivalni stroi in s pomotio nekaterih stanovalcev seiila kostume. Komaj so iakali, da je napodil pustnitorek,
ko so se lahko predstavili v vsej lepoti in dobroti. Sladke rdeie jagode so odarale tudi komisijo marljivih
sobaric, kijim je dodelila nagrado.
,,Smo Iepe, ne? Samo ne nas pojesti,< je v smehu rekla jagoda Tondka.
klovnov, branjevk, dobre vile s Skrati in vrlih sobaric so jagode rajale do poznega popoldneva.
Pregnalismo zimo in komaiZe iakamo, da bodo v naSem mobilnem vrtidku dozorele disto ta prave jagode.
V druZbi mi5k,
lrena Stra5ek
SKUPNA DOilVETJA
PRVI PROGRAM RADIA sLovENrJA
IZ PEGAZOVEGA DOMA
v Zrvo
tt. oktobra je bilo v Pegazovem domu Zivahno kot na sejmu ...
V naie prostore se je namred preselil studio prvega programa
Radia Slovenija, ki se mu je kasneje pridruZila 5e TV ekipa.
Dogodek ni bil kar tako, kajti posebnega ogleda je bila vredna
Ze vsa studijska oprema, ki so jo tehniki prideli postavljati 2e
dan prej. Zadnje priprave so stekle v fetrtek zjutraj, po
porodilih ob deveti uri pa se je priielo oddajanje v livo iz
Pegazovega doma.
Najprej je direktorica Kristina Kampui predstavila koncept
dela v domu, zatem je vodja ZNO, lrena Straiek, povedala
nekaj vet o stiskah in teZavah stanovalcev po prihodu v dom.
Od desete ure naprej pa je za naie stanovalce in tudi
posluialce pri radijskih sprejemnikih koncertiral znani pevec
Adi Smolar. Ker so njegove melodije poznane, smo pri vseh
refrenih pridno pomagali prepevati.
V nadaljevanju radijskega oddajanja je bila osrednja tema
pogovorov medgeneracijska solidarnost, predstavili so se
otroci iz vrtca, osnovnoSolci iz l. in ll. OS RogaSl<a Slatina,
prostovoljec David, sicer dijak Srednje zdravstvene iole,
prostovoljki Creta in Lidija, o svojem potutju in dejavnostih v
domu pa so spregovorilitudi naii stanovalci. V oddaji Nasveti
je domska psihiatrinja Leonarda Lunder povedala ved o
pozitivnih plateh bivanja v domu, o situaciji institucionalnega
varstva v Sloveniji pa je spregovoril predsednik UO Skupnosti
socialnih zavodov Slovenije, Boris Koprivnikar.
Radijska ekipa je bila precej Stevildna in v vmesnem fasu so
>radijci< postali prostovoljci. Nekaj naiih stanovalcev so
odpeljali na sprehod po Rogaiki, ob koncu oddaje, to je bilo
ob t3. uri, pa so strnili svoje vtise o druZenju v naiem domu.
Vsem je bilo lepo, radijcem, stanovalcem in tudi nam
zaposlenim. Gospa Vera je strnila svoja obiutja: >Bil je zares
poseben dan. Vsi so bili zelo prijazni, pa koliko tehnike so
pripeljali s seboj. 5e nikoli nisem govorila po radiu, to je bil
poseben obf utek.<
lrena Straiek
JOGA ZA STANOVALCE
Vaje iz joge in sproidanje se odvijajo v naiem domu Ze od poletja zotz. UdeleZuje se jih pribliZno t4
stanovalcev. Vsi so predani vajam in Zelji, da nekaj naredijo zase. Ob rednem izvajanju Stevilnih dihalnih
tehnik je izvajanje telesnih asan omejeno na izvajanje le-teh sede. V marsitem je uiinek omenjenih vaj
enakovreden vajam, ki se izvajajo v drugih gibalnih zmoZnostih za vadbo. Pomen joge je pravzaprav v tem,
da zaradi njenih udinkov postanemo Zivahnej5i, se bolj zavedamo okolice in razvijamo zavedanje sebe v
prostoru, okolju itd. Bistvo niv tem, da stoji5 na glavi ali naredii most, bistveno je, da se udeleZenec poduti
aktivnega in deleZnega pozitivnih udinkov, kijih joga omogof a.
lz iziav nekaterih ilanov naie skupine je mogoie prepoznati, koliko jim joga pomeni. Gospa lvanka Zvar je zelo
navduiena. Njena vzornica je tudi hii. Jogije tako predana, da se v svojem prostem tasu vadbe loteva tudi sama.
Poskuia se, >razgibati, sprostiti in predihati<. Tako se poduti boljie in doda 5e, da >komaj taka na nai naslednji
tetrtek<. Gospod JoZe Tadina se najprej nasmehne, nato prepridljivo pove: >Morai se pr:edati in dobi! vse, kar
ZeliS'" Cospa Tereziia JuneZ pa pravi: >Lepo mije na jogi, kdaj bomo spet vadili?<< Vsakemu stanovalcu vaje iz joge s
sproidanjem predstavljajo pomemben deleZ v pestri domskiponudbi.
Pri vadbi ie pomembno, da so udeleZenci pozorni, pripravljeni sodelovati in si dopustiti, da jogo doZivijo,
doZivljajo in razvijajo v sebi. Lepo je voditijogo v naiem domu.
Nada Zolek
NEZNI ZVEN MANDOLIN
Lepe melodije naiim stanovalcem vedno seZejo v srce in jim ogrejejo du5o. Tako je bilo tudi na sonino
nedeljsko popoldne, ko nas je z ubranimi, neZnimi melodijami razveseljevala skupina desetih
mandolinistov, zdruZenih v skupino Sloga iz Zagreba. Clani skupine so iz strun mandolin izvabljali melodije,
ob katerih so naii stanovalci v mlaj5ih letih vedkrat zaplesali. Nekaj pa je bilo tudi znanih melodij iz opernih
arij.
>Bilo je prekrasno,,< je povedala gospa Ana, po rodu Zagrebianka,
kijije nastop domadinov ie posebej segel
do srca.
Veseli in hvaleZni smo, da smo s pomodjo Turistidnega druitva Rogaika Slatina, kije posredovalo pri izvedbi
koncerta, razveselili naie stanovalce in jim tako v dom prenesli deldek doga janjaizdomaiega kraja.
lrena Straiek
KRST MOSTA
>Priu je priu sveti Martin, on ga ie krstil, iaz ga bom pil.<
Na sonden novembrski petek nas je obiskala folklorna skupina Minerali iz RogaSke Slatine in uprizorila
obred krsta moita.
Ta se je zaiel s prihodom Ze malo okajenih vinskih bratov na oder. Pogovor je tekel o vinskiletini, kije iz leta
v leto boljia, in tako je tudi letos. Prihod ,,Skofa" je prekinil njihov klepet in slovesnost se je pridela. Skof 1e z
berilom in,,prirejenimi" proinjamiza ,,zdrava jetra" konial obred, ,,verniki" so zmolilivsak po svoje in ker je
bila Zeja prehuda, so ga ,,ilukali" na skrivaj. Nastopajodi so skupaj s stanovalci nazdravili s kozarcem
mladega vina in zaplesali.
Devet dlanov folklorne skupine, ki sicer Steje zo tlanov, deluje pa 34 let, je z vodjo Janezom iobcem,
stanovalcem v domu, popestrilo iudovit sonden jesenski popoldan s harmoniko in starimiobiiaji iz nalih
krajev.
Krst mo5ta je bil dogodek, ki ga mnogi 5e niso videli,,v Livo". Navdu5eni in zadovoljnistanovalci so ob
zakljudku izraziliZeljo po ponovnem obisku naiih prijateljev iz skupine Minerali.
lvan Zerjav
SILVESTRSKI POUUB PRI NAS
Stanovalci in 5e posebejstanovalke skorajda niso mogliverjeti, da nas bo v praznifnem decembru s svojim
nastopom potastil sam Alfi Nipid. Legendarnega pevca, kije obeleZil Ze glasbenega >Abrahama(, poznamo
in radi poslu5amo tako mladi kot tudi malo manj mladi. Tokrat je s seboj pripeljal 5e mlado pevko Nino
Voduiekiz Poljtan, kije z Alfijem Ze posnela prviCD. Z nekajpesmimipa se je predstavila tudinam.
Alfi se je z znanimi melodiiami znal posebej pribliZati naiim stanovalcem. Veliko glasov je pomagalo
prepevati poznane pesmi, kot so: Mladi, kot smo nocoj, Valiek s teboj, Slovenija, od kod lepote tvoje in ie
mnogo drugih, Se posebejtistih iz t8-letnega obdobja, ko je Alfi Nipii prepeval priAvsenikih. Vsako pesem je
sam napovedal, orisal nien nastanek, sam nastop pa obogatil 5e s smehom, kiga je izzval sprenekatero (alo.
Se posebejteZko smo iakali na zimzelenisilvestrski poljut, s katerim se je 2lahlni pevec poslovil s prelepega
druZenja z nami. Ja, Alfi Nipii je res eden in edini.
lrena Straiek
ODMEV NARODNOZABAVN IH VIZ
Leto zotz je bilo preZeto z glasbo znanih narodnozabavnih ansamblov. V mesecu februarju so nas razveselili
fantje izpod Pohorja, ansambel Zreika pomlad. Zvoki harmonike, kitare, trobente in klarineta, prepleteni z
mladimi glasovi, so ustvarjali prekrasne melodije, od zabavnih uveljavljenih viZ slovenskih ansamblov do
lastnih uspeSnic' Pisana paleta polk in valtkov ni nikogar pustila ravnoduine ga, zato so stanovalci skupaj z
muzikanti prepevali, ploskali in se veselilivsak na svoj natin. V mesecu marcu so stanovalkam popihali na
du(o dlani Posavskega ansambla, Ansambla JoZeta Kranica. S svojo pozitivno energijo in ubranimi glasovi
so jim s pesmiio popestrili mardevske praznike. Poleg znanih viZ so se spomnili tudi na Lojzeta Slaka. Na
Zeljo stanovalcev pa se je po domu sli5al 5e odmev Avsenikove Golice. Vrod julijskiveierso popestriliilani in
dlanica ansambla Pegaz iz Rogaske Slatine. S pestrim programom so se pribliZali publiki, ie posebej
stanovalcu Stefanu, ki je poskrbel za neZnejii spol ter stanovalke in zaposlene zavrtel v ritmu igranih
melodij. iudovita glasba vseh treh narodnozabavnih ansamblov je napolnila sleherni kotidek, pa tudi srca
stanovalcev, sajje bilo 5e dolgo dutitiveselje in navduSenie.
Lucija ierkud
PIKNIKOVANJE S STANOVALCI DOMA DR. JOZETA POTREA
Ze skoraj tradicionalni piknik stanovalcev Pegazovega
doma in Doma dr. JoZeta Potrda se je odvijal pod
>Stajerskim Triglavom<, na Lovskem domu, 26. 9. 2012.
Dolgo smo dakali na lepo vreme in smo ga tudi dotakali
polni pridakovanj in navduienja. Najprej so se stanovalci
Doma dr. JoZeta Potria ustavili na obisku pri nas.
Popeljali smo jih po domu, jim razkazali
gospodinjske skupine ter druge prostore.
Posladkali smo se
s
pecivom
iz naie
kuhinje. Nakar smo se z avtobusiodpeljali
proti Lovskemu domu, kjer nas je na vrhu
odaral prelesten kozolec, obdan
z
gozdom. Kuharji so se zelo potrudili in
nam postregli z okusno enolondnico,
kasneje pa 5e z jedmi z Zara. Tudi pijaie in
glasbe nimanjkalo. Ob zvokih harmonike
smo se vetkrat zavrteli in na ta nadin tkali
prijateljske vezi. Dogajanje smo popestrili
s Sportnimi igrami, tako smo se malce
ogreli, saj nas je presenetil veter. V
iportnih igrah smo sodelovali tudi
zaposleni obeh domov, stanovalci pa so
navijali in nas spodbujali. Pozno popoldan
smo naSe veselo druZenje zakljuiili, se
poslovili ter obljubili, da se kmalu spet
snidemo.
Spela Kovadid
DOBRA DELA BOGATIJO
Prostovoljka Marinka Mastnak nam je s
svojo harmoniko priredila pravo veselico,
cerkveni pevci pa so glasbi dodali 5e svoje
predudovite glasove. Srefanje smo
popestrili s hudomuEnimi igrami in seveda
sladkimi nagradami.
UdeleZba na sredanju je bila vsekakor
dovolj zgovorna in oditno je, da smo na
pravi poti. Prostovoljci na razlifne natine
sodelujejo z nami: obisku jejo naie
stanovalce, jih spremljajo na sprehodih, z
njimi prijetno poklepetajo, vodijo
skupinske delavnice, pojejo v pevskem
Zelo malo je potrebno, da sodloveku polepiamo dan, ga
osreiimo, opogumimo ... zadostuie 2e prijazen pozdrav,
iskren pogled, pristen stisk roke, topla vzpodbudna beseda
in Be mnogo drobnih spontanih malenkosti.
Vse to in 5e veliko ved prispevajo naii prostovoljci, kis svojim
plemenitim delom polepBajo in zapolnijo dneve naiih
stanovalcev, njim pa prostovoljno delo prinaia osebno
zadovoljstvo in mnogo bogatih doZivetij. V zahvalo za njihov
trud in das, kiga podarjajo stanovalcem Pegazovega doma,
smo zanje pripravili kostanjev piknik na turistidni kmetiji
Pomona. Skupaj smo prepevali, obujali spomine, zaplesali
ter se veselili ob mo5tu in kostanjih.
zboru. Nedvomno sivsi prizadevajo delati
dobro; v korist naiih stanovalcev. Vedno
jih priiakamo z odprtimirokami. Zelimo si,
da bodo njihova dobra dela 5e naprejdel
naiega vsakdana. Dobra dela bogatijo in
obdutek ob tem je izjemen. Srce polno.
Smeh na obrazu. Sijoie odi. Toplina besed.
Hvala vam, dragi prostovoljci. Zelimo si
nadaljnjega sodelovanja z vami.
Melita FijavZ
POTEP PO ARBORETUMU VOLCJI POTOK
torek, 29. maja, smo se s stanovalci odpravili
na izlet v Arboretum Voldji Potok. S pesmijo in
V
Salami smo si krajiali pot. Ob prihodu smo se
okreptali s sendvif i, nato pa prideli z ogledom
pretudovitega Arboretuma, ki sodi med
najpomembnejSo vrtno arhitekturno
dedi5dino v Sloveniji. Pot nas je vodila mimo
razstave ZuZelk ter velikanov morja, iez
drevored do uprave, kjer smo si ogledali
razstavo umetnin iz voska, razstavo
pretudovitih orhidej, kaktusov ter pisanih
tropskih metuljev, ki so bili tako razposajeni,
da jih je bilo prav teZko ujeti v fotografski
objektiv. Po kondanem ogledu nas je takal
vlakec, kije naBe stanovalce popeljal na voZnjo
po Arboretumu, kjer so si ogledali del parka.
iudoviti cvetovi okrasnega Iuka in
rododendronov so jih prav odarali. Poleg
okrasnih gredic pa smo opazili, da je
poskrbljeno tudi za Zivali, saj imajo lepo
urejene ptidje hiSice, pa tudi rafke v jezeru so
prav veselo dofotale. Po konianih voZnjah
smo se pei odpravili nazaj proti vhodu, se
vkrcali na avtobus ter se odpeljali proti
Tuhinjski dolini, kjer smo se v prijetnem
gosti5iu okreptali. Nato smo se utrujeni in
polni pozitivnih vtisov odpravili domov.
Luciia Cerkui
POTUJEMO PO SVETU
S potopisnimi predavanji pribliZamo
svet
naiim stanovalcem. Nekateri so nekaj od tega
doZiveli tudi sami, drugi pa niso nikoli stopili na
drugo celino, zato so take predstavitve zanje
zelo zanimive in dragocene. Patricija Jeranko
in MatjaZ Horvat sta prepotovala Ze zavidljivo
veliko sveta.
V zatetku maja nam je Patricija predstavila
tritedensko potovanje po Afriki. Potovanje sta
skupaj s fantom zadela v obmorski drZavi
Tanzaniji na vzhodni obali Srednje Afrike. Na
zadetku potovanja sta najela osebnega
kuharja, Studenta Marcusa, saj sta Zelela
preizkusiti tim ved tradicionalnih jedi. Med
potapljanjem sta obdudovala barviti podvodni
svet in koralne grebene, kista jih pribliZala tudi
nam.
Na iisto drug konec sveta pa nas je v juliiu
popeljal MatjaZ s potepom po tropski
otoiki drZavi 5rilanki. Tamkajinji prebivalci
se veliko ukvarjajo z ribolovom,
prevladujoda prehrana pa so ribe, riZ in
perutnina. Na trZnicah prevladuje bio
pridelana zelenjava in eksotitno sadje,
njihova specialiteta so rdeie banane.
Popeljal nas je skozi itevilne templje,
cerkve in kapelice. Stanovalke in stanovalci
so z navduienjem prisluhnili popotnikoma,
ki sta popoldneva v Pegazovem domu
popestrila s predudovitimi fotografijami in
vtisis potovanj.
Melita FijavZ
SVETOVALNI KOTICEK
PR|V|LEG|J, Kt SE GAZ DENARJEM NE DA PLACATI
V svoji vei kot tridesetletni medicinski praksi sem doZivel marsikaj. Od nepomembnosti, ki k zdravniku
sploh ne sodijo, pa vse do stanj, ki za bolnika pomenijo Ziveti ali ne. Slednje si seveda zapomnii, a hkrati se
morai nauditi, da jih zavestno pozabii, ko pride drug bolnik. Tu ne gre za brezbri2nost in neobdutljivost. Gre
preprosto zato, da naslednji pacient upraviieno priial<uje, da se mu v celoti posvetii in ga ne zanima, kaj si
podel hip pred tem. Tako prvi kot drugi pacient imata enako pravico do zdravnikove polne pozornosti, in
zdravnik, ki se pacientu posveia le na pol, je na najboljii poti, da ukrepa slabo ali vsaj slabie, kot bi lahko.
Dolgotrajna praksa ti seveda omogoda postaviti stvari na pravo mesto, jih loiiti na pomembne in
nepomembne, na usodne in banalne, na zahtevne in nezahtevne, na nujne in manjnujne ipd. Hkratipa te
naudi, da je bolnikova teZava zanj najpomembnejia.
Vedino tasa sem delal v sploini ambulanti in to je tudi moja osnovna specializacija. Sem se pa od vsega
zadetka ukvarjal tudi z urgentno medicino, ki je zadnjih z5 let postala moja primarna dejavnost"
Adrenalinsko podrodje paf, kije za mladega zdravnika lahko poseb enizziv. Vendar pri meni ni bilo samo to.
Mislim, da me je v urgentno medicino gnalo predvsem spoznanje, da je bila pri nas tam okrog leta rg8o ta
medicina katastrofalno slaba. Pravzaprav je sploh ni bilo. Danes imamo v Sloveniji sodobno organizirano
nujno medicinsko pomod, kise lahko povsem enakopravno primerja z najboljiimiv svetu. 5lo bi za laZno
skromnost, de bitrdil, da za to nimam nobenih zaslug. In tudi za to, da imamo sedaj posebno specializ aciioiz
urgentne medicine, kije pri nas pred petimi letisploh 5e ni bilo, in ki zagotavlja dobertem eljzarazvoi stroke
tudi vnaprej.
Delo z leti postane boljali manj rutina. Na podrodju urgentne medicine morda 3e najmanj, saj skoraj nobena
resna situacija ni ponovljiva. A siasoma spoznaS, da pristanejo Zivljenjske situacije v razliinih Zivljenjskih
obdobjih na razliinih vrednostnih lestvicah. Z leti postaja vedno boljpomembno, de nimai boleiin, de lahko
normalno jei, spii in se giba3. Zdravnik mora upoitevati pacientove prioritete. Za pacienta, ki se muii z
zaprtjem na primer, je to lahko najvedja prioriteta v tistem trenutl<u in te lahko zdravnik pritem pomaga, je
za pacienta opravil prav toliko, kot te je reieval bolnika z infarktom.
Z leti postajajo te, na videz nepomembne teZave, kljudnega pomena za pacientovo
zdravje in Zivljenje. In v
domovih starejiih je podobnih teZav daled najvei. Kje drugje, ie ne tu, lahko zdravnik v kratkem dasu na
dokaj enostaven naiin olajia ali odpravitoliko tak5nih teiav. Reakcije pacientov nedvomno sporocajo,
kaj
jim to pomeni. Zame je to naipomembnejie. To je privilegij, kise ga z denarjem
ne da pladati.
Prav zato mi postaja delo v domovih starejiih zmeraj bolj pomembno in upam, da se to pozna
tudi pri
kakovosti bivanja stanovalcev v pegazovem domu.
Pa 5e nekaj moram posebej poudariti. Zdravnik sam ne more napraviti skoraj nii, de nima pomodi
sposobnega in prizadevnega osebja, na katerega se lahko zanese.
In osebje v Pegazovem domu je odlidno, da si borjiega ni mogote zeleti.
Andrej Zmav c,domski zdravnik
NASVETI ZAPOSLENIH
Starost je zelo lepa, Iahko pa je zaradi bolezni teZka, kot vidim pri svojem delu. Zato vsem svetuiem
zdrav
natin Zivljenja, z veliko smeha in dobre volje!
Slavica 5ket, socialna oskrbovalka
Sprejmite svoja lela z odprtimi rokami in si priznajte: Stari smo toliko, kolikor se podutimo stari
Mojca Lukii, medicinska sestra
v srcu.
Pogumen dlovek je tisti, ki pogumno stopa naravnost dalje, ki odloino in samozavestno naredi
korak,
deprav ne more vedeti, kaj mu prinaia prihodnost. Takrat, ko potrebujete pogovor, smeh, podporo
alisamo
dotik, vedite, da smo tu. Pomagamo vam, vas tolaZimo in vam stojimo ob strani. Tukajsmo zavas.
Brigita Stih, medicinska sestra
Zaboi proti prehladu si pripravite sadno bombo iz grenivke, pomarande in limone. Vse to premeiajte in
spijte na duiek!Za piko na iie na te(ie pojejte zlidko ingverja in cimeta.
Dragica Cverlin, socialna oskrbovalka
Kako preZivetioz.
-
iim lepie izkoristitiprostidas, kiga imajo starejiiljudje?
ObiSdite svoje prijatelje, sorodnike.
ie
vam zdravje dopuida, lep dan namenite sprehodu v naravo.
se v kaklen kroZek, tedaj, telovadbo
Gospe obiSdite frizerja, gospodje, spijte dobro kavico.
Simona Stojniek, socialna oskrbovalka
Vkljudite
Prijeten naraven voniv Prostoru lahko pridaramo povsem preprosto. V manjii posodi skupaj kuhamo
malo
cimeta, klindke, nekaicelih muikatnih oreidkov, pomarandno lupino in vodo. Zmes kuhamo pol ure in
naia
kuhinja bo prijetno di5ala' S tekodino lahko napolnimo priilke in tako osveZimo zrak tudi v drugih prostorih
v naiem domu.
Darija Drofenik, gospodinja
V primeru, da se vam karkoli poliie, umaZe ali popacka, pridite dim
reiiti hitro in predvsem uiinkovito.
prejv pralnico in skuiali bomo teZavo
Simona Skozit, vodja pralnice
Liubezen gre skozi Zelodec. Zato drZi,da smo tistiz velikimiZelodcizelo zaljubljeni.
Pegazovi kuharji
SMEJALNI KOTICEK
GospodiniaTatiana na Pegazovi modni reviii predstavlia novo delovno obleko za >vro6e<<
ZaEetek delavnika doktoria
imavca in sestre Moice: ,Doktor, noiprei dobra kavica,
potern se pa lotiva dela."
dnl
Receptorka Mira: >>Ooooohhh, kakien dolgias. Samo, da se prebiiem skozi don!"
Stanovalec Mirko pri blagajniEarki Kseniii: >Ooooon Mariia geld geben!<
Z direktorco je treba biti v dobrih odnosih. Vzdrievalec Tane
to dobro
ve"
CELJSKE LEKARNE
PLOD D.O.O.
AVIVA D.O.O.
KOZMETI KA AFRODITA D.O.O.
slMPsts D.o.o.
ECOLAB D.O.O.
Vsem, ki ste pomagali pri izdaji glasila, se iskreno zahvaljujemo.
Comett domovi d.o.o.
Pegazov dom
Celiska cesta
11,
3z5o Roga5ka Slatina,
tel.: o3 8r8 55 oo
E-
mail: info@pegazov-dom.si