EKSTREMALNI PROBLEMI e-gradivo Mat vs Ekstremi
Transcription
EKSTREMALNI PROBLEMI e-gradivo Mat vs Ekstremi
EKSTREMALNI PROBLEMI EKSTREMALNI PROBLEMI e-gradivo Mat vs izr. prof. dr. Petra Šparl Kranj 2013/14 EKSTREMALNI PROBLEMI Ekstremi Ekstremi funkcije y = f (x) so toµcke na grafu funkcije f; ki so v neki svoji okolici najvišje ali najniµzje. Naj bo v toµcki x0 2 Df ekstrem funkcije f: Potem je tangenta na graf funkcije f v toµcki x = x0 vodoravna in velja: f 0 (x0 ) = 0: Opomba. Pogoj f 0 (x) = 0 je le potreben pogoj za nastop ekstrema funkcije f; ne pa tudi zadosten. To pomeni, da obstajajo toµcke, za katere velja f 0 (x) = 0; ki niso ekstremi, temveµc so prevoji. Na predavanjih smo povedali kako za posamezno stacionarno toµcko preverimo njeno naravo (ali je minimum, maksimum ali prevoj). EKSTREMALNI PROBLEMI Uporabni zgledi I Zgled 1. Stroške proizvodnje podaja stroškovna funkcija c(y) = 34 y 2 y + 2; pri µcemer y predstavlja obseg proizvodnje. Doloµcimo mejne vrednosti stroškov. Rešitev. Mejne vrednosti stroškov predstavljajo ekstremi funkcije c(y). Torej moramo izraµcunati odvod funkcije c (odvajamo po spremenljivki y). c0 (y) = 3 2y 4 3 1+0= y 2 1: Kandidate za ekstreme (stacionarne toµcke) dobimo kot rešitve enaµcbe c0 (y) = 0 : 3 c0 (y) = y 1 = 0 2 = 32 3 2 y=1)y= 2 3 EKSTREMALNI PROBLEMI Nadaljevanje zgleda I S pomoµcjo drugega odvoda preverimo ali je dobljena stacionarna toµcka y = 23 ekstrem. c00 (y) = 3 > 0; za vsak y 2 R: 2 Kot vidimo, je drugi odvod v vsaki toµcki pozitiven (ni odvisen od y-a), kar pomeni, da je pri y = 23 minimum. Za dani primer to pomeni, da bo imelo podjetje minimalne stroške proizvodnje, µce bo obseg proizvodnje enak 23 enote proizvodnje. EKSTREMALNI PROBLEMI Uporabni zgledi II Zgled 2. Iz kartona v obliki kvadrata s stranico a izdelajmo škatlo s kvadratnim dnom brez pokrova. Kakšnih dimenzij naj bo škatla, da bo njena prostornina maksimalna. Rešitev. Omenjeno škatlo dobimo tako, da na vseh štirih vogalih odreµzemo kvadrate s stranico x < a2 ; kot prikazuje spodnja slika. Na ta naµcin dobimo škatlo višine x, ki ima za osnovno ploskov kvadrat s starnico b = a x. EKSTREMALNI PROBLEMI Njena prostornina je enaka V = O h = (a x)2 x = x3 2ax2 + a2 x; kjer je a podana konstanta, x pa spremenljivka. Torej smo volumen zapisali kot funkcijo x-a. Odvod funkcije V (x) je enak V 0 (x) = 3x2 4ax + a2 : Niµcli pa 3x2 4ax + a2 = (x a)(3x a) = 0 a x1 = a; x2 = 3 Prva niµcla x = a je nesmiselna, ker v tem primeru ves karton ‘odreµzemo’. Rešitev je torej x = a3 ; kar pomeni, da bo imela škatla za osnovno ploskev kvadrat s stranico a 2x = a3 in višino a3 . Torej smo dobili kocko brez zgornje ploskve. EKSTREMALNI PROBLEMI Uporabni zgledi III Zgled 3. Podjetje, ki izdeluje sode za gorivo, je dobilo naroµcilo za 100 litrske kovinske sode v obliki valja. Kakšnih dimenzij (polmer r in višina h) naj bodo sodi, da bodo za izdelavo porabili µcim manj materiala? Rešitev. Ker µzelimo µcim manj materiala, išµcemo minimum površine valja. Površina valja je sestavljena iz dveh osnovnih ploskev in plašµca valja. Osnovna ploskev je krog s polmerom r. Plašµc valja je pravokotnik, kjer je ena stranica enaka višini valja h; druga pa obsegu osnovne ploskve. P = 2O + Splasca = 2 r2 + 2 r h: µ µzelimo raµcunati odvod, moramo funkcijo P zapisati kot funkcijo Ce ene same spremenljivke. EKSTREMALNI PROBLEMI Nadaljevanje zgleda III V ta namen uporabimo pogoj, da je volumen soda enak 100 l: V = r2 h = 100 dm3 : Iz dobljene enakosti lahko izrazimo h in dobljeni izraz vstavimo v formulo za površino: h= 100 r2 P (r) = 2 r2 + 2 r 100 200 2 = 2 r + = 2 r2 + 200r 2 r r 1 Dobili smo formulo za površino P , ki je odvisna le od polmera r: Odvod funkcije P (r) je enak P 0 (r) = 4 r 200r 2 : EKSTREMALNI PROBLEMI Rešimo enaµcbo P 0 (r) = 0: 4 r 200 =0 r2 4 r3 = 200 200 50 r3 = = 4 r 3 50 = 2:52 dm r= Izraµcunajmo še višino valja: h= 100 = r2 100 q 3 50 2 = 5:03 dm Torej, q100-litrski valj z minimalno površino mora imeti polmer enak 100 r = 3 50 = 2:52 dm in višino h = q 2 = 5:03 dm. 3 50 EKSTREMALNI PROBLEMI Opomba Pri strogo matematiµcnem raµcunanju bi tudi pri zadnjih dveh zgledih za dobljene kandidate za ekstreme morali z drugim odvodom preveriti ali gre za minimume, maksimume ali prevoje. Ker je v obeh primerih iz narave problema jasno, kakšna je narava dobljenih stacionarnih toµck, tega nismo naredili. Za vajo lahko za vsako dobljeno stacionarno toµcko, v omenjenih dveh zgledih, raµcunsko preverite njeno naravo.