Zgodovina fotografije
Transcription
Zgodovina fotografije
Zgodovina fotografije Projektna naloga pri informatiki Avtorica: Katja Slemnik, 1.e Šola: II. gimnazija Maribor Mentor: Mirko Pešec Maribor, maj 2009 Zgodovina fotografije 1 2 UVOD............................................................................................................. 3 ZGODOVINA IN RAZVOJ .......................................................................... 3 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6 2.7 2.8 2.9 2.10 2.11 2.12 2.13 2.14 2.15 2.16 2.17 3 4. stoletje p.n.š. - Aristotel poroča o cameri obscuri .................................................. 3 1646 - Anastasius Kirscher opiše camero obscuro..................................................... 4 Gerolamo Cardano - prva omemba leče ..................................................................... 4 16. stoletje - Danielo Barbaro in zaslonka ................................................................. 5 Camera lucida ............................................................................................................. 5 1725 - Johann Heinrich Schulz - srebrov nitrat.......................................................... 5 1827 - Joseph Nicephore Niepce - prva fotografija ................................................... 6 1837 - Louis Daguerre-dagerotipija ........................................................................... 6 Prvi negativ ................................................................................................................ 6 Kalotipija .................................................................................................................... 7 Postopek z mokrim kolodijem.................................................................................... 7 Ambrotipija ................................................................................................................ 8 Ferotipija in tintipija ................................................................................................... 8 Suha ţelatinska plošča ................................................................................................ 8 Fotokromoskop........................................................................................................... 9 Barva v fotografiji ...................................................................................................... 9 Ţelatinska emulzija na celulodinem filmu ................................................................. 9 OD NAJSTAREJŠIH DO NAJMLAJŠIH FOTOAPARATOV .................... 9 3.1 3.2 3.3 3.4 4 5 6 7 8 9 Katja Slemnik Polaroid ...................................................................................................................... 9 Dvooka mehovka...................................................................................................... 10 Prva snapshot kamera Eramox ................................................................................ 10 Fotoaparat Leica ....................................................................................................... 10 OSTALI POMEMBNEJŠI DOGODKI ....................................................... 11 RAZVOJ DIGITALNIH APARATOV ....................................................... 11 ZAKLJUČEK ............................................................................................... 12 STVARNO KAZALO .................................................................................. 13 VIRI .............................................................................................................. 13 TOČKOVNIK .........................NAPAKA! ZAZNAMEK NI DEFINIRAN. Kazalo slik Slika 1: Camera obscura (Vir: www.astrokaktus.com) .............................................................. 4 Slika 2: Leča (Vir: www.astrokaktus.com) ................................................................................ 5 Slika 3: Prva fotografija (Vir: www.astrokaktus.com) .............................................................. 6 Slika 4: Prvi negativ (Vir: www.astrokaktus.com) .................................................................... 7 Slika 5: Postopek z mokrim kolodijem (Vir: www.astrokaktus.com) ....................................... 8 Slika 6: Fotoaparat Leica (Vir: www.astrokaktus.com) ........................................................... 10 Zgodovina fotografije 2 Zgodovina fotografije Katja Slemnik 1 UVOD Ţelja po ovekovečenju trenutka obstaja verjetno toliko časa, kot obstaja civilizacija. Od prvih mučnih začetkov posnemanja slik, ki jih riše svetloba skozi naše oči, je minilo nekaj tisoč let. Pred trenutkom, ko je George Eastman v koncu 19. stoletja trgu ponudil prvo box kamero, je bila fotografija le brezupno delo zanesenjakov, ki so se kljub oviram lotili za tiste čase nezaslišanih poskusov spreminjanja svetlobe v barvo. V času, ko je revolucionaro odkritje fotografije prišlo v roke širši mnoţici ljudi, je postala fotografija ne le nova umetniška smer, ampak tudi podpora tehnologiji, znanosti, navsezadnje pa tudi ponudila delo miljonom ljudem, ki sluţijo kruh v industriji fotografske opreme. V drugi polovici zadnjega stoletja je postal fotoaparat naprava, ki jo uporabljamo tako pogosto, da se niti ne zavemo, koliko znanja in idej se je moralo preliti v to malo napravico, da deluje. Fotografska tehnologija ima osnove v kemiji, fiziki, mehaniki, na koncu pa se dotakne še elektronike in celo fiziologije vida. Kljub temu je postala samostojna panoga, ki ima še vedno veljavo in celo širi svoj vpliv na človekovo ţivljenje. Od prvih poskusov v delavnicah očetov fotografske znanosti se je enostavna napravica spremenila v pravo tehnološko čudo. Od popularnega napornega poziranja portretirancev pred kamero v 19. stoletju je postala fotografija znanost, ki zmore zamrzniti vodo, ustaviti let topovskega izstrelka, povečati atom na metrsko ploskev, v zadnjem času pa prikazati svetlobo z elektroni na našem zaslonu. Današnjemu fotografu ni potrebno poznavanje zgodovine fotografije, da bi ne mogel posneti slike z najnovejšim doseţkom tehnologije, digitalnim fotoaparatom. Ta mali košček kovine in stekla zmore pretvoriti svetlobo v elektrone in jih pravilno prikazati na ekranu v obliki digitalne slike brez da bi vedeli, kako v resnici deluje. Kljub temu je zgodovina fotografije temelj znanja o tej čudoviti vedi tako kot je zgodovina umetnosti temelj slikarju pri slikanju. Zato sem strnila obširno preteklost v nekaj kratkih strani, tako da se zavemo vsaj tega, kako okorni so bili začetki fotografije in koliko entuziazma je bilo v ljudeh, ki so bili pionirji te čudovite tehnologije. 2 ZGODOVINA IN RAZVOJ 2.1 4. stoletje p.n.š. - Aristotel poroča o cameri obscuri Davno pred našimi časi so ugotovili, da svetloba meče skozi majhno odprtino na steni zrcalno sliko na nasprotno steno v prostoru. O tem pojavu je poročal ţe Aristotel v 4. stoletju pred našim štetjem. V desetem stoletju je arabski učenjak Alhazen opisal, da lahko opazuje sončni mrk v temnem prostoru, ki ima v steni luknjo. V renesansi so jo uporabili slikarji za preslikave in si omislili manjšo napravo v obliki škatle. Prva znana risba camere obscure je bila narisana v šestnajstem stoletju (slika 1). Na risbi holandski matematik in zdravnik Dainer Frisius opisuje, kako opazovati sončni mrk, ne da bi pri tem poškodovali oči. Camera obscura v italijanščini pomeni »temna soba«. To je škatla, ki ima na eni strani luknjo, skozi katero od predmeta odbiti ţarki preslikajo zunanjost na zadnjo steno škatle. Zgodovina fotografije 3 Zgodovina fotografije Katja Slemnik Slika 1: Camera obscura (Vir: www.astrokaktus.com) 2.2 1646 - Anastasius Kirscher opiše camero obscuro Da camera obscura omogoči opazovanje slike, ki jo riše svetloba v njej, je bilo torej znano ţe veliko časa pred njeno praktično uporabo. Athanasius Kircher, nemški učenjak, je nekoč videl eno od takih naprav in jo leta 1490 opisal ter priporočil to napravo za opazovenje sončevih mrkov. V tem stoletju se je uporaba camere obscure tako razširila, da so na njej uvedli kup izboljšav. V 16. stoletju sta si Guardi in Canalleto pomagala z njo pri slikanju Benetk, zagotovo pa so jo uporabljali tudi drugi slikarji tega časa. Čeprav camera obscura ni bila popolna naprava, so jo iz velikosti sobe v 17. stoletju zmanjšali na dimenzijo lesene škatlice, ki so jo prinašali umetniki s seboj in si z njo pomagali pri risanju portretov, pokrajin in vedut. Bistveno spremembo, ki je kasneje vplivala tudi na razvoj fotografije, pa je prispevala vstavitev leče v odprtino camere obscure. Skico zloţljive camere obscure je leta 1769 narisal George Brander. 2.3 Gerolamo Cardano - prva omemba leče Kamera obscura bi bila torej enkratna rešitev tudi za fotografijo, če ne bi imela napake. Ker se ţarki odbijajo od predmeta na vse strani, je slika lahko ostra le, če je luknjica neskončno majhna. Zato je slika v navadni cameri obscuri neostra. Problem razširjevanja slike so rešili v dobi renesanse z navadno zbiralno lečo, ki je ţarke, prihajajoče iz iste točke, zbrala v isto točko na drugi strani leče (slika 2). Projekcija je bila tako dobra, da je camera obscura nekaj stoletij ostala uporabna naprava. Kdo je iznašel lečo ni znano, Prvič jo omenja Gerolamo Cardano leta 1550 kot pripomoček za izbolševanje vida. Ker je bila podobna zrnom leče, je pripomoček dobil ime po latinskem imenu leče-Lens. Z vstavljeno lečo in nekaterimi dodatki je postala camera obscura prava kamera. Kaspar Schott je izdelal prenosljivo kamero, v katero je vgradil dve leči, ki sta omogočili nastavitev goriščne razdalje. Namesto zadnje plošče so uporabili pooljen papir, da se je slika videla na zadnji strani kamere. Zgodovina fotografije 4 Zgodovina fotografije Katja Slemnik Slika 2: Leča (Vir: www.astrokaktus.com) 2.4 16. stoletje - Danielo Barbaro in zaslonka Kako se je pojavila zaslonka in kdo jo je izumil ni popolnoma jasno. Iznajdbo pripisujejo Danielu Barbaroju, sodila pa naj bi v začetek 16. stoletja. Zaslonko so vstavili v camero obscuro, da bi izboljšali ostrino slike. Funkcija zaslonke v tistem času ni bila razloţena. Dejstvo, da popravi ostrino slike, je bila dovolj. Danes vemo, da sicer zmanjša količino vpadne svetlobe, da pa bistveno vpliva na globinsko ostrino slike. Zamisel o kameri s stranico s pooljenim papirjem je uporabil tudi Johann Sturm, profesor matematike, ki je v kamero leta 1676 vgradil še zrcalce pod naklonom 45 stopinj, da je obrnil projekcijo slike. Kameri je dodal še pregrinjalo, da je bila slika v temi bolj vidna. Sturmovo kamero je z opalnim steklom izboljšal menih Johann Zahn. Z njim je zamenjal pooljen papir, lečo pa zamenjal s teleskopskim lečjem, s katerim je dosegel povečavo slike. 2.5 Camera lucida Bila je ena od vmesnih optičnih rešitev za opazovanje slike, ki pa v sami fotografiji ni imela neke ključne vloge, zato jo omenjam le kot zanimivost. 2.6 1725 - Johann Heinrich Schulz - srebrov nitrat Sam fotografski postopek se je začel leta 1725 z odkritjem razpada srebrovega nitrata na svetlobi. To je odkril Johann Henirch Schulz, profesor anatomije. Delal je poskus z oborino krede v dušikovi kislini in po naključju postavil steklenico na svetlobo, ki je na osvetljeni strani postala vijoličasta. Tako je ugotovil, da so v raztopini sledovi srebra. Posumil je, da ta na svetlobi razpade in nadaljeval poskuse. Če je steklenico pretresel, je barva na osvetljeni strani izginila. S tem ni bil zadovoljen. Da bi se prepričal ali obarvanost povzroči svetloba ali toplota je dal steklenico v peč. Ugotovil je, da toplota ne povzroči enakega učinka. Te iznajdbe pa v praksi ni znal uporabiti. To pa ni ostalo nepozabljeno, saj je te poskuse nadaljeval leta 1737 Jean Hellot. V 70. letih 18. stoletja je švedski kemik Carl Scheele ugotovil, da je ta občutljiv na vijoličast del svetlobnega spektra. Zgodovina fotografije 5 Zgodovina fotografije Katja Slemnik 2.7 1827 - Joseph Nicephore Niepce - prva fotografija Izraz fotografija - pisanje s svetlobo bi verjetno lahko pripisali Jeanu Hellotu (slika 3). Ta se je ukvarjal tudi s skrito pisavo s srebrovim nitratom, ki je postala na belem papirju vidna šele na svetlobi. Prvi, ki se je domislil uporabiti svetločutne snovi v cameri obscuri, pa je bil Thomas Wedgwood, sin londonskega lončarja, ki je pri okraševanju keramike tudi uporabljal camero obscuro. Poskusil je narediti odtis listov in kril ţuţelk na belem usnju, prevlečenim s srebrovim nitratom. Poskus mu je seveda uspel, vendar slike ni znal ohraniti. To pa je uspelo Francozu Josephu Nicephoru Niecepu. On je uporabil stekleno ploščo, prevlečeno s tako imenovanim bitumnom iz Judeje, ki so ga sicer uporabljali v litografiji. Izkoriščal je enostaven princip, da se bitumen na svetlobi strdi, obenem pa postane prosojen. Postopek, ki ga je Niepce imenoval heliografija, je bil zamišljen na principu strjevanja bitumna na svetlobi. Kositrno ploščo je namazal z bitumnom in jo v kameri s prizmo osvetljeval osem ur. Ploščo je potem očistil z mešanico sivkinega olja in terpentina, da se je na osvetljenih delih pokazala temna površina kositra. Slika 3: Prva fotografija (Vir: www.astrokaktus.com) 2.8 1837 - Louis Daguerre-dagerotipija Niepcejeva heliografija je sicer delovala, vendar je potrebovala izpopolnitev, saj osemurna osvetlitev ni prišla v poštev. Louis Daguerre je prišel do odkritja novega postopka čisto po naključju, ko je pripravljeno ploščo odloţil v omaro s kemikalijami. Nekaj dni kasneje je opazil, da se je na plošči pojavila latentna slika, katero naj bi povzročili hlapi ţivega srebra, ki so izhajali iz počenega termometra. Vendar tudi ta slika ni bila obstojna. S poskusi jo je uspel fiksirati in postopek imenoval degerotipija. Ker slika ni bila obstojna, so jo vpeli med dve stekleni plošči. To so fiksirali z natrijevim hiposulfitom in posušili nad ognjem. Degarotipija pa je imela tudi eno napako: ker sta bila slika in negativ v različni plasti, se je videla iz leve strani slika pozitiv, iz desne pa negativ in obratno. Vendar to lastnikov slik v tistem času ni motilo. 2.9 Prvi negativ S tem, kako vtisniti sliko na papir, se je ukvarjal tudi angleški matematik William Henry Fox Talbot. Poskusil je z osvetljevanjem papirja, premazanega z raztopino srebrovega Zgodovina fotografije 6 Zgodovina fotografije Katja Slemnik nitrata in soli. Tako so mu uspeli negativni posnetki predmetov, poloţenih na papir (slika 4). Za izdelavo pozitivov je negativ poloţil na primerno obdelan občutljiv papir in ga osvetlil. S camero obscuro je bilo potrebno kar dolgo osvetljevati papir, da se je pojavila slika. Prvemu je uspelo posneti nagativ okna svoje sobe. V Londonu je razstavil dva dobra ducata slik, vendar slike pri občinstvu niso zbudile zanimanja. Ta postopek je preglasila degarotipija. Ko je Talbot to dojel, se je vrgel na delo in odkril nov postopek z galovo kislino, katerega je imenoval kalotipija. Slika 4: Prvi negativ (Vir: www.astrokaktus.com) 2.10 Kalotipija Ta postopek s kislinami je pomenil revolucijo v fotografiji. Uporabil je papir premazan z galovim nitratom srebra. Tako se je začuda slika pojavila, to pa je fiksiral s kalijevim bromidom. Postopek je bil enostaven in hiter, zato je Talbot svoj izum patentiral in poimenoval kalotipija. Za osvetlitev je bilo potrebno le pol minute, kar je pomenilo sprejemljiv postopek, enakovreden zelo uspešni degerotipiji. Za snemanje slike je uporabljal preprosto kamero z nastavljivim jarmom in enostavno mikroskopsko lečo. Občutljiv papir je napel namesto zadnje stene kamere. Povpraševanje po kalotipiji je tako naraslo, da je postala velika konkurenca degerotipiji, obe pa sta istočasno potonili z odkritjem ambrotipije. Kljub temu pa je kalotipija postala najuspešnejši postopek za portretiranje oseb v tistem času. 2.11 Postopek z mokrim kolodijem Ker sta bila degerotipija in kalotipija nerodna in draga so razmišljali o novem odkritju, ki bi bilo laţje in cenejše. Ker se je srebro od steklene podlage luščilo so poskušali z raznimi lepili in eno od teh je bil tudi jajčni beljak. Adel Niepce je razvil postopek z mešanico stepenega jajčnega beljaka in kalijevega jodida, katero je na plošči obdelal s srebrovim nitratom. Ploščo je osvetlil in posnetek razvil z galovo kislino. Kmalu so to tudi izdelali na papirju. Tudi ta postopek je kmalu potonil v pozabo saj je vsaka nova metoda, ki je bila laţja, hitrejša in cenejša, izpodrinila staro. Velik preskok je pomenila uporaba novega lepila, ki ga je uporabil Frederick Scott Archer. Namesto jajčnega beljaka je uporabil raztopino celuloznega nitrata v etru. Raztopina se je Zgodovina fotografije 7 Zgodovina fotografije Katja Slemnik imenovala kolodij, po grškem korenu besede kolla, ki je pomenila lepilo (slika 5). S tem zapletenim postopkom je skrajšal čas osvetlitve, vendar je temu sledila nevarnost pri delu. Fotografija pa je vseeno zadihala z novo močjo. Slika 5: Postopek z mokrim kolodijem (Vir: www.astrokaktus.com) 2.12 Ambrotipija Archer je svoje delo nadaljeval in prišel do novega postopka z uporabo negativa na črni podlagi. Postopek je poimenoval ambrotipija, ki v grščini pomeni nesmrten in odtis. Uporabil je premalo osvetljene steklene negative, izdelane s postopkom mokrega kolodija. Te je obdelal z dušikovo kislino, da so pobelili in jih poloţil na temno podlago. S tem postopkom je nastalo veliko portretov, saj se teh slik ni dalo kopirati. Fotografi so ta postopek takoj sprejeli, saj je ponujal zelo kvalitetno sliko. Slike so bile poceni, ker ni bilo zapletenih postopkov z izdelavo negativa. 2.13 Ferotipija in tintipija Tem postopkom sta nato sledili še ferotipija in tintipija. Pri ferotipiji so na stekleno ploščo uporabili jekleno lakirano ozadje in nanj nanesli kolodij. Zanimivo je, da se je v fotografskih arhivih ohranilo največ ferotipij. Tintipija je bila malce svetlejša kot degarotipija, kasneje pa so jo tudi obarvali. Namesto steklene plošče pa so uporabili ţelezno pločevino. Plošča se je osvetlila s tako imenovano multiplo kamero, ki je posnela več malih sličic na eno ploščo. Tintipija je imela velik pomen in v uporabi je ostala še v 20. stoletju. Postala je tudi zelo poceni postopek in fotografijo so si lahko privoščili prav vsi. V letih 1870 do 1885 so se pojavile rjavkaste tintipije. Površine plošč so bile premazane z rjavkasto barvo. Z iznajdbo pomnoţevalne kamere Wing so se pojavile male tintipije v velikosti poštnih znamk. Te so se uporabljale vse do leta 1890, dokler se niso pojavile druţinske kamere, ki so izrinile vse druge postopke za druţinsko portretno fotografijo. 2.14 Suha ţelatinska plošča William Blanchard Bolton in B.J. Sayce sta prišla do suhe plošče iz taninske emulzije s kolodijem in srebrovim bromidom. Zgodovina fotografije 8 Zgodovina fotografije Katja Slemnik Kasneje se je pojavil tudi postopek z ţelatino s primesjo bromida in srebrovega nitrata. Ta postopek so še izboljšali s pripravljeno emulzijo iz suhe ţelatinske maske, s katero so prelili ploščo. Časi osvetlitve so se ponovno skrajšali pod 1/25 sekunde, kar je pri uporabi teţkih velikih kamer pomenilo, da se je dalo fotografirati tudi brez stojala. Velikost slike je bila odvisna od velikosti kamere in plošče, zato največje fotografije niso presegale pol metra. Konec 20. stoletja je pomenil tudi prelom v izdelavi kamer. 2.15 Fotokromoskop Moţnost barvne fotografije je leta 1861 napovedaj James Clerk-Maxwell. Dokazal je, da je moţno z mešanjem modre, zelene in rdeče svetlobe dobiti katerokoli barvo svetlobe iz vidnega spektra. S tem je najavil aditivni princip mešanja barv. Ta princip je ostal neuporabljen do leta 1891, ko je Frederic Yves izdelal kamero za snemanje v barvah. Kamera je izdelala tri negative naenkrat. Iz plošč so naredili pozitive, katere so opazovali skozi posebno napravo, fotokromoskop. To je bila naprava za prikaz barvne slike, izdelane iz treh pozitivov, ki so bile posnete v rdeči, zeleni in modri barvi. 2.16 Barva v fotografiji Fotokromoskop je bila ena od praktičnih rešitev, ki pa ni bil preveč pripravljen za širšo uporabo. Francoski pianist je leta 1869 v knjigi opisal substraktni princip mešanaja barv. Šele leta 1921 je Rudolf Fischer odkril postopek s tremi plastmi barv. Wratten in Wainwright sta izdelala pankromatsko ploščo, ki je pokrivala cel spekter barv. Leta 1904 sta brata Lumiere patentirala postopek z barvnim zaslonom. Do res uporabnega barvnega filma pa je moralo preteči še nekaj desetletij. Leopold Mannes in Leopold Godowski sta v laboratorijih Kodaka izdelala Kodachrome. Kodak je ponujal 16 mm film za filmsko industrijo, 8 mm film za domačo uporabo in 35 mm film za fotografijo. Šele ta je omogočil barvno fotografijo vaskomur. 2.17 Ţelatinska emulzija na celulodinem filmu Popoln preobrat v fotografiji je pomenilo odkritje celulodinega filma z ţelatinsko emulzijo. To je istočasno z novo skrinjasto kamero leta 1988 poslal na trţišče George Eastman in jo poimenoval Kodak. Postopek te kamere je bil enostaven in uporaben za vsakogar. Kodak je bil majhen, enostaven aparat in je uporabljal zavitke filma na katerega se je dalo posneti 100 malih posnetkov. Namesto packanja s kemikalijami so slike poslali v tovarno, kjer so film razvil, slike pa so izdelali na steklene plošče s kontaktnim kopiranjem slik. Boksovka je bila izdelana iz lesa, prevlečenega s črnim usnjem, vanjo pa je bil vgrajen objektiv z zaslonko. Na zgornji strani je imel vgrajen mehanizem za obračanje filma, sproţilec in indikator osvetlitve v malem okencu. 3 OD NAJSTAREJŠIH DO NAJMLAJŠIH FOTOAPARATOV 3.1 Polaroid Polaroid je bil fotoaparat, ki je razvil film kar v kameri. Te kamere so še danes precej uporabi, čeprav postopek ne daje filmu enakovrednega rezultata. Zgodovina fotografije 9 Zgodovina fotografije Katja Slemnik 3.2 Dvooka mehovka Ob koncu 19. stoletja je bila dvooka mehovka ena od rešitev, ki je ponujala snemanje slike na plošče velikosti 10 x 12 cm. Imenovali so jih tudi umetniške kamere. V naslednjih desetletjih so postale zelo priljubljene in pogosto uporabljene. 3.3 Prva snapshot kamera Eramox Eramox kamera je bil brezţičen fotoaparat nemške izvedbe iz leta 1924. Začeli so izdelovati natančne kamere z dobro optiko in obdrţali naslov najboljših izdelovalcev kamer celih 50 let. Kamera je imela vgrajen močan objektiv s kratko goriščnico in zavesni zaklop. 3.4 Fotoaparat Leica Zgodovinska Leica ne pomeni le izvrstno izdelavo kamere za tisti čas (slika 6), ampak tudi standard za velikost filma. Izdelal jo je Oskar Barnack, med leti 1911 in 1913, ki je delal v nemškem podjetju Leitz.1 Slika 6: Fotoaparat Leica (Vir: www.astrokaktus.com) 1 Podjetje Leitz deluje še dandanes. Zgodovina fotografije 10 Zgodovina fotografije Katja Slemnik 4 OSTALI POMEMBNEJŠI DOGODKI 5 RAZVOJ DIGITALNIH APARATOV Zgodovina fotografije 11 Zgodovina fotografije Katja Slemnik 6 ZAKLJUČEK Vsekakor je res, da vozniku ni potrebno vedeti, kako deluje motor njegovega avtomobila, pa tudi povprečni uporabnik računalnika običajno ne pozna delovanja procesorja. Podobno velja tudi za fotografijo. Ni nujno, da uporabnik pozna delovanje digitalnega aparata v podrobnosti. Če pa pogledamo iz drugega stališča, bo verjetno zahteven šofer vedel, da lahko v kritični situaciji izkoristi dobre ali upošteva slabe lastnosti motorja. Tudi zahteven fotograf bo s povprečnim fotoaparatom posnel boljše slike, ker uporablja svoje poznavanje fotografske tehnologije. Ko bo večina fotografov v slabih svetlobnih pogojih vklopila. Zgodovina fotografije 12 Zgodovina fotografije Katja Slemnik 7 STVARNO KAZALO A Aristotel N 3 Negativ 6 3,5,8,9 7 Ostrina B Bitumen Barve Beljak O C Camera obscura 3,4 F Film Fotografija Fotoaparat 9,10 3,6,8 3,10,12 K Kamera 4,9,10 L Litografija Leča 6,8,9 5 P Papir Povečava Pozitiv Plošča 4,5,6,7 5 6,7,9 4,6,8,9 S Slika Sproţilec Steklo Srebro 3,4,5,6,7,8,9,12 9 3,5,6,7,8 5,6,7,9 Z 6 4,5,9 Zaslonka 5 Ţ Ţelatina 8,9 8 VIRI Medmreţje: http://www.astrokaktus.com.2 2 Vir vseh slik v tem dokumentu. Zgodovina fotografije 13