Recept za dobro fotografijo? - e
Transcription
Recept za dobro fotografijo? - e
® Revija za digitalno fotografsko izobraževanje februar - marec 2010 IZVOD JE BREZPLAČEN Umetniška, tudi t.i. izrazna fotografija ni veščina, ki bi se jo lahko naučili iz učbenikov ali predavanj, saj zahteva čut ali žilico – intuicijo, če hočete –, ki se jo lahko fotograf navzame zgolj tekom svojega dela. Razlog za to je preprost: ne obstaja nobeno splošno pravilo, kaj je v situaciji, s katero se sooča fotograf, vredno fotografske pozornosti ali zanimivo. letnik 9 Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti št. 46 Tiskano 20.000 izvodov Poročna fotodelavnica Fotokamera in domači video Ne zamudite glavni trenutek! Recept za dobro fotografijo? Fotograf se sprva niti ne zave možnosti videa oziroma ga video niti ne pritegne. Na to možnost, ki jo omogoča fotokamera, večina preprosto pozabi. Photoshop Master 2010 TOSKANA, BALI, NORVEŠKA Osnovni, nadaljevalni, individualni - portret, bliskavice... Fototečaji in predavanja v Mariboru in Ljubljani Za vaše boljše fotografije! e-Fotografija.si/tecaji.htm Fotokamera leta 2009 - izbor bralcev 4368 obiskovalcev je oddalo svoj glas in za kamere leta v posameznih razredih izbralo Nikon D5000 (vstopni), Nikon D90 (hobi), Canon EOS 7D (napredni), Canon EOS 1D MkIV (pro), Canon SX20 IS (megazum) in Canon PowerShot G11 (napredni kompaktni). Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana BESEDA UREDNIKA Fotografija je dobila nov zagon Če ne bi bil že več kot tri desetletja v fotografiji, bi tudi mene presenetil današnji odziv glede uporabe fotokamere. Fotografira mlado in staro, predvsem pa so ženske spoznale to malo škatlico, ki je bila še pred desetletjem povsem moška domena. Slika domačih rožic, otrok, družinskih dogodkov in izletov se vse bolj iz računalniških trdih diskov selijo na papir. V obliki klasičnega fotoalbuma ali fotoknjige. Ja, fotografinje prinašajo v fotografijo red, možnost hitrega ogleda fotografij, načrtno shranjevanje spominov in predvsem drugačen pogled na fotografijo. Za dober posnetek zanimivega motiva so si pripravljene vzeti nekaj več trenutkov kot fotografi. Smisel za kompozicijo in večja pozornost na moteče elemente okoli glavnega dela motiva, ki naredijo zanimivo za nezanimivo je fotografinjam bližji. To zadnja leta opažam na vseh fotografskih izobraževanjih. Za to ne čudi, da je danes na fotografskih predavanjih, tečajih in drugih dogodkih udeleženo vse več žensk. Na fotoizletih opazimo neko drugo zgodbo. Zdaj fotografira fotografinja in je moški samo kot sopotnik in turist. Prav zanimivo bo videti kdaj bodo fotografska podjetja opremo še bolj približali ženskam. Tako po obliki, velikosti, nastavitvah, gumbih, itd. Z barvnimi ohišji so že pritegnili ne malo žensk, ki so nato odločile katera fotokamera bo družinska. Zdaj so že prve kamere DSLR v različnih barvnih odtenkih. Glede na udeležbo na fotografskih tečajih, izletih in fotodelavnicah menim, da bo čez pet let tudi fotografija močno ženska domena. Tudi v kamerah DSLR jim na začetku programske nastavitve zadovoljivo služijo za doseganje tehnično korektne fotografije. Ker pa se pustijo poučiti kaj kmalu spoznajo napredne nastavitve in jih s pridom izkoriščajo za še boljše fotografije. Digitalna fotografija je zares prinesla obilo novih možnosti in fotokamero močno razširila med množice. Počasi e-Fotografija je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje. vse bolj spoznavamo tudi možnost kakovostnega HD video zapisa, ki omogoča predvsem v družinsko, popoIzdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o. tniški fotografiji drugačen zapis in hranjenje spominov. Že v tej reviji se začenja serija člankov o video zapisu, Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje kako posneti, računalniško obdelati in predvajati. Kaj šele bo, ko bodo ženske odkrile enostavnost videa preko Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16 e-mail: info@e-fotografija.com fotokamere in njegov prikaz na HD TV. Bolj zahtevnim pa predstavljamo prvi članek o izrazni fotografiji. Urednik: Matjaž Intihar Res je, fotografija je in še bolj bo preko digitalnih “škatlic” dobila nov zagon! Tisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 15.000 izvodov e-Fotografija februar-marec 2010 3 Tečaji fotografije - osnovni in nadaljevaljni, predavanja, Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti II.del Standardni (normalni) objektivi (od 43 do 55 mm) Najprej razčistimo napačno razlago osnove, ki se še vedno vse prevečkrat predstavlja fotografu. Standardni objektiv ni tisti, ki ima kot (v stopinjah) zajema najbolj podoben človeškemu očesu. Človeško oko ima mnogo spremenljivk in ni umerjena naprava. Širina pogleda očesa je odvisna od več elementov, od očesa kot celote, napake leče, mrežnice in predvsem vsakega posameznika posebej, ki se v določenem trenutku na kaj osredini ter z možgani procesira in razume kot sliko. Pravilno je, da za standardne objektive označujemo tiste, ki imajo dolžino goriščnice podobno, kot je potreben premer kroga, da zariše polno sliko na tipalo (50 mm na 35-milimetrskem formatu), ali diagonala kvadrata slike, zarisane na filmu, tipalu (43 mm na polnem formatu 24 x 36 mm). Odvisno od možnosti konstrukcije objektiva so proizva- 4 jalci kameram dodajali standardne objektive z goriščnico od 40 do 55 mm. Leica je bila prva komercialna fotokamera, ki je uporabila format 24 x 36 mm za posnetek. Prve so izdelali že leta 1912. Pri Leici so se odločili vgraditi prve objektive z goriščnico 50 mm (premer zarisanega kroga). Sledili so različni proizvajalci, različne konstrukcije objektivov (predvsem v razmerju svetlobne moči) in s tem drugačne goriščnice. Vsi objektivi pa so se vse do današnjih dni gibali med prej omenjenimi goriščnicami. Omenim naj še, da na primer 50 mm pri vseh objektivih ne pomeni realne gorišč- nice in s tem enakega kota zajema 46 stopinj po diagonali. Odvisno od proizvajalca lahko v preizkusu opazimo, da je nek objektiv z oznako 50 mm lahko z nekaj milimetri daljšo ali krajšo goriščnico. V večini primerov objektiv preizkusimo in ocenimo v stanju neskončno. Pri vseh lahko opazimo, da se s približevanjem motivu s tem premikom razmerja leč v objektivu spreminja tudi realna goriščnica (kot zajema). Za današnje digitalne kamere polnega formata (FF) proizvajalci nudijo standardne objektive z goriščnico 50 mm in z goriščnico 35 mm (1,5-krat in 1,6-krat) za »crop« kamere ali 25 mm (2-krat) za kamere 4/3-formata. Rahlo širokokotni objektivi (od 40 do 30 mm) Danes je v uporabi vse manj objektivov, ki omogočajo samo eno goriščnico. Zato so vmesne goriščnice, ki od standardnih prehajajo v širokokotne, za večino dosegljive predvsem prek objektivov z izmenljivo goriščnico, t. i. zum objektivov. Širokokotni objektivi (od 28 do 17 mm) Oko je prilagodljivo. Odvisno od svojih misli se osredinimo na ozki ali široki kot. Tehnologija izdelave leč in objektivov je kaj hitro prinesla možnost menjave objektivov na kameri. Proizvajalci so prisluhnili fotografom in jim omogočili, da lahko fotografirajo v širšem kotu. V notranjih prostorih ali pri fotografiranju pokrajine so ti objektivi še kako dobro- e-Fotografija februar-marec 2010 enodnevne fotodelavnice (sedaj tudi v Mariboru) www.e-fotografija.si Prikaz goriščnic in njihov kot zajema po diagonali v 35mm razredu 28mm - 740 35mm - 620 došli. Njihov kot zajema po diagonali sega od 75 do 104 stopinj. Čim bolj segamo v široki kot, tem težje je zagotoviti kakovost slike, zato so kakovostni širokokotni objektivi z več lečami, večjo svetlobno močjo in glede na velikost leč kot samega objektiva dragi. Ekstremno širokokotni objektivi (pod 17 mm) Če smo osredinjeni na pogled z očesom, lahko opazimo, da je kot zajema zelo širok. Človeško oko omo- goča zajem motiva tudi v kotu 180 stopinj. Vendar je res ostra in popolnoma razpoznavna slika vidna zgolj v nekaj stopinjah. Čim bolj se odmikamo od središča našega pogleda proti robu, tem večja je neostrina, človek pa tako dojema samo svetlobne obrise in barve v precej nedoločeni obliki. Objekte zunaj središča vidimo in razpoznamo bolj na podlagi spomina kot pa ostrega pogleda. Pod goriščno razdaljo 17 mm se začne zanimivo področje ekstremno širokokotnih objektivov oziroma kotov zajema. Taki objektivi omogočajo zadovoljivo kakovostno sliko po celotno zajeti površini. Kot zajema 17-milimetrskega objektiva na tipalo polnega formata (FF) je 104 stopinje po diagonali. Ekstremno širokokotni objektivi imajo še krajše goriščnice, 14 mm, 8 mm ali celo 6 mm. Z njimi lahko 50mm - 460 85mm - 280 135mm - 180 200mm - 120 400mm - 60 800mm - 30 dosegamo kote zajema vse do širine 220 stopinj. Da, res je, specialni Nikon 6 mm fish-eye (ribje oko) omogoča zajem kota 220 stopinj. Ekstremno širokokotni objektivi, predvsem kakovostni, so redki, ker so konstrukcijsko zapleteni in zato dragi. Širok zorni kot in velika globinska ostrina omogočata nenavadne in zelo zanimive posnetke. Značilnost ekstremno širokokotnih objektivov je močno izbočena prva leča, zaradi česar je uporaba navojnih filtrov nemogoča. Pri teh ob jektivih uporabljamo želatinske filtre, ki jih pritrdimo na zadnjo stran ali notranjost objektiva. Nikkor (6 mm) jih je že vgradil v objektiv. Ekstremno širokokotne objektive delimo na tri skupine. Še preden si jih ogledamo, naj povem, da na nekatere kompaktne kamere lahko dodamo posebne predleče, s katerimi lahko simuliramo ekstremno široke kote. a Vibration compensation (Optični 3-smerni stabilizator slike) Uvoznik in distributer: Svetovni rekorder 18 mm AF18-270mm F/3,5-6,3 VC Di II Največji zoom obseg doslej, ekviv. 28-420 mm. Akcija: 459 € 270 mm Na akcijsko ceno ni možno uveljavljati dodatnih popustov. 18-270 Tamron_EF.indd 1 e-Fotografija februar-marec 2010 5 15.2.2010 12:24:54 Individualni fotografski tečaji za posameznike in podjetja www.e-fotografija.si/tecaji.htm Linearni objektiv Kadar slikamo ravno drevo, stavbo …, želimo ravne linije tudi na fotografiji. Tako sliko brez težav naredijo klasični 50-milimetrski objektivi, ozkokotni objektivi in to po navadi pričakujemo tudi od objektiva. Pri ekstremno širokokotnih objek tivih pa je to povezano z velikimi tehničnimi težavami in na koncu s ceno objektiva. Za primer vzemimo, da od zgoraj navzdol slikamo veliko šahovnico (v našem primeru F1 avtomobil - desno). Na sliki želimo dobiti enako velike črne in bele kvadrate. Če pogledamo mimo kamere, opazimo, da so kvadrati pod nami veliki, tisti proti robu pa manjši in sploščeni. Objektiv to popravi tako, da sliko na robu ustrezno poveča. Povečanje pa pomeni zman jšanje svetlosti, saj iz kvadratov na robu slike prihaja manj svetlobe kot iz tistih na sredini. Zato mora imeti tak objektiv zelo velike leče, da je slika enakomerno svetla. Taki objektivi ohranijo sliko ravnih linij in predvsem sodčkasta distorzija, ki je opazna pri navadnih širokokotnih objektivih, je zanemarljiva. Najbolj širokokotni linearni objektivi, ki so zdaj v proizvodnji za zrcalno-refleksne kamere s samodejnim ostrenjem, imajo goriščno razdaljo 14 mm (ekv. 35mm). Ribje oko Če želimo zajeti zorni kot 180 stopinj ali več, moramo uporabiti ekstremno širokokotne diagonalne ali cirkularne objektive, t. i. ribje oko. Diagonalni objektiv naredi sliko v velikosti celega formata filma, vendar 180 stopinj samo po diagonali posnetka. Cirkularni objektiv na posnetek zariše celotno sliko, ta pa deluje, kot bi jo fotografirali iz črne luknje. Slika je okrogla. Taki objektivi na robu slike ne raztegujejo kot linearni, zato je manj težav z enakomerno osvetljenostjo filma po celotni površini, zato pa je slika močno popačena. Taki objektivi so konstrukcijsko preprostejši in cenejši ter manjši od linearnih. Večina diagonalnih objektivov ima svetlobno moč f/2,8. Diagonalni z goriščno razdaljo 15 mm pokrije zorni kot okoli 180 stopinj po diagonali posnetka, cirkularni objektivi z goriščno razdaljo 6 ali 15 mm pa pokrijejo celoten polprostor, sliko pa dobimo izrisano v krogu (slika na str. 7). Ti objektivi dosežejo zorni kot tudi 220 stopinj. Tak je na primer že omenjeni Nikon 6 mm; f/2,8, pri katerem je prva leča kar štirikrat večja od kamere. Uporaba Linearne objektive (z majhnim popačenjem a z najširšim kotom zajema od 100 do 115 stopinj po diagonali) uporabljamo predvsem v arhitekturi in notranjih prostorih ter za pokrajinske in dokumentarne posnetke. Prve take objektive so razvili za slikanje Zemlje iz letal in izdelavo zemljevidov. Zelo uporabni so za slikanje notranjosti zgradb ali avtomobilov. Popačenje je malenkostno, zaradi korekcije pa je slika na robu včasih videti nekoliko razpotegnjena. Velika globinska ostrina omogoča zanimive posnetke, saj je na istem posnetku lahko majhen detajl v ospredju, v ozadju pa razločno vidimo celotno pokrajino. Foto: Veljko Jukič Diagonalni objektiv (ribje oko) skrivi sliko, vendar ohrani navidezno velikost predmetov. Uporaba je podobna kot pri drugih širokokotnih objektivih, posebej pa so zanimivi športni motivi. Foto: Veljko Jukič Vaš ponudnik digitalnih kamer, fotoaparatov in dodatne opreme. 6 e-Fotografija februar-marec 2010 Cirkularni objektiv (ribje oko) z izjemno širokim kotom 180 ali več stopinj (že omenjeni Nikon 6 mm) se pogosto uporablja v znanstvene in dokumentarne namene. Meteorologi so ga uporabljali za določitev deleža neba, pokritega z oblaki, astronomi pa še vedno za fotografiranje celotnega neba pri zasledovanju utrinkov. kot objektivi krajših goriščnic. Zaradi daljših goriščnic pa morajo imeti večje sprednje leče, da ohranijo dobro svetlobno moč, zato so pri teh objektivih velikost, teža in cena močno odvisne od svetlobne moči objektiva. dobili ime po ozkem kotu zajema v stopinjah. 100-milimetrski objektiv zajema kot po diagonali 24 stopinj, 200 mm 12 stopinj in 300 mm samo še 8,15 stopinje. Danes zelo razširjene goriščnice ozkokotnih objektivov za hobifotografe segajo vse do 300 mm. Ozkokotni objektivi so lahko tudi za vrhunski zapis sestavljeni iz manj leč Ekstremni ozkokotni objektivi (nad 300 mm) V dobi filmskih fotokamer so si predvsem profesionalni fotografi lahko privoščili in znali izkoristiti te objektive. Vedno so bili zelo dragi, veliki in težki. Danes, v dobi digitalne tehnike, je drugače. Izjemno ozke kote zajema omogočajo že kompaktne megazum kamere. Ker so tipala manjša, je lah- ko krajša tudi goriščnica, posledično manjši, lažji in cenejši pa je tudi objektiv. Kote zajema 5 stopinj in še manj dosega kar nekaj kompaktnih megazum kamer različnih proizvajalcev. Zaradi digitalnega zuma je kot še krepko ožji. Med kamerami DSLR pa ni tako preprosto. Ekstremni ozkokotni objektivi, ki omogočajo zarisati visoko kakovost z goriščnicami 400, 500, 600 in več milimetrov, so težki (4 in več kg), dolgi 30 in več centimetrov in dragi (nekaj tisoč evrov). Tudi danes so ti objektivi predvsem domena profesionalnih fotoreporterjev in naravoslovnih fotografov. Matjaž Intihar V naslednji številki: objektivi v razredih. Ozkokotni (tele)objektivi (od 85 mm do 300 mm) Človek si je vedno želel približati motiv. Fotograf še danes pravi, da ozkokotni (tele)objektiv približa. Pa to ni res! Objektiv samo zajame ožji kot motiva in ga v slabši ali višji kakovosti prenese na tipalo. Ti objektivi so e-Fotografija februar-marec 2010 Če ste v dilemi kateri objektiv izbrati za vaš dober nakup, vprašajte nas. info@e-fotografija.com 7 Vikend fotopotep TOSKANA (14. do 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Fotokamera in domači video Prihod digitalne tehnologije v fotografijo je prinesel nove možnosti. Ena izmed njih je vse uporabnejša in počasi se že kaže, da bo zapis gibljive slike, pravimo mu tudi video, kmalu vse bolj izkoriščan. Menim, da bo v domeni družinske in popotniške fotografije prav video v naslednjih letih naredil večji preskok in bo vse bolj prisoten tudi med fotografi. Fotograf se sprva niti ne zave možnosti videa oziroma ga video niti ne pritegne. Na to možnost, ki jo omogoča fotokamera, večina preprosto pozabi. Vendar, ko enkrat začneš z videozapisom, spoznaš tudi njegove prednosti pred sliko. Fotografski album, fotoknjiga ali danes sodobnejše domače TVpredstavitve so odlične možnosti za prikaz fotografij. Vendar pomislite, kaj imate raje shranjeno za spomin, ko vaš otrok pove prve besede, naredi prve korake ali ko ste na zanimivem dogodku ali potovanju. Fotografijo ali video? Na začetku se možnosti videosnemanja niti ne spomnimo. Toda ko vidite videozapis o dogodku pri prijateljih, vi pa imate samo fotografijo, vas video lahko hitro premami. Seveda ne vseh. Toda zadnje čase vse bolj opažam, da je zanimanje za videozapis vse večje, s prihodom HD-videa v kamere DSLR pa se o njem začenjajo tudi prve strokovne razprave. Decembra 2007 sem že zapisal, da bodo med nas prišle kamere DSLR z možnostjo videozapisa. Le redki so sprejeli to možnost, vendar sem sam že iz pogovorov z inženirji fotopodjetij predvideval, da se ta možnost hitro bliža. Predvsem fotoreporterji in njihovi uredniki so izrazili te želje. Video v internetu je vse bolj razširjen. Prav tako gledanost internetnih strani dnevnih časopisov. In prav na njih so obvestila v videozapisu najhitreje zaživela. Vse manj se bere, vse več se išče kratke in jedrnate HD video postaja vse bolj doma tudi med profesionalnimi fotoreporterji. Obenem pa so prednosti snemanja videa s kamero DSLR spoznali tudi profesionalni video snemalci. Relativno poceni tehnologija in neverjetne optične možnosti. informacije v videozapisu. In če uredništvo pošlje fotografa na dogodek, zakaj ne bi posnel obenem še videozapisa. Proizvajalci so prisluhnili in že avgusta 2008 smo v kameri DSLR Nikon D90 dobili možnost videozapisa. Da se videozapis še ni razširil v večji meri, je za zdaj krivo dejstvo, da še ni preproste možnosti za obdelavo videa. Tudi uporabnik, ki ima računalnik, ne ve, kateri program lahko uporabi za obdelavo videa oziroma kje dobiti prve osnovne napotke za to, kako začeti. Na žalost je videoobdelava še zelo razpršena na množico formatov zapisa in njihovo obdelavo. Vendar pa počasi vse skupaj postaja preprostejše. Računalniki imajo že dovolj zmogljivo procesorsko moč, prav tako so trdi diski v računalniku z več spomina, dodatne zunanje enote pa so poceni. Potrebujemo samo še nekaj znanja glede obdelave videozapisa. HD video se seli tudi v majhne kompaktne fotokamere. Kot nalašč za predstavitev izletniških motivov na sodobnih HD TV zaslonih. 8 e-Fotografija vam bo z več članki približala možnost obdelave videozapisa. Sam sem po vsaki fotodelavnici ali fotopotepu predstavil poleg članka še video o samem dogodku. Prikaz dela na fototečaju, našega fotopotepanja v Toskani ali eksotične fotodelavnice na Baliju je povsem nekaj drugega, če si jih ogledamo v videozapisu, kot da beremo članek, ob njem pa si vse skupaj ogledamo samo na fotografijah. Še ne verjamete? Poglejte na stran www.e-fotografija.si in članek o naši eksotični fotodelavnici na Baliju. Sam od zdaj naprej ne grem več na noben fotopotep brez fotokamere, ki omogoča HD-videozapis. Spomini v gibljivi sliki bodo čez leta zavrteli čas nazaj v lepši, spominov polnejši obliki ne samo nam, ampak tudi drugim gledalcem. Video od A do M za domači video Prvi članek z nasveti, s katerimi fotokamerami lahko zajamemo videozapis in kako ga začeti uporabljati, bom predstavil v člankih z naslovom od A do M. Zakaj sem si izbral za konec mojih člankov črko M? Zato ker menim, da samo do tu lahko podam nekaj o domačem videu s svoje plati. Torej M kot Matjaž. Več pa nam bodo podali strokovnjaki za video. Toda že moje osnovno poznavanje videozapisa je dovolj, da boste z videom lahko začeli in se v praksi spoznali z njim na svoj način. Fotokamera in videozapis Pred desetimi leti je že vsaka kompaktna digitalna fotokamera omogočala videozapis. Zanimiva lastnost, o kateri se je kar veliko govorilo in včasih tudi preizkusilo, vendar pa sta velika količina podatkov in mogoč ogled filma samo na računalniškem zaslonu večino hitro odvrnila od resne uporabe te možnosti. Danes. HD-video prehaja že v kamere DSLR. Večina novejših kompaktnih kamer že omogoča HDzapis in neposredni priklop kamere na TV. Vendar je težava še vedno v tem, da za video obvezno potrebujemo računalniško obdelavo, da je zapis gledljiv. Kot moramo med 1000 fotografijami s potovanja izbrati sto tistih, ki bodo krasile naš fotoalbum, je treba pri videu opraviti izrez in montažo nezanimivih ter predolgih kadrov. To pa od nas zahteva več časa in znanja ter boljšo računalniško opremo. V meniju fotokamere ali preko programskega nastavitvenega gumba vklopimo možnost zajema videa. Preko menija lahko nastavimo še ločljivost zapisa. Odvisno od fotokamere je omogočen zapis v polnem HD zapisu (tkim. full HD) ločljivosti 1920x1280 točk (ki je lahko v TV formatu z 'i' oznako, interlaced - prepleteno, kjer se parna in neparna polja izmenjujejo; ali kot 'p', progresive-Fotografija februar-marec 2010 16 urni tečaj programa Photoshop (Ljubljana 10 - 11 april / Maribor 22 - 23 maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm DSLR Canon EOS 550D – 1920x1080 / 20fps Canon EOS 7D – 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps Canon EOS 5D MkII – 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps Canon EOS 1D MkIV – 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps Nikon D5000 – 1280x720 - 24fps Nikon D90 – 1280x720 - 24fps Nikon D300s – 1280x720 - 24fps Nikon D3s – 1280x720 - 24fps Pentax K-x – 1280x720 - 24fps Pentax K7 – 1280x720 - 30fps Kompaktne Canon SX1 – 1920x1080 / 30fps Canon SX20 – 1280x720 / 30fps Canon IXUS 990IS – 1280x720 / 30fps Canon IXUS 200IS – 1280x720 / 30fps Canon IXUS 120IS – 1280x720 / 30fps Canon IXUS 110IS – 1280x720 / 30fps Canon IXUS 100IS – 1280x720 / 30fps Canon Powershot 200IS – 1280x720 / 30fps Če le imate možnost se preizkusite v video zapisu preko kamere DSLR. ni zapis - polnoformatna zapis vsake od sličic), v HD zapisu z velikostijo 1280x720 točk (le ta nosi tudi oznako HD2, značilnost pa je da ima vedno progresivni, polnoformatni zapis vsake sličice posebej, pri TV sprejemnikih se to imenuje tudi 'HD ready'). Fotokamere imajo pogosto tudi zapis v računalniškem VGA formatu - nekdaj standardni ločljivosti prvih računalniških zaslonov s 640x480 točk in polovični 320x260 točk (le-to zapisujejo danes tudi mobilni telefoni, to pa je bil tudi začetni format YouTuba (ki pa sedaj že podpira tudi 640x480 ali celo HD 720p formate). Odvisno od naših potreb izberemo ločljivost, v kamero vstavimo zmogljivo pomnilniško kartico in snemanje se lahko začne. Tako enostavno je lahko, če smo neizkušeni in na zajem videa ne damo večje pozornosti. In ne malokrat se zgodi, da po prvem navdušenju opazimo, da je video zapis potraten glede količine podatkov, energije, da so naši zapisi predolgi, streseni, neostri… Ločljivost, formati, količina podatkov Pomen pravilne izbire ločljivosti je pri videu drugačen kot pri fotografiji. Pri fotografiranju le redki izberejo nižjo ločljivost, kot jo omogoča tipalo. Pri videu pa hitro spoznamo, da je še tako zmogljiva pomnilna kartica premajhna. Večina fotokamer snema v formatih z oznako oziroma končnico .AVI ali .MOV. Avi oznaka pomeni video univerzalni zapis na 'PC strani', MOV pa je namenjena uporabnikom na 'Mac strani', a deluje tudi širše (z Quick time predvajalnikom tudi na vseh PC z windowsi), na nekaterih mobilnih telefonih in igralnih konzolah. Vse video kamere in kompaktne fotokamere pa izkoriščajo sodobne formate zapisa s na osnovi standardov MPEG2 ali MPEG-4. Gre za način in tehniko stiskanja video in avdio podatkov v posebne video 'kontejnerje' ali 'ovojnice', pri tem pa imena lahko pomenijo tehniko in stopnjo stiskanja (MPEG2/4), tehnični tip zapisa podatkov (AV- Zapis je zgolj informativen, podatki povzeti po uradnih straneh proizvajalcev. Fotokamere ki nudijo HD video zapis Nikon Coolpix P100 – 1920x1080 / 30fps Nikon Coolpix S8000 – 1280x720 / 30fps Nikon Coolpix S6000 – 1280x720 / 30fps Nikon Coolpix S4000 – 1280x720 / 30fps Nikon Coolpix L110 – 1280x720 / 30fps Olympus EP-1 Olympus EP-2 Olympus E-PL1 Olympus mju Tough 8010 – 1280x720 / 30fps (MPEG4) Olympus mju 9010 – 1280x720 / 30fps (MPEG4) Olympus mju 7040 – 1280x720 / 30fps (MPEG4) Olympus mju 5010 – 1280x720 / 30fps (MPEG4) Olympus SP 800 – 1280x720 / 30fps (MPEG4) Olympus SP 600 – 1280x720 / 30fps (MPEG4) Pentax Optio I-10 – 1280x720 / 30fps Pentax Optio H90 – 1280x720 / 30fps Pentax X70 – 1280x720 / 30fps Sony CyberShot DSC W-270s – 1280x720 / 30fps Sony CyberShot DSC W-290s – 1280x720 / 30fps Sony CyberShot DSC W-350s – 1280x720 / 30fps (AVCHD 1920x1080 / 50fps), (MPEG4 1440x1080 25fps) Sony CyberShot DSC W-360s – 1280x720 / 30fps Sony CyberShot DSC W-380s – 1280x720 / 30fps (AVCHD 1440x1080 / 50fps) Sony CyberShot DSC W-390s – 1280x720 / 30fps (AVCHD 1440x1080 / 50fps) Sony CyberShot DSC TX-7s – AVCHD 1440x1080 / 50fps (MPEG4 1440x1080 25fps) Sony CyberShot DSC TX1H – 1280x720 / 30fps Sony CyberShot DSC WX1B – 1280x720 / 30fps Sony CyberShot DSC T900B – 1280x720 / 30fps Sony CyberShot DSC HX1 – 1280x720 / 30fps Casio Exilim EX-S12 – 1280x720 / 24fps Casio Exilim EX-H15 – 1280x720 / 30fps Casio Exilim EX-S10 – 1280x720 / 24fps Casio Exilim EX-Z550 – 1280x720 / 24fps Casio Exilim EX-Z2000 – 1280x720 / 30fps Casio Exilim EX-Z330 – 1280x720 / 24fps Casio Exilim EX-FH100 – 1280x720 / 30fps Casio Exilim EX-FH25 – 1280x720 / 30fps Casio Exilim EX-F1 – 1280x720 / 30fps (H.264 1920x1080 60fps) Panasonic DMC GF1 – 1280x720 / 30fps (AVCHD) Fujifilm Finepix HF10 – 1920x1080 30fps (MPEG4, H.264) Fujifilm Finepix S2000HD – 1280x720 30fps (MPEG4) Fujifilm Finepix S1800 – 1280x720 30fps Fujifilm Finepix S1600 – 1280x720 30fps Fujifilm Finepix F80EXR – 1280x720 24fps Fujifilm Finepix AX250 – 1280x720 24fps Fujifilm Finepix AX200 – 1280x720 24fps e-Fotografija februar-marec 2010 a 9 Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si Digitalni video jezik v kraticah - podatki, katere največkrat zasledite ob vaših fotokamerah AVI - kratica pomeni Avdio Video Interleaved - AVI zapis. Je univerzalni 'kontejner', ki v sebi nosi nizkokomprimirani (5:1) video zapis, praviloma v SD ali DV kakovosti, zelo pogost in celo standardni način shranjevanja videa za predvajanje na Windows platformi. MOV - kratica pomeni 'movie' po Applovi nomenklaturi. Podobno kot AVI je 'kontejner' ali 'ovojnica' namenjena shranjevanju (5:1) video in zvočnega zapisa za predvajanje na vseh Mac platformah, a jo z inštalacijo Quicktime predvajalnika lahko beremo tudi v Windows okolju. Lahko vsebuje SD ali DV zapis, pogosto pa tudi MPEG-4, ki je lahko v SD ali katerikoli HD kakovosti. MPEG - je kratica Motion Pictures Expert Group skupine za standardizacijo filmskega zapisa, ki je že pred desetletjem opredelila vse tri standarde: MPEG1 (sedaj že zastareli zapis, ki ima kakovost na davni VHS- kaset ali video-CD-jev, s podatkovnim tokom do 2 Mbps in kompresijo do 10:1). MPEG-2 (sodobni standard, v katerem potekajo vsi satelitski TV prenosi, so izdelani vsi DVD-video zapisi s podatkovnim tokom do 8Mbps in stopnjo kompresije do 25:1. MPEG-2 je še vedno tudi osnova za tkim. HDV od (19:1 do 25:1) ali HDcam EX standard (Sony, s 35 Mbps) ali celo najnovejši Canonov video pro MXF 4:2:2 50 Mbps format). CHD) ali standard zapisa v kontejnerju (Quicktime ali AVI). Sodobni računalniški predvajalniki brez težav predvajajo večino formatov, proizvajalci programov za obdelavo videa pa (bolj ali manj) zelo ažurno skrbijo, da njihovi video programi (NLE) podpirajo vse čedalje bolj raznovrstne formate videa - iz video ali foto kamer! Obenem neizkušeni snemalec snema dolge kadre. Ko pa kot take gledamo na TV zaslonu so nezanimivi, saj hitro ugotovimo, da je za video informacije potreben krajši kader in več različnih informacij. Za to pa brez dodatne računalniške ob- 10 MPEG-4, ki ima stopnjo kompresije do 50:1, a poznavalci sodijo, da je zaradi novih algoritmov dvakrat bolj učinkovit zapis od MPEG-2, zelo racionalen, ker zahteva polovico manj pasovne širine pri prenosu, zato učinkovit za zapis ali prenos video podatkov, a (še vedno) zelo težaven za obdelavo s specializiranimi programi, vendar se vsi novi video zelo hitro prilagajajo temo, pa tudi procesna moč računalnikov raste. ostrina praktično enkovredna polnem HD zapisu. H-264 in AVCHD sta oznaki za MPEG-4 zapis v ustreznem formatu: H-264 je ime svetovnega standarda kompresije, AVCHD pa je tip podatkovnega (računalniškega) zapisa, ki se je uveljavil odkar video ni več zasnovan na tračnem zapisu na kasete, pač pa podatkovni (računalniški) zapis na trde medije kot so kartice (SD ipd), trdi diski ali 'flash' vgrajene spominske kartice. 25fps - pomeni 25 Frames per Second - sličic na sekund: evropski PAL in EBU HDTV standard temeljita na električni frekvenci 50 Hz, video in TV zapis pa poteka s polovično frekvenco 25/sekundu. Univerzalni video standard v Evropi, Avstraliji, delu južne Amerike, Afrike in Azije. 1920x1080 - novi standardni visoko ločljivostni (HD) video zapis, ki je lahko prepleten ('i' - interlaced, tipični TV zapis) ali polno formaten ('p' - progresivni, za prikazovanje v sodobnih digitalnih kinih ali na računalniških monitorjih in sodobnih LCD in plazma TV sprejemnikih). Piksli imajo stranice praviloma v razmerju 1:1. 1440x1080 - je ena od enakovrednih, a racionalnih oblik HD zapisa, ki se je uveljavila l. 2003 s prihodom HDV2 zapisa. Piksli imajo stranice v formatu 1.33:1, v kakovosti zapisa se razlika skorajda ne opazi, saj je bila tehnologija že tedaj tako zelo izpopolnjena, da je bila delave ne gre. Količina podatkov in kasnejša potreba po obdelavi naših zapisov skoraj vse hitro odžene od snemanja videa s fotokamero. Osvetlitev, zum, AF Pri večini kompaktnih fotokamer osvetlitev delujejo samodejno. Vse kamere ne omogočajo zumiranja med snemanjem videa in samodejnega ostrenja. Zato je dobro že pred nakupom kamere vedeti, v kolikšni meri vas bo videozapis prepričal in ga boste izkoriščali. Če boste video snemali v večji meri, naj današnja sodobna kompaktna fotokamera 1280x720 - standardni visokoločljivostni (HD) video zapis, ki je vedno polnoformaten ('p' - progresivni). Piksli imajo stranice v razmerju 1:1. Je tudi osnova HDV2 standarda, lahko je zapisan kot MPEG-2 ali MPEG-4, v 'ovojnicah' tipa AVI ali Quicktime, v standardu H-264. 30fps - pomeni 30 Frames Per Second - sličic na sekundo. Temelji na ameriškem NTSC in (sedaj) ATSC - HD standardu in ameriški električni frekvenci 60Hz. Natančeje je video frekvenca 29,97, lahko pa tudi 59,94 sličic/sek. 24fps - pomeni 24 Frames Per Second - sličic na sekundo. Je osnovni filmski standard, saj vsi kinoprojektorji tečejo s to hitrostjo, je tudi osnova vseh filmskih kamer, a tudi izvor vseh paradoksov: vsi projekti narejeni v formatu 25 ali 30 ali 60 se morajo pretvoriti v format s 24 slikami/sek, čeprav se nato v kinih predvaja 48slik/sek - vsako sliko se prikaže dvojno! omogoča HD-videozapis, zumiranje in samodejno ostrenja ter zelo dobrodošlo korekturo osvetlitve. (Kot najvišjo referenco si vzemite Canon SX 1 IS). HD-zapis iz fotokamere je danes že dobre kakovosti in lepo gledljiv na HD-televizijah. Prav tako je HD-zapis odlično prikazan na računalniških zaslonih. Nižja ločljivost 640 x 480 točk je zadovoljiva za starejše TV-zaslone ali računalniške zaslone z majhno ločljivostjo. Večina spletnih strani, na katerih lahko prikazujemo video, kot sta YouTube in Vimeo, že omogoča prikaz videa v HD-ločljivosti. Ker na teh videopor- talih še dodatno stisnejo podatke, je kakovost zapisa nekoliko manjša. Vendar pa za domačo predstavitev družinskih in popotniških videofilmov v večini primerov izkoriščamo HD TV-zaslone. Na njih pa so lahko HD-videozapisi zelo dobro prikazani. Ali jih predstavimo neposredno iz fotokamere, ki je s kablom HDMI povezana s HD TV ali pa naredimo montažo videozapisov v računalniškem programu in film zapišemo na DVD ter ga z DVD-predvajalnikom prikažemo na HD TV. Matjaž Intihar naslednjič, kako uporabiti fotokamero za video zapis. e-Fotografija februar-marec 2010 Več o fototečajih, eksotičnih fotopotepanjih www.e-fotografija.si/tecaji.htm Fotografiranje hrane z bliskavicami / Fotodelavnica V soboto 27. marca, bomo v gostilni Mencigar/Nobile v Ljubljani, pripravili tretjo fotografsko delavnico fotografiranja hrane. Sveže pripravljeno in aranžirano hrano, bomo s pomočjo studijskih in lastnih bliskavic fotografirali pod vodstvom Alana Orlič Belšaka. Ne, ni namen uporabiti najboljšo studijsko opremo, oziroma narediti delavnico za profesionalce. Delavnica je namenjena fotografom, ki bi radi spoznali svojo opremo, kamero, bliskavico, brezžično proženje in z njo ter dodatnimi poceni pripomočki posneli dobre fotografije. Spoznali se bomo z različnimi načini osvetljevanja in uporabe bliskavic, kot odbojniki in majhnimi triki ku- harskih in fotografskih mojstrov, da hrana na sliki izgleda všečna. Kot je na prejšnji delavnici podal napotek Alan. Gledalcu se morajo ob gledanju slike “pocediti sline” in mora postati lačen, pa čeprav smo namesto sladoleda fotografirali obarvane ku- glice pire krompirja, ali imamo v kozarcu namestu ledu plastične kocke. In seveda, ne bomo lačni saj po fotografiranju hrano pojemo. Torej, novo znanje, dobre fotografije in slastno kosilo je zagotovljeno. Si lahko želite od fotodelavnice še več? M.I. Vstop v fjorde naravo predstavi na drugačen, prečudovit način. Noči skoraj ni in “blue” light nas spremlja vseskozi. Tudi v glavnem mestu Oslo. lahko vzeli čas in iz vrhov posneli prečudovite ozke doline fjordov polnih slapov. Iz trajektov pa bomo visoke str- mine, slapove doživeli na povsem drug fotografski način. M.I. Več na www.e-Fotografija.si Eksotična fotodelavnica NORVEŠKA (predvidoma julij) Tudi julija je med Oslom in Bergnom, v tej čudoviti pokrajini še lahko videti sneg. Bergen nam nudi enkratne fotografije mesta in zaradi “bele” noči možnost fotografiranja 24 ur na dan. skozi visokogorje do Myrdala, flamska železnica s čudovitimi motivi in nato preko fjordov v špotni Voss ter Bergen, ki je zaradi starega jedra pod Unesco zaščito. Večkrat sem že fotografiral te kraje in nekaj od teh posnetkov je na spletnih straneh norveških agencij. Seveda brez fjordov in lofotskega otočja ter majhnih ribiških vasi ne bo šlo. Vsi tisti z nekaj pohodniške žilice si boste Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje e-Fotografija se je že v letu 2009 odločila za organizacijo eksotičnih fotografskih delavnic. Indoneziski otok Bali in čudovita fotodelavnica/fotopotep je nakazal, da si fotografi žele združiti prosti čas in fotografijo tudi na bolj turistično ne vsakdanjih krajih. Meseca maja smo v Namibiji, za julij pa že pripravljamo fotografski potep v čudovito Norveško, kjer nam bodo Oslo, pot 12 e-Fotografija februar-marec 2010 Preizkusi fotokamer, objektivov, dodatne opreme www.e-fotografija.si/fototesti.htm Recept za dobro fotografijo? - Izrazna fotografija 1.del Tako kot vse druge umetnosti tudi fotografija ne dopušča splošnih pravil. Recept za dobro fotografijo ne obstaja nič bolj kot recept za zanimivo novelo ali za lepo sliko. Zato ne verjamem – in mislim, da bralec prav tako ne – v hitra izobraževanja v umetniški fotografiji. Umetniška, tudi t.i. izrazna fotografija ni veščina, ki bi se jo lahko naučili iz učbenikov ali predavanj, saj zahteva čut ali žilico – intuicijo, če hočete –, ki se jo lahko fotograf navzame zgolj tekom svojega dela. Razlog za to je preprost: ne obstaja nobeno splošno pravilo, kaj je v situaciji, s katero se sooča fotograf, vredno fotografske pozornosti ali zanimivo. Zanimivo je namreč po definiciji to, kar se izogiba splošnim pravilom. Če podam primer iz lastne fotografske prakse: ko sem obiskal Pariz, zagotovo fotografsko najbolj obdelano lokacijo na svetu, nisem imel najmanjše ideje o tem, čemu naj posvetim svojo pozornost. Seveda, videl sem Bressonove fotografije, poznal sem šarm pariških ulic in videl že nešteto turističnih in cityscape fotografij francoske prestolnice. A vendarle je fotografiranje Eifflovega stolpa ali Elizejskih poljan ponavljanje že neštetokrat predelanih klišejev. Tisto, kar je resnično vznemirljivo na Bressonovih fotografijah Pariza, je natanko absolutna neponovljivost in edinstvenost situacije, ki jo fotograf uspe ujeti. Ko se je odpravil v predmestje, k železniški postaji Saint-Lazare, ni mogel pričakovati postavi dveh vagabundov in luže, ki bo odsevala skok enega izmed njiju. Imel je preprosto oko za nepričakovano: iz vsake situacije je uspel izluščiti to, kar je bilo specifično zgolj zanjo in kar se ne bo ponovilo v nobeni drugi (dve ostareli ženski, ki hodita pod pročeljem s kipom dveh Afrodit; gruča dečkov, ki se zapodi na trg; ostareli kopalec 14 ob rečnem nabrežju). Nobeno izmed teh situacij ne moremo pričakovati, ko se odpravimo fotografirat: prav zato – ker ne obstaja splošna formula za to, kaj je v vsaki situaciji vredno fotografirati – je tudi tako težko formulirati splošne napotke o tem, kako naj delamo umetniško nestudijsko fotografijo. Vse, kar lahko naredimo, je to, da izurimo svojo fotografsko oko. Z drugimi besedami: bolje videti se lahko naučimo zgolj z odprtimi očmi, ali v bolj prozaičnih terminih: v praksi, na lovu za zanimivim. Kako sem se torej lotil fotografiranja Pariza? Kljub vsemu, kar sem povedal o splošnih principih in fotografiji, menim, da lahko za nazaj – zdaj, ko pregledujem fotografije, ki sem jih napravil na potovanju – navedem par principov, ki sem se jih bolj ali manj zavestno držal v svojih poskusih, da v vsaki situaciji ujamem tisto najbolj zanimivo in edinstveno. Prvo načelo bi morda najbolj primerno opisal kot »dekontekstualizacijo«. Kadarkoli se srečamo z motivom, ki je zaradi svoje pogostosti ali prepoznavnosti dobesedno vsajen v nek določen kontekst, je po mojem mnenju naša fotografska dolžnost, da ta predmet iztrgamo iz njegovega naravnega okolja ter ga postavimo v nek nov, nepričakovan kontekst. Denimo: kot pošten turist sem v času bivanja v Parizu seveda obiskal tudi Eifflov stolp. Vsi vemo, kako izgleda stolp; njegova podoba se nam je na podlagi neštetih filmov, turističnih fotografij naših znancev, prospektov in razglednic nepopravljivo vtisnila v naš spomin. A ne le, da vemo, kakšen je izgled Eifflovega stolpa – vemo tudi, v kakšnem kontekstu se stolp mora pojavljati. Pripravljen sem staviti, da je bilo vsaj 90 odstotkov fotografij stolpa posnetih iz znamenitega stopnišča na drugi strani Siene, z razgledom na vrtove in ribnike pod stolpom. Mislim, da je to ideja, na katero je vredno biti pozoren pri fotografiranju. Pomemben del naših grafičnih stereotipov ni samo tipična podoba stvari same, temveč prav tako podoba njenega konteksta. Eden izmed načinov, kako lahko učinkovito proizvedemo učinek novega – kako lahko fotografiramo neko izjemno, edinstveno konfiguracijo stvari –, je potemtakem ta, da naš subjekt dekontekstualiziramo. Podobe, ki smo njih navajeni zgolj v nekih kontekstih, moramo tako rekoč osvoboditi iz njihove naravne zemlje, na kateri rase skupaj z njimi tudi ves plevel naših likovnih podob. Ko pregledujem svoje fotografije Eifflovega stolpa, ki je hočeš nočeš destinacija vsakega potovanja v Pariz, se mi zdi, da sem se držal prav tega načela dekontekstualizacije. V fotografijah, ki sem jih posnel, sem postavil neko absolutno znano in pretirano izrabljeno podobo iz njenega naravnega konteksta in prestavil v nek drug, nepričakovan sklop podob. Tako sem Eifflov stolp postavil v nenadejano soredje z drevesom pred zaščitno ograjo in z ulično svetilko na drugi fotografiji (slike spodaj). Druga stvar, za katero menim, da mora fotograf iskati na svojem lovu za neponovljivim v vsaki situaciji, je naključno sovpadanje. Na začetku sem omenil Bressonovo fotografijo dveh starejših gospa, ki hodita pod pročelju s kipoma dveh prelestnih boginj. Ker sta obe ženski natanko pod kipoma, gledalec nemudoma prepozna odnos analogije ali soizmerljivosti. Dva elementa – ženski na e-Fotografija februar-marec 2010 Poročna fotodelavnica (18. april in 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm ulici in skulpturi na hiši – odsevata drug drugega. Gledalec dobro ve (seveda!), da ženski spodaj na cesti nista tam zato, da bi izkazovali svojo nepopolnost ali starost v primeri s toliko bolj lepima kipoma na pročelju, a vendarle daje celotna situacija natanko ta vtis. S to fotografijo je Bressonu uspelo ujeti naključno sovpadanje, ki je toliko bolj učinkovito prav zato, ker je naključno. Menim, da je to pomembno orožje nestudijske ali poulične fotografije. Čar tega umetniškega ustvarjanja je v njegovi absolutni improvizaciji: kot v prislovični škatli s čokoladnimi bonboni tudi na ulici nikoli ne vemo zagotovo, kaj natanko bomo dobili. Zato ima vsaka fotografija, ki v svoji kompoziciji izpričuje nek red, soglasje ali sovpadanje, avro naključja in sreče. Mislim, da je natanko ta sreča, s katero smo uspeli ujeti analogijo med dvema naključ- no sopostavljenima elementoma, tudi glavni razlog, zakaj nam je neka fotografija všeč. Denimo, če ponovno vzamem primer iz svojega arhiva (tokrat z bolj znano lokacijo, Ljubljano): menim, da mi je ta fotografija uspela prav zato, ker sta drža psička in kompozicija drogov v ozadju skorajda identični. K tej podobnosti doprinese tudi detajl, da so drogovi in povodec iste rdeče barve. Skratka, poanta je sledeča: potrebno je iskati naključne podobnosti, analogije in sovpadanja. Fotografirati improvizirano pomeni, po mojem mnenju, iskati skriti red stvari, za katerega niti stvari same ne vedo, da obstaja. Tretje in zadnje pomembno načelo, ki sem se ga držal v svojem izletu v Pariz – tako kot tudi v vseh drugih urbanih ekspedicijah –, je lov na figure. Mislim, da se po tem načelu ravna pravzaprav oko vsakega foto- grafa. Vsi smo namreč, pa če se tega zavedamo ali ne, nenehno pozorni na obris človeške figure. Fotografija nasploh in fotografija mestnega okolja še posebej se zdi prazna, če je ne izpolnjuje eden ali več človeških likov. Gledalcu se zdi, da je bil nekako izigran, če pred njega postavimo »umetniško« fotografijo trga, po katerem se ne podijo otroci, ali ulice, na kateri se ne zabliska postava osamljenega pohajkovalca. Razlog za to je po mojem mnenju preprost: fotografija prazne mestne krajine je absolutno ponovljiva. Na njej ni prikazano nič takšnega, kar bi ne bilo mogoče posneti znova in znova. Šele figure, ki stopajo na te trge in ulice kot igralci na oder, izpolnijo fotografijo s svojo naključno in edinstveno prisotnostjo. Figura v gibanju je tisto, kar na urbani fotografiji sploh pomeni »fo- tografirati trenutek«: v trajnem in trdnem okolju mesta je le figura in njeno gibanje trenutno. Človek, ki se sprehaja čez trg, je dokaz, da je bila ta fotografija posneta v nekem trenutku; na golemu trgu je nekaj večnega in nadčasovnega. Mislim, da je priložena fotografija z žensko v rdečem na mehaničnih stopnicah dober primer tega načela. Četudi zaseda figura kompozicijsko neznaten in nepomembno majhen del fotografije, je njena gola prisotnost izjemnega pomena: brez nje bi bila fotografija povsem nesmiselna. Mislim, da lahko vsa tri načela podamo v eno samo: k fotografiji je potrebno vedno pristopiti s svežim očesom, ki je pripravljeno razbiti kliše in uloviti naključje. Jure Kravanja e-Fotografija fototečaji in predavanja v Mariboru Ob najavi e-Fotografija fotografskih tečajev in fotodelavnice nas je ne malo fotografov iz koroške, štajerske in prekmurja spraševalo glede tečajev in delavnic v njihovi bližini. Vožnja v Ljubljano je za marsikoga časovna ali stroškovna ovira. Z veseljem vam sporočam, da smo tudi v Mariboru dobili odlično možnost za predavanja in izvedbo naših tečajev. V podjetju Ivec d.o.o., Ulica Heroja Šaranoviča 38 (križišče z avtobusno postjajo na Meljski cesti), so nam dali na razpolago veliko in prostorno učilnico z vsemi multimedijskimi pripomočki, oben pa je dovolj prostora za parkiranje. Tako bomo lahko tudi v Mariboru organizirali kakovostne fotografske tečaje in posamezne fotografske delavnice. e-Fotografija februar-marec 2010 Predvidoma vsako tretjo sredo v mesecu bomo organizirali tudi brezplačna fotografska predavanja, tako tista za hobi fotografe, kot bolj specializirana. Obenem bomo lahko tudi v Mariboru izvajali predstavitve najnovejše opreme za fotografa. Od fotokamer, objektivov, programske opreme, tiskalnikov in drugih. Meseca aprila (14., 17., in 21.) začenjamo z osnovnim fotografskim tečajem. Že 19. marca (sreda ob 17h) bomo imeli prvo brezplačno predavanje o možnostih programa Photoshop, ki nam nudi vse in še več glede obdelave naših fotografij. 22. in 23. maja bomo pripravili 16 urni tečaj programa Photoshop CS4. Več na: www.e-fotografija.si 15 Celotna članek s fotografijami in video - www.e-fotografija.si Nikon D300s Uvod 23. avgusta 2007 je Nikon predstavil kameri Nikon D3 in D300. Medtem ko je Nikon D3 takoj osvojil profesionalne fotografe, je postal D300 želja vsakega naprednega fotografa z opremo Nikon. Čeprav so samo leto prej kupili novo kamero Nikon D200, jih ni bilo malo, ki so hitro prešli na D300. Razlika v tehnični in uporabniški vrednosti je bila res velika. Julija 2009 je Nikon predstavil novi model D300s. Tokrat niso naredili revolucije, ampak samo manjšo evolucijo z nekaj tehničnimi popravki in kameri kot novost dodali predvsem možnost videozapisa. Nastavitve na kameri Kamera je namenjena naprednemu fotografu. Ti pa si še kako želijo kamere, ki ima vse glavne nastavitvene funkcije hitro pri roki, obenem pa še več možnih nastavitev iz menija. Nikon D300s je v nastavitvah zelo podoben profesionalnima D3s in D3x. To pomeni, da ima na D300s tudi napredni fotograf tisto, kar potrebuje in si želi. Predvsem pa si D300s zaradi manjšega tipala in enakega števila točk želijo tudi vsi napredni in profotografi, ki potrebujejo ožje kote zajema, kot jih omogoča Ohišje Nikon D300s je ostal enakih dimenzij kot D300 (147 x 114 x 74 mm). Le teža se je povečala za 13 g. Držanje v roki, ergonomija, glavni nastavitveni gumbi, zaslon in še večina drugih lastnosti ostajajo enaki. Razlike v primerjavi z D300 so skrite. HDMI-izhod in vhod za priključek stereo zunanjega zvočnika sta za gumastim pokrivalom, za plastičnimi vratci pa se skriva dodatna novost, poleg pomnilne kartice CF zdaj lahko uporabljamo še pomnilno kartico SDHC. Hitrost delovanja Kamera je po vklopu v trenutku (če ni vklopljena funkcija čiščenja tipala ob vklopu) pripravljena na delovanje. Po pritisku prožilca je predvsem od objektiva in njegove hitrosti ostrenja odvisno, kako hitro boste ujeli posnetek. Z objektivom, ki je bil s kamero Nikon AF-S DX NIKKOR 16–85 mm F/3,5-5,6 G ED VR, je izostritev zadovoljivo hitra. Kamera je hitra v zajemu, saj naredi sedem posnetkov v sekundi (osem z uporabo dodatnega držala MB-D10), kot v samem procesiranju podatkov. Ker kamera omogoča nastavitev pomembnih funkcij z gumbi, so tudi rokovanje z njo in nastavitve lahko hitri. LCD-zaslon na zgornjem delu kamere omogoča hiter in stalen pregled nad trenutno izbranimi nastavitvami. polni 35-milimetrski format tipala. Zato velika podobnost nastavitev s kamerami najvišjega razreda ne čudi in je še kako dobrodošla. Meni za hobifotografe Marsikateri hobifotograf je že resno vstopil v fotografijo in osnovne fotografske zakonitosti ter napredne funkcije že pridno spoznava. V kameri Nikon D300s je meni obsežen in fotografu dopušča obilo možnosti za spremembo nastavitev. Nemalo hobifotografov se na začetku celo ustraši vseh teh možnosti. Toda na podlagi navodil in nasvetov drugih fotografov ter svojega učenja kaj hitro spoznamo, katere funkcije bomo prenastavili in jih izkoristili za svoj način fotografiranja. Če se na začetku fotografske poti ne želite preveč ukvarjati z nastavitvami iz menija, niti ni potrebe. Začetne nastavitve so povsem dovolj za delo v samodejnih in tudi slikovnih programih. S slikami oken menija želim prav hobifotografu približati nekaj osnovnih nastavitev iz menija. Le redko kdo jih zadovoljivo spozna samo iz navodil. Meni za napredne fotografe Tem fotografom je kamera predvsem tudi namenjena. In večina si želi več svojih nastavitev in možnosti nastavitve funkcije delovanja po svoji želji. Nikon D300s omogoča več nastavitev iz menija (predvsem v oknu “custom setting menu”). Omeniti velja, da so tudi nastavitve iz menija skoraj identične tistim iz D700, D3s in D3x. Možni popravki datoteke RAW za prenos v JPEG Ob pregledu menija in njegovih uporabniških funkcij lahko hitro opazimo, da Nikon misli tudi na malenkosti. Pretvorba datoteke RAW v JPEG, urejanje video posnetka in še druge možnosti so dobrodošli predvsem za napredne in profesionalne fotografe, ki lahko tako brez računalnika že pripravijo fotografije ali video v določeni kakovosti in velikosti. Menim, da to delo programerjev ni tako obsežno in drago, da kaj podobnega ne bi mogla imeti konkurenca. Toda večinoma samo Nikon misli in nudi le te. Manjka samo še meni v slovenskem jeziku. Iz tega pogleda Olympusu kapo dol. Kakovost slike (do 800 ISO) Nikon D300s je kamera zadnje generacije, ki omogoča s sodobnimi tipali, z algoritmi in načini procesiranja slike narediti odličen končni produkt, tj. fotografijo. Tipalo CMOS, ki ga poznamo že od D90, ima 12 mio. točk, kar pomeni, da z njegovo polno ločljivostjo lahko naredimo solidno velike povečave ali izreze. Nikon se po eni strani rad drži preizkušenih receptov in redko kdaj menja delujočega “konja” oziroma nerad eksperimentira. Tipalo je bilo izdelano v sodelovanju s Sonyjem in po drugi strani najbrž niti še ni gospodarno zamenjevati preizkušenega tipala. Število točk pa tudi že nekaj časa ni več glavni trend, čeprav večja zaloga predvsem v svetu kamer DSLR nikoli ne škodi. Algoritmi, ki odločilno vplivajo na končno kakovost fotografije, so tudi v D300s odlični, in če smo Bliskavice so na voljo za Canon, Nikon, Pentax, Sony, Olympus in Panasonic sistem. Foto Beseničar, Dunajska 57, Ljubljana Vedno prvi razred! 16 Mecablitz 58 AF-1 digital Mecablitz 48 AF-1 digital* Mecablitz 36 AF-4 digital* GN 58, sekundarni reflektor, popolna združljivost s sistemom, ročni, auto, brezžični, HSS, strobo, modeling in fill-in način, matrični LCD zaslon, dvosmerno gibljiva glava, multizone AF, USB priključek. GN 48, ročni, auto, brezžični, HSS, strobo, modeling in fill-in način, LCD zaslon, dvosmerno gibljiva glava, AF meter, USB priključek. 239,9 € Enostavna uporaba, usklajena s Makro slave bliskavica za vse sistemom, GN 36, vert. gibljiva glava, sisteme, matrični LCD, posamično ročni zoom 28-85mm, AF meter. nastavljiva reflektorja, AF luč. * Določeni modeli so na voljo tudi v trgovinah: 99,9 € Mecablitz 15 MS-1 digital 299,9 € Uvoznik in distributer: 399,9 € e-Fotografija februar-marec 2010 Nadaljevalni tečaj fotografije (3. do 9. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm pravilno nastavili druge parametre za zajem slike, z njeno kakovostjo ne bomo razočarani. Če fotografiramo v načinu JPEG, lahko pustimo v meniju nastavitve “Picture Control” v načinu “Neutral” in pozneje v računalniškem programu močneje vplivamo na popravek fotografije. To lastnost bo izkoristil napredni fotograf. Hobifotograf pa že rad poseže po različnih preprostejših nastavitvah za končno zadovoljivo kakovostno fotografijo. Tako lahko v nastavitvah “Picture Control” izberemo bolj ali manj zasičene tonske vrednosti, poudarek na boljšem procesiranju kožnih tonov, več ali manj elektronske ostrine, kontrasta itd. Kakovost slike od 1600 do 6400 ISO (H1) Nikon je že pri kamerah D300, D700 in D3 pokazal, da je odkril pravo formulo, algoritme za izničevanje šuma in še vedno ohranitev drobnih detajlov ter dobro tonsko zasičenost. Celo pri uporabi ISO 1600 šum ni izrazit, detajli pa so lepo ohranjeni. Pri kameri Nikon D300s lahko brez skrbi dvignete občutljivost tudi čez 1600 ISO in boste s sliko za normalne povečave in primerjave z vedenjem, da so bili slabi svetlobni pogoji še vedno zadovoljni. Seveda pa to ne pomeni, da od zdaj naprej lahko večino fotografij naredimo pri tako visokih občutljivostih. Še vedno velja, da se že opazno izgubi kakovost slike pri uporabi 800 ISO in višjih. Vendar, če ne gre drugače, imamo to možnost in Nikon nam nudi tudi v teh primerih solidno kakovost. Šele pri 3200 in 6400 ISO opazimo prve napake v zapisu temnejših tonskih vrednosti. Kot je že bilo omenjeno, je D300s evolucija D300 in v kakovosti slike pri višji občutljivosti ni opazne razlike. Iz menija lahko upravljamo korekturo šuma (Hi ISO Noise Reduction) v različnih nivojih. Tudi močna korektura šuma daljših ekspozicij iz kamere ima dobro lastnost, predvsem ko fotografiramo enakomerne tonske površine z ravnimi linijami. Uporabniška vrednost kamere glede na ceno Kljub dejstvu, da je Nikon samo delno prenovil kamero D300, je nova D300s kamera, ki izkušenemu fotografu nudi zelo veliko. Ne toliko v klasičnih tehničnih podatkih kot z uporabniško vrednostjo. Cena pri nas med objavo članka je pribl. 1500 evrov. Še dobro leto nazaj bi za D300 odšteli krepko več. Za ta denar dobite vrhunsko ohišje, hitrost sedmih posnetkov v sekundi (8 z dodatnim držalom), najboljši AF in trirazsežno merjenje svetlobe, soliden HD-video 720 p, vhod za dve pomnilni kartici (CF in SD), dobro kakovost slike, do 1600 ISO, možnost dodatnih nastavkov za WiFi, GPS, dodatno baterijo, možnost korekture RAW, JPEG in urejanja filmske datoteke v kameri. Edino, kar bi si lahko še želeli, so napredek v številu točk na tipalu in algoritmi za višjo občutljivost iz D3s. V večini primerov je 12 mio. točk povsem dovolj, vendar je zaloga le zaloga, sploh če vemo, da je konkurent z večjim številom točk dosegel višjo kakovost glede šuma in detajlov. Vendar gre Nikon naprej počasi in vztrajno. Mogoče nas kmalu čaka kamera hobirazreda z več točkami, čez kako leto in pol pa še kaj v kameri “crop” D400. V kameri polnega 35-milimetrskega formata (FX) v naprednem razredu pa še letos. Saj vemo. Ko postaneš lastnik kamere DSLR iz višjega razreda, si s to znamko poročen in te novosti pri drugih niti ne zanimajo oziroma jih na glas ne hvališ preveč. Tako bodo Nikonovi uporabniki tudi začeli hvaliti še več točk na tipalu ob novih kamerah hobi in naprednega razreda za zmerno ceno (D3x je za večino cenovno nedosegljiv), ki si jih bodo po predstavitvi kaj hitro zaželeli. Zaključna beseda Že od leta 1976 z velikim zanimanjem spremljam razvoj kamer SLR. Razen kamere Nikon F iz leta 1959 je Nikon le zelo redko poskrbel za revolucijo, e-Fotograf leta 2010 e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj za vse, ki ste in boste registrirani v Galeriji e-Fotografija z vsemi podatki (ime, priimek, naslov, e-pošta). Natečaj se je začel s 15. februarjem in temo natečaja “Belo na belem”. Odprta je že možnost prve oddaje fotografij na strani Galerije v oknu “e-Fotografa leta 2010”. Teme se bodo menjale na cca. 14 dni in bo nekaj njih napovedanih v naprej. Meseca julija in avgusta bo zaradi daljše odsotnosti nekaterih odprta samo ena tema. Bo pa v prvem in drugem delu leta odprt še po eden poseben natečaj. Vsak avtor lahko v določeno temo in časov- e-Fotografija februar-marec 2010 pa še takrat bolj s celotnim sistemom kot tehničnimi rešitvami. Nikonove revolucionarne tehnične rešitve spremlja, potem pa jih za njih v pravem trenutku predstavi v višji popolnosti. V intervjuju leta 2004 so najvišji predstavniki Nikona za tipala polnega 35-milimetrskega formata (FX) v dvomih dejali, ali sploh kdaj bo v njihovih kamerah. Konkurenca jih je prepričala v dvom in so pri Nikonu nato s kamerama D300 in D3 bili tisti, ki so spet pokazali moč svojih rešitev. S kamero D300s samo peljejo utečeno pot naprej in lepo zapirajo celotno področje višjih razredov. Kot je že bilo omenjeno, Nikonove kamere naprednega razreda z veliko tehničnimi rešitvami približa svojim profesionalnim kameram. Začelo se je z Nikonom FM leta 1977. Večina rešitev je v D300s kar prenesena iz profesionalnih kamer D3s in D3x. Že ohišje kupcu zagotavlja primerljivost in varnost. Obenem enakost funkcijskih gumbov, kot so na profesionalni kameri, pa še dejstvo, da tej kameri marsikdo reče “mala D3s”. In roko na srce. Če niste ravno profesionalec, in še to tisti, ki si lahko privošči, zakaj bi dali za ohišje trikrat več, če vas lahko manjša in lažja kamera zadovolji. Predvsem pa zaščita ohišja, nastavitve, AF, hitrost snemanja, način merjenja svetlobe, HD-video in še več funkcij je povsem enakih. Celo marsikaterega profesionalnega fotografa boste slišali, saj D300s nudi vse, kar potrebujem, in jo tudi uporabljajo kot drugo kamero. Večina tistih, ki s fotografiranjem služijo poleg redne službe, pa si že za prvo kamero izbere D300s. Tako ni dileme. Nikon D300s je odlična fotokamera. Vedno pa si moramo želeti več, kajti le tako gre razvoj naprej. Nikon za to vsekakor zna poskrbeti. Vendar bodo več točk, višjo kakovost pri visokem ISO in še boljši videozapis dodali v nove kamere. Jeseni je tu sejem Photokina in do njega bodo pripravili novosti. Le s čim bodo presenetili. Matjaž Intihar Teme za natečaj e-Fotograf 2010 nem obdobju natečaja odda eno fotografijo. Vsi registrirani uporabniki Galerije bodo lahko fotografije ocenjevali in jim dodajali ocene od tri (3) do deset (10). Ocenjevalec lahko odda samo osem ocen od 3 do 10. Ocene se ne bodo podvajale. Teme so objavljene za vsaj dva meseca v naprej. Dve dodatni temi bosta znani teden dni pred njihovo najavo. Več www.e-fotografija.si/efotograf2010.htm Sponzor natečaja: Canon Adria d.o.o. 1. Belo na belem 2. Ulice v večerni svetlobi 3. Pešci (ČB) 4. Linije ... 17 Celoten članek s fotografijami in videom - www.e-fotografija.si Canon EOS 7D Septembra 2009 je Canon začel novo pot med kamerami DSLR. Do tedaj so kamere EOS z manjšimi tipali APS-C (crop), namenjene za napredne fotografe, imele številke označene v deseticah, od D30 iz leta 2000 (sledile so D60, 10D, 20D, 30D in 40D) pa vse do EOS 50D iz leta 2008, ki je še vedno v prodaji in šele čez čas dobi naslednico. Kje je Canon s kamero EOS 7D dosegel visoke vrednosti, da menim, da je danes to fotokamera z največ tehnološkimi novostmi za dobro ceno, ter kje je eksperimentiral ali zniževal stroške, da ni podobna profesionalni kameri EOS 1D MkIV? ki pisana na kožo zahtevnim naprednim in profesionalnim fotografom. Profesionalnim z vidika tega, da sta manjše tipalo in visoko število točk zelo koristna pri ožjih kotih zajema. Pomnilna kartica EOS 7D uporablja pomnilne enote CF. Novejše z oznako UDMA so več kot zadovoljivo hitre za hitro zaporedno Ohišje Prav pri ohišju je Canon naredil prvi korak naprej. Je iz trdne magnezijeve zlitine, s 148 x 111 x 74 mm, nekoliko večje od EOS 50D in za 38 g težje. V primerjavi z EOS 5D je ohišje spet za nekaj milimetrov manjše, a težje. Predvsem pa so vsi gibljivi deli, kot so gumbi in smerniki, zaščiteni s silikonsko gumo, da voda, vlaga in pesek ne pridejo tako preprosto v kamero. O hitrosti delovanja in samodejnega ostrenja pri kameri tega razreda ni treba izgubljati besed. Da je kamera namenjena tudi profesionalnim uporabnikom, še ne pove veliko podatek o ohišju in njegovi zaščiti. Možnost zajetja 126 posnetkov nepretrgoma pri kar 18 mio. točkah v seriji, z osem posnetki v sekundi na hitre pomnilne kartice UDMA CF pa že pove veliko. Kamera je prav s temi podat- 18 snemanje in snemanje polnega HDvideozapisa. Prav zaradi videozapisa so potrebne pomnilne kartice z več spomina. Če boste snemali tudi video, je 16 GB kartica še kako dobrodošla. Polni HD-video v eni minuti zapolni kar pribl. 330 MB. Iskalo Canon je naredil tudi tu nov napredek. Stoodstotni pogled na motiv in enkratna povečava s 50-milimetrskim objektivom. Tako je omogočen kljub kameri z manjšim tipalom neverjetno odličen pogled na motiv. Lahko rečem, najboljšega v razredu kamer s tipali “crop”. Kamere polnega 35-milimetrskega formata (FF) imajo še vedno širše iskalo, kar omo- goča predvsem lažji pogled na motiv in izostritev v slabših svetlobnih pogojih. Ob prizmi je majhen LCD-zaslon, ki projicira različne možnosti postavitve linij in točk ter drugih informacij. Iz menija lahko vklopimo ali izklopimo različne možnosti prikaza v iskalu. Lahko imamo stalno vklopljene vse ostritvene točke, jih popolnoma izklopimo, vklopimo linije za poravnavo, prikažemo območje spot merjenja svetlobe okoli izbrane točke ostrenja, vklopimo vertikalne in horizontalne točke (Dual-Axis Electronic Level), ki kažejo pozicijo kamere, in tako lažje kontroliramo horizont (funkcija je možna tudi prek TFT-zaslona) ... Izbiramo lahko tudi osvetljenost (standardno so sive) izbranih točk ali linij. Lahko je izklopljena, stalno vklopljena, ali pa osvetlitev (rdeče) prepustimo avtomatiki, ki ob slabi svetlobi vklopi rdečo osvetlitev. V spodnjem delu zaslona pa so vidne vse klasične informacije – od stanja baterije, nastavitev za osvetlitev in možnega števila posnetkov v seriji. Kakovost slike (do 1600 ISO) Ni dileme. Kakovost slike iz kamere EOS 7D je odlična. Vendar ima Canon svoje prednosti in slabosti znane že od predhodnic tudi v tej kameri. Če fotografirate v formatu RAW, imate na podlagi priloženega programa DPP veliko možnosti kar najbolje obdelati fotografijo po svojih željah. Program omogoča izkoriščanje linearne RAW-datoteke, torej povsem neobdelane. Večina drugih RAWprogramov v obdelavo poda že delno obdelano RAW-datoteko. Če fotografirate v JPEG-datoteki, je prednost v tem, da Canonove kamere manj vplivajo na končni izdelek, tj. sliko. Slabost pa je v tem, da skoraj ni datoteke, ki je ne bi bilo treba še dodatno popravljati v računalniškem programu. Vendar na ta način kamera obdrži nekaj več detajlov, ki jih v računalniškem programu še lahko izkoristimo. Tisti, ki bi radi čim manj obdelovali slike v računalniškem programu, izkoristite možnosti Picture Style. Kljub 18 mio. točkam na tipalu APSC je slika v povečavi 1 : 1 z minimalnim zrnatim zapisom. Kakovost slike (od 1600 ISO) Canon je naredil nov velik korak pri izničevanju šuma v kamerah s tipali “crop” (APS-C). Tipalo je malo manjše od tistega pri konkurenci, saj ima Canon faktor izreza 1,6-krat, preostali pa 1,5-krat. Kljub temu pa so v EOS 7D dodali tipalo z 18 mio. točkami. Več točk na enaki površini povzroči več šuma. Toda očitno je tipalo (točke) dodobra prenovljeno, prav tako algoritmi za obdelavo podatkov. Sliši se kar neverjetno, toda EOS 7D ima v visoki ločljivosti kakovostnejšo sliko od konkurenčnega Nikona D300s z 12 mio. točk. Tudi zaradi te kakovosti ima EOS 7D visoko uporabniško vrednost za vse namene. Uporabniška vrednost kamere glede na ceno V Canonovih trgovinah za profesionalne fotografe v Sloveniji se ura- e-Fotografija februar-marec 2010 Fotodelavnica bliskavica v praksi (hrana, ples) dna cena za ohišje giblje okoli 1600 evrov. Večini fotografov je lahko že meja 1000 evrov za ohišje in osnovni objektiv preveč. Vendar je kamera namenjena tistim, ki želijo in potrebujejo več in so za to pripravljeni tudi odšteti več. Po drugi strani pa je Canon v EOS 7D dodal več novih tehničnih rešitev, zato menim, da je glede na konkurenco kamera še celo poceni. Točke vsekakor niso vse. Toda, če jih že je več, in to prinese še kakovostno sliko, se jim nihče ne želi odreči. Hobifotograf, ki si zmogljivo kamero želi, bo z EOS 7D dobil več, kot bo še nekaj časa potreboval. Napredni fotograf je dobil z EOS 7D popolno orodje tudi za kakovostne velike povečave, predvsem pa zelo univerzalno kamero v vseh pogledih – od ohišja, hitrosti, točk, kakovosti pri visoki občutljivosti, številne uporabne nastavitve in kakovosten videozapis. Profesionalec pa je končno dobil manjšo kamero, ki mu še vedno nudi robustnost, hitrost in kakovost. Zato menim, da je trenutno EOS 7D tista kamera, ki za želeni denar nudi in tudi omogoča največ. Torej Canonovi uporabniki in tisti, ki ste prepričani o tej znamki. Dobili ste zelo univerzalno kamero, ki ste si jo želeli hobifotografi z globljim žepom, napredni, ki potrebujete tudi tehnične prednosti, in profesionalci, ki bi za manj denarja radi imeli dodatno zmogljivo delovno orodje! Sam sem kamero EOS 7D dodobra preizkusil v eksotični fotodelavnici e-Fotografije na Baliju. Zaščiteno ohišje mi je prišlo še kako prav pri fotografiranju v visoki vlagi, vročini in ob morju na peščeni plaži. Zaključna beseda Ob predstavitvi kamere EOS 7D niti nisem bil pozoren, da lahko ta kamera nudi kaj več. Mnogim se je zastavljalo celo vprašanje, ali so preprosto zamenjali EOS 50D. Toda, zakaj toliko denarja za kamero, ki zamenjuje nekaj, kar stane krepko manj. Vedno pa je tako, da samo tehnični podatki ne povedo veliko. Za 18 mio. točk sem sam menil, le zakaj toliko, saj bo še več šuma v visoki občutljivosti. Kaj bo naprednemu fotografu tako močno zaščiteno ohišje in hitrost, če AF ni prenesen iz novega EOS 1D MkIV ... Vendar pa mi je že po prvem srečanju s kamero nekaj novih nastavitev in meni dalo vedeti, da so v tej kameri predstavili več novosti kot do zdaj v dveh letih v vseh svojih kamerah. (27. april - 8. maj) Zahtevni napredni in profesionalni fotografi boste v tej kameri hitro našli nove prednosti in tiste možnosti, ki še kako lahko olajšajo fotografiranje. Predvsem pa je pomembno, da je bila pri tako velikem številu točk in hitrosti procesiranja ohranjena kakovost slike tudi pri visoki občutljivosti. Obenem so bili dodani še sistem brezžičnega proženja in nastavitve zunanjih bliskavic, natančna kalibracija za dvajset objektivov, možnost popravka optičnih napak že med procesiranjem širši paleti objektivov, kontrola svetlih delov na motivu in popravek prekontrastnih, gumb RAW/JPEG, spot fokus, samodejna sprememba fokusnih točk v horizontalnem in vertikalnem držanju kamere, merjenje svetlobe s tipalom na način oddaljenosti in barvnih tonskih vrednosti, zaslon z majhnim odbojem, iskalo z odlično povečavo in s tem pogledom na motiv ... Po daljšem druženju s kamero sem nad EOS 7D navdušen. V tem času sem uporabljal tako kamero Nikon D300s kot tudi EOS 5D MkII. V primerjavi z EOS 7D obema manjka marsikaj na podlagi tehničnih rešitev in ju je EOS 7D že krepko prehitel. Proti koncu leta bo dve leti od pred- www.e-fotografija.si/tecaji.htm stavitve EOS 5D MkII, torej se nova tehnologija iz 7D še letos seli v Canonovo kamero polnega 35-milimetrskega formata. Nikon je šele pred pol leta predstavil D300s, tako da pri njih še ni kmalu mogoče pričakovati kamere, ki nudi največ s tipalom APS-C. Bo pa še letos predstavljena zamenjava za polnoformatno kamero D700. Še sam se marsikdaj vprašam, ali res potrebujemo toliko novosti v kameri. Niti ne, fotografijo se je zajelo in se še da s kartonasto škatlico in z luknjico, skozi katero pada svetloba na medij, ki bo zajel svetlobo. Vendar nam kamere z novimi tehničnimi rešitvami dajo vedeti, da bomo tudi v drugih kamerah kmalu dobili več. In menim, da je prav kamera EOS 7D pokazala novi mejnik. Nikon uporabnikom mora sporočiti predvsem, kaj lahko še pričakujejo, saj uporabniki fotokamer višjih razredov z več objektivi zaradi trenutne tehnične prevlade neradi menjajo sistem. Uporabniki kamer Olympus, Pentax in Sony, ki želijo več in se spogledujejo s kamerami dveh najnaprednejših podjetij v višjih razredih, pa lahko v EOS 7D najdejo tisto, kar se že dolgo sprašujejo. Menjati ali ne, to je zdaj vprašanje? Matjaž Intihar Natečaj - Photoshop Master 2010 Za nami so že trije natečaji. Avtorji se po svojih najboljših močeh trudijo narediti kar najboljšo obdelavo željene teme. Več na www.e-fotografija.si/photoshop_master.htm Avtor: Ditrich Avtor: Evalkadi e-Fotografija februar-marec 2010 Avtor: Uroš Kotnik Podjetje Epson je vodilno podjetje na svetu na področju izdelkov za predstavitev slik, vključno s tiskalniki, 3LCD projektorji in majhnimi in srednje velikimi LCD-ji. Podjetje Epson si s svojo inovativno in ustvarjalno kulturo prizadeva, da bi preseglo vizijo in pričakovanja strank po svetu z izdelki, ki so znani po svoji izjemni kakovosti, funkcionalnosti, majhni velikosti in učinkoviti uporabi energije. Zaradi tega lahko pride do menjav nekaterih izmed modelov, ki so v razpisu na spletni strani navedeni kot nagrade. Nagrajenec bo prejel enakovredni model iz ponudbe, ki bo takrat v prodaji. 19 Osnovni tečaj fotografije (Ljubljana 13. do 20. april Rdeči video!!! RED ONE in EOS 5D MkII / EOS 7D Prihod videa v DSLR fotokamere Z možnostjo fotografiranja v Live Viev načinu pri DSLR fotografskih kamerah, se je v tehnološkem smislu izoblikovala platforma za kvaliteten zajem video posnetkov. Prvi je začel orati ledino Nikon z svojim modelom D90, vendar je že kmalu za tem Canon predstavil svoj EOS 5D MkII, ki ima za razliko od Nikona D90, polnoformatni (FF) slikovni senzor dimenzij 36x24mm, ter zajema videoposnetke v polni (Full) HD ločljivosti (1080p ali 1920x1080). Fotografi so to novo možnost izkoriščanja DSLR kamere sprejeli z mešanimi občutki. Nekaterim se zdi zajem videa čisto odveč, namreč način razmišljanja in sam pristop k fotografiji je v določenih segmentih in primerih precej drugačen kot pri snemanju filmov, spet drugim pa so se z to možnostjo odprli popolnoma novi horizonti. Do sedaj je veljalo, da cenovno dostopne video kamere v kreativnem smislu ne nudijo to kar bi si fotografi pri svojem izražanju želeli. Majhni slikovni senzorji, ki jih premorejo takšne kamere, banalizirajo možnost podajanja vsebine z uporabo kontrole globinske ostrine, kar pa je v večini primerov eden od glavnih elementov fotografskega kreativnega razmišljanja. Profesionalne video kamere, ki za zajem videa uporabljajo slikovne senzorje večjih dimenzij, ki so podobne kot pri DSLR fotokamerah, pa stanejo celo premoženje, tako, da si jih do sedaj večina ni mogla privoščiti. Eden od prvih proizvajalcev, ki je začel izdelovati video kamere, ki premorejo slikovne senzorje »crop« ali FF formata, po dokaj dostopnih cenah za filmski svet, je firma RED iz ZDA. Modificirani CMOS senzor iz fotografskih vod in dimenzij približno crop formata ter 12 Mpix, so uporabili za svoj prvi model pro video kamere RED ONE. Kamera se je med filmskimi ustvarjalci zelo hitro prijela tako, da predstavlja danes standard v manjših in neodvisnih filmskih produkcijah za večino kamermanov pa predmet poželenja. No pa se pojavi Canon EOS 5D MkII !!! Za fotografe po večini z nepotrebno funkcijo možnosti 20 snemanja videa v polnem HD formatu, ki zajema video preko polnega FF formata senzorja. Cena nekaj več kot 2000 evro!!! Za marsikaterega filmskega entuziasta pa je to že skoraj na robu fantastike in celotno zadevo vidi popolnoma z drugačnega zornega kota. Video kamera polnega 35mm filmskega formata, ki snema v polni HD ločljivosti 1080p in na katero je moč priklopiti kvalitetne polno formatne objektive... to so bile do sedaj samo pobožne želje, kaj takega so si lahko privoščile samo največje produkcijske hiše, ki so lahko plačale drag najem opreme. Namreč digitalne video kamere s polno formatnim 35mm filmskim senzorjem so zelo drage, saj se proizvajajo v majhnih serijah. Nekatere firme, ki se ukvarjajo z izdelavo takšnih kamer pa le teh ne prodajajo temveč izključno dajejo v najem. Eden od glavnih proizvajalcev je v svetu filmske produkcije zelo znano, uveljavljeno in cenjeno podjetje Panavision, ki pokriva večino visoko proračunske filmske produkcije v svetu. Zelo visoke so tudi cene specialnih objektivov prirejenih za takšne kamere, ki jih izdelujejo v skoraj manufakturnih nakladah in katerih si ne morejo privoščiti niti večje firme iz sveta filma. Če rečemo, da je RED približal svet profesionalne in drage video produkcije manjšim filmskim ustvarjalcem, lahko trdimo da je Canon 5D MkII na nek način to omogočil skoraj vsem. Kakšna pa je v resnici uporabnost zajemanja videa pri 5D MkII za bolj profesionalne produkcije ter kje so prednosti in slabosti tega sistema, pri snemanju profesionalnih video posnetkov, pa smo se pogovarjali s fanti iz podjetja NuFrame, ki je med prvimi pri nas začela pri svojem delu uporabljati tudi Canon DSLR fotokamere z možnostjo snemanja polnega HD videa. Podjetje NuFrame se ukvarja s produkcijo in postprodukcijo TV oglasov, videospotov, filmov in drugih video vsebin, poleg tega pa tudi z vizualizacijami arhitekturnih projektov, oblikovanjem in idejnimi zasnovami različnih znamk, grafičnih vsebin in podobno. Mlad, izkušen in nadarjen kolektiv se rad spopada z zahtevnimi projekti, v katerih je vedno potrebno poiskati kvalitetne celostne rešitve. Prav tako pa tudi sodelujejo z veliko drugimi kolektivi, kjer poskrbijo za delne rešitve projektov. (več o njih si lahko preberete na http:// nuframe.si/). Fante smo zalotili pri snemanju video spota za glasbeno skupino Terrafolk, ki se je odvijalo v Klubu Cankarjevega doma. Posebnost pri tem projektu je bila, da so pri snemanju uporabili štiri Canon DSLR foto kamere, dva EOS 5D MkII ter dva EOS 7D ter eno kamero RED ONE. O specifičnosti tega projekta ter kako se je oprema obnesla v praksi ter kakšne so razlike med DSLR in RED ONE pa smo se pogovarjali z Milošem Srdićem in Teom Rižnarjem. Prvo vprašanje bi postavil, zakaj ste se odločili za uporabo DSLR fotokamer pri snemanju tega projekta? Miloš: Predvsem zaradi kvalitete in samega videza slike, ki jo lahko dobimo pri snemanju z DSLR foto kamerami. Veliki slikovni senzor in posledično mala globinska ostrina. Možnost uporabe širokega nabora foto objektivov z zaslonkami f/1.4, 1.8, 2.0 in široko paleto goriščnic. Na izbor je seveda vplivala tudi dobavljivost oz. cena izposoje več kosov opreme, ki je znatno manjša od izposoje kamer tipa Red One. Slabosti in prednosti snemanja na DSLR vs RED ONE Miloš: Nekatere prednosti sem že naštel. Naj omenim še majhnost in kompaktnost kot prednost pri snemanju tega tipa kjer dokumentarno, hitro in enostavno snemaš. Ne potrebuješ skoraj nič dodatne opreme. Odlična kvaliteta tudi pri višjih ISO nastavitvah, večinoma smo ta projekt snemali z nastavitvami med ISO 500 in 800. Pri RED ONE je nominalna ISO nastavitev ISO 320, sicer se da ISO tudi povišati vendar je to le zapis v metadata pri RAW zapisu in ne realna vrednost. Pri RED ONE se lahko v določenih situacijah pojavi šum v modrem kanalu že pri nominalnem ISO 320. Naj naštejem še nekaj pomankljivosti pri snemanju z DSLR. Ročno premikanje fokusa je veliko zahtevnejše kot pri objektivih za 35mm filmske kamere. Razlog pa tiči v zelo malih premikih fokus e-Fotografija februar-marec 2010 - Maribor 14. do 21. april) obročka. Ker DSLR fotoaparati uporabljajo bolj precizno tehnologijo avtofocusa, se za ročno ostrenje ne obnesejo najbolje. Na trgu so se pojavili že pripomočki (rigi, nosilci, folow focus prenosi,...), ki nam pomagajo pri teh težavah, a še vseeno se način dela in preciznost ne mora postaviti ob bok klasičnim 35mm filmskim video kameram in bolj kvalitetnim digitalnim kameram (Red One, Arri D21, Sony F35,...). Dolžina posameznega posnetka pri DSLR je zaradi FAT 32 formata spominskih kartic, omejena na 12 min v polnil HD ločljivosti. Pri 5D MkII med snemanjem ni bilo problemov s pregrevanjem, na 7D pa se je bilo kaj nekajkrat zaznati manjše probleme s pregrevanjem, vendar to ni vplivalo na kvaliteto posnetkov. Pri 5D MkII je tudi precej moteče dejstvo da snema video samo v načinu 30 posnetkov v sekundi. Zaradi tega je kar precej nepotrebnega dela v postprodukciji, ki bi se ga lahko izognili v kolikor bi EOS 5D MkII podpiral tudi druge načine. e-Fotografija februar-marec 2010 www.e-fotografija.si/tecaji.htm Teo če lahko podaš še nekaj tvojih pogledov na kvaliteto video zapisa iz DSLR-jev ter možnosti obdelave zapisov posnetih s kodekom H.264 v postprodukciji. Teo: DSLR aparati so postali tehnološko in optično zelo dovršeni, tehnologija, množičnost izdelave (posledično dostopna cena) in razširjenost pa so glavni vzroki, da se posega po njih tudi v video produkciji. Tehnologija digitalnih kamer in snemanja je podobno napredovala kot pri DSLR in se izpopolnjuje iz dneva v dan. Tako se mi zdi korak proizvajalcev, da so v DSLR fotoaparate začeli vgrajevati tudi možnost snemanja video posnetkov, dokaj logična. Video zahteva 25 sličic v samo eni sekundi, to je največja razlika med eno samo fotografijo in videom. To je tudi glavna težava DSLR fotokamer, ki omogočajo snemanje videa. Procesiranje toliko večje mase podatkov zahteva bližnjice, v primerjavi z zajemom klasične (le ene) fotografije. Ozko grlo sta ponavadi hitrost tipal, procesiranja in pomnilnega medija ali pa vodilo medija preko katerega zapisujemo. Zato se za zapis videa uporabljajo različni kodeki. Canon EOS 5D MkII in EOS 7D uporabljata H.264 kodek, ki je bil razvit za internet. Ti kodeki za človeško oko nepotrebne podatke enostavno odstranijo. Prav ti podatki pa so nujni za kvalitetno postprodukcijo. Tu se pokaže največja razlika v primerjavi z Red One kamero in DSLR-ji. Red One zapisuje v svoj lasten RED RAW kodek, ki je zelo podoben kot RAW zapis pri DSLR-jih in v postprodukciji dopušča veliko večje posege brez vizualne destrukcije slike. Vendar pa se z nekaj izkušnjami in znanjem da tudi pri DSLR-jih doseči dokaj visok nivo kvalitete v postprodukciji, če pred snemanjem pravilno nastavimo digitalno procesiranje slike v sami fotokameri. To je faza, ko slika potuje iz senzorja na kartico. Senzor zajame veliko več podatkov, potem pa jih na podlagi naših nastavitev stisne in pošlje kartici. Če v tem koraku poskrbimo za čim manjši kontrast (posledično na ta način zajamemo veliko večjo svetlobno globino slike) in pravilne barvne nastavitve, imamo v postprodukciji veliko več možnosti za željen izgled slike. Osnovne nastavitve, ki nam jih ponuja fotokamera, so sicer za oko mogoče privlačne (močan kontrast in nasičene barve), a to vedno ni to kar bi radi. Zato je ponavadi bolje zajeti več informacij in jih kasneje obdelati. Za postprodukcijo (barvno korekcijo) materiala iz DSLRjev obstaja kar nekaj programov. Na primer orodja za barvno korekcijo znotraj montažnih programov Final Cut, Premier in Avid, najde pa se še kar nekaj dodatkov (pluginov), ki omogočajo še bolj dovršeno barvno korekcijo (Magic Bullet, Mojo, Colorista). Pri postprodukciji moramo biti najbolj pozorni, da vedno obdelujemo originalne datoteke iz fotoaparata. Če smo material pretvorili v drug zapis (ponavadi to storimo zaradi lažje montaže), tudi če je veliko boljši od osnovnega H.264, je narava kodeka H.264, da vseeno zadrži določene informacije v svetlih in temnih tonih, ki bi se ob konverziji v drug kodek izgubile. Prav tako tudi kamera a Outer protection for your inner vision. * © Eric Meola * Zunanja zaščita vaše notranje vizije Serija SlingShot AW • Ergonomska oblika • Primerno za DSLR • Unikatni sistem hitrega dostopa • Integrirana dežna prevlega (AW) Ergonomsko oblikovan nosilni pas optimalno razporedi težo nahrbtnika in ga med nošenjem trdno drži na svojem mestu. Enostaven in hiter dostop do vaše opreme - brez odlaganja nahrbtnika. Na voljo v trgovinah: Uvoznik in distributer: Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana info@fotobesenicar.com Poročna fotodelavnica (18. april in 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Red One v originalnem materialu zadrži veliko več informacij, kot če material pretvarjamo v kateri koli drug kodek brez izgub. Kodeki in konverzije materiala pa so obvezne pri bolj natančni montaži materiala. Za grobo ali hitro montažo lahko uporabljamo obstoječe datoteke (v kodeku H.264). Za bolj detajlno in fino montažo pa je material potrebno pretvoriti v kodek ali zapis, ki deluje brez problemov v izbranem montažnem programu. Problem je v dekodiranju kodeka H.264. Ker je to zelo močna kompresija in računalnik znotraj montažnega programa potrebuje ogromno procesorsko moč za računanje video zapisa. Zato je priporočljivo material pretvoriti v slabši zapis za montažo (offline edit). Ko smo z montažo končali in bi radi nadaljevali postprodukcijo z barvno korekcijo pa ustvarjen offline material zamenjamo z originalnimi posnetki iz DSLR fotokamere (reconnect). Lahko pa tudi enostavnejše pred začetkom montaže material barvno obdelamo in celotne posnetke izvozimo v zapis ki nam bo ustrezal v montaži. V montaži se podobno obnese tudi material iz kamere Red One. Sicer lahko montiramo že obstoječe datoteke, a za bolj natančno in fino montažo je potrebno opraviti postopek offline montaže. DSLR fotokamere pa imajo še eno hibo, ki je dokaj pomembna za bolj dovršeno postprodukcijo. To je tako imenovani rolling shutter. Klasične kamere uporabljajo mehanski zaklop, ki senzor ali filmski trak izpostavljajo svetlobi, ki pada skozi objektiv. DSLRji pa mehanski zaklop v času snemanja videa pustijo ves čas odprt. Ko čip zajema sliko, je ne zajame v istem trenutku na celotni višini 22 senzorja, ampak od zgoraj navzdol. Pri snemanju močnih vertikalnih linij v horizontalnem premiku (primer vožnja ob drevoredu), se zato pojavljajo napake in vertikale izgledajo postrani. To je lahko velik problem za analiziranje premika kamere ali objektov (camera tracking ali match moving). Tako tehnologijo se uporablja v primerih, ko bi v posneto okolico radi dodali računalniško ustvarjene elemente (CGI). Problem digitalnega zaklopa pa je lahko tudi zelo moteč pri samem izgledu posnetega materiala. Ta problem se da delno odstraniti v zahtevnejših programih za postprodukcijo. in fotografskega znanja, močno povečal. Prednosti, ki jih nudi digitalna tehnologija omogoča lažji vpogled v samo fotografsko izražanje s tem pa tudi skrajša čas, ki je potreben da osvojimo potrebna fotografska znanja. Zaključna misel kov je botrovalo, da se filmska industrija v digitalnem smislu ni tako hitro in učinkovito razvijala ter je bila omejena le na strogo profesionalne kroge ter produkcijske hiše, ki so si lahko takšno tehnologijo privoščile. Prihod kvalitetnega zajema video posnetkov v DSLR fotokamere polnega in “crop” formata pa je, čeprav mogoče ni takoj razvidno, filmski svet obrnila na glavo, na podoben način, kot se je to zgodilo v fotografiji. Glede na dejstvo da je mogoče z DSLR fotografsko kamero polnega formata, kot je to Canon EOS 5D Do sedaj se je zdelo da sta svetova filmske in fotografske industrije, tako po produkcijski kot tehnični plati daleč, daleč narazen. Že v analognih časih se je s fotografijo lahko bolj resno ukvarjal skorajda vsakdo, ki je imel dostop do malo boljše fotokamere in temnice. Torej je bilo tistih, ki so imeli potrebne izkušnje ter tehnično znanje za kvalitetno in kreativno delo v fotografiji precej več, kot tistih ki so obvladali svet filmskega izražanja. S prihodom digitalizacije se je nivo kvalitete, tako fotografskih kamer kot tudi samih fotografij V svetu filma sama digitalizacija zajema posnetkov ni tako dolgo prisotna, kot v svetu fotografije. Dejstvo, da za zajem digitalnega videa v visoki ločljivosti na slikovni senzor polnega formata potrebujemo tudi ostalo periferijo, ki je sposobna zelo hitrega prenosa, hranjenja in procesiranja velike količine podat- MkII ali 1.3x crop formata kot ga ima EOS 1D MkIV, zajeti video posnetke v polnem HD formatu 1080p preko celotne površine senzorja, ki ohranja vse izrazne karakteristike in lastnosti polnoformatne optike, lahko ugotovimo, da je digitalna revolucija prispela tudi v svet filmske umetnosti ter jo približala množicam. Pri Canon se verjetno niso niti zavedali pomembnosti odločitve, da v svoje DSLR foto-videokamere (sedaj jih lahko poimenujemo tudi tako) vgradijo možnost zajema videa v takšni kvaliteti. Trenutno je v kvaliteti zapisa med profesionalnimi digitalnim video kamerami kot je RED ONE in DSLR foto kamerami kot je EOS 5D MkII, največja razlika v načinu zapisa ali video RAW formatu, ki ga premorejo pro video kamere. Verjamem pa, da ko bodo pri proizvajalcih DSLR-jev uvideli, da je zadostno zanimanje za takšen format zajema videa bodo to opcijo vgradili tudi v novejše modele svojih DSLR fotokamer. Vsekakor pa lahko potegnemo pri razvoju digitalnih video kamer, paralele razvoju DSLR fotokamer, namreč sama dinamika razvoja in prihoda na tržišče ter dostopnost novih sistemov zajemanja digitalnega videa je na moč podobna, zgodovini razvoja DSLR fotokamer. Torej prihaja doba RDEČEGA VIDEA. Za nastanek tega članka bi se rad zahvalil fantom iz firme NU FRAME (http://nuframe.si/), ki so prijazno ponudili vpogled v svoje delo, ter znanje in razjasnili določene pojme glede uporabe DSLR fotokamer pri profesionalni video produkciji in postprodukciji. Bojan Stepančič e-Fotografija februar-marec 2010 Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje Vikend fotopotep TOSKANA (14. do 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Fotokamera leta 2009 - po izboru bralcev e-Fotografija.si Na portalu e-Fotografija spremljamo fotografsko opremo, jo ocenjujemo, preizkušamo, poizkušamo najti najboljšo za naš način fotografiranja in uporabo. V letu 2009 je bilo na naših prodajnih policah preko 25 kamer DSLR in velika množica kompaktnih kamer. Spremljali smo jih preko prvih novic, preizkusov, kot na forumu, kjer so sodelujoči o njih podajali svoja mnenja. Da po koncu tehnološko zelo dobrega leta izberemo fotokamero leta, smo se na spletnem portalu e-Fotografija.si odločili, da bodo lahko obiskovalci spletne strani sami izbrali fotokamero DSLR leta 2009 v posameznih razredih. Na spletni strani je bila objavljena anketa z možnostjo izbire naj kamere leta 2009 v šestih razredih. V prvih smo izbirali štiri naj kamere DSLR vstopnega, hobi, naprednega in pro razreda, v peti in šesti pa naj kamero kompaktnega megazum in naprednega razreda. Kamere po posameznih razredih, število glasov in razmerje v odstotkih DSLR. Kamere Canon EOS 500D, ki bi lahko spremenila delež med podjetji v odstotkih nisem dal med vstopne kamere. Je tehnološko kot cenovno eno stopnico nad zgoraj predstavljenimi in je prav, da sem jo postavil v razred hobi kamer. Kamere DSLR - hobi razred 4368 obiskovalcev portala je oddalo svoj glas in za kamere leta v posameznih razredih izbralo Nikon D5000 (vstopni), Nikon D90 (hobi), Canon EOS 7D (napredni), Canon EOS 1D MkIV (pro), Canon SX20 IS (megazum) in Canon G11 (napredni kompaktni). Slovenski trg je na žalost dokaj zaprt in osredotočen v večjem delu samo na dve znamki. Dolga leta so pri nas med najbolj prepoznavnimi in prodajanimi Canon kamere. Zaradi čudnih cenovnih in marketinških potez vodstva CEE regije so v letu 2009 opazno padli v prodajnem razmerju na slovenskem trgu. V zadnjih dveh letih je pri nas zelo prodoren Nikon, ki si je že zagotovil visoko pozicijo. Krepko so bili prisotni z akcijami, nizko ceno kot marketinško v nižjem cenovnem razredu med kamerami, ki so zelo želene. To so zrcalno refleksne kamere (SLR). Kolikor toliko jima vsaj po delni razpoznavnosti sledi še Pentax. Olympus, predvsem pa Sony, sta na žalost pri nas v razredu kamer DSLR povsem nerazpoznavna. Za kompaktni razred je v nižje cenovnih modelih toliko različnih in med seboj podobnih, da bi bilo brezpredmetno iskati naj kamero leta. Da je naš trg močno drugačen od razvitih trgov se vidi že po tem, da sta pri nas skoraj neopažena odlična in cenjena Panasonic in Casio. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izbiri kamer leta 2009. 24 Kamere DSLR - vstopni razred Kamera leta 2008 v hobi razredu je bila Nikon D90. Tudi v letošnjem letu je bila še dovolj sveža in želena, predvsem pa cenovno prijazna, da si je ta primat zasluženo obdržala. Prav na kameri Nikon D90 vidimo, da novost kamere še ne pomeni prednost in da je dobra kakovost in prava cena lahko tudi tisti pravi magnet. Kamero Pentax K-x bi iz pogleda cene lahko povsem enostavno podal v vstopni razred. Vendar je uporabniško tako napredna, da je postavljena v hobi razred. Prav na podlagi te kamere se opazi, da je Pentax dobro prisoten med fotografi. Kamere DSLR - napredni razred Nikon je nesporni zmagovalec med kamerami vstopnega razreda. Ne samo, da je kamera Nikon D5000 prejela več kot 45% glasov, ampak sta skupaj s kamero Nikon D3000 prejeli skoraj 60% vseh glasov. Ker je bil prav vstopni razred prodajno najbolj množičen, si lahko kar po njemu ogledamo približen tržni delež podjetij med kamerami e-Fotografija februar-marec 2010 16 urni tečaj programa Photoshop (10. in 11. april) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Nova Canon EOS MkIV je v nekaterih tehničnih lastnostih pokazala prave nove standarde v profesionalnem svetu, predvsem športne reporterske fotografije. kompaktnega razreda. Zato dober rezultat Nikon P90, sicer od HX1 tehnološko slabše kamere niti ne preseneča, saj se uporabnik določene znamke v večji meri po njej tudi odloča pri glasovanju. Kot že zapisano, je pri nas ime Canon v foto svetu še vedno najbolj prepoznavno in na žalost Panasonic kamer niti ne opazimo. Kameri Canon PowerShot SX10 in SX20, ki jo počasi zamenjuje sta brez dvoma na našem trgu tisti, ki kažeta tehnološki in uporabniški vrh megazum kamer (poleg bolj video usmerjene SX 1 IS). Zelo blizu jima je kamera Sony HX1, vendar na žalost je tudi Sony manj prepoznaven v foto svetu kamer višjega cenovnega Velika razlika niti ni prenečenje. Canon je s serijo G vedno tehnološko najvišje. S kamero G11 so še bolj pokazali, da si v tem razredu kamer želijo imeti najboljše, drugi proizvajalci pa v ta razred niti ne vstopajo. Vsi komentarji pod izglasovanimi grafikoni so iz moje strani in odražajo zgolj moje razmišljanje in mnenje. Matjaž Intihar Kompaktne kamere - MEGAZUM razred Kompaktne kamere - napredni razred Če je razred vstopnih in hobi kamer pokazal primat Nikona, je v obeh višjih razredih drugače. Prav tu se opazi, kako močno je bil Nikon marketinško in cenovno agresivno prisoten v obeh nižjih razredih in uspel. Med kupci kamer višjih razredov pa še nima dovolj kritične mase kupcev in v tem segmentu kamer so se neodvisni glasovalci odločali po svoji vesti. Canon je skupno dobil preko 51% glasov. V letu 2008 je bila zmagovalna kamera Canon EOS 5D MkII. Letos ji je primat vzela novejša, sicer z APS-C tipalom Canon EOS 7D. Tudi sam menim, da ni dileme. Nova Canon kamera je prinesla obilo tehničnih novosti, ki kažejo smernice kam bodo šele prihajajoče kamere šle. Kamere DSLR - PRO razred Lenovo IdeaPad S10-3 in S10-3t Največkrat je tako. Uporabljaš tehnološko opremo nižjih cenovnih razredov a najraje gledaš, spremljaš in ocenjuješ opremo iz najvišjega razreda. Tudi v našem, pro razredu kamer ni drugače. Vsak fotograf si želi ogledati in kdaj preizkusiti kamero iz najvišjega razreda. Zmagovalka v PRO razredu je kamera Canon EOS 1D MkIV, katera je šele konec decembra prišla na prodajne police. V celoti pa sta obe Nikon kameri prejeli več glasov. Vendar pa so bili glasovi razdeljeni med obe kameri. Zanimivo, da je pri Nikon več glasov prejela starejša D3x. Obenem pa ne čudi, saj novejša D3s ni prinesla večje evolucije naproti D3 in se je glasovalcem zdi D3x še vedno tista kamera “za primat”. e-Fotografija februar-marec 2010 Nova generacija majhnih prenosnih računalnikov Podjetje Lenovo je na sejmu zabavne elektronike CES, v Las Vegasu, predstavilo novo generacijo majhnih prenosnih računalnikov, tako imenovanih netbookov. Novinca Lenovo IdeaPad S10-3 in S10-3t odlikujejo bogate multimedijske možnosti ter zanimiva oblika. Hkrati je model IdeaPad S10-3t prvi netbook, ki ima vgrajeno sledilno ploščico z večprstnim dotikom. Novinca sta opremljena z 10,1-palčnim zaslonom, model S10-3t ponuja tudi 180-stopinjski pregib zaslona in se torej lahko zloži v pravcati tablični računalnik. Netbooka bodo poganjali Intelovi varčni procesorji iz družine Atom (N470), opremljena pa bosta z do 320 GB trdim diskom. 25 Tedenski fototečaj v TOSKANI (21. do 27. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Metz - Mecablitz 58 AF-1 digital Bliskavice Metz so vedno slovele po svoji moči, robustnosti in uporabnosti – še posebej ko gre za večje in močnejše modele (CT-45 ali CT-60), toda zakaj bi kupili takšno bliskavico namesto originalne, ki jo ponujajo proizvajalci kamer? Morda zato, ker je boljša, močnejša ali pa ponuja funkcije, ki je proizvajalci kamer ne ponujajo?! Če je ob tem še cenejša od podobno močne 'originalne' bliskavice ste že na cilju. Metz, prosim! Ko kupujemo bliskavico neodvisnega proizvajalca se praviloma zanjo odločamo (najbrž) zaradi nižje cene (recimo v primerjavi z enako močno originalno bliskavico), še posebej pa zaradi drugačnih ali dodatnih funkcij! Na test smo tako dobili bliskavico slovitega Metza – model Mecablitz 58 AF-1 digital. Le-ta je po velikosti, nazivni moči in funkcionalnosti zelo podobna originalni Canonovi Speedlite 580 EXII, pa še številko modela imata obe podobno. Prva in za ustvarjalnega fotografa morda daleč najpomembnejša je značilnost, da ima Mecablitz 58 AF-1 digital dva reflektorja! Hopla, pa smo tam! Le čemu? Pri navadni bliskavici (z enim reflektorjem) lahko med osvetljevanjem z njo izbiramo le med dvema izključujočima se možnostima - reflektor lahko usmerimo naravnost proti objektu, ali pa ga usmerimo z odbojno osvetlitvijo (denimo proti stropu ali kaki drugi odbojni površini) ter tako dobimo mehkejšo, a tudi manj intenzivno svetlobo, ki pa ji na vsaki malo večji razdalji (med bliskavico, stropom in objektom) zelo hitro pade moč. Bliskavica se proti temu brani s tem, da močno poveča intenziteto bliska, s tem pa zelo hitro izčrpava baterije. Pri sodobnih baterijah to ni več tako hudo, huje je da odboj od stropa meče senco pod oči, nos in brado, tako da ob simpatično mehki svetlobi dobimo zraven še (preveč) poudarjene podočnjake ter sence na podbradku. Vidite prav takšne svetlobne napake rešuje bliskavica z dvojnim reflektorjem! Metzov Mecablitz 58 AF-1 digital lahko nastavimo tako, da vsak reflektor opravlja svojo nalogo: velika bliskovna 'glava' poskrbi za mehko prostorsko osvetlitev celotnega objekta fotografiranja in ozadja, majhen sredinski reflektor pa poskrbi za doosvetlitev sredinskega dela, kar še posebej idealno deluje pri portretih ali manjših skupinah! Dodatni mini reflektor na sredi bliskavice tako z doosvetli- 26 tvijo vdahne nekaj (a ne preveč, ker ni edini vir svetllobe) živahnosti v fotografijo, hkrati pa še posebej v primeru portreta predvsem izbriše (dosvetli) sence, ki bi lahko poudarile podočnjake, senco pod nosom ali podbradek. Seveda je pri tem treba kar nekaj treninga in spretnosti, a najsodobnejša Metzova tehnika nam to z lahkoto omogoča tudi pri sodobnih digitalnih aparatih. Vse to smo morda spoznali že pred dvemi desetletji, ko so se prve takšne bliskavice pojavile na trgu, že tedaj pa je bil med najboljšimi prav sloviti Metz CT-45. Ob prehodu na digitalno tehnologijo smo na podobne svetlobne čarovnije kar malo pozabili (saj nismo več hoteli uporabljati starih, ročnih bliskavic, nove pa kaj takega še niso ponujale), sedaj pa je ustrezna (digitalna, lepo prosim!) rešitev tik pred nosom - Mecablitz 58 AF-1 digital. Ampak ob vsem tem pa imate na voljo tudi vrsto običajnih značilnosti in dobrot, značilnih za bliskavico zgornjega razreda: 'glava' je nastavljiva navzgor (do 90 stopinj) in celo navzdol (do -8 stopinj, za makro posnetke), zavrtimo jo lahko okoli svoje osi za 300 stopinj (recimo da imamo za hrbtom zid, od katerega se bo svetloba veliko lepše odbila kot ob direktni osvetlitvi), v luči pa imajo vgrajen tudi zum reflektor, tako da se osvetlitev lahko prilagodi kotu snemanja od 24mm pa vse do 105 mm v sorazmernih korakih. Zum reflektor lahko nastavimo tudi ročno, a tudi v avtomatski nastavitvi dovolj dobro in hitro deluje. Še več kot to: če uporabljamo kamere z APS-C formatom tipala bliskavica to (preko elektronskih kontaktov, ki povezujejo aparat in njo) zazna in ustrezno nastavi kot osvetljevanja da le-ta sovpada z dejanskim kotom zajema slike objektiva – milimetri gor ali dol. Tako specifikacija širine osvetlive 24mm pri polnem formatu postane v APS-C formatu 15mm. V zgornjem delu glave sta vgrajena še dva pripomočka: tu je difuzorska plastična leča, ki svetlobni snop razširi do 18 mm (pri polnem formatu), ali 12 mm (pri APS-C formatu). Zraven nje je tudi majhen odbojnik, s katerim lahko del svetlobe (namesto da jo pustimo, da gre prav do stropa) takoj z majhnim odbojem in kotom usmerimo proti objektu snemanja, tako dobimo bolj zgoščeno svetlobo, ki pa ima tudi večji doseg. Že ime in številka bliskavice 58 pove njeno nazivno moč: to je številna vodilja, ki nam da doseg v metrih pri občutljivosti senzorja 100 ISO in zaslonki 1/1. Pri zaslonki 4 to pomeni svetlobni tok z dosegom 14,5 metrov (številko vodiljo delimo z vrednostjo zaslonke in dobimo doseg v metrih), denimo pri zaslonki f/11, 5,3 metra (pri polni moči, a bliskavica uporablja tiristorsko vezje ter tako - ob ostalih nastavitvah - sama dozira moč bliska, vendar ji absolutna moč pri navedeni zaslonki da končni doseg svetlobnega snopa. Toda past je v teoretičnih številkah: vsi proizvajalci navajajo moč bliskavice pri najožjem kotu, takrat je ta najmočnejši, realno primerljiva moč pa velja pri kotu osvetlitve in snemanju z objektivom (po starem) 35mm ali celo 50mm. Tu ima Metz - mecablitz 58 AF-1 digital nazivno moč (številno vodiljo) 42, kar še vedno pomeni zelo veliko svetlobno moč (pri 100 ISO ima pri zaslonki 4 doseg okroglih 10 metrov, pri zaslonki 11 pa 3,8 metra) – ni slabo, kaj?! Metz - Mecablitz 58 AF-1 digital uporablja baterije standardne AA velikosti, uporabite pa lahko vse tipe: od alkalnih, do nikel-kadmijskih ali litijskih. Vsaka od njih ima nekoliko drugačno karakteristiko polnjenja in vzdržljivosti, a bliskavica resnično hitro polni, po potrebi pa lahko priključimo tudi poseben zunanji baterijski napajalnik. Seveda lahko tudi izbiramo med nekaj vrstami avtomatike in intenziteto doosvetljevanja, osvetlitev bliskavice lahko korigiramo tudi na kameri (z elektorniko se to vse prenese, saj se bliskavica ves čas pogovarja s CPU kamere, ki jo vzporedno krmili), lahko jo nastavimo tudi sinhronizacijo s hitrimi osvetlitvenimi časi (FP – focal plane) ali za doosvetitev pri daljšem osvetlitvenem času, proženje bliskavice lahko sinhroniziramo tudi na 2 zavesico (pri daljšem času se bliskavica ne sproži ob štartu prve zavesice, ampak tik na koncu osvetlitve, preden druga zapre zaklop). Metz - Mecablitz 58 AF-1 digital ima tudi 'bracketing' kar pomeni nekaj zaporednih bliskov z različnimi stopnjami osvetlitve, pa tudi infrardeči osvetlitveni žarek, ki pomaga sistemu avtofokusa natančno nastaviti razdaljo in ostrino. Seveda lahko bliskavico tudi ročno korigiramo, ampak v načelu velja, da ima najbrž prav vse tisto, kar imajo tudi 'veliki' in dražji proizvajalci originalnih bliskavic, ob tem pa tudi dve svoji absolutni posebnosti: priključek za mini-USB, s čimer bo naša investicija uporabna tudi na kamerah jutrišnjega dne z novo elektroniko – preko USB-ja jo bomo lahko priključili na računalnik ter dopolnili z najsodobnejšim 'firmware' krmilnimi programi tudi za delovanje in povezovanje s kamerami bodočih serij. Vse to ob možnosti dvojnega kreativnega načina osvetljevanja in dosvetljevanja ter ob konkurenčni ceni pa vam odpira vrsto ustvarjalnih možnosti v svetu uporabe vrhunskih bliskavic nekoč in danes slovite znamke Metz. Veljko Jukič e-Fotografija februar-marec 2010 e-Fotografija natečaji - Fotograf leta - Photoshop Master Fujifilm novosti za leto 2010 Fujifilm FinePix HS10 Kamera ki prva nudi kar 30x-ni optični zum (24-720mm ekv.35mm) z možnostjo ročnega zumiranja. Poleg fotografije 10 milijonsko tipalo nudi HD video zapis v polni ločljivosti 1080p s 30 sličicami v sekundi. Zaslon je velik kar 3 palce, iskalo pa ima senzor, ki avtomatsko preklaplja možnost pogleda slike preko iskala ali zaslona. Glede dolgih goriščnic je Fujifilm kameri dodal kar tri vrste stabilizacije. Prva je preko tipala, druga stabilizacije z višanje občutljivosti in tretja s pomočjo digitalne stabilizacije, preračunavanjem slabih točk. Izredno zmogljiva kamera omogoča tudi RAW zapis. Nova lastnost je Fujifilm Finepix F80EXR Zelo zmogljiva kompaktna kamera s kar 10X-nim optičnim zumom. CCD EXR tipalo ima 12M točk. Objektiv nudi goriščnice od 27-270mm. Zaslon je velik 3.0 palce. Kamera omogoča HD video zapis in HDMI izhod za direkten preklop na HD TV. Izredna ločljivost tipala omogoča občutljivost kar 12800 ISO. Stabilizacija slike je preko tipala in s povečanjem občutljivosti tipala. Ta kamera ima toliko novosti, da bo očitno med najboljšimi v svojem ra- Fujifilm XP10 zredu. Počakati bo treba na prve preizkuse in razmerje cena ter uporabniška vrednost. Vsekakor pa je Fujifilm pokazal z novimi fotokamerami, da imajo kopico lastne tehnologije, s katero se lahko kosajo z najboljšo konkurenco kot Canon ali Panasonic. V prvem pregledu kamer in njihovih funkcij so najbrž še celo pred njimi. Prva kompaktna fotokamera s kar štirimi zaščitami. Kamera je zaščitena proti udarcem, hladnim pogojem v minus temperaturam, vodi in prahu. Kamera ima kar 5X-ni optični zum, 12M točk in HD video zapis. Za mlade pa še hitri gumb za takojšen “uploud” slik ali filma na YouTube in Facebook. 28 tudi možnost izničevanja prahu, ki je na leči ali tipalu. Fuji se pohvali (kamere še nismo preizkusili) s kakovostjo objektiva. V svojem uradnem sporočilu navajajo dejstvo, da so eni izmed vodilnih ponudnikov objektivov za profesionalne video in televizijske kamere. Le te pa uporabljajo objektive nižjih goriščnic in z velikim razponom med goriščnicami. Je Fujifilm vso to tehnologijo prenesel v HS10? Kamera lahko zajame zelo hitre motive v kratkem časovnem razmerju. Omogoča kar 10 posnetkov v sekundi. V video načinu pa hitro snemanje s kar 1000 sličicami v sekundi, kar omogoča neverjetne zamrznjene posnetke in njihov pregled v izredno kratkih časovnih fazah. V tej kameri je dodanih še nekaj zelo zanimivih prvo videnih funkcij. Motion Remover Mode omogoča snemati s petimi sličicami v sekundi, vendar prepozna ali se motiv giblje ali miruje. Tako kamera kasneje v posebnih svetlobnih pogojih združi več slik, ki so bile negibljive, tiste, ko Fujifilm FinePix Z700EXR Tudi Fujifilm prehaja med ponudnike kamer z zasloni na dotik. Dodali pa so kameri kar 3.5 palčni zaslon. Zum je 5X-ni (35-175mm ekv.35mm), CCD tipalo ima 12M točk in odlično sliko pri ISO 1600. Pri večji občutljivosti kamera izkorišča nižjo ločljivost, s tem pa več točk za končno bolj kakovostno sliko. Kameri so dodali še posebno obliko in z LED diodo svetleči Z. HD video zapis ima dodatno možnost saj je HD TV ready. Torej sliko lahko direktno prenesete na HD TV. se je objekt premaknil pa sama izniči. Prav tako je nova možnost, da v slabih svetlobnih pogojih kamera zajame več posnetkov, jih združi in tako doseže višjo kakovost slike. CMOS senzor z 10M točkami je bolj občutljiv od konkurenčnih kamer in omogoča izredne posnetke v slabih svetlobnih pogojih. Vsekakor je Fujifilm FinePix HS10 kamera, ki jo bo treba kar najhitreje preizkusiti in že danes kaže, da bo to kamera, ki nudi fotografu zelo veliko. Seveda tistemu fotografu, ki si želi “all-in-one” kamere, da v njej hitro najde vse glavne lastnosti za dobro hobi, družinsko in turistično fotografijo. Obenem pa ima kamera možnost direktnega prenosa slike in videa na YouTube in Facebook. V funkciji Face Detection kamera ne prepozna samo človeške obraze, ampak ve tudi kdaj fotografirate pse ali mačke in tako prilagodi program. e-Fotografija februar-marec 2010 Pojdite z nami: Toskana - Bali - Namibija - Norveška - Sicilija www.e-fotografija.si Enotedenski fotografski tečaj v Toskani - za HOBI in NAPREDNE fotografe Toskana 21. - 27. junij 2010 Naši klasični osnovni in nadaljevalni tečaji so vedno odlično obiskani. Nekateri si želite znanje pridobiti drugače in združiti fotografske tečaje v krajše časovno obdobje in v bolj intenzivno delo. e-Fotografija vam nudi še več. Tedensko intenzivno fotografsko izobraževanje, ki ga bomo združili z dopustniškim potepanjem po prekrasni Toskani. Tečaj je namenjen vsem fotografom. Od tistih, ki se šele učijo osnov fotografije kot tistih, ki so že izkušeni radi pa bi spoznali več o izrazni vrednosti fotografije in njeni obdelavi z računalniškimi programi. V prvih treh dneh bomo razdeljeni v dve skupini. Skupina začetniki in hobi fotografi ki še potrebujete osnovna fotografska spoznanja boste v dopoldanskem času deležni spoznavanja z vašo fotografsko opremo in osnovnimi nastavitvami ter osnovnimi fotografskimi zakonitostmi. V praktičnem delu se bomo naučili pravilno izkoriščati programske nastavitve kot korekturo osvetlitve in pogleda na motiv. V popoldanskem času bomo izkušnje prenesli v praktično delo. V večernem času bomo fotografije analizirali in počasi spoznavali naše napake ter jih tako v nadaljevanju lažje odpravili. Za izkušene fotografe: V enem tednu od HOBI do NAPREDNEGA fotografa Za začetnike: Enotedenski tečaj naprednih fotografskih tehnik, kompozicije ter obdelave slike s programom Photoshop Skupina naprednih fotografov se bo v prvih dneh spoznala z osnovnimi zakonitostmi kompozicije, osnovami svetlobe, tonskih vrednosti in napredne uporabe fotokamere ter dodatne opreme. V praktičnem delu pa več o pravilnem pogledu na motiv, izrezu in predvsem analiza fotografij. V drugem delu tečaja bomo s pridobljenim znanjem predvsem fotografirali, analizirali fotografije in spoznali možnosti obdelave fotografij preko računalniških programov. Da bomo kar najbolje spoznali računalniško obdelavo slike bo v zadnjih dneh vsak udeleženec računalniško obdelal svoje fotografije ter jih iztiskal v velikosti razstavnih fotografij. Matjaž Intihar Več na www.e-fotografija.si Toskanski griči - vikend fotopotep v MAJU in JUNIJU Toskana je fotografe, ki so se že srečali z njeno pokrajino povsem očarala. Za mnoge je to najlepša, najbolj pisana in naj-fotogenična pokrajina. Tisti z nekaj več ljubezni do fotografije se na njene griče radi vračamo, saj nam vsak dan prinese kaj novega, predvsem pa različne svetlobe omogočajo prekrasne fotografije. Ker je lahko aprilsko vreme muhasto (novembra pa smo že bili v njem), gremo v Toskano v barvno čudovitev in toplem maju ter juniju. Meseca MAJA in JUNIJA (14.-16. maj / 25.-27. junij) e-Fotografija organizira vikend fotopotep po toskanskih gričih. V teh že izrazito toplih mesecih nas bodo pričakala različno barvita polja in krasni sončni zahodi. Skupina bo majhna, ravno pravšnja, da bomo z manjšim busom zavili tja, kjer nas bo volja, se ustavili in si vzeli čas, kolikor ga bomo potrebovali,.. Oskar Karel Dolenc, Matjaž Intihar in Jure Kravanja - Yurko, ki je zaljubljen v toskansko pokrajino in z že enajstih potepanj po tej deželi prinesel obilo fotografij, ki so tudi na mednarodnih salonih fotografije bile deležne zlatih medalj, vam bomo pripravili pot med toskanskimi griči in nepozabnimi motivi ter ob večernem srečanju fotografov pregled in komentiranje fotografij. Ob tem pa še prikaz obdelovanja fotografij z RAW in Photoshop programom. Zaradi naših toskanskih izkušenj bo naš fotoizlet povsem fotografski. Imeli bomo možnost ustavljanja mini avtobusa za vsakim ovinkom, kjer bo možnost ustavljanja. Predvsem pa nas čakajo makadam in tudi kakšen kilometer ali dva lahke hoje. Vendar se splača malo oguliti pete, to je Toskana in njeni griči, ki so e-Fotografija februar-marec 2010 lahko iz meseca v mesec drugačni ter iz minute v minuto drugače osvetljeni. Odhod 14. maj in 25. junij iz (Maribor, odvisno od št. udeležencev) Celja ob 1.00, iz Ljubljane ob 2.00. Povratek 23. maj (27-junij) v večernih urah. CENA: 390€ (DDV je vključen) zajema: prevoz, 2 polpenziona (večerja, zajtrk) – nastanitev na kmečkem turizmu ali podeželskem hotelu, cestne pristojbine in parkirnine, stroški voznika, vodenje in organizacijo potovanja , DDV, osnovno nezgodno zavarovanje, lepe želje in zaustavljeni trenutki….. Doplačilo za 1/1 sobo / 60 €. Minimalno št. potnikov 15. (max. 25). prijave: www.e-fotografija.si/tecaji/ 29 Fotografska predavanja, tečaji, izleti / www.e-fotografija.si/tecaji.htm Praktica predstavila slovensko spletno stran tica.si se lahko pohvali še z interaktivno pomočjo, ki obiskovalca prek vprašanj popelje do možnih rešitev najpogostejših težav pri uporabi sodobne digitalne opreme. Velikokrat je namreč težavo ali napako moč zelo enostavno rešiti ter tako uporabnikom prihraniti nepotreben obisk servisa. Ob okvari ali napaki pa je moč prek spleta sprožiti tudi reklamacijski zahtevek. Prenovljeno spletišče ne govori zgolj slovensko, temveč obvlada kar štiri jezike. Poleg domačega so podprti še angleški, nemški ter francoski jezik. Predstavnikom medijev so na voljo številne fotografije ter logotipi podjetja in izdelkov, primerni za tisk. Nikon COOLPIX S3000 (eVR). Na izbiro je 16 scenskih načinov katere bo kamera samodejno izbrala. Kamera samodejno prepozna nasmeh in proži s tem zajame posnetek v pravem trenutku. Tu je še funkcija odpra- Izdelki blagovne znamke Praktica, ki že imajo menije v slovenskem jeziku, so s februarjem dobili pregledno spletno mesto. To domuje na naslovu www.praktica.si in obiskovalce nagovarja v slovenskem jeziku. Prenovljeno spletišče vsebuje podroben pregled z opisi aktualnih modelov izdelkov blagovne znamke Praktica. Uporabniki tako najdejo podatke o kompaktnih digitalnih fotoaparatih, spektivih, daljnogledih, digitalnih foto okvirjih, videokamerah ter dodatni opremi (stativi, bralniki kartic, pomnilniške kartice ...) Praktica. Spletno mesto www.prak- Canon predstavil IXUS 210 IXUS 210 je na voljo v štirih privlačnih barvah, odlično obliko in trdnostjo ohišja ter najbolj naprednim vmesnikom v IXUS-ih doslej, dostopnim prek zaslona, občutljivega na dotik. IXUS 210 ima intuitiven in za uporabo enostaven zaslon, občutljiv na dotik – tako je na dosegu prstov širok nabor funkcij. Velike ikone, pomožni triki in nasveti ter način Smart Auto pomenijo, da sta pregledovanje in izmenjava fotografij enostavnejša in zabavnejša kot kdajkoli prej. IXUS 210 ponuja vrsto naprednih funkcij in odlično kakovost fotografij s tipalom ločljivosti 14,1 milijona točk in Canonovim širokokotnim objektivom s 5-kratno povečavo. Nikon je predstavil tanek in stilski kompaktni fotoaparat S3000, ki je del nove linije fotoaparatov COOLPIX, ki bo na trg prišla spomladi. Tanko ohišje debeline vsega 19 mm vsebuje tipalo z 12 milijoni slikovnih točk in širokokotni objektiv NIKKOR s 4-kratno povečavo. Tu je še 6,7-centimetrski zaslon, elektronsko zmanjševanje vibracij vljanja rdečih oči, ki samodejno popravi učinek rdečih oči, preden shrani fotografijo. Casio EXILIM Pentax Optio I-10 Canon EF 70-200 f/2.8L IS II USM Nikon AF-S NIKKOR 16–35 MM F/4G ED VR Casio Computer CO., Ltd. je na japonskem med vodilnimi po prodaji svojih fotokamer. Za leto 2010 predstavlja štiri nove modele v EXILIM liniji digitalnih fotoaparatov. Prvi, EXILIM EX-HF100, vsebuje Casiovo zaporedno fotografiranje z visoko hitrostjo, ki zagotavlja, da uporabniki ne zamudijo ključnih trenutkov, poleg tega pa vsebuje veliko povečavo v kompaktnem ohišju. Naslednji trije, EXILIM EX-H15, EX-Z2000 in EX-Z550 vsi vsebujejo Casiovo funkcijo Dynamic Photo, ki omogoča uporabnikom da dele fotografije izrežejo in jih prilepijo na animacije. Canon je svojo serijo L-objektivov obogatil z novim teleobjektivom EF 70-200 f/2.8L IS II USM. Objektiv je naslednik izjemno priljubljenega modela EF 70200 f/2.8 IS USM, prinaša pa izboljšane zmogljivosti na vseh področjih. V skladu z dediščino serije L odlikuje EF 70-200 f/2.8L IS II USM optična izvrstnost v najbolj zahtevnih razmerah. Poleg izboljšav notranjega optičnega sistema je bil objektiv deležen strukturnih sprememb, ki so bile posledica odzivov uporabnikov, zaradi česar je prav toliko trden in zanesljiv, kot je optično napreden. 30 Zagotovo največja posebnost kompaktnih fotoaparatov je model Optio I10, ki se oblikovno zgleduje po legendarnem Pentax Auto 110 iz leta 1978 - najmanjšemu SLR sistemu, ki so ga kdajkoli naredili. Sodobni Optio I10 omogoča zajem slike v ločljivosti 12 milijonov točk in ima vgrajen širokokotni 5x optični zoom objektiv (ekviv. 28-140mm), mehanski stabilizator slike Shake Reduction ter širok LCD zaslon (razmerje 16:9) z diagonalo 6,9 cm (2,7-inča) in ločljivostjo 230.000 točk. Poleg zajema videoposnetkov v HDTV ločljivosti (1280x720 točk pri hitrosti 30 slik na sekundo) zmore tudi zaporedno slikanje s hitrostjo 2,6 slike na sekundo. AF-S NIKKOR 16–35 mm F/4G ED VR je prvi ultra širokokotni zoom objektiv, opremljen s tehnologijo zmanjševanja vibracij, kar nudi zmožnost fotografiranja z do za štiri zaslonke daljšimi časi. Uporaba tehnologije VR tako dopolnjuje maksimalno zaslonko f/4 pri fotografiranju v šibki svetlobi. Kompleksna optična zasnova novega objektiva se ponaša z Nikonovim protiodbojnim nanosom Nano Crystal, dvema elementoma iz ED-stekla in nič manj kot tremi asferičnimi elementi objektiva, ki pomagajo zmanjšati popačenja in aberacije celo pri največji zaslonki. e-Fotografija februar-marec 2010 Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana