Recept za dobro fotografijo? - e

Transcription

Recept za dobro fotografijo? - e
®
Revija za digitalno fotografsko izobraževanje
februar - marec 2010
IZVOD JE BREZPLAČEN
Umetniška, tudi t.i. izrazna fotografija ni veščina, ki bi se jo lahko
naučili iz učbenikov ali predavanj, saj zahteva čut ali žilico –
intuicijo, če hočete –, ki se jo lahko fotograf navzame zgolj tekom
svojega dela. Razlog za to je preprost: ne obstaja nobeno splošno
pravilo, kaj je v situaciji, s katero
se sooča fotograf, vredno fotografske pozornosti ali zanimivo.
letnik 9
Objektivi in njihove osnovne
tehnične lastnosti
št. 46
Tiskano 20.000 izvodov
Poročna fotodelavnica
Fotokamera in domači video
Ne zamudite glavni trenutek!
Recept za dobro fotografijo?
Fotograf se sprva niti ne zave možnosti
videa oziroma ga video niti ne pritegne.
Na to možnost, ki jo omogoča fotokamera, večina preprosto pozabi.
Photoshop Master 2010
TOSKANA, BALI, NORVEŠKA
Osnovni, nadaljevalni, individualni - portret, bliskavice...
Fototečaji in predavanja
v Mariboru in Ljubljani
Za vaše boljše fotografije!
e-Fotografija.si/tecaji.htm
Fotokamera leta 2009
- izbor bralcev
4368 obiskovalcev je oddalo svoj glas
in za kamere leta v posameznih razredih izbralo Nikon D5000 (vstopni),
Nikon D90 (hobi), Canon EOS 7D (napredni), Canon EOS 1D MkIV (pro),
Canon SX20 IS (megazum) in Canon
PowerShot G11 (napredni kompaktni).
Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana
BESEDA UREDNIKA
Fotografija je dobila nov zagon
Če ne bi bil že več kot tri desetletja v fotografiji, bi tudi mene presenetil današnji odziv glede uporabe fotokamere. Fotografira mlado in staro, predvsem pa so ženske spoznale to malo škatlico, ki je bila še pred desetletjem povsem moška domena. Slika domačih rožic, otrok, družinskih dogodkov
in izletov se vse bolj iz računalniških trdih diskov selijo na papir. V obliki klasičnega fotoalbuma ali fotoknjige. Ja, fotografinje prinašajo v fotografijo
red, možnost hitrega ogleda fotografij, načrtno shranjevanje spominov in predvsem drugačen pogled na fotografijo. Za dober posnetek zanimivega
motiva so si pripravljene vzeti nekaj več trenutkov kot fotografi. Smisel za kompozicijo in večja pozornost na moteče elemente okoli glavnega dela
motiva, ki naredijo zanimivo za nezanimivo je fotografinjam bližji. To zadnja leta opažam na vseh fotografskih izobraževanjih.
Za to ne čudi, da je danes na fotografskih predavanjih, tečajih in drugih dogodkih udeleženo vse več žensk. Na fotoizletih opazimo neko drugo zgodbo. Zdaj fotografira fotografinja in je moški samo kot sopotnik in turist.
Prav zanimivo bo videti kdaj bodo fotografska podjetja opremo še bolj približali ženskam. Tako po obliki, velikosti, nastavitvah, gumbih, itd. Z barvnimi ohišji so že pritegnili ne malo žensk, ki so nato odločile katera fotokamera bo družinska. Zdaj so že prve kamere DSLR v različnih barvnih odtenkih. Glede na udeležbo na fotografskih tečajih, izletih in fotodelavnicah menim, da bo čez pet let tudi fotografija močno ženska domena. Tudi
v kamerah DSLR jim na začetku programske nastavitve zadovoljivo služijo za doseganje tehnično korektne fotografije. Ker pa se pustijo poučiti kaj
kmalu spoznajo napredne nastavitve in jih s pridom izkoriščajo za še boljše fotografije.
Digitalna fotografija je zares prinesla obilo novih možnosti in fotokamero močno razširila med množice. Počasi
e-Fotografija
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.
vse bolj spoznavamo tudi možnost kakovostnega HD video zapisa, ki omogoča predvsem v družinsko, popoIzdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
tniški fotografiji drugačen zapis in hranjenje spominov. Že v tej reviji se začenja serija člankov o video zapisu,
Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
kako posneti, računalniško obdelati in predvajati. Kaj šele bo, ko bodo ženske odkrile enostavnost videa preko
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
e-mail: info@e-fotografija.com
fotokamere in njegov prikaz na HD TV. Bolj zahtevnim pa predstavljamo prvi članek o izrazni fotografiji.
Urednik: Matjaž Intihar
Res je, fotografija je in še bolj bo preko digitalnih “škatlic” dobila nov zagon!
Tisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 15.000 izvodov
e-Fotografija februar-marec 2010
3
Tečaji
fotografije - osnovni in nadaljevaljni, predavanja,
Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti II.del
Standardni (normalni)
objektivi (od 43 do 55 mm)
Najprej razčistimo napačno razlago
osnove, ki se še vedno vse prevečkrat predstavlja fotografu. Standardni objektiv ni tisti, ki ima kot (v
stopinjah) zajema najbolj podoben
človeškemu očesu. Človeško oko ima
mnogo spremenljivk in ni umerjena naprava. Širina pogleda očesa je
odvisna od več elementov, od očesa
kot celote, napake leče, mrežnice in
predvsem vsakega posameznika posebej, ki se v določenem trenutku na
kaj osredini ter z možgani procesira
in razume kot sliko.
Pravilno je, da za standardne objektive označujemo tiste, ki imajo dolžino goriščnice podobno, kot je potreben premer kroga, da zariše polno
sliko na tipalo (50 mm na 35-milimetrskem formatu), ali diagonala kvadrata slike, zarisane na filmu,
tipalu (43 mm na polnem formatu
24 x 36 mm). Odvisno od možnosti
konstrukcije objektiva so proizva-
4
jalci kameram dodajali standardne
objektive z goriščnico od 40 do 55
mm. Leica je bila prva komercialna
fotokamera, ki je uporabila format 24
x 36 mm za posnetek.
Prve so izdelali že leta 1912. Pri Leici so se odločili vgraditi prve objektive z goriščnico 50 mm (premer
zarisanega kroga). Sledili so različni proizvajalci, različne konstrukcije objektivov (predvsem v razmerju
svetlobne moči) in s tem drugačne
goriščnice. Vsi objektivi pa so se vse
do današnjih dni gibali med prej
omenjenimi goriščnicami. Omenim
naj še, da na primer 50 mm pri vseh
objektivih ne pomeni realne gorišč-
nice in s tem enakega kota zajema
46 stopinj po diagonali. Odvisno od
proizvajalca lahko v preizkusu opazimo, da je nek objektiv z oznako 50
mm lahko z nekaj milimetri daljšo
ali krajšo goriščnico. V večini primerov objektiv preizkusimo in ocenimo
v stanju neskončno. Pri vseh lahko
opazimo, da se s približevanjem motivu s tem premikom razmerja leč v
objektivu spreminja tudi realna goriščnica (kot zajema). Za današnje
digitalne kamere polnega formata
(FF) proizvajalci nudijo standardne
objektive z goriščnico 50 mm in z goriščnico 35 mm (1,5-krat in 1,6-krat)
za »crop« kamere ali 25 mm (2-krat)
za kamere 4/3-formata.
Rahlo širokokotni
objektivi (od 40 do 30 mm)
Danes je v uporabi vse manj objektivov, ki omogočajo samo eno goriščnico. Zato so vmesne goriščnice, ki
od standardnih prehajajo v širokokotne, za večino dosegljive predvsem
prek objektivov z izmenljivo goriščnico, t. i. zum objektivov.
Širokokotni objektivi (od
28 do 17 mm)
Oko je prilagodljivo. Odvisno od
svojih misli se osredinimo na ozki ali
široki kot. Tehnologija izdelave leč in
objektivov je kaj hitro prinesla možnost menjave objektivov na kameri.
Proizvajalci so prisluhnili fotografom in jim omogočili, da lahko fotografirajo v širšem kotu. V notranjih
prostorih ali pri fotografiranju pokrajine so ti objektivi še kako dobro-
e-Fotografija februar-marec 2010
enodnevne fotodelavnice (sedaj tudi v Mariboru) www.e-fotografija.si
Prikaz goriščnic in njihov kot zajema po diagonali v 35mm razredu
28mm - 740
35mm - 620
došli. Njihov kot zajema po diagonali
sega od 75 do 104 stopinj. Čim bolj
segamo v široki kot, tem težje je zagotoviti kakovost slike, zato so kakovostni širokokotni objektivi z več lečami, večjo svetlobno močjo in glede
na velikost leč kot samega objektiva
dragi.
Ekstremno širokokotni
objektivi (pod 17 mm)
Če smo osredinjeni na pogled z očesom, lahko opazimo, da je kot zajema zelo širok. Človeško oko omo-
goča zajem motiva tudi v kotu 180
stopinj. Vendar je res ostra in popolnoma razpoznavna slika vidna
zgolj v nekaj stopinjah. Čim bolj se
odmikamo od središča našega pogleda proti robu, tem večja je neostrina,
človek pa tako dojema samo svetlobne obrise in barve v precej nedoločeni obliki.
Objekte zunaj središča vidimo in
razpoznamo bolj na podlagi spomina kot pa ostrega pogleda.
Pod goriščno razdaljo 17 mm se začne zanimivo področje eks­tremno širokokotnih objektivov oziroma
kotov zajema. Taki objektivi
omogočajo zadovoljivo
kakovostno sliko po
celotno zajeti površini. Kot zajema
17-milimetrskega objektiva na
tipalo polnega formata (FF) je 104 stopinje po
diagonali.
Ekstremno širokokotni objektivi
imajo še krajše goriščnice, 14 mm,
8 mm ali celo 6 mm. Z njimi lahko
50mm - 460
85mm - 280
135mm - 180
200mm - 120
400mm - 60
800mm - 30
dosegamo kote zajema vse do širine
220 stopinj. Da, res je, specialni Nikon 6 mm fish-eye (ribje oko) omogoča zajem kota 220 stopinj.
Ekstremno širokokotni objektivi, predvsem kako­vostni, so redki,
ker so kon­s­trukcijsko zapleteni in
zato dragi. Širok zorni kot in velika globinska ostrina omogočata nenavadne in zelo zanimive posnetke.
Značilnost ekstremno širokokotnih
objek­tivov je močno izbočena prva
leča, zaradi česar je uporaba navojnih filtrov nemogoča. Pri teh ob­
jektivih upo­rabljamo želatinske filtre, ki jih pritrdimo na zadnjo stran
ali notranjost objektiva. Nikkor (6
mm) jih je že vgradil v objektiv.
Ekstremno širokokotne objektive delimo na tri skupine. Še preden si jih
ogledamo, naj povem, da na nekatere kompaktne kamere lahko dodamo
posebne predleče, s katerimi lahko
simuliramo ekstremno široke kote. a
Vibration compensation
(Optični 3-smerni stabilizator slike)
Uvoznik in distributer:
Svetovni rekorder
18 mm
AF18-270mm F/3,5-6,3 VC Di II
Največji zoom obseg doslej, ekviv. 28-420 mm.
Akcija:
459 €
270 mm
Na akcijsko ceno ni možno uveljavljati dodatnih popustov.
18-270 Tamron_EF.indd 1
e-Fotografija februar-marec 2010
5
15.2.2010 12:24:54
Individualni fotografski tečaji za posameznike in podjetja www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Linearni objektiv
Kadar slikamo ravno drevo, stavbo …, želimo ravne linije tudi na
fotografiji. Tako sliko brez težav naredijo klasični 50-milimetrski objektivi, ozkokotni objektivi in to po navadi pričakujemo tudi od objektiva.
Pri ekstremno širokokotnih objek­
tivih pa je to povezano z velikimi
teh­ničnimi težavami in na koncu s
ceno objektiva.
Za primer vzemimo, da od zgoraj
navzdol slikamo veliko šahov­nico (v
našem primeru F1 avtomobil - desno). Na sliki želimo dobiti enako velike črne in bele kvadrate. Če pogledamo mimo kamere, opazimo, da so
kvadrati pod nami veliki, tisti proti
robu pa manjši in sploščeni. Objektiv to popravi tako, da sliko na robu
ustrezno poveča.
Povečanje pa pomeni zman­
jšanje
svetlosti, saj iz kvadratov na robu
slike prihaja manj svetlobe kot iz tistih na sredini. Zato mora imeti tak
objektiv zelo velike leče, da je slika enakomerno svetla. Taki objektivi ohranijo sliko ravnih linij in
predvsem sodčkasta distorzija, ki je
opazna pri navadnih širokokotnih
objektivih, je zanemarljiva.
Najbolj širokokotni linearni objektivi, ki so zdaj v proizvodnji za zrcalno-refleksne kamere s samodejnim
ostrenjem, imajo goriščno razdaljo
14 mm (ekv. 35mm).
Ribje oko
Če želimo zajeti zorni kot 180 stopinj
ali več, moramo uporabiti eks­tremno
širokokotne diagonalne ali cirkularne objektive, t. i. ribje oko.
Diagonalni objektiv naredi sliko v
velikosti celega formata filma, vendar 180 stopinj samo po diagonali
posnetka. Cirkularni objektiv na posnetek zariše celotno sliko, ta pa deluje, kot bi jo fotografirali iz črne luknje. Slika je okrogla.
Taki objektivi na robu slike ne raztegujejo kot linearni, zato je manj težav
z enakomerno osvet­ljenostjo filma
po celotni površini, zato pa je slika
močno popa­čena. Taki objektivi so
kon­s­trukcijsko preprostejši in cenejši
ter manjši od linearnih. Večina diagonalnih objektivov ima svetlobno
moč f/2,8.
Diagonalni z goriščno razdaljo 15
mm pokrije zorni kot okoli 180 stopinj po diagonali posnetka, cirkularni objektivi z goriščno razdaljo 6 ali
15 mm pa pok­rijejo celoten polprostor, sliko pa dobimo izrisano v krogu (slika na str. 7). Ti objektivi dosežejo zorni kot tudi 220 stopinj. Tak je
na primer že omenjeni Nikon 6 mm;
f/2,8, pri katerem je prva leča kar štirikrat večja od kamere.
Uporaba
Linearne objektive (z majhnim popačenjem a z najširšim kotom zajema od
100 do 115 stopinj po diagonali) uporabljamo predvsem v arhitekturi in notranjih prostorih ter za pokrajinske in dokumentarne posnetke.
Prve take objektive so razvili za slikanje Zemlje iz letal in izdelavo zemljevidov.
Zelo uporabni so za slikanje not­ranjosti zgradb ali avtomobilov. Popačenje je
malenkostno, zaradi korekcije pa je slika na robu včasih videti nekoliko razpotegnjena. Velika globinska ostrina omogoča zanimive pos­netke, saj je na
istem posnetku lahko majhen detajl v ospredju, v ozadju pa razločno vidimo
celotno pokrajino.
Foto: Veljko Jukič
Diagonalni objektiv (ribje oko) skrivi sliko, vendar ohrani navidezno velikost
predmetov. Uporaba je podobna kot pri drugih širokokotnih objektivih, posebej pa so zanimivi športni motivi.
Foto: Veljko Jukič
Vaš ponudnik digitalnih kamer,
fotoaparatov in dodatne opreme.
6
e-Fotografija februar-marec 2010
Cirkularni objektiv (ribje oko) z izjemno širokim kotom 180 ali več stopinj (že omenjeni Nikon 6 mm) se
pogosto uporablja v znanstvene in
dokumentarne namene. Meteorologi
so ga upo­rabljali za določitev deleža
neba, pokritega z oblaki, astronomi
pa še vedno za foto­grafiranje celotnega neba pri zasledovanju utrinkov.
kot objektivi krajših goriščnic. Zaradi daljših goriščnic pa morajo imeti
večje sprednje leče, da ohranijo dobro svetlobno moč, zato so pri teh
objektivih velikost, teža in cena močno odvisne od svetlobne moči objektiva.
dobili ime po ozkem kotu zajema v
stopinjah. 100-milimetrski objektiv
zajema kot po diagonali 24 stopinj,
200 mm 12 stopinj in 300 mm samo
še 8,15 stopinje. Danes zelo razširjene goriščnice ozkokotnih objektivov
za hobifotografe segajo vse do 300
mm.
Ozkokotni objektivi so lahko tudi za
vrhunski zapis sestavljeni iz manj leč
Ekstremni ozkokotni
objektivi (nad 300 mm)
V dobi filmskih fotokamer so si
predvsem profesionalni fotografi lahko privoščili in znali izkoristiti
te objektive. Vedno so bili zelo dragi,
veliki in težki.
Danes, v dobi digitalne tehnike, je
drugače. Izjemno ozke kote zajema
omogočajo že kompaktne megazum
kamere. Ker so tipala manjša, je lah-
ko krajša tudi goriščnica, posledično manjši, lažji in cenejši pa je tudi
objektiv. Kote zajema 5 stopinj in še
manj dosega kar nekaj kompaktnih
megazum kamer različnih proizvajalcev. Zaradi digitalnega zuma je kot
še krepko ožji. Med kamerami DSLR
pa ni tako preprosto. Ekstremni ozkokotni objektivi, ki omogočajo zarisati visoko kakovost z goriščnicami 400, 500, 600 in več milimetrov,
so težki (4 in več kg), dolgi 30 in
več centimetrov in dragi (nekaj tisoč evrov). Tudi danes so ti objektivi predvsem domena profesionalnih
fotoreporterjev in naravoslovnih fotografov.
Matjaž Intihar
V naslednji številki: objektivi v razredih.
Ozkokotni (tele)objektivi
(od 85 mm do 300 mm)
Človek si je vedno želel približati
motiv. Fotograf še danes pravi, da ozkokotni (tele)objektiv približa. Pa to
ni res! Objektiv samo zajame ožji kot
motiva in ga v slabši ali višji kakovosti prenese na tipalo. Ti objektivi so
e-Fotografija februar-marec 2010
Če ste v dilemi kateri objektiv izbrati
za vaš dober nakup, vprašajte nas.
info@e-fotografija.com
7
Vikend fotopotep TOSKANA
(14. do 16. maj)
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Fotokamera in domači video
Prihod digitalne tehnologije v fotografijo je prinesel nove možnosti. Ena izmed njih je vse uporabnejša in počasi se že kaže, da bo zapis gibljive slike,
pravimo mu tudi video, kmalu vse bolj izkoriščan.
Menim, da bo v domeni družinske in popotniške
fotografije prav video v naslednjih letih naredil večji preskok in bo vse bolj prisoten tudi med fotografi.
Fotograf se sprva niti ne zave možnosti videa oziroma ga video niti ne pritegne. Na to možnost, ki
jo omogoča fotokamera, večina preprosto pozabi.
Vendar, ko enkrat začneš z videozapisom, spoznaš
tudi njegove prednosti pred sliko. Fotografski album, fotoknjiga ali danes sodobnejše domače TVpredstavitve so odlične možnosti za prikaz fotografij. Vendar pomislite, kaj imate raje shranjeno
za spomin, ko vaš otrok pove prve besede, naredi
prve korake ali ko ste na zanimivem dogodku ali
potovanju. Fotografijo ali video?
Na začetku se možnosti videosnemanja niti ne
spomnimo. Toda ko vidite videozapis o dogodku
pri prijateljih, vi pa imate samo fotografijo, vas video lahko hitro premami. Seveda ne vseh. Toda zadnje čase vse bolj opažam, da je zanimanje za videozapis vse večje, s prihodom HD-videa v kamere
DSLR pa se o njem začenjajo tudi prve strokovne
razprave.
Decembra 2007 sem že zapisal, da bodo med nas
prišle kamere DSLR z možnostjo videozapisa. Le
redki so sprejeli to možnost, vendar sem sam že
iz pogovorov z inženirji fotopodjetij predvideval,
da se ta možnost hitro bliža. Predvsem fotoreporterji in njihovi uredniki so izrazili te želje. Video v
internetu je vse bolj razširjen. Prav tako gledanost
internetnih strani dnevnih časopisov. In prav na
njih so obvestila v videozapisu najhitreje zaživela.
Vse manj se bere, vse več se išče kratke in jedrnate
HD video postaja vse bolj doma tudi med profesionalnimi
fotoreporterji. Obenem pa so prednosti snemanja videa s kamero DSLR spoznali tudi profesionalni video snemalci. Relativno poceni tehnologija in neverjetne optične možnosti.
informacije v videozapisu. In če uredništvo pošlje
fotografa na dogodek, zakaj ne bi posnel obenem
še videozapisa. Proizvajalci so prisluhnili in že avgusta 2008 smo v kameri DSLR Nikon D90 dobili
možnost videozapisa.
Da se videozapis še ni razširil v večji meri, je za
zdaj krivo dejstvo, da še ni preproste možnosti za
obdelavo videa. Tudi uporabnik, ki ima računalnik, ne ve, kateri program lahko uporabi za obdelavo videa oziroma kje dobiti prve osnovne napotke za to, kako začeti. Na žalost je videoobdelava še
zelo razpršena na množico formatov zapisa in njihovo obdelavo. Vendar pa počasi vse skupaj postaja preprostejše. Računalniki imajo že dovolj zmogljivo procesorsko moč, prav tako so trdi diski v
računalniku z več spomina, dodatne zunanje enote
pa so poceni. Potrebujemo samo še nekaj znanja
glede obdelave videozapisa.
HD video se seli tudi v majhne kompaktne fotokamere. Kot nalašč za predstavitev izletniških motivov na sodobnih HD TV zaslonih.
8
e-Fotografija vam bo z več članki približala možnost obdelave videozapisa. Sam sem po vsaki fotodelavnici ali fotopotepu predstavil poleg članka
še video o samem dogodku. Prikaz dela na fototečaju, našega fotopotepanja v Toskani ali eksotične
fotodelavnice na Baliju je povsem nekaj drugega,
če si jih ogledamo v videozapisu, kot da beremo
članek, ob njem pa si vse skupaj ogledamo samo
na fotografijah. Še ne verjamete? Poglejte na stran
www.e-fotografija.si in članek o naši eksotični fotodelavnici na Baliju. Sam od zdaj naprej ne grem
več na noben fotopotep brez fotokamere, ki omogoča HD-videozapis. Spomini v gibljivi sliki bodo
čez leta zavrteli čas nazaj v lepši, spominov polnejši obliki ne samo nam, ampak tudi drugim gledalcem.
Video od A do M za domači video
Prvi članek z nasveti, s katerimi fotokamerami lahko zajamemo videozapis in kako ga začeti uporabljati, bom predstavil v člankih z naslovom od A
do M. Zakaj sem si izbral za konec mojih člankov
črko M? Zato ker menim, da samo do tu lahko podam nekaj o domačem videu s svoje plati. Torej M
kot Matjaž. Več pa nam bodo podali strokovnjaki
za video. Toda že moje osnovno poznavanje videozapisa je dovolj, da boste z videom lahko začeli in
se v praksi spoznali z njim na svoj način.
Fotokamera in videozapis
Pred desetimi leti je že vsaka kompaktna digitalna
fotokamera omogočala videozapis. Zanimiva lastnost, o kateri se je kar veliko govorilo in včasih
tudi preizkusilo, vendar pa sta velika količina podatkov in mogoč ogled filma samo na računalniškem zaslonu večino hitro odvrnila od resne uporabe te možnosti.
Danes. HD-video prehaja že v kamere DSLR. Večina novejših kompaktnih kamer že omogoča HDzapis in neposredni priklop kamere na TV. Vendar je težava še vedno v tem, da za video obvezno
potrebujemo računalniško obdelavo, da je zapis
gledljiv. Kot moramo med 1000 fotografijami s
potovanja izbrati sto tistih, ki bodo krasile naš fotoalbum, je treba pri videu opraviti izrez in montažo nezanimivih ter predolgih kadrov. To pa od nas
zahteva več časa in znanja ter boljšo računalniško
opremo.
V meniju fotokamere ali preko programskega nastavitvenega gumba vklopimo možnost zajema videa. Preko menija lahko nastavimo še ločljivost
zapisa. Odvisno od fotokamere je omogočen zapis v polnem HD zapisu (tkim. full HD) ločljivosti 1920x1280 točk (ki je lahko v TV formatu z 'i'
oznako, interlaced - prepleteno, kjer se parna in
neparna polja izmenjujejo; ali kot 'p', progresive-Fotografija februar-marec 2010
16 urni tečaj programa Photoshop (Ljubljana 10 - 11 april / Maribor 22 - 23 maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
DSLR
Canon EOS 550D – 1920x1080 / 20fps
Canon EOS 7D – 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps
Canon EOS 5D MkII – 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps
Canon EOS 1D MkIV – 1920x1080 / 30 (60), 25 (50), 24fps
Nikon D5000 – 1280x720 - 24fps
Nikon D90 – 1280x720 - 24fps
Nikon D300s – 1280x720 - 24fps
Nikon D3s – 1280x720 - 24fps
Pentax K-x – 1280x720 - 24fps
Pentax K7 – 1280x720 - 30fps
Kompaktne
Canon SX1 – 1920x1080 / 30fps
Canon SX20 – 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 990IS – 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 200IS – 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 120IS – 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 110IS – 1280x720 / 30fps
Canon IXUS 100IS – 1280x720 / 30fps
Canon Powershot 200IS – 1280x720 / 30fps
Če le imate možnost se preizkusite v video zapisu preko kamere DSLR.
ni zapis - polnoformatna zapis vsake od sličic), v
HD zapisu z velikostijo 1280x720 točk (le ta nosi
tudi oznako HD2, značilnost pa je da ima vedno
progresivni, polnoformatni zapis vsake sličice posebej, pri TV sprejemnikih se to imenuje tudi 'HD
ready'). Fotokamere imajo pogosto tudi zapis v računalniškem VGA formatu - nekdaj standardni
ločljivosti prvih računalniških zaslonov s 640x480
točk in polovični 320x260 točk (le-to zapisujejo
danes tudi mobilni telefoni, to pa je bil tudi začetni format YouTuba (ki pa sedaj že podpira tudi
640x480 ali celo HD 720p formate).
Odvisno od naših potreb izberemo ločljivost, v kamero vstavimo zmogljivo pomnilniško kartico in
snemanje se lahko začne.
Tako enostavno je lahko, če smo neizkušeni in na
zajem videa ne damo večje pozornosti. In ne malokrat se zgodi, da po prvem navdušenju opazimo,
da je video zapis potraten glede količine podatkov,
energije, da so naši zapisi predolgi, streseni, neostri…
Ločljivost, formati, količina
podatkov
Pomen pravilne izbire ločljivosti je pri videu drugačen kot pri fotografiji. Pri fotografiranju le redki izberejo nižjo ločljivost, kot jo omogoča tipalo.
Pri videu pa hitro spoznamo, da je še tako zmogljiva pomnilna kartica premajhna. Večina fotokamer snema v formatih z oznako oziroma končnico
.AVI ali .MOV. Avi oznaka pomeni video univerzalni zapis na 'PC strani', MOV pa je namenjena
uporabnikom na 'Mac strani', a deluje tudi širše (z
Quick time predvajalnikom tudi na vseh PC z windowsi), na nekaterih mobilnih telefonih in igralnih konzolah.
Vse video kamere in kompaktne fotokamere pa
izkoriščajo sodobne formate zapisa s na osnovi
standardov MPEG2 ali MPEG-4. Gre za način in
tehniko stiskanja video in avdio podatkov v posebne video 'kontejnerje' ali 'ovojnice', pri tem pa
imena lahko pomenijo tehniko in stopnjo stiskanja (MPEG2/4), tehnični tip zapisa podatkov (AV-
Zapis je zgolj informativen, podatki povzeti po uradnih straneh proizvajalcev.
Fotokamere ki nudijo HD video zapis
Nikon Coolpix P100 – 1920x1080 / 30fps
Nikon Coolpix S8000 – 1280x720 / 30fps
Nikon Coolpix S6000 – 1280x720 / 30fps
Nikon Coolpix S4000 – 1280x720 / 30fps
Nikon Coolpix L110 – 1280x720 / 30fps
Olympus EP-1
Olympus EP-2
Olympus E-PL1
Olympus mju Tough 8010 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus mju 9010 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus mju 7040 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus mju 5010 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus SP 800 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Olympus SP 600 – 1280x720 / 30fps (MPEG4)
Pentax Optio I-10 – 1280x720 / 30fps
Pentax Optio H90 – 1280x720 / 30fps
Pentax X70 – 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC W-270s – 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC W-290s – 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC W-350s – 1280x720 / 30fps (AVCHD
1920x1080 / 50fps), (MPEG4 1440x1080 25fps)
Sony CyberShot DSC W-360s – 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC W-380s – 1280x720 / 30fps (AVCHD
1440x1080 / 50fps)
Sony CyberShot DSC W-390s – 1280x720 / 30fps (AVCHD
1440x1080 / 50fps)
Sony CyberShot DSC TX-7s – AVCHD 1440x1080 / 50fps (MPEG4 1440x1080 25fps)
Sony CyberShot DSC TX1H – 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC WX1B – 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC T900B – 1280x720 / 30fps
Sony CyberShot DSC HX1 – 1280x720 / 30fps
Casio Exilim EX-S12 – 1280x720 / 24fps
Casio Exilim EX-H15 – 1280x720 / 30fps
Casio Exilim EX-S10 – 1280x720 / 24fps
Casio Exilim EX-Z550 – 1280x720 / 24fps
Casio Exilim EX-Z2000 – 1280x720 / 30fps
Casio Exilim EX-Z330 – 1280x720 / 24fps
Casio Exilim EX-FH100 – 1280x720 / 30fps
Casio Exilim EX-FH25 – 1280x720 / 30fps
Casio Exilim EX-F1 – 1280x720 / 30fps (H.264 1920x1080 60fps)
Panasonic DMC GF1 – 1280x720 / 30fps (AVCHD)
Fujifilm Finepix HF10 – 1920x1080 30fps (MPEG4, H.264)
Fujifilm Finepix S2000HD – 1280x720 30fps (MPEG4)
Fujifilm Finepix S1800 – 1280x720 30fps
Fujifilm Finepix S1600 – 1280x720 30fps
Fujifilm Finepix F80EXR – 1280x720 24fps
Fujifilm Finepix AX250 – 1280x720 24fps
Fujifilm Finepix AX200 – 1280x720 24fps
e-Fotografija februar-marec 2010
a
9
Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si
Digitalni video jezik v kraticah - podatki, katere največkrat zasledite ob vaših fotokamerah
AVI - kratica pomeni Avdio Video Interleaved - AVI
zapis. Je univerzalni 'kontejner', ki v sebi nosi nizkokomprimirani (5:1) video zapis, praviloma v SD ali DV
kakovosti, zelo pogost in celo standardni način shranjevanja videa za predvajanje na Windows platformi.
MOV - kratica pomeni 'movie' po Applovi nomenklaturi. Podobno kot AVI je 'kontejner' ali 'ovojnica' namenjena shranjevanju (5:1) video in zvočnega zapisa
za predvajanje na vseh Mac platformah, a jo z inštalacijo Quicktime predvajalnika lahko beremo tudi v
Windows okolju. Lahko vsebuje SD ali DV zapis, pogosto pa tudi MPEG-4, ki je lahko v SD ali katerikoli
HD kakovosti.
MPEG - je kratica Motion Pictures Expert Group skupine za standardizacijo filmskega zapisa, ki je že
pred desetletjem opredelila vse tri standarde: MPEG1 (sedaj že zastareli zapis, ki ima kakovost na davni
VHS- kaset ali video-CD-jev, s podatkovnim tokom do
2 Mbps in kompresijo do 10:1).
MPEG-2 (sodobni standard, v katerem potekajo vsi satelitski TV prenosi, so izdelani vsi DVD-video zapisi s
podatkovnim tokom do 8Mbps in stopnjo kompresije do 25:1. MPEG-2 je še vedno tudi osnova za tkim.
HDV od (19:1 do 25:1) ali HDcam EX standard (Sony,
s 35 Mbps) ali celo najnovejši Canonov video pro MXF
4:2:2 50 Mbps format).
CHD) ali standard zapisa v kontejnerju (Quicktime ali AVI). Sodobni
računalniški predvajalniki brez težav
predvajajo večino formatov, proizvajalci programov za obdelavo videa pa (bolj ali manj) zelo ažurno
skrbijo, da njihovi video programi
(NLE) podpirajo vse čedalje bolj raznovrstne formate videa - iz video ali
foto kamer! Obenem neizkušeni snemalec snema dolge kadre. Ko pa kot
take gledamo na TV zaslonu so nezanimivi, saj hitro ugotovimo, da je
za video informacije potreben krajši
kader in več različnih informacij. Za
to pa brez dodatne računalniške ob-
10
MPEG-4, ki ima stopnjo kompresije do 50:1, a poznavalci sodijo, da je zaradi novih algoritmov dvakrat bolj
učinkovit zapis od MPEG-2, zelo racionalen, ker zahteva polovico manj pasovne širine pri prenosu, zato učinkovit za zapis ali prenos video podatkov, a (še vedno)
zelo težaven za obdelavo s specializiranimi programi,
vendar se vsi novi video zelo hitro prilagajajo temo, pa
tudi procesna moč računalnikov raste.
ostrina praktično enkovredna polnem HD zapisu.
H-264 in AVCHD sta oznaki za MPEG-4 zapis v ustreznem formatu: H-264 je ime svetovnega standarda
kompresije, AVCHD pa je tip podatkovnega (računalniškega) zapisa, ki se je uveljavil odkar video ni več zasnovan na tračnem zapisu na kasete, pač pa podatkovni
(računalniški) zapis na trde medije kot so kartice (SD
ipd), trdi diski ali 'flash' vgrajene spominske kartice.
25fps - pomeni 25 Frames per Second - sličic na sekund: evropski PAL in EBU HDTV standard temeljita na električni frekvenci 50 Hz, video in TV zapis pa
poteka s polovično frekvenco 25/sekundu. Univerzalni
video standard v Evropi, Avstraliji, delu južne Amerike, Afrike in Azije.
1920x1080 - novi standardni visoko ločljivostni (HD)
video zapis, ki je lahko prepleten ('i' - interlaced, tipični
TV zapis) ali polno formaten ('p' - progresivni, za prikazovanje v sodobnih digitalnih kinih ali na računalniških monitorjih in sodobnih LCD in plazma TV sprejemnikih). Piksli imajo stranice praviloma v razmerju 1:1.
1440x1080 - je ena od enakovrednih, a racionalnih
oblik HD zapisa, ki se je uveljavila l. 2003 s prihodom
HDV2 zapisa. Piksli imajo stranice v formatu 1.33:1, v
kakovosti zapisa se razlika skorajda ne opazi, saj je bila
tehnologija že tedaj tako zelo izpopolnjena, da je bila
delave ne gre. Količina podatkov in
kasnejša potreba po obdelavi naših
zapisov skoraj vse hitro odžene od
snemanja videa s fotokamero.
Osvetlitev, zum, AF
Pri večini kompaktnih fotokamer
osvetlitev delujejo samodejno. Vse
kamere ne omogočajo zumiranja
med snemanjem videa in samodejnega ostrenja. Zato je dobro že pred
nakupom kamere vedeti, v kolikšni
meri vas bo videozapis prepričal in
ga boste izkoriščali. Če boste video
snemali v večji meri, naj današnja
sodobna kompaktna fotokamera
1280x720 - standardni visokoločljivostni (HD) video zapis, ki je vedno polnoformaten ('p' - progresivni). Piksli imajo stranice v razmerju 1:1. Je tudi osnova HDV2 standarda, lahko je zapisan kot MPEG-2 ali
MPEG-4, v 'ovojnicah' tipa AVI ali Quicktime, v standardu H-264.
30fps - pomeni 30 Frames Per Second - sličic na sekundo. Temelji na ameriškem NTSC in (sedaj) ATSC
- HD standardu in ameriški električni frekvenci 60Hz.
Natančeje je video frekvenca 29,97, lahko pa tudi 59,94
sličic/sek.
24fps - pomeni 24 Frames Per Second - sličic na sekundo. Je osnovni filmski standard, saj vsi kinoprojektorji tečejo s to hitrostjo, je tudi osnova vseh filmskih
kamer, a tudi izvor vseh paradoksov: vsi projekti narejeni v formatu 25 ali 30 ali 60 se morajo pretvoriti v
format s 24 slikami/sek, čeprav se nato v kinih predvaja
48slik/sek - vsako sliko se prikaže dvojno!
omogoča HD-videozapis, zumiranje
in samodejno ostrenja ter zelo dobrodošlo korekturo osvetlitve. (Kot
najvišjo referenco si vzemite Canon
SX 1 IS). HD-zapis iz fotokamere je
danes že dobre kakovosti in lepo gledljiv na HD-televizijah. Prav tako je
HD-zapis odlično prikazan na računalniških zaslonih. Nižja ločljivost 640 x 480 točk je zadovoljiva za
starejše TV-zaslone ali računalniške
zaslone z majhno ločljivostjo. Večina spletnih strani, na katerih lahko
prikazujemo video, kot sta YouTube
in Vimeo, že omogoča prikaz videa v
HD-ločljivosti. Ker na teh videopor-
talih še dodatno stisnejo podatke,
je kakovost zapisa nekoliko manjša.
Vendar pa za domačo predstavitev
družinskih in popotniških videofilmov v večini primerov izkoriščamo
HD TV-zaslone. Na njih pa so lahko
HD-videozapisi zelo dobro prikazani. Ali jih predstavimo neposredno
iz fotokamere, ki je s kablom HDMI
povezana s HD TV ali pa naredimo
montažo videozapisov v računalniškem programu in film zapišemo na
DVD ter ga z DVD-predvajalnikom
prikažemo na HD TV.
Matjaž Intihar
naslednjič, kako uporabiti fotokamero za video zapis.
e-Fotografija februar-marec 2010
Več o fototečajih, eksotičnih fotopotepanjih www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Fotografiranje hrane z bliskavicami / Fotodelavnica
V soboto 27. marca, bomo v gostilni
Mencigar/Nobile v Ljubljani, pripravili tretjo fotografsko delavnico fotografiranja hrane. Sveže pripravljeno
in aranžirano hrano, bomo s pomočjo studijskih in lastnih bliskavic fotografirali pod vodstvom Alana Orlič Belšaka. Ne, ni namen uporabiti
najboljšo studijsko opremo, oziroma
narediti delavnico za profesionalce.
Delavnica je namenjena fotografom,
ki bi radi spoznali svojo opremo, kamero, bliskavico, brezžično proženje
in z njo ter dodatnimi poceni pripomočki posneli dobre fotografije.
Spoznali se bomo z različnimi načini osvetljevanja in uporabe bliskavic,
kot odbojniki in majhnimi triki ku-
harskih in fotografskih mojstrov, da
hrana na sliki izgleda všečna. Kot je
na prejšnji delavnici podal napotek
Alan. Gledalcu se morajo ob gledanju slike “pocediti sline” in mora postati lačen, pa čeprav smo namesto
sladoleda fotografirali obarvane ku-
glice pire krompirja, ali imamo v kozarcu namestu ledu plastične kocke.
In seveda, ne bomo lačni saj po fotografiranju hrano pojemo. Torej, novo
znanje, dobre fotografije in slastno
kosilo je zagotovljeno. Si lahko želite
od fotodelavnice še več?
M.I.
Vstop v fjorde naravo predstavi na drugačen, prečudovit način.
Noči skoraj ni in “blue” light nas spremlja
vseskozi. Tudi v glavnem mestu Oslo.
lahko vzeli čas in iz vrhov posneli prečudovite ozke doline fjordov polnih
slapov. Iz trajektov pa bomo visoke str-
mine, slapove doživeli na povsem drug
fotografski način.
M.I.
Več na www.e-Fotografija.si
Eksotična fotodelavnica NORVEŠKA (predvidoma julij)
Tudi julija je med Oslom in Bergnom, v tej čudoviti pokrajini še lahko videti sneg. Bergen nam
nudi enkratne fotografije mesta in zaradi “bele” noči možnost fotografiranja 24 ur na dan.
skozi visokogorje do Myrdala, flamska
železnica s čudovitimi motivi in nato
preko fjordov v špotni Voss ter Bergen,
ki je zaradi starega jedra pod Unesco
zaščito. Večkrat sem že fotografiral te
kraje in nekaj od teh posnetkov je na
spletnih straneh norveških agencij. Seveda brez fjordov in lofotskega otočja
ter majhnih ribiških vasi ne bo šlo. Vsi
tisti z nekaj pohodniške žilice si boste
Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje
e-Fotografija se je že v letu 2009 odločila za organizacijo eksotičnih fotografskih delavnic. Indoneziski otok
Bali in čudovita fotodelavnica/fotopotep je nakazal, da si fotografi žele združiti prosti čas in fotografijo tudi na bolj
turistično ne vsakdanjih krajih. Meseca
maja smo v Namibiji, za julij pa že pripravljamo fotografski potep v čudovito Norveško, kjer nam bodo Oslo, pot
12
e-Fotografija februar-marec 2010
Preizkusi fotokamer, objektivov, dodatne opreme www.e-fotografija.si/fototesti.htm
Recept za dobro fotografijo? - Izrazna fotografija 1.del
Tako kot vse druge umetnosti tudi fotografija ne
dopušča splošnih pravil. Recept za dobro fotografijo ne obstaja nič bolj kot recept za zanimivo
novelo ali za lepo sliko. Zato ne verjamem – in
mislim, da bralec prav tako ne – v hitra izobraževanja v umetniški fotografiji. Umetniška, tudi t.i.
izrazna fotografija ni veščina, ki bi se jo lahko naučili iz učbenikov ali predavanj, saj zahteva čut ali
žilico – intuicijo, če hočete –, ki se jo lahko fotograf navzame zgolj tekom svojega dela. Razlog za
to je preprost: ne obstaja nobeno splošno pravilo,
kaj je v situaciji, s katero se sooča fotograf, vredno
fotografske pozornosti ali zanimivo. Zanimivo je
namreč po definiciji to, kar se izogiba splošnim
pravilom. Če podam primer iz lastne fotografske
prakse: ko sem obiskal Pariz, zagotovo fotografsko
najbolj obdelano lokacijo na svetu, nisem imel najmanjše ideje o tem, čemu naj posvetim svojo pozornost. Seveda, videl sem Bressonove fotografije,
poznal sem šarm pariških ulic in videl že nešteto
turističnih in cityscape fotografij francoske prestolnice. A vendarle je fotografiranje Eifflovega stolpa
ali Elizejskih poljan ponavljanje že neštetokrat
predelanih klišejev. Tisto, kar je resnično vznemirljivo na Bressonovih fotografijah Pariza, je natanko
absolutna neponovljivost in edinstvenost situacije,
ki jo fotograf uspe ujeti. Ko se je odpravil v predmestje, k železniški postaji Saint-Lazare, ni mogel
pričakovati postavi dveh vagabundov in luže, ki bo
odsevala skok enega izmed njiju. Imel je preprosto
oko za nepričakovano: iz vsake situacije je uspel izluščiti to, kar je bilo specifično zgolj zanjo in kar se
ne bo ponovilo v nobeni drugi (dve ostareli ženski, ki hodita pod pročeljem s kipom dveh Afrodit;
gruča dečkov, ki se zapodi na trg; ostareli kopalec
14
ob rečnem nabrežju). Nobeno izmed teh situacij
ne moremo pričakovati, ko se odpravimo fotografirat: prav zato – ker ne obstaja splošna formula za
to, kaj je v vsaki situaciji vredno fotografirati – je
tudi tako težko formulirati splošne napotke o tem,
kako naj delamo umetniško nestudijsko fotografijo. Vse, kar lahko naredimo, je to, da izurimo svojo
fotografsko oko. Z drugimi besedami: bolje videti
se lahko naučimo zgolj z odprtimi očmi, ali v bolj
prozaičnih terminih: v praksi, na lovu za zanimivim.
Kako sem se torej lotil fotografiranja Pariza?
Kljub vsemu, kar sem povedal o splošnih principih in fotografiji, menim, da lahko za nazaj – zdaj,
ko pregledujem fotografije, ki sem jih napravil na
potovanju – navedem par principov, ki sem se jih
bolj ali manj zavestno držal v svojih poskusih, da
v vsaki situaciji ujamem tisto najbolj zanimivo in
edinstveno.
Prvo načelo bi morda najbolj primerno opisal
kot »dekontekstualizacijo«. Kadarkoli se srečamo z motivom, ki je zaradi svoje pogostosti ali
prepoznavnosti dobesedno vsajen v nek določen
kontekst, je po mojem mnenju naša fotografska
dolžnost, da ta predmet iztrgamo iz njegovega naravnega okolja ter ga postavimo v nek nov, nepričakovan kontekst. Denimo: kot pošten turist sem
v času bivanja v Parizu seveda obiskal tudi Eifflov
stolp. Vsi vemo, kako izgleda stolp; njegova podoba se nam je na podlagi neštetih filmov, turističnih fotografij naših znancev, prospektov in razglednic nepopravljivo vtisnila v naš spomin. A ne le,
da vemo, kakšen je izgled Eifflovega stolpa – vemo
tudi, v kakšnem kontekstu se stolp mora pojavljati.
Pripravljen sem staviti, da je bilo vsaj 90 odstotkov fotografij stolpa posnetih iz znamenitega stopnišča na drugi strani Siene, z razgledom na vrtove in ribnike pod stolpom. Mislim, da je to ideja,
na katero je vredno biti pozoren pri fotografiranju. Pomemben del naših grafičnih stereotipov
ni samo tipična podoba stvari same, temveč prav
tako podoba njenega konteksta. Eden izmed načinov, kako lahko učinkovito proizvedemo učinek
novega – kako lahko fotografiramo neko izjemno,
edinstveno konfiguracijo stvari –, je potemtakem
ta, da naš subjekt dekontekstualiziramo. Podobe,
ki smo njih navajeni zgolj v nekih kontekstih, moramo tako rekoč osvoboditi iz njihove naravne zemlje, na kateri rase skupaj z njimi tudi ves plevel
naših likovnih podob. Ko pregledujem svoje fotografije Eifflovega stolpa, ki je hočeš nočeš destinacija vsakega potovanja v Pariz, se mi zdi, da sem se
držal prav tega načela dekontekstualizacije. V fotografijah, ki sem jih posnel, sem postavil neko absolutno znano in pretirano izrabljeno podobo iz njenega naravnega konteksta in prestavil v nek drug,
nepričakovan sklop podob. Tako sem Eifflov stolp
postavil v nenadejano soredje z drevesom pred zaščitno ograjo in z ulično svetilko na drugi fotografiji (slike spodaj).
Druga stvar, za katero menim, da mora fotograf
iskati na svojem lovu za neponovljivim v vsaki
situaciji, je naključno sovpadanje. Na začetku
sem omenil Bressonovo fotografijo dveh starejših
gospa, ki hodita pod pročelju s kipoma dveh prelestnih boginj. Ker sta obe ženski natanko pod kipoma, gledalec nemudoma prepozna odnos analogije ali soizmerljivosti. Dva elementa – ženski na
e-Fotografija februar-marec 2010
Poročna fotodelavnica (18. april in 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
ulici in skulpturi na hiši – odsevata
drug drugega. Gledalec dobro ve (seveda!), da ženski spodaj na cesti nista
tam zato, da bi izkazovali svojo nepopolnost ali starost v primeri s toliko bolj lepima kipoma na pročelju,
a vendarle daje celotna situacija natanko ta vtis.
S to fotografijo je Bressonu uspelo
ujeti naključno sovpadanje, ki je toliko bolj učinkovito prav zato, ker
je naključno. Menim, da je to pomembno orožje nestudijske ali poulične fotografije. Čar tega umetniškega ustvarjanja je v njegovi absolutni
improvizaciji: kot v prislovični škatli
s čokoladnimi bonboni tudi na ulici
nikoli ne vemo zagotovo, kaj natanko bomo dobili. Zato ima vsaka fotografija, ki v svoji kompoziciji izpričuje nek red, soglasje ali sovpadanje,
avro naključja in sreče. Mislim, da je
natanko ta sreča, s katero smo uspeli
ujeti analogijo med dvema naključ-
no sopostavljenima elementoma,
tudi glavni razlog, zakaj nam je neka
fotografija všeč. Denimo, če ponovno vzamem primer iz svojega arhiva
(tokrat z bolj znano lokacijo, Ljubljano): menim, da mi je ta fotografija
uspela prav zato, ker sta drža psička in kompozicija drogov v ozadju
skorajda identični. K tej podobnosti
doprinese tudi detajl, da so drogovi
in povodec iste rdeče barve. Skratka,
poanta je sledeča: potrebno je iskati
naključne podobnosti, analogije in
sovpadanja. Fotografirati improvizirano pomeni, po mojem mnenju, iskati skriti red stvari, za katerega niti
stvari same ne vedo, da obstaja.
Tretje in zadnje pomembno načelo,
ki sem se ga držal v svojem izletu v
Pariz – tako kot tudi v vseh drugih
urbanih ekspedicijah –, je lov na figure. Mislim, da se po tem načelu
ravna pravzaprav oko vsakega foto-
grafa. Vsi smo namreč, pa če se tega
zavedamo ali ne, nenehno pozorni
na obris človeške figure. Fotografija
nasploh in fotografija mestnega okolja še posebej se zdi prazna, če je ne
izpolnjuje eden ali več človeških likov. Gledalcu se zdi, da je bil nekako izigran, če pred njega postavimo
»umetniško« fotografijo trga, po katerem se ne podijo otroci, ali ulice, na
kateri se ne zabliska postava osamljenega pohajkovalca. Razlog za to je po
mojem mnenju preprost: fotografija
prazne mestne krajine je absolutno
ponovljiva. Na njej ni prikazano nič
takšnega, kar bi ne bilo mogoče posneti znova in znova. Šele figure, ki
stopajo na te trge in ulice kot igralci
na oder, izpolnijo fotografijo s svojo
naključno in edinstveno prisotnostjo. Figura v gibanju je tisto, kar na
urbani fotografiji sploh pomeni »fo-
tografirati trenutek«: v trajnem in
trdnem okolju mesta je le figura in
njeno gibanje trenutno. Človek, ki se
sprehaja čez trg, je dokaz, da je bila
ta fotografija posneta v nekem trenutku; na golemu trgu je nekaj večnega in nadčasovnega. Mislim, da je
priložena fotografija z žensko v rdečem na mehaničnih stopnicah dober
primer tega načela. Četudi zaseda figura kompozicijsko neznaten in nepomembno majhen del fotografije, je
njena gola prisotnost izjemnega pomena: brez nje bi bila fotografija povsem nesmiselna.
Mislim, da lahko vsa tri načela podamo v eno samo: k fotografiji je
potrebno vedno pristopiti s svežim
očesom, ki je pripravljeno razbiti
kliše in uloviti naključje.
Jure Kravanja
e-Fotografija fototečaji in predavanja v Mariboru
Ob najavi e-Fotografija fotografskih tečajev in fotodelavnice nas je ne
malo fotografov iz koroške, štajerske in prekmurja spraševalo glede tečajev in delavnic v njihovi bližini. Vožnja v Ljubljano je za marsikoga
časovna ali stroškovna ovira. Z veseljem vam sporočam, da smo tudi
v Mariboru dobili odlično možnost za predavanja in izvedbo naših tečajev. V podjetju Ivec d.o.o., Ulica Heroja Šaranoviča 38 (križišče z
avtobusno postjajo na Meljski cesti), so nam dali na razpolago veliko in
prostorno učilnico z vsemi multimedijskimi pripomočki, oben pa je dovolj prostora za parkiranje. Tako bomo lahko tudi v Mariboru organizirali kakovostne fotografske tečaje in posamezne fotografske delavnice.
e-Fotografija februar-marec 2010
Predvidoma vsako tretjo sredo v mesecu bomo organizirali tudi brezplačna fotografska predavanja, tako tista za hobi fotografe, kot bolj specializirana. Obenem bomo lahko tudi v Mariboru izvajali predstavitve
najnovejše opreme za fotografa. Od fotokamer, objektivov, programske
opreme, tiskalnikov in drugih.
Meseca aprila (14., 17., in 21.) začenjamo z osnovnim fotografskim tečajem. Že 19. marca (sreda ob 17h) bomo imeli prvo brezplačno predavanje o možnostih programa Photoshop, ki nam nudi vse in še več
glede obdelave naših fotografij. 22. in 23. maja bomo pripravili 16 urni
tečaj programa Photoshop CS4.
Več na: www.e-fotografija.si
15
Celotna članek s fotografijami in video - www.e-fotografija.si
Nikon D300s
Uvod
23. avgusta 2007 je Nikon predstavil kameri Nikon
D3 in D300. Medtem ko je Nikon D3 takoj osvojil
profesionalne fotografe, je postal D300 želja vsakega naprednega fotografa z opremo Nikon. Čeprav
so samo leto prej kupili novo kamero Nikon D200,
jih ni bilo malo, ki so hitro prešli na D300. Razlika v tehnični in uporabniški vrednosti je bila res
velika. Julija 2009 je Nikon predstavil novi
model D300s. Tokrat niso naredili revolucije, ampak samo manjšo evolucijo z nekaj
tehničnimi popravki in kameri kot novost
dodali predvsem možnost videozapisa.
Nastavitve na kameri
Kamera je namenjena naprednemu fotografu. Ti
pa si še kako želijo kamere, ki ima vse glavne nastavitvene funkcije hitro pri roki, obenem pa še
več možnih nastavitev iz menija. Nikon D300s je v
nastavitvah zelo podoben profesionalnima D3s in
D3x. To pomeni, da ima na D300s tudi napredni
fotograf tisto, kar potrebuje in si želi. Predvsem pa
si D300s zaradi manjšega tipala in enakega števila
točk želijo tudi vsi napredni in profotografi, ki potrebujejo ožje kote zajema, kot jih omogoča
Ohišje
Nikon D300s je ostal enakih dimenzij kot
D300 (147 x 114 x 74 mm). Le teža se je povečala za 13 g. Držanje v roki, ergonomija,
glavni nastavitveni gumbi, zaslon in še večina drugih lastnosti ostajajo enaki. Razlike v
primerjavi z D300 so skrite. HDMI-izhod in
vhod za priključek stereo zunanjega zvočnika sta za gumastim pokrivalom, za plastičnimi vratci pa se skriva dodatna novost, poleg
pomnilne kartice CF zdaj lahko uporabljamo še
pomnilno kartico SDHC.
Hitrost delovanja
Kamera je po vklopu v trenutku (če ni vklopljena funkcija čiščenja tipala ob vklopu) pripravljena na delovanje. Po pritisku prožilca je predvsem
od objektiva in njegove hitrosti ostrenja odvisno,
kako hitro boste ujeli posnetek. Z objektivom, ki je
bil s kamero Nikon AF-S DX NIKKOR 16–85 mm
F/3,5-5,6 G ED VR, je izostritev zadovoljivo hitra.
Kamera je hitra v zajemu, saj naredi sedem posnetkov v sekundi (osem z uporabo dodatnega držala
MB-D10), kot v samem procesiranju podatkov.
Ker kamera omogoča nastavitev pomembnih
funkcij z gumbi, so tudi rokovanje z njo in nastavitve lahko hitri. LCD-zaslon na zgornjem delu kamere omogoča hiter in stalen pregled nad trenutno izbranimi nastavitvami.
polni 35-milimetrski format tipala. Zato velika podobnost nastavitev s kamerami najvišjega razreda
ne čudi in je še kako dobrodošla.
Meni za hobifotografe
Marsikateri hobifotograf je že resno vstopil v fotografijo in osnovne fotografske zakonitosti ter napredne funkcije že pridno spoznava. V kameri Nikon D300s je meni obsežen in fotografu dopušča
obilo možnosti za spremembo nastavitev. Nemalo hobifotografov se na začetku celo ustraši vseh
teh možnosti. Toda na podlagi navodil in nasvetov
drugih fotografov ter svojega učenja kaj hitro spoznamo, katere funkcije bomo prenastavili in jih izkoristili za svoj način fotografiranja.
Če se na začetku fotografske poti ne želite preveč
ukvarjati z nastavitvami iz menija, niti ni potrebe.
Začetne nastavitve so povsem dovolj za delo v samodejnih in tudi slikovnih programih. S slikami
oken menija želim prav hobifotografu približati
nekaj osnovnih nastavitev iz menija. Le redko kdo
jih zadovoljivo spozna samo iz navodil.
Meni za napredne fotografe
Tem fotografom je kamera predvsem tudi namenjena. In večina si želi več svojih nastavitev in možnosti nastavitve funkcije delovanja po svoji želji.
Nikon D300s omogoča več nastavitev iz menija
(predvsem v oknu “custom setting menu”). Omeniti velja, da so tudi nastavitve iz menija skoraj
identične tistim iz D700, D3s in D3x.
Možni popravki datoteke RAW za
prenos v JPEG
Ob pregledu menija in njegovih uporabniških funkcij lahko hitro opazimo,
da Nikon misli tudi na malenkosti.
Pretvorba datoteke RAW v JPEG,
urejanje video posnetka in še druge možnosti so dobrodošli predvsem za napredne in profesionalne fotografe, ki lahko
tako brez računalnika že pripravijo fotografije ali video v določeni kakovosti in
velikosti. Menim, da to delo programerjev
ni tako obsežno in drago, da kaj podobnega ne bi mogla imeti konkurenca. Toda
večinoma samo Nikon misli in nudi le te.
Manjka samo še meni v slovenskem jeziku. Iz tega
pogleda Olympusu kapo dol.
Kakovost slike (do 800 ISO)
Nikon D300s je kamera zadnje generacije, ki omogoča s sodobnimi tipali, z algoritmi in načini procesiranja slike narediti odličen končni produkt, tj.
fotografijo. Tipalo CMOS, ki ga poznamo že od
D90, ima 12 mio. točk, kar pomeni, da z njegovo
polno ločljivostjo lahko naredimo solidno velike
povečave ali izreze. Nikon se po eni strani rad drži
preizkušenih receptov in redko kdaj menja delujočega “konja” oziroma nerad eksperimentira. Tipalo je bilo izdelano v sodelovanju s Sonyjem in po
drugi strani najbrž niti še ni gospodarno zamenjevati preizkušenega tipala. Število točk pa tudi že
nekaj časa ni več glavni trend, čeprav večja zaloga predvsem v svetu kamer DSLR nikoli ne škodi.
Algoritmi, ki odločilno vplivajo na končno kakovost fotografije, so tudi v D300s odlični, in če smo
Bliskavice so na voljo za Canon, Nikon, Pentax, Sony, Olympus in Panasonic sistem.
Foto Beseničar, Dunajska 57, Ljubljana
Vedno prvi razred!
16
Mecablitz 58 AF-1 digital
Mecablitz 48 AF-1 digital*
Mecablitz 36 AF-4 digital*
GN 58, sekundarni reflektor,
popolna združljivost s sistemom,
ročni, auto, brezžični, HSS, strobo,
modeling in fill-in način, matrični
LCD zaslon, dvosmerno gibljiva
glava, multizone AF, USB priključek.
GN 48, ročni, auto, brezžični, HSS,
strobo, modeling in fill-in način, LCD
zaslon, dvosmerno gibljiva glava, AF
meter, USB priključek.
239,9 €
Enostavna uporaba, usklajena s
Makro slave bliskavica za vse
sistemom, GN 36, vert. gibljiva glava, sisteme, matrični LCD, posamično
ročni zoom 28-85mm, AF meter.
nastavljiva reflektorja, AF luč.
* Določeni modeli so na voljo tudi v trgovinah:
99,9 €
Mecablitz 15 MS-1 digital
299,9 €
Uvoznik in distributer:
399,9 €
e-Fotografija februar-marec 2010
Nadaljevalni tečaj fotografije (3. do 9. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
pravilno nastavili druge parametre za zajem slike,
z njeno kakovostjo ne bomo razočarani. Če fotografiramo v načinu JPEG, lahko pustimo v meniju
nastavitve “Picture Control” v načinu “Neutral” in
pozneje v računalniškem programu močneje vplivamo na popravek fotografije. To lastnost bo izkoristil napredni fotograf. Hobifotograf pa že rad
poseže po različnih preprostejših nastavitvah za
končno zadovoljivo kakovostno fotografijo. Tako
lahko v nastavitvah “Picture Control” izberemo
bolj ali manj zasičene tonske vrednosti, poudarek
na boljšem procesiranju kožnih tonov, več ali manj
elektronske ostrine, kontrasta itd.
Kakovost slike od 1600 do 6400 ISO
(H1)
Nikon je že pri kamerah D300, D700 in D3 pokazal, da je odkril pravo formulo, algoritme za izničevanje šuma in še vedno ohranitev drobnih detajlov ter dobro tonsko zasičenost. Celo pri uporabi
ISO 1600 šum ni izrazit, detajli pa so lepo ohranjeni. Pri kameri Nikon D300s lahko brez skrbi
dvignete občutljivost tudi čez 1600 ISO in boste
s sliko za normalne povečave in primerjave z vedenjem, da so bili slabi svetlobni pogoji še vedno
zadovoljni. Seveda pa to ne pomeni, da od zdaj naprej lahko večino fotografij naredimo pri tako visokih občutljivostih. Še vedno velja, da se že opazno izgubi kakovost slike pri uporabi 800 ISO in
višjih. Vendar, če ne gre drugače, imamo to možnost in Nikon nam nudi tudi v teh primerih solidno kakovost. Šele pri 3200 in 6400 ISO opazimo
prve napake v zapisu temnejših tonskih vrednosti.
Kot je že bilo omenjeno, je D300s evolucija D300
in v kakovosti slike pri višji občutljivosti ni opazne razlike. Iz menija lahko upravljamo korekturo
šuma (Hi ISO Noise Reduction) v različnih nivojih. Tudi močna korektura šuma daljših ekspozicij
iz kamere ima dobro lastnost, predvsem ko fotografiramo enakomerne tonske površine z ravnimi
linijami.
Uporabniška vrednost kamere glede
na ceno
Kljub dejstvu, da je Nikon samo delno prenovil
kamero D300, je nova D300s kamera, ki izkušenemu fotografu nudi zelo veliko. Ne toliko v klasičnih tehničnih podatkih kot z uporabniško vrednostjo. Cena pri nas med objavo članka je pribl.
1500 evrov. Še dobro leto nazaj bi za D300 odšteli
krepko več.
Za ta denar dobite vrhunsko ohišje, hitrost sedmih
posnetkov v sekundi (8 z dodatnim držalom), najboljši AF in trirazsežno merjenje svetlobe, soliden
HD-video 720 p, vhod za dve pomnilni kartici (CF
in SD), dobro kakovost slike, do 1600 ISO, možnost dodatnih nastavkov za WiFi, GPS, dodatno
baterijo, možnost korekture RAW, JPEG in urejanja filmske datoteke v kameri. Edino, kar bi si lahko še želeli, so napredek v številu točk na tipalu
in algoritmi za višjo občutljivost iz D3s. V večini
primerov je 12 mio. točk povsem dovolj, vendar je
zaloga le zaloga, sploh če vemo, da je konkurent z
večjim številom točk dosegel višjo kakovost glede
šuma in detajlov. Vendar gre Nikon naprej počasi
in vztrajno. Mogoče nas kmalu čaka kamera hobirazreda z več točkami, čez kako leto in pol pa še kaj
v kameri “crop” D400. V kameri polnega 35-milimetrskega formata (FX) v naprednem razredu
pa še letos. Saj vemo. Ko postaneš lastnik kamere
DSLR iz višjega razreda, si s to znamko poročen
in te novosti pri drugih niti ne zanimajo oziroma
jih na glas ne hvališ preveč. Tako bodo Nikonovi
uporabniki tudi začeli hvaliti še več točk na tipalu
ob novih kamerah hobi in naprednega razreda za
zmerno ceno (D3x je za večino cenovno nedosegljiv), ki si jih bodo po predstavitvi kaj hitro zaželeli.
Zaključna beseda
Že od leta 1976 z velikim zanimanjem spremljam
razvoj kamer SLR. Razen kamere Nikon F iz leta
1959 je Nikon le zelo redko poskrbel za revolucijo,
e-Fotograf leta 2010
e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj
za vse, ki ste in boste registrirani v Galeriji
e-Fotografija z vsemi podatki (ime, priimek,
naslov, e-pošta).
Natečaj se je začel s 15. februarjem in temo
natečaja “Belo na belem”. Odprta je že možnost prve oddaje fotografij na strani Galerije
v oknu “e-Fotografa leta 2010”. Teme se bodo
menjale na cca. 14 dni in bo nekaj njih napovedanih v naprej. Meseca julija in avgusta
bo zaradi daljše odsotnosti nekaterih odprta samo ena tema. Bo pa v prvem in drugem
delu leta odprt še po eden poseben natečaj.
Vsak avtor lahko v določeno temo in časov-
e-Fotografija februar-marec 2010
pa še takrat bolj s celotnim sistemom kot tehničnimi rešitvami. Nikonove revolucionarne tehnične rešitve spremlja, potem pa jih za njih v pravem
trenutku predstavi v višji popolnosti. V intervjuju
leta 2004 so najvišji predstavniki Nikona za tipala
polnega 35-milimetrskega formata (FX) v dvomih
dejali, ali sploh kdaj bo v njihovih kamerah. Konkurenca jih je prepričala v dvom in so pri Nikonu
nato s kamerama D300 in D3 bili tisti, ki so spet
pokazali moč svojih rešitev. S kamero D300s samo
peljejo utečeno pot naprej in lepo zapirajo celotno
področje višjih razredov.
Kot je že bilo omenjeno, Nikonove kamere naprednega razreda z veliko tehničnimi rešitvami približa svojim profesionalnim kameram. Začelo se
je z Nikonom FM leta 1977. Večina rešitev je v
D300s kar prenesena iz profesionalnih kamer D3s
in D3x. Že ohišje kupcu zagotavlja primerljivost in
varnost. Obenem enakost funkcijskih gumbov, kot
so na profesionalni kameri, pa še dejstvo, da tej kameri marsikdo reče “mala D3s”. In roko na srce. Če
niste ravno profesionalec, in še to tisti, ki si lahko
privošči, zakaj bi dali za ohišje trikrat več, če vas
lahko manjša in lažja kamera zadovolji. Predvsem
pa zaščita ohišja, nastavitve, AF, hitrost snemanja,
način merjenja svetlobe, HD-video in še več funkcij je povsem enakih. Celo marsikaterega profesionalnega fotografa boste slišali, saj D300s nudi vse,
kar potrebujem, in jo tudi uporabljajo kot drugo
kamero. Večina tistih, ki s fotografiranjem služijo
poleg redne službe, pa si že za prvo kamero izbere D300s. Tako ni dileme. Nikon D300s je odlična
fotokamera. Vedno pa si moramo želeti več, kajti le tako gre razvoj naprej. Nikon za to vsekakor
zna poskrbeti. Vendar bodo več točk, višjo kakovost pri visokem ISO in še boljši videozapis dodali
v nove kamere. Jeseni je tu sejem Photokina in do
njega bodo pripravili novosti. Le s čim bodo presenetili.
Matjaž Intihar
Teme za natečaj e-Fotograf 2010
nem obdobju natečaja odda eno fotografijo.
Vsi registrirani uporabniki Galerije bodo lahko fotografije ocenjevali in jim dodajali ocene od tri (3) do deset (10). Ocenjevalec lahko
odda samo osem ocen od 3 do 10. Ocene se ne
bodo podvajale.
Teme so objavljene za vsaj dva meseca v naprej. Dve dodatni temi bosta znani teden dni
pred njihovo najavo.
Več www.e-fotografija.si/efotograf2010.htm
Sponzor natečaja: Canon Adria d.o.o.
1. Belo na belem
2. Ulice v večerni svetlobi
3. Pešci (ČB)
4. Linije
...
17
Celoten članek s fotografijami in videom - www.e-fotografija.si
Canon EOS 7D
Septembra 2009 je Canon začel novo
pot med kamerami DSLR. Do tedaj so kamere EOS z manjšimi tipali
APS-C (crop), namenjene za napredne fotografe, imele številke označene v deseticah, od D30 iz leta 2000
(sledile so D60, 10D, 20D, 30D in
40D) pa vse do EOS 50D iz leta 2008,
ki je še vedno v prodaji in šele čez čas
dobi naslednico.
Kje je Canon s kamero EOS 7D dosegel visoke vrednosti, da menim,
da je danes to fotokamera z
največ tehnološkimi novostmi
za dobro ceno, ter kje je eksperimentiral ali zniževal stroške,
da ni podobna profesionalni
kameri EOS 1D MkIV?
ki pisana na kožo zahtevnim naprednim in profesionalnim fotografom.
Profesionalnim z vidika tega, da sta
manjše tipalo in visoko število točk
zelo koristna pri ožjih kotih zajema.
Pomnilna kartica
EOS 7D uporablja pomnilne enote
CF. Novejše z oznako UDMA so več
kot zadovoljivo hitre
za hitro zaporedno
Ohišje
Prav pri ohišju je Canon naredil prvi korak naprej. Je iz trdne
magnezijeve zlitine, s 148 x 111
x 74 mm, nekoliko večje od EOS
50D in za 38 g težje. V primerjavi z
EOS 5D je ohišje spet za nekaj milimetrov manjše, a težje. Predvsem
pa so vsi gibljivi deli, kot so gumbi
in smerniki, zaščiteni s silikonsko
gumo, da voda, vlaga in pesek ne pridejo tako preprosto v kamero.
O hitrosti delovanja in samodejnega
ostrenja pri kameri tega razreda ni
treba izgubljati besed. Da je kamera
namenjena tudi profesionalnim uporabnikom, še ne pove veliko podatek
o ohišju in njegovi zaščiti. Možnost
zajetja 126 posnetkov nepretrgoma pri kar 18 mio. točkah v seriji, z
osem posnetki v sekundi na hitre pomnilne kartice UDMA CF pa že pove
veliko. Kamera je prav s temi podat-
18
snemanje in snemanje polnega HDvideozapisa. Prav zaradi videozapisa
so potrebne pomnilne kartice z več
spomina. Če boste snemali tudi video, je 16 GB kartica še kako dobrodošla. Polni HD-video v eni minuti
zapolni kar pribl. 330 MB.
Iskalo
Canon je naredil tudi tu nov napredek. Stoodstotni pogled na motiv
in enkratna povečava s 50-milimetrskim objektivom. Tako je omogočen kljub kameri z manjšim tipalom
neverjetno odličen pogled na motiv.
Lahko rečem, najboljšega v razredu
kamer s tipali “crop”. Kamere polnega 35-milimetrskega formata (FF)
imajo še vedno širše iskalo, kar omo-
goča predvsem lažji pogled na motiv
in izostritev v slabših svetlobnih pogojih.
Ob prizmi je majhen LCD-zaslon, ki
projicira različne možnosti postavitve linij in točk ter drugih informacij. Iz menija lahko vklopimo ali izklopimo različne možnosti prikaza
v iskalu. Lahko imamo stalno vklopljene vse ostritvene točke, jih popolnoma izklopimo, vklopimo linije
za poravnavo, prikažemo območje
spot merjenja svetlobe okoli izbrane točke ostrenja, vklopimo vertikalne in horizontalne točke (Dual-Axis
Electronic Level),
ki kažejo pozicijo kamere, in tako
lažje kontroliramo
horizont (funkcija
je možna tudi prek
TFT-zaslona) ... Izbiramo lahko tudi
osvetljenost (standardno so sive) izbranih točk ali linij.
Lahko je izklopljena, stalno vklopljena, ali pa osvetlitev (rdeče) prepustimo avtomatiki, ki ob slabi svetlobi
vklopi rdečo osvetlitev. V spodnjem
delu zaslona pa so vidne vse klasične
informacije – od stanja baterije, nastavitev za osvetlitev in možnega števila posnetkov v seriji.
Kakovost slike (do 1600
ISO)
Ni dileme. Kakovost slike iz kamere
EOS 7D je odlična. Vendar ima Canon svoje prednosti in slabosti znane že od predhodnic tudi v tej kameri. Če fotografirate v formatu RAW,
imate na podlagi priloženega programa DPP veliko možnosti kar najbolje
obdelati fotografijo po svojih željah.
Program omogoča izkoriščanje linearne RAW-datoteke, torej povsem
neobdelane. Večina drugih RAWprogramov v obdelavo poda že delno
obdelano RAW-datoteko.
Če fotografirate v JPEG-datoteki, je
prednost v tem, da Canonove kamere manj vplivajo na končni izdelek, tj.
sliko. Slabost pa je v tem, da skoraj
ni datoteke, ki je ne bi bilo treba še
dodatno popravljati v računalniškem
programu. Vendar na ta način kamera obdrži nekaj več detajlov, ki jih v
računalniškem programu še lahko
izkoristimo. Tisti, ki bi radi čim manj
obdelovali slike v računalniškem
programu, izkoristite možnosti Picture Style.
Kljub 18 mio. točkam na tipalu APSC je slika v povečavi 1 : 1 z minimalnim zrnatim zapisom.
Kakovost slike (od 1600
ISO)
Canon je naredil nov velik korak pri
izničevanju šuma v kamerah s tipali “crop” (APS-C). Tipalo je malo
manjše od tistega pri konkurenci,
saj ima Canon faktor izreza 1,6-krat,
preostali pa 1,5-krat. Kljub temu pa
so v EOS 7D dodali tipalo z 18 mio.
točkami. Več točk na enaki površini
povzroči več šuma. Toda očitno je
tipalo (točke) dodobra prenovljeno,
prav tako algoritmi za obdelavo podatkov. Sliši se kar neverjetno, toda
EOS 7D ima v visoki ločljivosti kakovostnejšo sliko od konkurenčnega
Nikona D300s z 12 mio. točk.
Tudi zaradi te kakovosti ima EOS 7D
visoko uporabniško vrednost za vse
namene. Uporabniška vrednost
kamere glede na ceno
V Canonovih trgovinah za profesionalne fotografe v Sloveniji se ura-
e-Fotografija februar-marec 2010
Fotodelavnica bliskavica v praksi (hrana, ples)
dna cena za ohišje giblje okoli 1600
evrov. Večini fotografov je lahko že
meja 1000 evrov za ohišje in osnovni objektiv preveč. Vendar je kamera namenjena tistim, ki želijo in potrebujejo več in so za to pripravljeni
tudi odšteti več. Po drugi strani pa
je Canon v EOS 7D dodal več novih tehničnih rešitev, zato menim,
da je glede na konkurenco kamera še
celo poceni. Točke vsekakor niso vse.
Toda, če jih že je več, in to prinese
še kakovostno sliko, se jim nihče ne
želi odreči.
Hobifotograf, ki si zmogljivo kamero želi, bo z EOS 7D dobil več, kot
bo še nekaj časa potreboval. Napredni fotograf je dobil z EOS 7D popolno orodje tudi za kakovostne velike
povečave, predvsem pa zelo univerzalno kamero v vseh pogledih – od
ohišja, hitrosti, točk, kakovosti pri
visoki občutljivosti, številne uporabne nastavitve in kakovosten videozapis.
Profesionalec pa je končno dobil
manjšo kamero, ki mu še vedno nudi
robustnost, hitrost in kakovost. Zato
menim, da je trenutno EOS 7D tista
kamera, ki za želeni denar nudi in
tudi omogoča največ. Torej Canonovi uporabniki in tisti, ki ste prepričani o tej znamki. Dobili ste zelo
univerzalno kamero, ki ste si jo želeli hobifotografi z globljim žepom,
napredni, ki potrebujete tudi tehnične prednosti, in profesionalci, ki bi
za manj denarja radi imeli dodatno
zmogljivo delovno orodje!
Sam sem kamero EOS 7D dodobra
preizkusil v eksotični fotodelavnici e-Fotografije na Baliju. Zaščiteno
ohišje mi je prišlo še kako prav pri
fotografiranju v visoki vlagi, vročini
in ob morju na peščeni plaži.
Zaključna beseda
Ob predstavitvi kamere EOS 7D niti
nisem bil pozoren, da lahko ta kamera nudi kaj več. Mnogim se je zastavljalo celo vprašanje, ali so preprosto
zamenjali EOS 50D. Toda, zakaj toliko denarja za kamero, ki zamenjuje
nekaj, kar stane krepko manj. Vedno
pa je tako, da samo tehnični podatki ne povedo veliko. Za 18 mio. točk
sem sam menil, le zakaj toliko, saj bo
še več šuma v visoki občutljivosti.
Kaj bo naprednemu fotografu tako
močno zaščiteno ohišje in hitrost,
če AF ni prenesen iz novega EOS 1D
MkIV ...
Vendar pa mi je že po prvem srečanju s kamero nekaj novih nastavitev
in meni dalo vedeti, da so v tej kameri predstavili več novosti kot do zdaj
v dveh letih v vseh svojih kamerah.
(27. april - 8. maj)
Zahtevni napredni in profesionalni
fotografi boste v tej kameri hitro našli nove prednosti in tiste možnosti,
ki še kako lahko olajšajo fotografiranje. Predvsem pa je pomembno, da
je bila pri tako velikem številu točk
in hitrosti procesiranja ohranjena
kakovost slike tudi pri visoki občutljivosti.
Obenem so bili dodani še sistem
brezžičnega proženja in nastavitve
zunanjih bliskavic, natančna kalibracija za dvajset objektivov, možnost
popravka optičnih napak že med
procesiranjem širši paleti objektivov, kontrola svetlih delov na motivu
in popravek prekontrastnih, gumb
RAW/JPEG, spot fokus, samodejna
sprememba fokusnih točk v horizontalnem in vertikalnem držanju kamere, merjenje svetlobe s tipalom na
način oddaljenosti in barvnih tonskih vrednosti, zaslon z majhnim odbojem, iskalo z odlično povečavo in s
tem pogledom na motiv ...
Po daljšem druženju s kamero sem
nad EOS 7D navdušen. V tem času
sem uporabljal tako kamero Nikon
D300s kot tudi EOS 5D MkII. V primerjavi z EOS 7D obema manjka
marsikaj na podlagi tehničnih rešitev
in ju je EOS 7D že krepko prehitel.
Proti koncu leta bo dve leti od pred-
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
stavitve EOS 5D MkII, torej se nova
tehnologija iz 7D še letos seli v Canonovo kamero polnega 35-milimetrskega formata. Nikon je šele pred
pol leta predstavil D300s, tako da pri
njih še ni kmalu mogoče pričakovati kamere, ki nudi največ s tipalom
APS-C. Bo pa še letos predstavljena
zamenjava za polnoformatno kamero D700. Še sam se marsikdaj vprašam, ali res potrebujemo toliko novosti v kameri. Niti ne, fotografijo
se je zajelo in se še da s kartonasto
škatlico in z luknjico, skozi katero
pada svetloba na medij, ki bo zajel
svetlobo. Vendar nam kamere z novimi tehničnimi rešitvami dajo vedeti, da bomo tudi v drugih kamerah
kmalu dobili več. In menim, da je
prav kamera EOS 7D pokazala novi
mejnik. Nikon uporabnikom mora
sporočiti predvsem, kaj lahko še pričakujejo, saj uporabniki fotokamer
višjih razredov z več objektivi zaradi trenutne tehnične prevlade neradi
menjajo sistem. Uporabniki kamer
Olympus, Pentax in Sony, ki želijo
več in se spogledujejo s kamerami
dveh najnaprednejših podjetij v višjih razredih, pa lahko v EOS 7D najdejo tisto, kar se že dolgo sprašujejo.
Menjati ali ne, to je zdaj vprašanje?
Matjaž Intihar
Natečaj - Photoshop Master 2010
Za nami so že trije natečaji. Avtorji se po svojih najboljših močeh trudijo narediti kar najboljšo obdelavo željene teme. Več na www.e-fotografija.si/photoshop_master.htm
Avtor: Ditrich
Avtor: Evalkadi
e-Fotografija februar-marec 2010
Avtor: Uroš Kotnik
Podjetje Epson je vodilno podjetje na svetu na področju
izdelkov za predstavitev slik, vključno s tiskalniki, 3LCD
projektorji in majhnimi in srednje velikimi LCD-ji. Podjetje Epson si s svojo inovativno in ustvarjalno kulturo
prizadeva, da bi preseglo vizijo in pričakovanja strank
po svetu z izdelki, ki so znani po svoji izjemni kakovosti,
funkcionalnosti, majhni velikosti in učinkoviti uporabi
energije. Zaradi tega lahko pride do menjav nekaterih izmed modelov, ki so v razpisu na spletni strani navedeni
kot nagrade. Nagrajenec bo prejel enakovredni model iz
ponudbe, ki bo takrat v prodaji.
19
Osnovni
tečaj
fotografije
(Ljubljana
13.
do
20.
april
Rdeči video!!! RED ONE in EOS 5D MkII / EOS 7D
Prihod videa v DSLR fotokamere
Z možnostjo fotografiranja v Live Viev načinu pri
DSLR fotografskih kamerah, se je v tehnološkem
smislu izoblikovala platforma za kvaliteten zajem
video posnetkov. Prvi je začel orati ledino Nikon
z svojim modelom D90, vendar je že kmalu za
tem Canon predstavil svoj EOS 5D MkII, ki ima
za razliko od Nikona D90, polnoformatni (FF) slikovni senzor dimenzij 36x24mm, ter zajema videoposnetke v polni (Full) HD ločljivosti (1080p ali
1920x1080). Fotografi so to novo možnost izkoriščanja DSLR kamere sprejeli z mešanimi občutki.
Nekaterim se zdi zajem videa čisto odveč, namreč
način razmišljanja in sam pristop k fotografiji je v
določenih segmentih in primerih precej drugačen
kot pri snemanju filmov, spet drugim pa so se z to
možnostjo odprli popolnoma novi horizonti.
Do sedaj je veljalo, da cenovno dostopne video kamere v kreativnem smislu ne nudijo to kar bi si fotografi pri svojem izražanju želeli. Majhni slikovni
senzorji, ki jih premorejo takšne kamere, banalizirajo možnost podajanja vsebine z uporabo kontrole globinske ostrine, kar pa je v večini primerov
eden od glavnih elementov fotografskega kreativnega razmišljanja. Profesionalne video kamere, ki
za zajem videa uporabljajo slikovne senzorje večjih
dimenzij, ki so podobne kot pri DSLR fotokamerah, pa stanejo celo premoženje, tako, da si jih do
sedaj večina ni mogla privoščiti.
Eden od prvih proizvajalcev, ki je začel izdelovati video kamere, ki premorejo slikovne senzorje
»crop« ali FF formata, po dokaj dostopnih cenah
za filmski svet, je firma RED iz ZDA. Modificirani CMOS senzor iz fotografskih vod in dimenzij
približno crop formata ter 12 Mpix, so uporabili
za svoj prvi model pro video kamere RED ONE.
Kamera se je med filmskimi ustvarjalci zelo hitro
prijela tako, da predstavlja danes standard v manjših in neodvisnih filmskih produkcijah za večino
kamermanov pa predmet poželenja.
No pa se pojavi Canon EOS 5D MkII !!! Za fotografe po večini z nepotrebno funkcijo možnosti
20
snemanja videa v polnem HD formatu, ki zajema
video preko polnega FF formata senzorja. Cena
nekaj več kot 2000 evro!!!
Za marsikaterega filmskega entuziasta pa je to že
skoraj na robu fantastike in celotno zadevo vidi
popolnoma z drugačnega zornega kota. Video kamera polnega 35mm filmskega formata, ki snema
v polni HD ločljivosti 1080p in na katero je moč
priklopiti kvalitetne polno formatne objektive...
to so bile do sedaj samo pobožne želje, kaj takega
so si lahko privoščile samo največje produkcijske
hiše, ki so lahko plačale drag najem opreme.
Namreč digitalne video kamere s polno formatnim 35mm filmskim senzorjem so zelo drage, saj
se proizvajajo v majhnih serijah. Nekatere firme, ki
se ukvarjajo z izdelavo takšnih kamer pa le teh ne
prodajajo temveč izključno dajejo v najem. Eden
od glavnih proizvajalcev je v svetu filmske produkcije zelo znano, uveljavljeno in cenjeno podjetje
Panavision, ki pokriva večino visoko proračunske filmske produkcije v svetu. Zelo visoke so tudi
cene specialnih objektivov prirejenih za takšne kamere, ki jih izdelujejo v skoraj manufakturnih nakladah in katerih si ne morejo privoščiti niti večje
firme iz sveta filma.
Če rečemo, da je RED približal svet profesionalne in drage video produkcije manjšim filmskim
ustvarjalcem, lahko trdimo da je Canon 5D MkII
na nek način to omogočil skoraj vsem. Kakšna pa
je v resnici uporabnost zajemanja videa pri 5D
MkII za bolj profesionalne produkcije ter kje so
prednosti in slabosti tega sistema, pri snemanju
profesionalnih video posnetkov, pa smo se pogovarjali s fanti iz podjetja NuFrame, ki je med prvimi pri nas začela pri svojem delu uporabljati tudi
Canon DSLR fotokamere z možnostjo snemanja
polnega HD videa.
Podjetje NuFrame se ukvarja s produkcijo in postprodukcijo TV oglasov, videospotov, filmov in
drugih video vsebin, poleg tega pa tudi z vizualizacijami arhitekturnih projektov, oblikovanjem
in idejnimi zasnovami različnih znamk, grafičnih
vsebin in podobno. Mlad, izkušen in nadarjen kolektiv se rad spopada z zahtevnimi projekti, v katerih je vedno potrebno poiskati kvalitetne celostne rešitve. Prav tako pa tudi sodelujejo z veliko
drugimi kolektivi, kjer poskrbijo za delne rešitve
projektov. (več o njih si lahko preberete na http://
nuframe.si/). Fante smo zalotili pri snemanju video spota za glasbeno skupino Terrafolk, ki se je
odvijalo v Klubu Cankarjevega doma. Posebnost
pri tem projektu je bila, da so pri snemanju uporabili štiri Canon DSLR foto kamere, dva EOS 5D
MkII ter dva EOS 7D ter eno kamero RED ONE.
O specifičnosti tega projekta ter kako se je oprema
obnesla v praksi ter kakšne so razlike med DSLR
in RED ONE pa smo se pogovarjali z Milošem Srdićem in Teom Rižnarjem.
Prvo vprašanje bi postavil, zakaj
ste se odločili za uporabo DSLR
fotokamer pri snemanju tega
projekta?
Miloš: Predvsem zaradi kvalitete in samega videza slike, ki jo lahko dobimo pri snemanju z DSLR
foto kamerami. Veliki slikovni senzor in posledično mala globinska ostrina. Možnost uporabe širokega nabora foto objektivov z zaslonkami f/1.4,
1.8, 2.0 in široko paleto goriščnic. Na izbor je seveda vplivala tudi dobavljivost oz. cena izposoje več
kosov opreme, ki je znatno manjša od izposoje kamer tipa Red One.
Slabosti in prednosti snemanja na
DSLR vs RED ONE
Miloš: Nekatere prednosti sem že naštel. Naj omenim še majhnost in kompaktnost kot prednost pri
snemanju tega tipa kjer dokumentarno, hitro in
enostavno snemaš. Ne potrebuješ skoraj nič dodatne opreme. Odlična kvaliteta tudi pri višjih ISO
nastavitvah, večinoma smo ta projekt snemali z
nastavitvami med ISO 500 in 800. Pri RED ONE je
nominalna ISO nastavitev ISO 320, sicer se da ISO
tudi povišati vendar je to le zapis v metadata pri
RAW zapisu in ne realna vrednost. Pri RED ONE
se lahko v določenih situacijah pojavi šum v modrem kanalu že pri nominalnem ISO 320.
Naj naštejem še nekaj pomankljivosti pri snemanju z DSLR. Ročno premikanje fokusa je veliko
zahtevnejše kot pri objektivih za 35mm filmske
kamere. Razlog pa tiči v zelo malih premikih fokus
e-Fotografija februar-marec 2010
-
Maribor
14.
do
21.
april)
obročka. Ker DSLR fotoaparati uporabljajo bolj precizno tehnologijo avtofocusa, se za ročno ostrenje ne obnesejo najbolje. Na trgu so se pojavili
že pripomočki (rigi, nosilci, folow focus prenosi,...), ki nam pomagajo pri
teh težavah, a še vseeno se način dela
in preciznost ne mora postaviti ob
bok klasičnim 35mm filmskim video
kameram in bolj kvalitetnim digitalnim kameram (Red One, Arri D21,
Sony F35,...).
Dolžina posameznega posnetka pri
DSLR je zaradi FAT 32 formata spominskih kartic, omejena na 12 min
v polnil HD ločljivosti. Pri 5D MkII
med snemanjem ni bilo problemov
s pregrevanjem, na 7D pa se je bilo
kaj nekajkrat zaznati manjše probleme s pregrevanjem, vendar to ni
vplivalo na kvaliteto posnetkov. Pri
5D MkII je tudi precej moteče dejstvo da snema video samo v načinu
30 posnetkov v sekundi. Zaradi tega
je kar precej nepotrebnega dela v postprodukciji, ki bi se ga lahko izognili
v kolikor bi EOS 5D MkII podpiral
tudi druge načine.
e-Fotografija februar-marec 2010
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Teo če lahko podaš še
nekaj tvojih pogledov na
kvaliteto video zapisa iz
DSLR-jev ter možnosti
obdelave zapisov posnetih
s kodekom H.264 v
postprodukciji.
Teo: DSLR aparati so postali tehnološko in optično zelo dovršeni, tehnologija, množičnost izdelave (posledično dostopna cena) in razširjenost
pa so glavni vzroki, da se posega po
njih tudi v video produkciji. Tehnologija digitalnih kamer in snemanja je podobno napredovala kot pri
DSLR in se izpopolnjuje iz dneva v
dan. Tako se mi zdi korak proizvajalcev, da so v DSLR fotoaparate začeli vgrajevati tudi možnost snemanja
video posnetkov, dokaj logična. Video zahteva 25 sličic v samo eni sekundi, to je največja razlika med eno
samo fotografijo in videom. To je
tudi glavna težava DSLR fotokamer,
ki omogočajo snemanje videa. Procesiranje toliko večje mase podatkov
zahteva bližnjice, v primerjavi z zajemom klasične (le ene) fotografije.
Ozko grlo sta ponavadi hitrost tipal,
procesiranja in pomnilnega medija
ali pa vodilo medija preko katerega
zapisujemo. Zato se za zapis videa
uporabljajo različni kodeki. Canon
EOS 5D MkII in EOS 7D uporabljata H.264 kodek, ki je bil razvit za internet. Ti kodeki za človeško oko
nepotrebne podatke enostavno odstranijo. Prav ti podatki pa so nujni
za kvalitetno postprodukcijo. Tu se
pokaže največja razlika v primerjavi
z Red One kamero in DSLR-ji. Red
One zapisuje v svoj lasten RED RAW
kodek, ki je zelo podoben kot RAW
zapis pri DSLR-jih in v postprodukciji dopušča veliko večje posege brez
vizualne destrukcije slike.
Vendar pa se z nekaj izkušnjami in
znanjem da tudi pri DSLR-jih doseči
dokaj visok nivo kvalitete v postprodukciji, če pred snemanjem pravilno
nastavimo digitalno procesiranje slike v sami fotokameri. To je faza, ko
slika potuje iz senzorja na kartico.
Senzor zajame veliko več podatkov,
potem pa jih na podlagi naših nastavitev stisne in pošlje kartici. Če v
tem koraku poskrbimo za čim manjši kontrast (posledično na ta način zajamemo veliko večjo svetlobno globino slike) in pravilne barvne
nastavitve, imamo v postprodukciji
veliko več možnosti za željen izgled
slike. Osnovne nastavitve, ki nam jih
ponuja fotokamera, so sicer za oko
mogoče privlačne (močan kontrast
in nasičene barve), a to vedno ni to
kar bi radi. Zato je ponavadi bolje
zajeti več informacij in jih kasneje
obdelati. Za postprodukcijo (barvno korekcijo) materiala iz DSLRjev
obstaja kar nekaj programov. Na primer orodja za barvno korekcijo znotraj montažnih programov Final Cut,
Premier in Avid, najde pa se še kar
nekaj dodatkov (pluginov), ki omogočajo še bolj dovršeno barvno korekcijo (Magic Bullet, Mojo, Colorista). Pri postprodukciji moramo biti
najbolj pozorni, da vedno obdelujemo originalne datoteke iz fotoaparata. Če smo material pretvorili v drug
zapis (ponavadi to storimo zaradi
lažje montaže), tudi če je veliko boljši
od osnovnega H.264, je narava kodeka H.264, da vseeno zadrži določene
informacije v svetlih in temnih tonih, ki bi se ob konverziji v drug kodek izgubile. Prav tako tudi kamera
a
Outer
protection
for your inner
vision.
*
© Eric Meola
* Zunanja zaščita vaše
notranje vizije
Serija SlingShot AW
• Ergonomska oblika
• Primerno za DSLR
• Unikatni sistem
hitrega dostopa
• Integrirana dežna
prevlega (AW)
Ergonomsko oblikovan
nosilni pas optimalno
razporedi težo nahrbtnika
in ga med nošenjem trdno
drži na svojem mestu.
Enostaven in hiter dostop
do vaše opreme - brez
odlaganja nahrbtnika.
Na voljo v trgovinah:
Uvoznik in distributer:
Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana
info@fotobesenicar.com
Poročna fotodelavnica (18. april in 16. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Red One v originalnem materialu zadrži veliko več informacij, kot če material pretvarjamo v kateri koli drug
kodek brez izgub. Kodeki in konverzije materiala pa so obvezne pri bolj
natančni montaži materiala. Za grobo ali hitro montažo lahko uporabljamo obstoječe datoteke (v kodeku
H.264). Za bolj detajlno in fino montažo pa je material potrebno pretvoriti v kodek ali zapis, ki deluje brez
problemov v izbranem montažnem
programu. Problem je v dekodiranju
kodeka H.264. Ker je to zelo močna kompresija in računalnik znotraj
montažnega programa potrebuje
ogromno procesorsko moč za računanje video zapisa. Zato je priporočljivo material pretvoriti v slabši zapis za montažo (offline edit). Ko smo
z montažo končali in bi radi nadaljevali postprodukcijo z barvno korekcijo pa ustvarjen offline material zamenjamo z originalnimi posnetki iz
DSLR fotokamere (reconnect). Lahko pa tudi enostavnejše pred začetkom montaže material barvno obdelamo in celotne posnetke izvozimo v
zapis ki nam bo ustrezal v montaži. V
montaži se podobno obnese tudi material iz kamere Red One. Sicer lahko
montiramo že obstoječe datoteke, a
za bolj natančno in fino montažo je
potrebno opraviti postopek offline
montaže. DSLR fotokamere pa imajo še eno hibo, ki je dokaj pomembna za bolj dovršeno postprodukcijo.
To je tako imenovani rolling shutter.
Klasične kamere uporabljajo mehanski zaklop, ki senzor ali filmski trak
izpostavljajo svetlobi, ki pada skozi
objektiv. DSLRji pa mehanski zaklop
v času snemanja videa pustijo ves čas
odprt. Ko čip zajema sliko, je ne zajame v istem trenutku na celotni višini
22
senzorja, ampak od zgoraj navzdol.
Pri snemanju močnih vertikalnih
linij v horizontalnem premiku (primer vožnja ob drevoredu), se zato
pojavljajo napake in vertikale izgledajo postrani. To je lahko velik problem za analiziranje premika kamere ali objektov (camera tracking ali
match moving). Tako tehnologijo se
uporablja v primerih, ko bi v posneto okolico radi dodali računalniško
ustvarjene elemente (CGI). Problem
digitalnega zaklopa pa je lahko tudi
zelo moteč pri samem izgledu posnetega materiala. Ta problem se da delno odstraniti v zahtevnejših programih za postprodukcijo.
in fotografskega znanja, močno povečal. Prednosti, ki jih nudi digitalna
tehnologija omogoča lažji vpogled v
samo fotografsko izražanje s tem pa
tudi skrajša čas, ki je potreben da
osvojimo potrebna fotografska znanja.
Zaključna misel
kov je botrovalo, da se filmska industrija v digitalnem smislu ni tako hitro in učinkovito razvijala ter je bila
omejena le na strogo profesionalne
kroge ter produkcijske hiše, ki so si
lahko takšno tehnologijo privoščile.
Prihod kvalitetnega zajema video
posnetkov v DSLR fotokamere polnega in “crop” formata pa je, čeprav
mogoče ni takoj razvidno, filmski
svet obrnila na glavo, na podoben
način, kot se je to zgodilo v fotografiji.
Glede na dejstvo da je mogoče z
DSLR fotografsko kamero polnega
formata, kot je to Canon EOS 5D
Do sedaj se je zdelo da sta svetova filmske in fotografske industrije,
tako po produkcijski kot tehnični
plati daleč, daleč narazen. Že v analognih časih se je s fotografijo lahko
bolj resno ukvarjal skorajda vsakdo,
ki je imel dostop do malo boljše fotokamere in temnice. Torej je bilo tistih, ki so imeli potrebne izkušnje ter
tehnično znanje za kvalitetno in kreativno delo v fotografiji precej več,
kot tistih ki so obvladali svet filmskega izražanja. S prihodom digitalizacije se je nivo kvalitete, tako fotografskih kamer kot tudi samih fotografij
V svetu filma sama digitalizacija zajema posnetkov ni tako dolgo
prisotna, kot v svetu fotografije.
Dejstvo, da za zajem digitalnega videa v visoki ločljivosti na slikovni
senzor polnega formata potrebujemo tudi ostalo periferijo, ki je sposobna zelo hitrega prenosa, hranjenja
in procesiranja velike količine podat-
MkII ali 1.3x crop formata kot ga
ima EOS 1D MkIV, zajeti video posnetke v polnem HD formatu 1080p
preko celotne površine senzorja, ki
ohranja vse izrazne karakteristike in
lastnosti polnoformatne optike, lahko ugotovimo, da je digitalna revolucija prispela tudi v svet filmske umetnosti ter jo približala množicam. Pri
Canon se verjetno niso niti zavedali pomembnosti odločitve, da v svoje DSLR foto-videokamere (sedaj jih
lahko poimenujemo tudi tako) vgradijo možnost zajema videa v takšni
kvaliteti.
Trenutno je v kvaliteti zapisa med
profesionalnimi digitalnim video kamerami kot je RED ONE in DSLR
foto kamerami kot je EOS 5D MkII,
največja razlika v načinu zapisa ali
video RAW formatu, ki ga premorejo
pro video kamere. Verjamem pa, da
ko bodo pri proizvajalcih DSLR-jev
uvideli, da je zadostno zanimanje za
takšen format zajema videa bodo to
opcijo vgradili tudi v novejše modele
svojih DSLR fotokamer.
Vsekakor pa lahko potegnemo pri
razvoju digitalnih video kamer, paralele razvoju DSLR fotokamer, namreč sama dinamika razvoja in prihoda na tržišče ter dostopnost novih
sistemov zajemanja digitalnega videa
je na moč podobna, zgodovini razvoja DSLR fotokamer. Torej prihaja
doba RDEČEGA VIDEA.
Za nastanek tega članka bi se rad zahvalil fantom iz firme NU FRAME
(http://nuframe.si/), ki so prijazno
ponudili vpogled v svoje delo, ter
znanje in razjasnili določene pojme
glede uporabe DSLR fotokamer pri
profesionalni video produkciji in postprodukciji.
Bojan Stepančič
e-Fotografija februar-marec 2010
Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje
Vikend fotopotep TOSKANA
(14. do 16. maj)
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Fotokamera leta 2009 - po izboru bralcev e-Fotografija.si
Na portalu e-Fotografija spremljamo fotografsko opremo, jo ocenjujemo, preizkušamo, poizkušamo najti najboljšo za naš način fotografiranja in uporabo. V
letu 2009 je bilo na naših prodajnih policah preko 25 kamer DSLR in velika množica kompaktnih kamer. Spremljali smo jih preko prvih novic, preizkusov, kot
na forumu, kjer so sodelujoči o njih podajali svoja mnenja. Da po koncu tehnološko zelo dobrega leta izberemo fotokamero leta, smo se na spletnem portalu
e-Fotografija.si odločili, da bodo lahko obiskovalci spletne strani sami izbrali fotokamero DSLR leta 2009 v posameznih razredih. Na spletni strani je bila objavljena anketa z možnostjo izbire naj kamere leta 2009 v šestih razredih. V prvih smo izbirali štiri naj kamere DSLR vstopnega, hobi, naprednega in pro razreda,
v peti in šesti pa naj kamero kompaktnega megazum in naprednega razreda.
Kamere po posameznih razredih,
število glasov in razmerje v odstotkih
DSLR. Kamere Canon EOS 500D, ki bi lahko spremenila delež med podjetji v odstotkih nisem dal
med vstopne kamere. Je tehnološko kot cenovno
eno stopnico nad zgoraj predstavljenimi in je prav,
da sem jo postavil v razred hobi kamer.
Kamere DSLR - hobi razred
4368 obiskovalcev portala je oddalo svoj glas in za
kamere leta v posameznih razredih izbralo Nikon
D5000 (vstopni), Nikon D90 (hobi), Canon EOS
7D (napredni), Canon EOS 1D MkIV (pro), Canon SX20 IS (megazum) in Canon G11 (napredni
kompaktni).
Slovenski trg je na žalost dokaj zaprt in osredotočen v večjem delu samo na dve znamki. Dolga leta
so pri nas med najbolj prepoznavnimi in prodajanimi Canon kamere. Zaradi čudnih cenovnih in
marketinških potez vodstva CEE regije so v letu
2009 opazno padli v prodajnem razmerju na slovenskem trgu.
V zadnjih dveh letih je pri nas zelo prodoren Nikon, ki si je že zagotovil visoko pozicijo. Krepko so
bili prisotni z akcijami, nizko ceno kot marketinško v nižjem cenovnem razredu med kamerami,
ki so zelo želene. To so zrcalno refleksne kamere
(SLR). Kolikor toliko jima vsaj po delni razpoznavnosti sledi še Pentax. Olympus, predvsem pa
Sony, sta na žalost pri nas v razredu kamer DSLR
povsem nerazpoznavna.
Za kompaktni razred je v nižje cenovnih modelih
toliko različnih in med seboj podobnih, da bi bilo
brezpredmetno iskati naj kamero leta. Da je naš
trg močno drugačen od razvitih trgov se vidi že po
tem, da sta pri nas skoraj neopažena odlična in cenjena Panasonic in Casio.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izbiri kamer leta
2009.
24
Kamere DSLR - vstopni razred
Kamera leta 2008 v hobi razredu je bila Nikon
D90. Tudi v letošnjem letu je bila še dovolj sveža
in želena, predvsem pa cenovno prijazna, da si je
ta primat zasluženo obdržala. Prav na kameri Nikon D90 vidimo, da novost kamere še ne pomeni prednost in da je dobra kakovost in prava cena
lahko tudi tisti pravi magnet. Kamero Pentax K-x
bi iz pogleda cene lahko povsem enostavno podal
v vstopni razred. Vendar je uporabniško tako napredna, da je postavljena v hobi razred. Prav na
podlagi te kamere se opazi, da je Pentax dobro prisoten med fotografi.
Kamere DSLR - napredni razred
Nikon je nesporni zmagovalec med kamerami
vstopnega razreda. Ne samo, da je kamera Nikon D5000 prejela več kot 45% glasov, ampak sta
skupaj s kamero Nikon D3000 prejeli skoraj 60%
vseh glasov. Ker je bil prav vstopni razred prodajno najbolj množičen, si lahko kar po njemu ogledamo približen tržni delež podjetij med kamerami
e-Fotografija februar-marec 2010
16 urni tečaj programa Photoshop (10. in 11. april) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Nova Canon EOS MkIV je v nekaterih tehničnih
lastnostih pokazala prave nove standarde v profesionalnem svetu, predvsem športne reporterske
fotografije.
kompaktnega razreda. Zato dober rezultat Nikon
P90, sicer od HX1 tehnološko slabše kamere niti
ne preseneča, saj se uporabnik določene znamke v
večji meri po njej tudi odloča pri glasovanju.
Kot že zapisano, je pri nas ime Canon v foto svetu
še vedno najbolj prepoznavno in na žalost Panasonic kamer niti ne opazimo. Kameri Canon PowerShot SX10 in SX20, ki jo počasi zamenjuje sta
brez dvoma na našem trgu tisti, ki kažeta tehnološki in uporabniški vrh megazum kamer (poleg bolj
video usmerjene SX 1 IS). Zelo blizu jima je kamera Sony HX1, vendar na žalost je tudi Sony manj
prepoznaven v foto svetu kamer višjega cenovnega
Velika razlika niti ni prenečenje. Canon je s serijo
G vedno tehnološko najvišje. S kamero G11 so še
bolj pokazali, da si v tem razredu kamer želijo imeti najboljše, drugi proizvajalci pa v ta razred niti
ne vstopajo.
Vsi komentarji pod izglasovanimi grafikoni so iz
moje strani in odražajo zgolj moje razmišljanje in
mnenje.
Matjaž Intihar
Kompaktne kamere - MEGAZUM razred
Kompaktne kamere - napredni razred
Če je razred vstopnih in hobi kamer pokazal primat Nikona, je v obeh višjih razredih drugače. Prav
tu se opazi, kako močno je bil Nikon marketinško
in cenovno agresivno prisoten v obeh nižjih razredih in uspel. Med kupci kamer višjih razredov pa
še nima dovolj kritične mase kupcev in v tem segmentu kamer so se neodvisni glasovalci odločali
po svoji vesti. Canon je skupno dobil preko 51%
glasov. V letu 2008 je bila zmagovalna kamera Canon EOS 5D MkII. Letos ji je primat vzela novejša,
sicer z APS-C tipalom Canon EOS 7D. Tudi sam
menim, da ni dileme. Nova Canon kamera je prinesla obilo tehničnih novosti, ki kažejo smernice
kam bodo šele prihajajoče kamere šle.
Kamere DSLR - PRO razred
Lenovo IdeaPad S10-3 in S10-3t
Največkrat je tako. Uporabljaš tehnološko opremo
nižjih cenovnih razredov a najraje gledaš, spremljaš in ocenjuješ opremo iz najvišjega razreda.
Tudi v našem, pro razredu kamer ni drugače. Vsak
fotograf si želi ogledati in kdaj preizkusiti kamero
iz najvišjega razreda. Zmagovalka v PRO razredu
je kamera Canon EOS 1D MkIV, katera je šele konec decembra prišla na prodajne police. V celoti
pa sta obe Nikon kameri prejeli več glasov. Vendar pa so bili glasovi razdeljeni med obe kameri.
Zanimivo, da je pri Nikon več glasov prejela starejša D3x. Obenem pa ne čudi, saj novejša D3s ni
prinesla večje evolucije naproti D3 in se je glasovalcem zdi D3x še vedno tista kamera “za primat”.
e-Fotografija februar-marec 2010
Nova generacija majhnih prenosnih računalnikov
Podjetje Lenovo je na sejmu zabavne elektronike CES, v Las Vegasu, predstavilo novo generacijo majhnih prenosnih računalnikov, tako imenovanih netbookov. Novinca Lenovo IdeaPad S10-3 in S10-3t
odlikujejo bogate multimedijske možnosti ter zanimiva oblika. Hkrati je model IdeaPad S10-3t prvi
netbook, ki ima vgrajeno sledilno ploščico z večprstnim dotikom.
Novinca sta opremljena z 10,1-palčnim zaslonom, model S10-3t ponuja tudi 180-stopinjski pregib zaslona in se torej lahko zloži v pravcati tablični računalnik. Netbooka bodo poganjali Intelovi varčni procesorji iz družine Atom (N470), opremljena pa bosta z do 320 GB trdim diskom.
25
Tedenski fototečaj v TOSKANI
(21. do 27. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Metz - Mecablitz 58 AF-1 digital
Bliskavice Metz so vedno slovele po svoji moči,
robustnosti in uporabnosti – še posebej ko gre za
večje in močnejše modele (CT-45 ali CT-60), toda
zakaj bi kupili takšno bliskavico namesto originalne, ki jo ponujajo proizvajalci kamer? Morda zato,
ker je boljša, močnejša ali pa ponuja funkcije, ki
je proizvajalci kamer ne ponujajo?! Če je ob
tem še cenejša od podobno močne 'originalne' bliskavice ste že na cilju. Metz,
prosim!
Ko kupujemo bliskavico neodvisnega proizvajalca se praviloma zanjo odločamo (najbrž) zaradi nižje cene (recimo
v primerjavi z enako močno
originalno bliskavico), še posebej pa zaradi drugačnih ali
dodatnih funkcij! Na test smo
tako dobili bliskavico slovitega Metza – model Mecablitz 58
AF-1 digital.
Le-ta je po velikosti, nazivni
moči in funkcionalnosti zelo podobna originalni Canonovi Speedlite 580 EXII, pa še številko modela
imata obe podobno. Prva
in za ustvarjalnega fotografa morda daleč
najpomembnejša je značilnost, da ima Mecablitz 58 AF-1 digital dva reflektorja! Hopla, pa smo
tam! Le čemu?
Pri navadni bliskavici (z enim reflektorjem) lahko
med osvetljevanjem z njo izbiramo le med dvema
izključujočima se možnostima - reflektor lahko
usmerimo naravnost proti objektu, ali pa ga usmerimo z odbojno osvetlitvijo (denimo proti stropu
ali kaki drugi odbojni površini) ter tako dobimo
mehkejšo, a tudi manj intenzivno svetlobo, ki pa ji
na vsaki malo večji razdalji (med bliskavico, stropom in objektom) zelo hitro pade moč. Bliskavica
se proti temu brani s tem, da močno poveča intenziteto bliska, s tem pa zelo hitro izčrpava baterije.
Pri sodobnih baterijah to ni več tako hudo, huje
je da odboj od stropa meče senco pod oči, nos in
brado, tako da ob simpatično mehki svetlobi dobimo zraven še (preveč) poudarjene podočnjake ter
sence na podbradku. Vidite prav takšne svetlobne
napake rešuje bliskavica z dvojnim reflektorjem!
Metzov Mecablitz 58 AF-1 digital lahko nastavimo
tako, da vsak reflektor opravlja svojo nalogo: velika bliskovna 'glava' poskrbi za mehko prostorsko
osvetlitev celotnega objekta fotografiranja in ozadja, majhen sredinski reflektor pa poskrbi za doosvetlitev sredinskega dela, kar še posebej idealno
deluje pri portretih ali manjših skupinah! Dodatni
mini reflektor na sredi bliskavice tako z doosvetli-
26
tvijo vdahne nekaj (a ne preveč, ker ni edini vir
svetllobe) živahnosti v fotografijo, hkrati pa še posebej v primeru portreta predvsem izbriše (dosvetli) sence, ki bi lahko poudarile podočnjake, senco
pod nosom ali podbradek. Seveda je pri tem treba
kar nekaj treninga in spretnosti, a najsodobnejša
Metzova tehnika nam to z lahkoto
omogoča tudi pri sodobnih digitalnih aparatih.
Vse to smo morda spoznali že
pred dvemi desetletji, ko so
se prve takšne bliskavice pojavile na trgu, že tedaj pa je bil
med najboljšimi prav sloviti Metz
CT-45. Ob prehodu na digitalno tehnologijo smo na podobne svetlobne čarovnije kar malo pozabili (saj nismo več
hoteli uporabljati starih, ročnih bliskavic, nove pa kaj takega še niso ponujale), sedaj pa je ustrezna (digitalna, lepo
prosim!) rešitev tik pred nosom - Mecablitz 58 AF-1 digital. Ampak ob vsem
tem pa imate na voljo tudi vrsto običajnih značilnosti in dobrot, značilnih za
bliskavico zgornjega razreda: 'glava' je nastavljiva navzgor (do 90 stopinj)
in celo navzdol (do -8 stopinj,
za makro posnetke), zavrtimo
jo lahko okoli svoje osi za 300 stopinj (recimo da
imamo za hrbtom zid, od katerega se bo svetloba veliko lepše odbila kot ob direktni osvetlitvi),
v luči pa imajo vgrajen tudi zum reflektor, tako
da se osvetlitev lahko prilagodi kotu snemanja od
24mm pa vse do 105 mm v sorazmernih korakih.
Zum reflektor lahko nastavimo tudi ročno, a tudi
v avtomatski nastavitvi dovolj dobro in hitro deluje. Še več kot to: če uporabljamo kamere z APS-C
formatom tipala bliskavica to (preko elektronskih
kontaktov, ki povezujejo aparat in njo) zazna in
ustrezno nastavi kot osvetljevanja da le-ta sovpada
z dejanskim kotom zajema slike objektiva – milimetri gor ali dol. Tako specifikacija širine osvetlive
24mm pri polnem formatu postane v APS-C formatu 15mm. V zgornjem delu glave sta vgrajena še
dva pripomočka: tu je difuzorska plastična leča, ki
svetlobni snop razširi do 18 mm (pri polnem formatu), ali 12 mm (pri APS-C formatu). Zraven nje
je tudi majhen odbojnik, s katerim lahko del svetlobe (namesto da jo pustimo, da gre prav do stropa) takoj z majhnim odbojem in kotom usmerimo
proti objektu snemanja, tako dobimo bolj zgoščeno svetlobo, ki pa ima tudi večji doseg. Že ime in
številka bliskavice 58 pove njeno nazivno moč: to
je številna vodilja, ki nam da doseg v metrih pri
občutljivosti senzorja 100 ISO in zaslonki 1/1. Pri
zaslonki 4 to pomeni svetlobni tok z dosegom
14,5 metrov (številko vodiljo delimo z vrednostjo
zaslonke in dobimo doseg v metrih), denimo pri
zaslonki f/11, 5,3 metra (pri polni moči, a bliskavica uporablja tiristorsko vezje ter tako - ob ostalih
nastavitvah - sama dozira moč bliska, vendar ji absolutna moč pri navedeni zaslonki da končni doseg svetlobnega snopa. Toda past je v teoretičnih
številkah: vsi proizvajalci navajajo moč bliskavice
pri najožjem kotu, takrat je ta najmočnejši, realno primerljiva moč pa velja pri kotu osvetlitve in
snemanju z objektivom (po starem) 35mm ali celo
50mm. Tu ima Metz - mecablitz 58 AF-1 digital
nazivno moč (številno vodiljo) 42, kar še vedno
pomeni zelo veliko svetlobno moč (pri 100 ISO
ima pri zaslonki 4 doseg okroglih 10 metrov, pri
zaslonki 11 pa 3,8 metra) – ni slabo, kaj?!
Metz - Mecablitz 58 AF-1 digital uporablja baterije standardne AA velikosti, uporabite pa lahko vse
tipe: od alkalnih, do nikel-kadmijskih ali litijskih.
Vsaka od njih ima nekoliko drugačno karakteristiko polnjenja in vzdržljivosti, a bliskavica resnično
hitro polni, po potrebi pa lahko priključimo tudi
poseben zunanji baterijski napajalnik.
Seveda lahko tudi izbiramo med nekaj vrstami avtomatike in intenziteto doosvetljevanja, osvetlitev bliskavice lahko korigiramo tudi na kameri (z
elektorniko se to vse prenese, saj se bliskavica ves
čas pogovarja s CPU kamere, ki jo vzporedno krmili), lahko jo nastavimo tudi sinhronizacijo s hitrimi osvetlitvenimi časi (FP – focal plane) ali za
doosvetitev pri daljšem osvetlitvenem času, proženje bliskavice lahko sinhroniziramo tudi na 2 zavesico (pri daljšem času se bliskavica ne sproži ob
štartu prve zavesice, ampak tik na koncu osvetlitve, preden druga zapre zaklop).
Metz - Mecablitz 58 AF-1 digital ima tudi 'bracketing' kar pomeni nekaj zaporednih bliskov z različnimi stopnjami osvetlitve, pa tudi infrardeči
osvetlitveni žarek, ki pomaga sistemu avtofokusa
natančno nastaviti razdaljo in ostrino. Seveda lahko bliskavico tudi ročno korigiramo, ampak v načelu velja, da ima najbrž prav vse tisto, kar imajo
tudi 'veliki' in dražji proizvajalci originalnih bliskavic, ob tem pa tudi dve svoji absolutni posebnosti: priključek za mini-USB, s čimer bo naša investicija uporabna tudi na kamerah jutrišnjega dne
z novo elektroniko – preko USB-ja jo bomo lahko
priključili na računalnik ter dopolnili z najsodobnejšim 'firmware' krmilnimi programi tudi za delovanje in povezovanje s kamerami bodočih serij.
Vse to ob možnosti dvojnega kreativnega načina
osvetljevanja in dosvetljevanja ter ob konkurenčni
ceni pa vam odpira vrsto ustvarjalnih možnosti v
svetu uporabe vrhunskih bliskavic nekoč in danes
slovite znamke Metz.
Veljko Jukič
e-Fotografija februar-marec 2010
e-Fotografija natečaji - Fotograf leta - Photoshop Master
Fujifilm novosti za leto 2010
Fujifilm FinePix HS10
Kamera ki prva nudi kar 30x-ni optični zum (24-720mm ekv.35mm) z
možnostjo ročnega zumiranja. Poleg fotografije 10 milijonsko tipalo
nudi HD video zapis v polni ločljivosti 1080p s 30 sličicami v sekundi.
Zaslon je velik kar 3 palce, iskalo pa
ima senzor, ki avtomatsko preklaplja
možnost pogleda slike preko iskala
ali zaslona. Glede dolgih goriščnic
je Fujifilm kameri dodal kar tri vrste stabilizacije. Prva je preko tipala, druga stabilizacije z višanje občutljivosti in tretja s pomočjo digitalne
stabilizacije, preračunavanjem slabih
točk.
Izredno zmogljiva kamera omogoča tudi RAW zapis. Nova lastnost je
Fujifilm Finepix F80EXR
Zelo zmogljiva kompaktna kamera s
kar 10X-nim optičnim zumom. CCD
EXR tipalo ima 12M točk. Objektiv
nudi goriščnice od 27-270mm. Zaslon je velik 3.0 palce. Kamera omogoča HD video zapis in HDMI izhod
za direkten preklop na HD TV. Izredna ločljivost tipala omogoča občutljivost kar 12800 ISO. Stabilizacija
slike je preko tipala in s povečanjem
občutljivosti tipala.
Ta kamera ima toliko novosti, da bo
očitno med najboljšimi v svojem ra-
Fujifilm XP10
zredu. Počakati bo treba na prve preizkuse in razmerje cena ter uporabniška vrednost.
Vsekakor pa je Fujifilm pokazal z novimi fotokamerami, da imajo kopico
lastne tehnologije, s katero se lahko
kosajo z najboljšo konkurenco kot
Canon ali Panasonic. V prvem pregledu kamer in njihovih funkcij so
najbrž še celo pred njimi.
Prva kompaktna fotokamera s kar štirimi zaščitami. Kamera je zaščitena proti
udarcem, hladnim pogojem v minus temperaturam, vodi in prahu.
Kamera ima kar 5X-ni optični zum, 12M točk in HD
video zapis. Za mlade pa še hitri gumb za takojšen
“uploud” slik ali filma na YouTube in Facebook.
28
tudi možnost izničevanja prahu, ki je
na leči ali tipalu. Fuji se pohvali (kamere še nismo preizkusili) s kakovostjo objektiva. V svojem uradnem
sporočilu navajajo dejstvo, da so eni
izmed vodilnih ponudnikov objektivov za profesionalne video in televizijske kamere. Le te pa uporabljajo
objektive nižjih goriščnic in z velikim razponom med goriščnicami. Je
Fujifilm vso to tehnologijo prenesel
v HS10?
Kamera lahko zajame zelo hitre motive v kratkem časovnem razmerju.
Omogoča kar 10 posnetkov v sekundi. V video načinu pa hitro snemanje s kar 1000 sličicami v sekundi,
kar omogoča neverjetne zamrznjene
posnetke in njihov pregled v izredno
kratkih časovnih fazah.
V tej kameri je dodanih še nekaj zelo
zanimivih prvo videnih funkcij. Motion Remover Mode omogoča snemati s petimi sličicami v sekundi,
vendar prepozna ali se motiv giblje
ali miruje. Tako kamera kasneje v
posebnih svetlobnih pogojih združi
več slik, ki so bile negibljive, tiste, ko
Fujifilm FinePix Z700EXR
Tudi Fujifilm prehaja med ponudnike kamer z zasloni na dotik. Dodali pa so kameri kar 3.5 palčni zaslon. Zum je 5X-ni (35-175mm
ekv.35mm), CCD tipalo ima 12M
točk in odlično sliko pri ISO 1600.
Pri večji občutljivosti kamera izkorišča nižjo ločljivost, s tem pa več točk
za končno bolj kakovostno sliko.
Kameri so dodali še posebno obliko
in z LED diodo svetleči Z.
HD video zapis ima dodatno možnost saj je HD TV ready. Torej sliko
lahko direktno prenesete na HD TV.
se je objekt premaknil pa sama izniči.
Prav tako je nova možnost, da v slabih svetlobnih pogojih kamera zajame več posnetkov, jih združi in tako
doseže višjo kakovost slike.
CMOS senzor z 10M točkami je bolj
občutljiv od konkurenčnih kamer in
omogoča izredne posnetke v slabih
svetlobnih pogojih.
Vsekakor je Fujifilm FinePix HS10
kamera, ki jo bo treba kar najhitreje preizkusiti in že danes kaže, da bo
to kamera, ki nudi fotografu zelo veliko. Seveda tistemu fotografu, ki si
želi “all-in-one” kamere, da v njej hitro najde vse glavne lastnosti za dobro hobi, družinsko in turistično fotografijo.
Obenem pa ima kamera možnost direktnega prenosa slike in videa na
YouTube in Facebook.
V funkciji Face Detection kamera ne
prepozna samo človeške obraze, ampak ve tudi kdaj fotografirate pse ali
mačke in tako prilagodi program.
e-Fotografija februar-marec 2010
Pojdite z nami: Toskana - Bali - Namibija - Norveška - Sicilija www.e-fotografija.si
Enotedenski fotografski tečaj v Toskani
- za HOBI in NAPREDNE fotografe
Toskana 21. - 27. junij 2010
Naši klasični osnovni in nadaljevalni tečaji so vedno odlično obiskani.
Nekateri si želite znanje pridobiti
drugače in združiti fotografske tečaje v krajše časovno obdobje in v
bolj intenzivno delo.
e-Fotografija vam nudi še več. Tedensko intenzivno fotografsko izobraževanje, ki ga bomo združili z
dopustniškim potepanjem po prekrasni Toskani.
Tečaj je namenjen vsem fotografom. Od tistih, ki se šele učijo osnov fotografije kot tistih, ki
so že izkušeni radi pa bi spoznali
več o izrazni vrednosti fotografije
in njeni obdelavi z računalniškimi
programi. V prvih treh dneh bomo
razdeljeni v dve skupini.
Skupina začetniki in hobi fotografi ki še potrebujete osnovna
fotografska spoznanja boste v dopoldanskem času deležni spoznavanja z vašo fotografsko opremo in
osnovnimi nastavitvami ter osnovnimi fotografskimi zakonitostmi. V
praktičnem delu se bomo
naučili pravilno izkoriščati programske nastavitve kot korekturo
osvetlitve in pogleda na motiv.
V popoldanskem času bomo izkušnje prenesli v praktično delo.
V večernem času bomo fotografije analizirali in počasi spoznavali
naše napake ter jih tako v nadaljevanju lažje odpravili.
Za izkušene fotografe:
V enem tednu od
HOBI do NAPREDNEGA
fotografa
Za začetnike:
Enotedenski tečaj naprednih
fotografskih tehnik, kompozicije
ter obdelave slike s programom
Photoshop
Skupina naprednih fotografov se bo
v prvih dneh spoznala z osnovnimi
zakonitostmi kompozicije, osnovami
svetlobe, tonskih vrednosti in napredne uporabe fotokamere ter dodatne
opreme. V praktičnem delu pa več o
pravilnem pogledu na motiv, izrezu in
predvsem analiza fotografij.
V drugem delu tečaja bomo s pridobljenim znanjem predvsem fotografirali, analizirali fotografije in spoznali možnosti obdelave fotografij preko
računalniških programov. Da bomo
kar najbolje spoznali računalniško obdelavo slike bo v zadnjih dneh vsak
udeleženec računalniško obdelal svoje fotografije ter jih iztiskal v velikosti
razstavnih fotografij.
Matjaž Intihar
Več na www.e-fotografija.si
Toskanski griči - vikend fotopotep v MAJU in JUNIJU
Toskana je fotografe, ki so se že srečali z njeno pokrajino povsem očarala. Za
mnoge je to najlepša, najbolj pisana in naj-fotogenična pokrajina. Tisti z nekaj več ljubezni do fotografije se na njene griče radi vračamo, saj nam vsak
dan prinese kaj novega, predvsem pa različne svetlobe omogočajo prekrasne
fotografije. Ker je lahko aprilsko vreme muhasto (novembra pa smo že bili v
njem), gremo v Toskano v barvno čudovitev in toplem maju ter juniju.
Meseca MAJA in JUNIJA (14.-16. maj / 25.-27. junij)
e-Fotografija organizira vikend fotopotep po toskanskih
gričih. V teh že izrazito toplih mesecih nas bodo
pričakala različno barvita polja in krasni sončni zahodi.
Skupina bo majhna, ravno pravšnja, da bomo z manjšim busom zavili tja, kjer
nas bo volja, se ustavili in si vzeli čas, kolikor ga bomo potrebovali,..
Oskar Karel Dolenc, Matjaž Intihar in Jure Kravanja - Yurko, ki je zaljubljen v
toskansko pokrajino in z že enajstih potepanj po tej deželi prinesel obilo fotografij, ki so tudi na mednarodnih salonih fotografije bile deležne zlatih medalj,
vam bomo pripravili pot med toskanskimi griči in nepozabnimi motivi ter ob
večernem srečanju fotografov pregled in komentiranje fotografij. Ob tem pa
še prikaz obdelovanja fotografij z RAW in Photoshop programom. Zaradi naših toskanskih izkušenj bo naš fotoizlet povsem fotografski. Imeli bomo možnost ustavljanja mini avtobusa za vsakim ovinkom, kjer bo možnost ustavljanja. Predvsem pa nas čakajo makadam in tudi kakšen kilometer ali dva lahke
hoje. Vendar se splača malo oguliti pete, to je Toskana in njeni griči, ki so
e-Fotografija februar-marec 2010
lahko iz meseca v mesec drugačni ter iz minute v minuto drugače osvetljeni.
Odhod 14. maj in 25. junij iz (Maribor, odvisno od št. udeležencev) Celja ob
1.00, iz Ljubljane ob 2.00. Povratek 23. maj (27-junij) v večernih urah.
CENA: 390€ (DDV je vključen) zajema: prevoz, 2 polpenziona (večerja, zajtrk) – nastanitev na kmečkem turizmu ali podeželskem hotelu, cestne pristojbine in parkirnine, stroški voznika, vodenje in organizacijo potovanja , DDV,
osnovno nezgodno zavarovanje, lepe želje in zaustavljeni trenutki….. Doplačilo za 1/1 sobo / 60 €. Minimalno št. potnikov 15. (max. 25).
prijave: www.e-fotografija.si/tecaji/
29
Fotografska predavanja, tečaji, izleti / www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Praktica predstavila
slovensko spletno stran
tica.si se lahko pohvali še z interaktivno pomočjo, ki obiskovalca prek
vprašanj popelje do možnih rešitev
najpogostejših težav pri uporabi sodobne digitalne opreme. Velikokrat
je namreč težavo ali napako moč zelo
enostavno rešiti ter tako uporabnikom prihraniti nepotreben obisk
servisa. Ob okvari ali napaki pa je
moč prek spleta sprožiti tudi reklamacijski zahtevek.
Prenovljeno spletišče ne govori zgolj
slovensko, temveč obvlada kar štiri
jezike. Poleg domačega so podprti še
angleški, nemški ter francoski jezik.
Predstavnikom medijev so na voljo
številne fotografije ter logotipi podjetja in izdelkov, primerni za tisk.
Nikon COOLPIX S3000
(eVR). Na izbiro je 16 scenskih načinov katere bo kamera samodejno
izbrala.
Kamera samodejno prepozna nasmeh in proži s tem zajame
posnetek v pravem trenutku.
Tu je še funkcija odpra-
Izdelki blagovne znamke Praktica, ki
že imajo menije v slovenskem jeziku, so s februarjem dobili pregledno
spletno mesto. To domuje na naslovu
www.praktica.si in obiskovalce nagovarja v slovenskem jeziku.
Prenovljeno spletišče vsebuje podroben pregled z opisi aktualnih
modelov izdelkov blagovne znamke Praktica. Uporabniki tako najdejo podatke o kompaktnih digitalnih
fotoaparatih, spektivih, daljnogledih,
digitalnih foto okvirjih, videokamerah ter dodatni opremi (stativi, bralniki kartic, pomnilniške kartice ...)
Praktica. Spletno mesto www.prak-
Canon predstavil IXUS 210
IXUS 210 je na voljo v štirih privlačnih barvah, odlično obliko in trdnostjo
ohišja ter najbolj naprednim vmesnikom v IXUS-ih doslej, dostopnim prek
zaslona, občutljivega na dotik. IXUS
210 ima intuitiven in za uporabo enostaven zaslon, občutljiv na dotik – tako
je na dosegu prstov širok nabor funkcij. Velike ikone, pomožni triki in nasveti ter način Smart Auto pomenijo,
da sta pregledovanje in izmenjava fotografij enostavnejša in zabavnejša kot
kdajkoli prej. IXUS 210 ponuja vrsto naprednih funkcij in odlično kakovost
fotografij s tipalom ločljivosti 14,1 milijona točk in Canonovim širokokotnim
objektivom s 5-kratno povečavo.
Nikon je predstavil tanek in stilski
kompaktni fotoaparat S3000, ki je
del nove linije fotoaparatov COOLPIX, ki bo na trg prišla spomladi. Tanko ohišje debeline
vsega 19 mm vsebuje tipalo z 12 milijoni
slikovnih točk in
širokokotni objektiv NIKKOR s 4-kratno povečavo.
Tu je še 6,7-centimetrski zaslon,
elektronsko zmanjševanje vibracij
vljanja rdečih oči, ki samodejno popravi učinek rdečih oči, preden shrani fotografijo.
Casio EXILIM
Pentax Optio I-10
Canon EF 70-200 f/2.8L IS II USM
Nikon AF-S NIKKOR 16–35 MM F/4G ED VR
Casio Computer CO., Ltd. je na
japonskem med vodilnimi po
prodaji svojih fotokamer. Za leto
2010 predstavlja štiri nove modele v EXILIM liniji digitalnih
fotoaparatov.
Prvi, EXILIM EX-HF100, vsebuje Casiovo zaporedno fotografiranje z visoko hitrostjo, ki zagotavlja, da
uporabniki ne zamudijo ključnih trenutkov, poleg tega pa vsebuje veliko povečavo v kompaktnem ohišju.
Naslednji trije, EXILIM EX-H15, EX-Z2000 in EX-Z550 vsi vsebujejo Casiovo funkcijo Dynamic Photo, ki omogoča uporabnikom da dele fotografije
izrežejo in jih prilepijo na animacije.
Canon je svojo serijo L-objektivov obogatil z novim teleobjektivom EF 70-200
f/2.8L IS II USM. Objektiv je naslednik izjemno priljubljenega modela EF 70200 f/2.8 IS USM, prinaša pa izboljšane zmogljivosti na vseh področjih.
V skladu z dediščino serije L odlikuje EF 70-200 f/2.8L IS II USM optična izvrstnost v najbolj zahtevnih razmerah. Poleg izboljšav
notranjega optičnega sistema je bil
objektiv deležen strukturnih
sprememb, ki so bile posledica odzivov uporabnikov, zaradi česar je prav
toliko trden in zanesljiv,
kot je optično napreden.
30
Zagotovo največja posebnost kompaktnih fotoaparatov je model Optio I10,
ki se oblikovno zgleduje po legendarnem Pentax Auto 110 iz leta 1978 - najmanjšemu SLR sistemu, ki so ga kdajkoli naredili. Sodobni Optio I10 omogoča zajem slike v ločljivosti 12 milijonov točk in ima vgrajen širokokotni 5x
optični zoom objektiv (ekviv. 28-140mm), mehanski stabilizator slike Shake Reduction ter širok LCD zaslon
(razmerje 16:9) z diagonalo 6,9 cm (2,7-inča)
in ločljivostjo 230.000 točk. Poleg
zajema videoposnetkov v HDTV
ločljivosti (1280x720 točk pri hitrosti 30 slik na sekundo) zmore
tudi zaporedno slikanje s hitrostjo 2,6 slike na sekundo.
AF-S NIKKOR 16–35 mm F/4G ED VR je prvi ultra
širokokotni zoom objektiv, opremljen s tehnologijo
zmanjševanja vibracij, kar nudi zmožnost fotografiranja z do za štiri zaslonke daljšimi časi. Uporaba
tehnologije VR tako dopolnjuje maksimalno zaslonko f/4 pri fotografiranju v šibki svetlobi.
Kompleksna optična zasnova novega objektiva se
ponaša z Nikonovim protiodbojnim nanosom Nano
Crystal, dvema elementoma iz ED-stekla in nič manj
kot tremi asferičnimi elementi objektiva, ki pomagajo zmanjšati popačenja in aberacije celo pri največji
zaslonki.
e-Fotografija februar-marec 2010
Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana