Revija e-Fotografija 61 PDF

Transcription

®
Revija za digitalno fotografsko izobraževanje
IZVOD JE BREZPLAČEN
Tudi sam sem se preizkusil tako
s fotofonom kot tablico, ter ujel
nekaj fotografij in videa. Izkušnja? Zelo zanimiva! V naslednji
reviji predstavim svoj pogled na
novi trend v fotografiji. Verjemite, da je izkušnja zelo zanimiva.
Množic o novostih ni treba več
prepričevati. “Stare” fotografe?
september/oktober 2012
letnik 11
št. 61
Tiskano 20.000 izvodov
Skeniranje
Analogno ohranite Digitalno
Preizkusili smo!
10. do 15. oktober
Sejem Photokina 2012
“Novosti iz sejma”!
Napredni tečaj fotografije
Večkrat sem že zapisal, da je fotografija postala del celotne informatike.
Kot veja, ki je v večjem delu v domeni
domače uporabe je bila med zadnjimi
v tem delu izredno razvite industrije.
Zdaj bo treba fotografu s spoznavanjem fotofonov, tablic, računalništva
in programov (prej temnica), socialnih omrežij, tehniko izpisa s tiskalniki ter drugimi digitalnimi tehnikami
(prej povečevalnik, papir) marsikaj
nadoknaditi.
Spominska fotografija
“Spomini so le spomini”. Ohranite jih
in vedeti kje ste fotografirali! Seveda,
če ste že sodobni, fotografirate s pomočjo GPS zapisa. Toda vseeno gre ob
pregledu fotografij lažje, če imate med
ostalimi za spomin tudi spominske.
Nič vas ne stane!
Streseni posnetek Pazite na čas osvetlitve!
V dobi filma smo vedeli, da moramo
za dobro fotografijo tudi kaj upoštevati in smo pogledali na škatlico filma.
Na njej so bila zapisana navodila in
glavno vodilo je bilo, »zlati čas« osvetlitve 1/125 sekunde.
Mokro čiščenje površine
tipala
Beseda urednika
Fotografija in video drugače
Glavni svetovni sejmi nam vedno prinesejo novosti. Novosti v smislu tehnike, kot samega pogleda na celotno fotografijo. In ker je fotografija
s prihodom digitalizacije postala del celotne veje informatike, se vse skupaj močno prepleta. Zato ni čudno, da se že nekaj let spremlja, da se
fotografira drugače. Klasične fotokamere izgubljajo tako močan pomen, kot so ga imele. Pametni mobilni telefoni z možnostjo zajema slik in
videa (imenujem jih kar Fotofoni) so prevzeli pobudo. Na svetu se največ fotografij posname prav z njimi. Mogoče izgleda komu čudno, ali
dvomi. Toda razna socialna omrežja so prinesla fotografijo k vsakemu uporabniku fotofona. Ta naprava, ki nam naj bi v prvi vrsti služila za
pogovarjanje kot telefon, ima še 100 in 1 funkcijo. In prav te funkcije vsak lastnik pametnega telefona uporablja mnogo več, dlje, kot z njim
telefonira. Brskanje po spletu, možnost uporabe pametnega telefona kot zmogljiv računalnik je tista lastnost, ki je to malo napravo naredila,
za “čudo” današnje tehnike.
Pametni telefoni imajo že zelo zmogljivo možnost zajema slike in preko programčkov omogočajo njihovo takojšnjo obdelavo. Nato pa glavna
prednost. Fotografije lahko po hitrem postopku, brez potrebe računalnika prenesemo na svetovni splet. Facebook je spremenil pogled na pomembnost fotografije in predvsem mladi izkoristijo vsak trenutek, da se pokažejo. Preko klasične fotokamere gre za njih vse skupaj prepočasi
in zakaj imeti še eno napravo ter računalnik, če imamo v roki fotofon.
Tudi sam sem pogledal na množico. Če gledam na njo zgolj iz pogleda profesionalnega ali naprednega fotografa, potem se lahko na te fotofone
gleda zviška. Toda zopet smo tam. Kje je večina in kje manjšina. Večini zadostujejo fotografije iz fotofonov, v sedanjih časih tudi iz tablic. Obe
napravi omogočata takojšnjo objavo na spletu in pregled ter ogled fotografij. Tu je v prednosti tablica, saj ima že zadovoljivo velik zaslon. Večini kakovost fotografije iz teh “novih” fotonaprav povsem zadovoljuje. V bistvu je kakovost že enaka tisti iz
e-Fotografija
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.
kompaktnih fotokamer. Na drugi strani zna le peščica od tistih, ki fotografirajo s kamero DSLR, izkoristiti jo
Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
za več. In smo tam! Tudi sam sem se preizkusil tako s fotofonom kot tablico, ter ujel nekaj fotografij in videa.
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
e-mail: info@e-fotografija.com
Izkušnja? Zelo zanimiva! V naslednji reviji predstavim svoj pogled na novi trend v fotografiji. Verjemite, da
Urednik: Matjaž Intihar
Tisk: Tiskarna SET, Ljubljana. Tiskano 10.000 izvodov
je izkušnja zelo zanimiva. Množic o novostih ni treba več prepričevati. “Stare” fotografe?
e-Fotografija september / oktober 2012
3
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Osnovni tečaj fotografije - 6. do 13. november
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Photokina 2012 – novi fotografski trendi
Največji fotografski sejem na svetu
Photokina, ki je potekal od 18. do 23.
septembra, je zaprl svoja vrata. Glede
na svojo tradicijo in da je sejem od
prve predstavitve l.1950 preživel že
več korenitih sprememb ter vzponov
in padcev, tudi letos ni bilo drugače.
Odvisno kaj si hotel videti in kako širok pogled imaš na fotografijo.
Klasičen način sejma je izgubil svojo veljavo in to sem pisal že od sejma
2004 naprej. Treba je ponuditi nekaj
novega, saj so novosti že prej predstavljene na internetu in si jih ni treba več ogledovati na sejmu samem.
Zadnji dve Fotokini sem bil bolj kot
ne razočaran. Sejem je padel po velikosti in udeležbi št. proizvajalcev kot
obiskovalcev. Upravljavci sejma so se
na te spremembe odzvali. Digitalizacija prinaša spremembe, nove trende
in, če vse skupaj združiš v celoto kot
nova ponudba, je sejem lahko tudi
uspešen. Šli so v nove zamisli, želeli ponuditi tisto, kar nam ineternet
ne prinese v tolikšni meri, da bi bili
IVI
KT
JE
OB
e
cij
n
ara
g
D
eti
2l
&
SLR
samo z njegovo predstavitvijo zadovoljni.
Sejem je uspel. Ponudil je nekaj več,
na kar so se pozitivno odzvali vsi.
Bilo je 1251 razstavljavcev iz 45 držav, 190.000 obiskovalcev iz kar 165
držav in 6307 novinarjev iz 73 držav.
Ker so snovalci sejma spoznali, da
z delovanjem kot na zadnji prejšnji
Photokina ne bo šlo, so šli v nove
trende in spremenili koncept. Photokina 2012 je združila celoten spekter
tehnologije slike, v katerem je fotokamera samo še eden izmed bolj pomembnih produktov za zajem slike.
S prihodom digitalne tehnologije, se
je fotografski svet močno razširil z
računalniško tehnologijo in programi, mobilnimi telefoni, navigacijo
ter drugo tehnologijo, ki danes združuje moto Photokine, t.j. »Svet slike«.
Leta 2008 je bilo le malo prostora
namenjenega računalniški obdelavi slike (Computer Generated Imaging – CGI). Leta 2010 ga je bilo že
nekaj več. Letos je ta trend že tako
pomemben, da je bilo še več razstavnega prostora namenjenega računalniški obdelavi slike. Poleg štirih
razstavnih hal, ki so bile namenjene
splošni tehniki obdelave slike, je bila
hala devet v celoti namenjena profesionalcem in predstavitvi njihovih
del ter načina dela. Poleg končnega
izdelka fotografije, smo bili deležni
tudi najnovejše računalniške, programske tehnologije, se spoznali z
zasloni, tehnologijo kalibriranja in
izdelave barvnih opisov, kot izpisa,
tiskanja fotografij.
Letos je bil večji poudarek na profesionalni fotografiji v hali 4.1, z naslovom »Meet the Professionals«.
Postavili so posebno sobo za 3600
fotografiranje. Agencije, studiji, oblikovalci so se potegovali za nagrado
najboljšega v računalniški obdelavi
slike (CGI Award), obiskovalci pa za
najbolj atraktivno 3600 fotografijo.
Eden izmed najmočnejših novih
specializirana foto trgovina
NOVO - kupon za vzdrževalni pregled fotoaparata, ki vključuje tudi profesionalno
čiščenje senzorja - ob nakupu kateregakoli DSLR fotoaparata - za samo 1 €!
Foto Beseničar d.o.o., Dunajska cesta 57, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 2800 802 l trgovina@besenicar.si l www.besenicar.si
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
Niste prepričani kaj potrebujete? Želite nasvet, pomoč ali preizkus opreme pred nakupom? Obiščite nas.
4
Napredni tečaj fotografije - 10. do 15. oktober www.e-fotografija.si/tecaji.htm
trendov, ki je bil prisoten v fotografiji in oudarjeno predstavljen tudi na
sejmu, je video snemanje s kamerami
DSLR. Tehnologija snemanja s kamerami DSLR je že tako odlična, da
jo za določene namene uporabljajo
tudi največji filmski studii. V Nemčiji že 9% profesionalnih fotografov
uporablja to tehnologijo pri svojem
profesionalnem delu. Na sejmu je
bilo več predstavitev in kreativnih
delavnic za komercialne namene.
Za klasičnega fotografa, ki fotografijo dojema zgolj preko kamere in obdelave slike, je Photokina presegla
svoje meje. Oziroma bolje rečeno, v
svet fotografije so pripustili nove fotografske smernice. Pametni telefoni
z možnostjo fotografiranja prevzemajo glede števila posnetih fotografij
največji delež. Leta 2012 bo na svetu
prodano več kot 700 milijonov pametnih telefonov. Vsak tretji prodani
mobilni telefon je pametni telefon. V
ZDA je bilo v letu 2011 s pametnimi
telefoni zajetih 27% vseh fotografij,
10% več kot leta 2010. V Nemčiji je
bilo samo v letu 2010 več kot 500.000
uporabnikov pametnih telefonov, ki
so iskali za njih posebne foto progra-
me (photo apps). V letu 2011 je bilo
prenešeno že preko 962 milijonov
foto programov (photo apps) za pametne telefone.
HTC in Samsung sta bila med najbolj vidnimi na sejmu s pametnimi telefoni in fotografiranjem preko njega.
Zato ne čudi, da je korejsko podjetje
HTC postalo partner sejma Photokina, ki je vsepovsod predstavljalo svojo tehnologijo.
Torej, fotografija in obdelava slike
preko pametnih telefonov in tablic,
je na največji fotografski sejem na
svetu vstopila skozi glavna vrata. Ne
malokrat se lahko že vprašamo. Potrebujemo res samo fotografijo iz kamere DSLR, ali je lahko recimo dobra tudi tista iz pametnega telefona.
Za družinski informativni namen se
že največ fotografij naredi s pametnimi telefoni. Tudi v reporterske namene je lahko hitrost ključnega po-
mena pred višjo kakovostjo.
Lahko rečem, da so snovalci sejma
rešili zgodovinsko fotografsko sejemsko ponudbo. Photokina 2012
je pokazala, da digitalizacija prinaša tudi za sejemsko ponudbo nove
možnosti. Ko je že delovalo, da se
je sejem ustavil, da ne zna ponuditi
kaj več kot nam že pokaže internet,
so pogledali v prihodnost in skupaj
z razstavljavci uvedli nove trende, ki
vabijo. Danes fotograf ni več samo
tisti, ki pozna fotokamero, objektive
in kot včasih je obvladal še razvijanje
filma, fotografij. V današnjih časih
je treba spoznati še obilo novih možnosti, ki nam jih nudijo računalniki,
pametni telefoni, socialna omrežja…
Torej.
Sejem Photokina zopet postaja tisti pravi center fotografije. Na
njemu se je lahko spoznalo veliko novega in nova razširjena oblika si res zasluži naslov »Svet slike«.
O 3D tehnologiji pa ni treba preveč govoriti. Je že med nami v kino
dvoranah in na 3D HD TV zaslonih.
Zdaj je treba samo pripraviti tehnologijo, da bomo 3D sliko videli brez
posebnih barvnih ali polarizacijskih
očal. Predvidevam, da bo tak 3D prišel med domače uporabnike prej kot
v 10 letih.
Kdo od večjih je bil predstavljen in
kaj so pokazali.
Adobe Systems
Trend, ki je postal opazen in nekaj normalnega. Fotografiranje s tablico.
Fotografi podjetje Adobe že dobro
poznajo. Njihov glavni in najbolj
prepoznavni program je še vedno
Photoshop. Povsem fotografski je Lightroom. Iz grafike iz kjer izhaja tudi
Photoshop je fotografu vse bolj znan
program InDesign, ki omogoča kreativnost pri izdelavi fotoknjig. Tu je še
InDesign za vektorske slike in Acro-
bat za predstavitve PDF datotek Tu je
še Adobe Flash, ki omogoča kakovostne in nizko datotečne predstavitve,
ki pa je trn v peti podjetju Apple. In
kot je v 80-tih Adobe kupil podjetje
Aldus in pridobil glavna znanja za
njihove sodobne programe, ni rečeno, da se ne bo Apple enkrat razhudil
in kupil to »malo« podjetje Adobe in
tako ponudil vse programe ob svojem sistemu.
Danes so pri Adobe vodilni v grafičnem, kot spletnem okolju in povsem konkurenčni tudi s fotografskim
programom Lightroom, za obdelavo
RAW datotek. Kralj med programi
za obdelavo slike Photoshop, je dobil
že na začetku leta novo posodobljeno verzijo, CS6. Oziroma kar celoten komplet programov za obdelavo
teksta, slike in sedaj še videa. Tako
Adobe lepo širi in kompletirano ponudbo svojih programov. Nekako
jih med seboj združuje v uporabne
komplete. Za popolno profesionalno delo v video pa še vedno obstaja
Adobe Premiere. Opaziti je bilo, da
so kamere DSLR s svojo kakovostjo
videa in nizko ceno glede na enako
kakovostne video kamere, video zapis močno prenesle med množice.
Apple
Na samem sejmu ne sodelujejo pompozno. Vidni so drugače. Vsepovsod
preko računalnikov, oziroma še bolj
opazno preko iPhone pametnih telefonov, in Ipad tablic. Tako iPhone
kot iPad množici že dajeta možnost
zamenjave za kamero. Prav zanimivo
je videti tiste, ki fotografirajo z iPad.
Ni kaj, zajem slike se spreminja. Poleg programa Aperture za obdelavo
RAW datotek in FinalCut za video
se je veliko govorilo še o eni stvari.
Njihov glavni oblikovalec Jonathan a
5
Izdelajte si HD Video predstavitev 16. oktober www.e-fotografija.si
Ive oblikuje posebno omejeno serijo
za Leica. Prav zanimivo bo videti odziv Leica in Apple oboževalcev. Leica
jih sicer nima prav veliko. Vendar so
to zvesti sledilci Leica fotokamer in
predvsem vajeni visokih Leica cen.
Kako se bodo odzvali Apple »verniki«? Nori so na Apple izdelke, za njih
so pripravljeni v dežju in mrazu čakati tedne. Toda ali so pripravljeni na
Leica cene? Tu se bo tudi videlo kakšno ime je Apple, ko se pogovarjamo o cenah nekaj tisočakov.
Apple je bil viden povsod. Ne malo jih je
tudi imelo njihov “fotofon” iPhone v žepu,
ali tablico iPad v roki, torbi. Neverjetni Steve Jobs nas še vedno spremlja. Kmalu bomo
videli izdelke, ki jim je tudi bil boter. Najbolj se govori o TV sprejemniku nove visoke
ločljivosti. Če že vsak iPad dosega ločljivost
večjo od HD, potem res ni daleč čas, o katerem sem že pisal, da prihaja tehnologija 3D
s 50M točkami.
Canon
IXUS in EOS sta postavila mejo, ki
jo je treba doseči, da si sploh viden
v foto, kot danes tudi v video svetu.
Podjetje, ki uspeva zaradi inovacij in
kopice patentov. Po domače bi rekli,
nekaj pametnega in dobrega delajo
in na tem zaslužijo. Hja, ne poznajo
našega sistema državnih jaslic.
Carl Zeiss
Zelo znani proizvajalec vrhunskih
leč in objektivov se ne da. So močno
prisotni v profesionalni video industriji in sodelujejo z objektivi za Sony,
ter izdelujejo MF objektive za ostale
glavne ponudnike kamer DSLR.
Digitalna tehnologija je dala močan
pospešek tudi najstarejšim podjetjem, katerim so japonci že močno
zmanjšali proizvodnjo.
Casio
Podjetje ki je evropskemu fotografu
manj znano iz domene ponudba za
fotografe, je poleg odličnih kompaktnih kamer iz serije EX (na japonskem trgu so redno med največjimi
ponudniki), predstavil še bolj zabavni del svojega proizvodnjega programa in tako obiskovalcem nudil dodatni bolj sproščujoč užitek.
CeWe
Nemško podjetje nekdaj znano samo
v izdelavi fotografij, nekaj zadnjih let
širi ponudbo fotoknjig. Njihov velik razstavni prostor je bil namenjen
prav fotoknjigam. Dobro so znani
tudi slovenskemu družinskemu fotografu.
zanimivi in primerni za uporabo.
Bron Elektronik AG
Dodatna oprema, oziroma bolje rečeno profesionalna studijska oprema je zopet vse bolj zanimiva. Če so
prejšnje Fotokine kazale manjše zanimanje za njo, se sedaj samo po evoluciji kamer vse večje zanimanje kaže
prav za to opremo. Studijska oprema
Broncolor je ena izmed najboljših.
EIZO Nanao Corporation
Fotografi morajo sami programsko
obdelati svoje fotografije. Računalniški zaslon je med najpomembnejšimi
napravami, saj preko njega vidimo
tonske vrednosti. In brez dobrega zaslona ni dobre obdelane slike. Podjetje EIZO je v zadnjih letih zelo prodorno, predvsem pa nudi odličnost.
Njihovi najnovejši zasloni nudijo že
samodejno umerjanje, Adobe RGB
barvni prostor in s tem fotografu polno možnost tonske korekture
RAW datotek. Na večini razstavnih
prostorov drugih podjetij, Epson,
Adobe, Nik Softwear, Corel, so fotografije prikazovali in obdelovali preko njihovih zaslonov.
Fujifilm
Razstavni prostor podjetja Fujifilm
je bil v glavnem namenjen fotokameram in napravam za izpis fotografij.
Njihova glavna fotografska atrakcija
so bile brezrcalne kamere z možnostjo menjave objektiva iz serije X. Po-
Corel
Čeprav je fotografu ime Canon najbolj znano po fotokamerah, je ta del
njihove proizvodnje za podjetje manj
pomemben. V ospredje zopet prihajajo tiskalniki in barvne laserske
kopirne naprave. Prav zato so eno
izmed redkih podjetij, ki temu tudi
v večji meri prilagodi svoj razstavni
prostor.
Seveda ne gre pozabiti na za nas
glavno opremo, fotokamere. Predstavili so več novih kompaktnih kamer,
med njimi so najbolj zanimive tri iz
serije PowerShot, G15, S100 in SX50
IS. Nato še brez zrcalna z možnostjo
menjave objektiva iz serije M. Nova
DSLR kamera je EOS 6D, ki ima tipalo polnega 35mm formata.
6
Corel je že dolgo poznano ime vsem
tistim, ki za grafično pripravo za tisk
uporabljajo Windows okolje. Želja
po širjenju in nekako konkurirati
Adobe so stopili hitreje naprej z nakupi programov. Za fotografe je tu
PaintShop PRO X5 in po nakupu zanimivega RAW programa iz Bibble
Labs, je nastal program Corel AfterShot PRO.
Žal so glede na Adobe manj prepoznavni. Toda večjo konkurenčnost
so nekako zapravili že v 90-tih, ko je
sicer odličen program Corel na proti Illustrator ponujal vse. Od risanja,
teksta pa do 100 in enega odvečnega efekta. S tem so bili za resne uporabnike, neresni. Iz prakse vem, da je
Corel nudil veliko. Ko pa si želel, več
stvari v profesionalnih zahtevah ni
delovalo. Toda za vse hobi uporabnike so njihovi programi več kot samo
Fujifilm združuje klasiko s sodobno tehnologijo. So eni redkih ki imajo lastno tipalo
in optiko.
stajajo vse bolj prepoznavni z njimi.
Treba je vedeti, da so v analogni dobi
proizvajali podobno kamero Xpan, v
sodelovanju s Hasselblad. Prav tako
so bili odlični v srednje formatnih
kamerah, kot objektivih. Poleg svojega tipala so prav lastni objektivi tisti
element, ki jim daje svoje prednosti.
GE (General Electric)
Leta 2008 se je to veliko ameriško
podjetje prvič predstavilo na sejmu z
nekaj kompaktnimi kamerami. Kdo
od vodilnih ljudi tega podjetja je ljubitelj fotografije, da so tako hitro in
pompozno prišli med ponudnike fotografskih kamer ni znano.
Gitzo
Hala v kateri je bila dodatna fotografska oprema je bila odlično obiskana. Če je nekaj zadnjih sejmov
bolj kot ne samevala in so si vsi samo
ogledovali digitalne fotokamere, je
bilo tokrat drugače. Gitzo je zelo priznano ime med ponudniki profesionalnih stojal. Obenem pa so pokazali
še fotografu namenjena oblačila.
Hasselblad
Nekdaj kamera, ki je pomenila pojem srednjeformatnih 6X6 kamer. V
digitalni dobi srednji format zopet
dobi veljavo prav zaradi njihove prisotnosti. Predstavili so sodelovanje s
Sony.
Na njihovih NEX kamerah naj bi pod
lastnim imenom imeli nekaj modelov. Toda še enkrat več se kaže, da
samo ime v drugih segmentih še ni
pogoj za uspeh. Hasselblad je prav
zaradi predstavljene študije oblike
doživel hladen tuš. Odziv tistih, ki
»pravih« njihovih kamer nikoli ne
bodo imeli, uporabljajo pa kamere
NEX ali podobne je bil tako močno
negativen, da so z neprepričljivimi
odgovori še bolj odvrnili pozitivno
Vsak hodnik, hala, je bila primerna za razstavo fotografij.
Enodnevni Fototečaj MARIBOR 14. oktober www.e-fotografija.si
pozornost do nove ideje. Žal, ne gre
na hitro in samo na že znano dodati svoje ime, nekaj oblike in prodajati
kot nekaj posebnega. To je lahko in
še uspeva Leica. Panasonic kamero
samo opremijo s svojim imenom in
je lahko 10x dražja. Toda Leica ima
široko bazo ljubiteljev in zbiralcev.
Hasselblad žal, le te še nima.
Samo da so predstavili idejno kamero in vihar se je začel. In to ne kot so
pri Hasselblad pričakovali. Sprejeli
so jih močno negativno in pri Hasselblad se bodo morali zamisliti nad
svoj potezo. Žal v m4/3 razredu večina vidi samo hitro rastoče prodajne
številke. Povzameš drugo ohišje, dodaš malo usnja ali lesa, povečaš gumbe in na koncu še ena slaba poteza.
Kot bi se za Hasselblad spodobilo, bi
moral imeti Carl Zeiss objektiv in ne
povzet Sony. Ni čudno, da je bil odziv
močno negativen. Nič ti ne pomaga
ime “prva kamera na luni”, če nimaš
pravega pristopa k ljudem, katerim
se ponujaš. V srednjem formatu se
jim pa marsikaj odpusti brez razloga. So le del odlične fotozgodovine!
Verjamem, da imajo kredit za dodatni izpit!
HP
Poleg že klasične ponudbe tiskalnikov, kjer je bil najbolj viden Designjet Z6200, je HP tokrat predstavil
linijo Indigo tiskarskega stroja z vezavo. Nov je Indigo 7600 s sedmimi
barvami izpisa. Ponudba fotoknjig
je že tako velika, da je stroj Indigo že
zanimiv tudi za vse, ki bi radi z njimi
prišli naproti fotografu.
HTC
Tajvanski ponudnik elektronskih naprav je v partnerstvu s sejmom preplavil prostore s pametnimi telefoni
in tablicami. Oboje lahko fotografu
služi za zajem fotografije in predvsem novo možnost v fotografiji, takojšnjo posredovanje
slike
na
socialna
omrežja.
Fotografija
dobiva neslutene razsežnosti, le
te pa klasič-
ni fotograf niti ne vidi. Treba je vedeti, da se danes največ fotografij zajame prav s pametnimi telefoni in ne s
klasičnimi fotokamerami.
Kata
Nahrbtniki izlaelskega proizvajalca
se približujejo tudi hobi fotografom.
Še vedno so v njihovi ponudbi izredno robustni profesionalni foto in video nahrbtniki.
Kodak
Veliki Kodak! Nič več za oči fotografa. Njihov razstavni prostor je iz
leta v leto manjši. Osredotočajo se
na prikaz fotografij preko zaslonov
in tiskalnikov. Obenem nudijo hitre
skenerje in programske rešitve. Še
vedno so močno prisotni s patenti za
foto industrijo.
Osredotočili so se v bolj industrijske, grafične vode. Od nekdaj so bili
s filmi in ostalo kemijsko tehnologijo prisotni v tem svetu. Zdaj nudijo
tehnologijo za izpis tiskarskih plošč,
kot digitalni tiskarski stroj NexPress.
Leica Camera AG
Podjetje, ki je fotografu ponudilo legendarni Leica format 24x36mm. Še
danes v digitalni dobi polni format
povzemamo po imenu Leica. Če je
Leica od začetka AF dobe nazadovala, so v zadnjih letih zopet močno
pritisnili na plin. Kraljevala je serija
S. Kamera z večjim tipalom in 37M
točkami. Pokazali so tudi nove vrhunske objektive.
Dodali so še eno kamero iz serije legendarnih filmskih M. Seveda digitalno M-E. Leica z novimi idejami
in produkti odlično skrbi za stare in
nove ljubitelje. Res da so dragi, mnogi rečejo predragi. Toda ime šteje in
njihove kamere se z leti žlahtijo kot
dobro vino.
Leica je sicer rabila nekaj let, da je
našla lastno novo inovativno pot.
Našli so jo. Gre jim odlično.
LowePro
Podjetjo znano po odličnih foto nahrbtnikih je tudi razširilo svoj predstavitveni prostor. Zanimanje za foto
torbe in nahrbtnike je vse večje in ta
zvrst foto industrije sedaj vidi možnost dodatnega razvoja in večje
prodaje.
a
7
Skeniranje fotografij in filmov - PONUDBA
Manfrotto
Kot ostala podjetja z dodatno fotografsko tehniko je tudi podjetje
Manfroto bilo deležno veliko obiska.
Predvsem njihova stojala in glave za
pritrditev kamere so med fotografi
želene.
Ponudnik odličnih stativov se je podal tudi v video ponudbo različnih
nastavkov za lažje nošenje in umiritev video kamer.
Metz
Znano podjetje, ki že destletja izdeluje bliskavice, je prešlo tudi med ponudnike studijske svetlobne opreme.
Microsoft
Nik Software
Podjetje je poznano po tem, da je
obilo njihovih rešitev v programu
Nikon Capture NX in drugih. Nudijo
veliko različnih programskih rešitev
(filtrov) za hitrejšo in kakovostnejšo obdelavo fotografij. Tudi veliki
Apple, se je odločil da je v svoj program Aperture doda več rešitev tega
podjetja.
Olympus
Micro 4/3 je izgleda rešil foto del
podjetja. Med brezzrcalnimi kamerami z možnostjo menjave objektiva
so najbolj prodorni. Imajo novosti,
širok spekter objektivov in tradicijo.
Ta se tudi v tem razredu nadaljuje s
klasičnim imenom OM. Kamera, ki
je tudi na sejmu imela obilo ogledovalcev. Govori se, da naj bi naredili
novo kamero sistema 4/3.
Panasonic
Le kaj ta veliki programski gigant
dela na sejmu Photokina. Predvsem
imajo nekaj rešitev za samo arhiviranje datotek/fotografij.
Windows 8 je sedaj tudi na HTC pametnih telefonih. Verjeli ali ne! Največ fotografij na svetu se posname s
pametnimi telefoni.
Mitsubishi
Ne niso prikazovali svojih avtomobilov. So vodilni v ponudbi termosublimacijskih tiskalnikov, ki se uporabljajo v enoti fotokiosk. Prikazali so
tudi projektorje.
Nikon
Vedno odlično obiskani in prepoznavni. Uporabniki so upravičeno iskali kamero za v roke in preizkušali
delovanje. Nikon D800 / D800e, Nikon D600, so glavne novosti.
Podjetje pod okriljem koncerna Matsushita je pri nas fotografu žal manj
znano. Toda v razvitem svetu so med
največjimi v ponudbi fotokamer in
vse bolj opazni so v ponudbi kamer
m4/3.
Film Avatar je bil posnet z njihovo
3D tehnologijo. Panasonic je predstavljal 3D objektive za video in foto
kamero iz serije Lumix G. Torej ve se,
da prav Panasonic kroji začetke 3D
foto in video tehnologije.
ne najdemo več nekih večjih razlik
in tehnoloških prednosti. Vendar je
SanDisk med njimi največji in s foto
podjetji kreira hitrost zapisovanja in
posledično možnost večanje števila
točk, video.
Schneider-Kreuznack
Poleg srednje formatnega modela
645, sta novi kameri DSLR. K5D II
in K5D IIs. Slednja nima anti-aliasing filtra in zato ima lahko ostrejšo
sliko. Vendar z občasno možnostjo
moire efekta na določenih motivih.
Nova je tudi kompaktna kamera z izmenljivimi objektivi Q10.
Praktica
Analogni domačim fotografom znano ime. Še vedno so močno prisotni
s kompaktnimi kamerami. Že pred
časom so trgu ponudili video HD
kamero. Torej gre Praktica uspešno
naprej.
Samsung
Samsung je že na prejšnjih sejmih
pokazal svojo moč. Velik razstavni
prostor je pritegnil veliko obiskovalcev. Med kompaktnimi kamerami
kot tistimi z izmenljivimi objektivi
postajajo vse bolj prepoznavni. Seveda pa ne gre pozabiti na ponudbo TV
in računalniških zaslonov.
Pentax Ricoh
Upajmo, da je Pentax končno dobil
pravega kupca. Ricoh je dobro poznano ime iz foto sveta, zato je lahko
to prava kombinacija.
Kameri K-5D in K-r sta jim dali nov
polet. Uporabniki so jih dobro sprejeli. Model K-r zna biti zaradi razmerja uporabnost/cena tudi pri nas
odlično sprejet.
www.e-fotografija.si
Zelo znano optično podjetje se zopet bolj na široko vrača v fotografijo. Še vedno so odličen ponudnik
objektivov za velikoformatne in repro kamere, včasih so imeli vrhunske
objektive tudi za povečevalnike. Danes nudijo objektive za m4/3, posebne Tilt&Shift objektive, itd...
Seiko Epson Corporation
Seiko pri nas poznamo predvsem po
odličnih urah. Najbrž je manj znano,
da so bili ponudniki najboljših zaklopov za fotografske kamere, katere je
uporabljal tudi Nikon. Toda opazni
in poznani so tudi preko imena Epson, ki je že dolgo znan po odličnem
izpisu slike. Epson je med vodilnimi
ponudniki in razvoju kapljičnih tiskalnikov. Njihova tehnologija tiskanja preko »piezo« elementa je tudi v
skoraj vseh boljših tiskalnikih drugih
podjetij. Med večjimi ima le Canon
v celoti svojo drugačno, »bubble jet«
tehnologijo.
Sekonic
V digitalni dobi večini fotografov
njihovi izdelki niti niso poznani.
Vendar so predvsem studijski fotografi še vedno odvisni od njih. Ročni
svetlomeri pridobivajo vse več elektronike ter predvsem natančnosti.
Sigma
Samsungov veliki razstavni prostor
je bil odlično obiskan. Največ zanimanja je bilo za njihove pametne telefone.
SanDisk
Podjetja, ki so predstavljala pomnilne kartice niso bila deležna večjega zanimanja. Očitno so pomnilne
kartice postale že nekaj samo po sebi
umevnega in fotografi med njimi
Ponudnika objektivov Sigma pri nas
zelo dobro poznamo. So bili prvi neodvisni proizvajalec, ki je v svojih
objektivih ponudil tehnologijo stabilizacije slike in hitrih, tihih motorčkov. Na sejmu so prikazali nekaj novosti in predstavili novo strategijo, ki
naj bi zagotavljala še višjo kakovost
njihovih objektivov.
Novosti so v tehnološkem preskoku
na želeno višjo raven, višjo kontrolo
objektivov in razvili so možnost nastavitve objektiva preko USB povezave. Tako ima fotograf sam možnost
vplivati na določene nastavitve delovanja objektiva.
Sony
Čeprav na našem trgu v svetu kamer SLT še niso med bolj opaznimi,
je Sony prav v svetu teh kamer naredil velik skok naprej. Na nekaterih
8
razvitih trgih so celo med vodilnimi
prodajalci. Tudi sam razstavni prostor je bil povsem primerljiv z velikima Canon in Nikon. Na najbolj vidnem mestu so bile Alpha 99, Alpha
57 in Alpha 37. Med njimi so kraljevale kamera z izmenljivimi objektivi
iz serije NEX, z možnostjo 3D zajema panoramske slike. In nova zanimivost RX1, brezzrcalna z izmenljivimi objektivi in tipalom polnega
35mm formata. Vidna je bila paleta
Zeiss objektivov in objektivov serije
G, s hitrim SSM motornim prenosom. Menim, da je v zadnjem času
prav Sony v sistemu Alpha in NEX
naredil velik korak naprej. Ne gre pa
spregledati 3D HD TV, kjer se je dalo
ogledati posnete fotografije v 3D tehniki z njihovimi foto kamerami.
Predstavili so tudi sodelovanje s Hasselblad. To bolj zaradi slednjega ni
bilo sprejeto z večjim zanimanjem.
Hasselblad kamera na NEX osnovi je bila zaradi oblike sprejeta zelo
kritično.
Tamrac
Še eno podjetje, ki je bilo deležno zanimanja obiskovalcev. Nahrbtniki te
znamke so zelo cenjeni in želeni.
Tamron
To neodvisno podjetje, ki izdeluje
objektive za več kamer razreda DSLR
je v zadnjem času najhitreje napolnilo jadra. Če so bili še pred štirimi leti
bolj v ozadju, so sedaj v svoje objektive dodali prepotrebno stabilizacijo
slike in v nekatere tudi hitro ostrenje. Tako so s svojim objektivom 18270mm F/3.5-6.3 Di II VC (Vibration Compensation) LD Aspherical
predavanje
(IF) Macro in drugimi, dosegli namen in zanimanje mnogih hobi fotografov.
Tokina
Tudi Tokina v zadnjem času napreduje s tehniko kot novostmi. Njihovi
objektivi so kakovostni in robustni.
Manjka pa jim še stabilizacija kot hitro ostrenje v vseh objektivih.
Xerox
Da se sejem Photokina vse bolj podaja v vode računalniškega CeBit-a
in grafičnega sejma Drupa, kaže tudi
prihod velikega Xerox. Imajo dobro
tehnologijo za izdelavo tiskovin v
manjših nakladah. Njihovi stroji so
primerni tudi za izdelavo fotoknjig
in prav zato so bili prisotni na sejmu.
Svojo tehnologijo so prodali tudi Fujifilmu in skupaj so se predstavili na
sejmu. Suhi izpis fotografije prav zaradi podjetja Xerox, vse hitreje prihaja tudi v manjše fotolaboratorije.
Velbon
Še eden izmed ponudnikov dodatne opreme. Njihovi stativi in glave
za njih so zelo cenjeni. Nudijo širok
spekter stativov izdelanih iz različnih
materialov in iz različnih cenovnih
skupin.
Za konec
Letošnji sejem je bil po mojem mnenju nova prelomnica. Ne v smislu
klasičnih fotografskih novosti, ampak v tem, da se je na sejem pripustilo dodatno elektronsko opremo,
ki lahko tudi zajame fotografijo. Prav
zaradi sodelovanja z bolj elektronsko
usmerjenimi podjetji kot HTC, ki je
bil celo partner sejma, se je bolj sodelovalo na socialnih omrežjih, ki preko Facebook, spletnih galerij in dru-
Kljub računalniškim, TV in predstavitvam na tablicah, imajo fotoknjige vse večji pomen.
- 16. oktober
gih, spodbujajo fotografiranje.
Pametni telefoni, tablice in socialna omrežja so krepko spremenili fotografski svet in sam pogled na
fotografijo. Uporabniki klasičnih fotografskih kamer in klasičnega poznavanja fotografije so že manjšina.
Če je George Eastman leta 1888 preko boks kamere in celuidnega filma
v svitku, fotografijo približal množicam in lahko rečemo, da se je začela
doba fotoamaterstva, je danes zajem
slike prisoten dobesedno vsepovsod.
Prav zanimivo je videti kako se fotografira kar z veliko tablico. Vse skupaj pa je zelo zabavno in predvsem
pogled na motiv preko velikega zaslona je nekaj, kar klasičnega fotografa sprva bega.
Toda kaj hitro se navadiš. V bistvu
fotografiraš, lahko takoj obdelaš sliko, nekateri programi celo omogočajo popravljati videno sliko še pred zajemom in takoj po posnetku je naša
fotografija že na spletnem omrežju.
Ja ni kaj. Fotografiranje se je spremenilo v celoti.
Fotokamere, fotofoni (pametni telefoni), video, 3D fotografija in video,
tablice, internet, socialna omrežja,
fotoknjige, so tiste stvari, ki fotografiji dajo povsem drugo težo.
Če sem ob zapisu iz Photokine izpred dveh let zapisal, da prihaja čas
fotoknjig, 3D tehnologije slike in videa, potem je sedaj tu čas fotofonov,
tablic in socialnih omrežij.
Vse se spreminja. Ker nam je internet uničil vsa pričakovanja, kaj bodo
podjetja prikazala na sejmu, je treba
sedaj brati med vrsticami, oziroma
videti in vprašati za skrito. Poklicni
fotografi, predvsem tisti, ki so sedaj
bili v dodatni produkciji slike in njeni izdelavi, brez spoznanj kaj nam
nudita sejma CeBit (programska in
računalniška oprema), ter Drupa
(grafični tisk) ne bodo mogli več.
Sejem Fotokina niti ni več osamljen
in ne predstavljajo se glavne novosti
samo na njemu. Tu je še računalniški
sejem CES, na katerem se prav tako
pokažejo nove fotografske kamere in
druga oprema.
Večkrat sem že zapisal, da je fotografija postala del celotne informatike. Kot veja, ki je v večjem delu v
domeni domače uporabe je bila med
zadnjimi v tem delu izredno razvite
industrije. Zdaj bo treba fotografu s
spoznavanjem fotofonov, tablic, računalništva in programov (prej temnica), socialnih omrežij, tehniko
izpisa s tiskalniki ter drugimi digitalnimi tehnikami (prej povečevalnik,
papir) marsikaj nadoknaditi.
Če pogledam na predstavljeno sejemsko zgodbo letošnje Fotokine,
sem mnenja, da nam Leica nudi v digitalnem svetu največ tradicije. Neverjetno, kako so se iz dna, postavili
navzgor. Svež kapital, ideje in predvsem želja biti Leica. Svojim kot drugim uporabnikom nuditi tradicijo z
novostmi, vendar počasi. Na njihovih kamerah ne boste videli veliko
elektronike, gumbov, 100 in 1 funkcijo. To je domena Japoncev. Vendar,
če pogledamo M serijo so naredili klasiko v digitalni obliki, ki kljub
nekaj tisočakom evrov privablja vse
večje število predvsem ljubiteljskih
fotografov z globokim žepom. Imajo drugačen pogled in željo po opaženosti. Kot ne more japonski avto
zagotavljati prestiža, ne more tega
predstavljati japonska kamera. Japonci so nemški Contax, oziroma
njegovo ime, nekdaj velikega rivala
Leica kupili ravno za to, da bi prodajali prestiž. Ne gre.
Japonci imajo tradicijo s cesarji, samuraji, gejšami. V fotosvetu pa so
zgolj odlični posnemovalci, ki lahko nadzorujejo množice zaradi vsega kar nudijo za sprejemljiv denar.
Leica prodaja tudi ime. Seveda je zadaj zadovoljiva kakovost, toda ime
vleče in ni potem pomemben denar.
Če bi odlična japonska kamera stala
10.000€, bi Leica lahko 100.000€. Me
veseli, da se je to podjetje dvignilo
nazaj na stara pota. Mislite si ljubitelji japonskih kamer kar želite. Tudi
sam vem, da bi japonci za denar kolikor stane Leica, dodali v kamero še
masažni sedež, ledomat, zadnji krik
3D TV in klimo.
Vprašanje je, če je kdo pripravljen ta
denar odšteti. Za Leico je dovolj kupcev in verjemite, da skrbno pazijo kaj
ponudijo in kako deluje. Še enkrat.
Leica, vse čestitke za pogum in obstoj, ter za novo oranje ledine.
Konec koncev je le to ime tisto, ki je
pognalo 35mm razred, da so ga japonci lahko kopirali in nam zdaj za
relativno malo denarja nudijo odlične kamere.
Matjaž Intihar
Izdelajmo si HD video
9
Želite nasvet glede fotografske opreme info@fotografija.com
Canon EOS 650D - Test e-Fotografija
Odlična evolucija za obletnico
Canon je ob 25 letnici sistema EOS
(junija 2012) predstavil že svojo
osmo različico kamere DSLR namenjene naprednim in hobi fotografom. Kamera EOS 650D je naslednica prve izmed digitalnih hobi EOS,
modela EOS 300D iz leta 2003. Tako
kot v analogni dobi kamer EOS, so
tudi kamere tega EOS razreda zelo
priljubljene. Še ena pomembna lastnost. Canon je v vsej svoji zgodovini izdelave fotokamer dal vedno
velik poudarek (podobno Minolta)
prav temu naprednemu hobi razredu. Večji mejnik je bil leta 1978, ko
so s kamero AE-1, celotni konkurenci pokazali kaj jim ta razred pomeni in koliko napredne tehnologije za
zmerno ceno so pripravljeni dodati v
njo. Nič drugače ni z EOS 650D. V
tem razredu tehnološko nima konkurence, pa čeprav ni veliko spremenjena glede na predhodnico EOS
600D (feb.2011). Seveda je za to tudi
nekaj dražja od konkurenčnih kamer, če jih sploh lahko tako imenujemo.
Ohišje
Canon EOS 650D je samo za milimeter ožji od EOS 600D in kar opazno večjih dimenzij 133x100x79mm,
naproti starejši verziji EOS 550D
(129x98x62mm). Canon EOS 650D
je tudi za 5g težja od EOS 600D (45g
od EOS 550D), zdaj je teža ohišja že
na 575g z baterijo. Ohišje je plastično, vendar na otip ne ceneno. Matirana plastika in za ta razred kamer
veliko gume, da kamera ne drsi iz
roke, si zaslužijo pohvale.
Hitrost delovanja
Vklop kamere izvršimo preko stikala ob vrtljivem gumbu za programe.
Najprej se opravi funkcija samočiščenja tipala, tako da do možnosti
prvega posnetka pridemo šele po
dobri sekundi. Če želimo takojšnji
zajem slike po vklopu, lahko preko
menija avtomatski vklop čiščenja izklopimo in s tem je kamera hitreje
pripravljena na zajem slike. S kamero se lahko hitro spoznamo in preko
izbirnih gumbov enostavno in hitro
nastavimo želene nastavitve. Avtomatsko ostrenje, procesiranje slike,
10
hitrost zaporednega proženja, tipalo
z 18M točkami so lastnosti, ki ostajajo enake ali so samo delno spremenjene glede na prejšnji model
EOS 600D. Nov je DiGIC V procesor. S kamero EOS 650D se da izredno hitro delovati in s svojimi 5
posnetki v sekundi zna
zadovoljiti tudi tiste
hobi fotografe, ki želijo večkrat delovati
v zaporednem fotografiranju.
ostrenja (9 točk), času osvetlitve,
zaslonki, korekturi osvetlitve, občutljivosti in številu posnetkov, ki jih
Nastavitve na
kameri
Na kameri imamo
23 gumbov. Začetnemu fotografu se
sliši veliko, naprednemu malo. Toda
EOS 650D je namenjena začetnemu
in naprednemu hobi fotografu, ki si
želi uporabljati kamero DSLR. In za
te fotografe ima po mojem mnenju
Canon najboljšo rešitev. Če ste še
neizkušeni in uporabljate predvsem
zeleno (popolno) avtomatiko ali slikovne avtomatike, potem večina
gumbov niti nima funkcije delovanja. Enostavno so izklopljeni in neizkušen fotograf tako ne more “pokvariti” nastavitev. Za bolj izkušene,
ki prestopijo v kreativne nastavitve P,
Tv, Av ali M, pa gumbi oživijo. Več
o programskih nastavitvah v članku
na e-Fotografija.si - “Fotografija na
dopustu”.
Sam menim, da je ta način uporabe kamere odličen. Kamere drugih
proizvajalcev omogočajo tudi v popolni avtomatiki prenastavljati načine izbire ostrenja, merjenja svetlobe, korekture bele barve, menjati
točke ostrenja, itd. Toda iz prakse na
tečajih e-Fotografija še kako dobro
vem, da če začetni uporabnik kamere DSLR deluje pod zeleno ali slikovno avtomatiko, potem bolje, da ostale funkcije niso na voljo, saj jih niti
ne razume. Tisti, ki že pozna osnove
in izkorišča kreativne programe P, Tv
ali Av pa ve, da takrat dodatne nastavitve še kako pridejo prav in jih tudi
zna uporabiti.
lahko zaporedno zajamemo. Vse informacije so vidne samo pri uporabi programov P, Tv, Av in M. Iskalo
omogoča pogled na 95% motiva, kar
pomeni, da boste zajeli na tipalo še
kakšen mm več kot vidite skozi njega. Desno od iskala je manjši nastavitveni gumb za dioptrijo. Zanimivo,
koliko uporabnikov fotokamer niti
ne ve, da ta možnost obstaja in fotografira celo z neostrino v iskalu. Nad
iskalom je IR dioda, ki ob zatemnitvi ugasni zaslon. Ta funkcija je zelo
dobrodošla, saj ko obraz približamo
iskalu se zaslon ugasne in s tem močna svetloba ne moti pogled skozi iskalo. Marsikdo ni prebral navodil in
mu je moteče, ko gre z roko mimo
IR diode ter se zaslon ne predvidoma ugaša.
Meni za hobi fotografa
Še ena dobra lastnost, ki jo Canon
nudi v večini fotokamer DSLR. Dokler nisi izkušen je preveč funkcij celo moteče in marsikomu daje
dvom in strah zakaj toliko nastavitev.
Zato v zeleni avtomatiki ali pri uporabi slikovnih programov
Canon v meniju
skrije polovico
funkcij. Le zakaj
bi bile na voljo,
če v glavnem še
neizkušenega fotografa samo motijo in begajo. Za
izkušenega hobi
fotografa pa celoten
meni ob uporabi kreativnih programov P, Tv, Av in M oživi. Tako lahko
vsi začetni in napredni fotografi pridejo na svoj račun.
Meni za napredne fotografe
Tudi v EOS 650D je Canon dodal nekaj zanimivih in za naprednega fotografa lahko zanimivih funkcij. Kdor
želi in zna, lahko EOS 650D uporablja za zelo širok spekter delovanja.
Funkcije za HOBI
fotografe
Kot že omenjeno. Preko avtomatskega programa, slikovnih programskih rešitev in z omejeno možnostjo
premika funkcij preko gumbov nudi
EOS 650D hobi fotografom enostavnost uporabe. Lahko zapišem prava
“trotel ziher” uporaba, dokler delujemo pod zeleno ali slikovno avto-
Iskalo
Je svetlo, z informacijami o točkah
Kamera je hitra. Dovolj hitra, da se na blizu lahko srečate s še tako zahtevnim motivom.
Photoshop praktični tečaj (17. in 18. november) www.e-fotografija.si
matiko. Kamera nas sama vodi do tehnično korektnega posnetka. Da neizkušeni hobi fotograf ne
bi nastavili kaj narobe EOS 650D omogoča prenastaviti zgolj par funkcij, pa še te v glavnem preko
menija.
H (ISO 12800) je uporabna in se še ne izgubi veliko
na ostrini slike. Seveda v domeni hobi fotografije,
kjer je pomembno da fotografijo imamo. Kamere iz višjih EOS razredov, recimo EOS 5D MkIII
zmorejo še več.
Ob uporabi kreativnih programov P, Tv, Av in M,
katere uporabljajo napredni fotografi pa vsi gumbi
na kameri kot funkcije preko menija oživijo. S tem
se odpre možnost prenastaviti kopico nastavitev, ki
lahko pridejo prav naprednemu fotografu. Gumbi
so enostavno berljivi, dovolj veliki za hitro in natančno kontrolo. Za več bo napredni fotograf pogrešal še kakšen nastavitveni gumb na sami kameri. Vendar so glavni vedno pri roki, vstop v meni in
iskanje funkcij preko njega pa je enak kot v Canon
kamerah DSLR višjih razredov. Glavne dodatne
funkcije za prenastavitev so dosegljive preko zaslona. Le bolj zamudno pridemo do njih, kot če je
funkcija že na gumbu. Pač delitev EOS 650D, da ne
posega v razred kjer je EOS 60D. Pri uporabi kreativnih programov imamo možnost prenastavljati
vse možne funkcije. Več nastavitev lahko še hitreje
prenastavljamo s pritiskom na funkcijske gumbe.
Korektura osvetlitve je možna od -/+ 5 EV.
Iz današnjega (avgust 2012) pregleda hobi fotokamer ima zame Pentax K-r še vedno odlično razmerje med uporabniško vrednostjo in ceno. Nisem
zapisal najboljšo, ker take vrednosti ni, oziroma ni
za vse enaka. Ko si fotograf želi vstopiti v svet kamer DSLR išče mnogo informacij kaj kupiti. In če
je cena pomembna, potem bo EOS 650D s svojimi cca. 900€ z objektivom 18-55mm s stabilizacijo
najbrž nezanimiva. Vendar je v EOS 650D za nepoznavalca skritih več lastnosti, ki to ceno še kako
opravičujejo. Po moje ima kamera EOS 650D visoko uporabno vrednost in normalno ceno. Vsak, ki
že ob vstopu med prve kamere DSLR misli, da bo
čez čas želel v fotografiji več, se mora vprašati ali
bo res pameten nakup kamere DSLR za nižjo ceno.
EOS 650D lahko s svojimi naprednimi lastnostmi,
kljub čez čas višjim zahtevam fotografa še vedno
lepo služi. Kar pomeni, da če že na začetku gledate na ceno, dobite z izbiro EOS 650D na koncu
nižjo. Kako? Ob uporabi EOS 650D vam bo treba
kasneje v nakup kamere iz višjega razreda. Za to za
kamero Canon EOS 650D pravim, kamera za začetne in napredne hobi fotografe. Stane nekaj več,
vendar lahko tudi da več.
Kamera Canon EOS 650D zagotavlja tehnično odlično fotografijo. Na vas je, v kolikšni meri jo boste izkoristili, za vašo
“odlično” fotografijo.
Ostrenje AF / ročno MF
Avtomatsko ostrenje je hitro in natančno. Začetni
hobi fotograf, ki uporablja zeleni in slikovne programe je po eni strani lahko omejen, ker kamera v
teh nastavitvah omogoča ostriti samo preko vseh
točk. Toda so si dovolj blizu, da ne bi smelo biti
preveč zgrešenih posnetkov glede ostrine. Tudi, če
kamera konkurenčne kamere omogočajo prenastaviti točke v teh programskih nastavitvah, ti fotografi vseeno uporabljajo za ostritev vse točke ali pa
nevede prestavijo točko in niti ne vedo kje kamera ostri. V kreativnih programih si preko desnega
zgornjega gumba izberite ostrenje preko centralne
točke in, če želeni del ostrega motiva ni v centru
slike izkoristite način rekompozicije. Ročno ostrenje je s kamero EOS 650D možno, vendar nam vse
vgrajene medlice v današnjih kamerah DSLR ne
omogočajo najboljše kontrole.
Zaključna beseda
Kakovost slike (do ISO 1600)
Pomembno je predvsem sledeče. Kamera Canon
EOS 650D ima izredno kakovost slike ob 18M
točk, kolikor jih premore tipalo. V zeleni avtomatiki in ob uporabi slikovnih programov, bo kamera
ob razpoznavanju motiva sama poskrbela za tem
bolj jasno, kontrastno in ostro sliko, bogato z barvnimi toni. Ob uporabi kreativnih programov ima
fotograf več možnosti ročnih korekcij, da bo kasneje v računalniškem programu za obdelavo slike
prišel do maksimalne končne kakovosti. Bolj zahtevni pa bodo izbrali RAW zapis in s tem še višjo
možno končno kakovost. Torej. Kar pišem že nekaj časa v temi kakovosti slike. Kamere DSLR imajo vrhunski zapis. Kako vrhunski pa je nato odvisno od vas samih, koliko še dodatno posežete po
obdelavi slike.
S kamero EOS 650D sem fotografiral različne motive. Včasih
je bistvena hitrost delovanja kamere, od ostrenja, merjenja
svetlobe, shranjevanja podatkov. EOS 650D vse to omogoča.
Kakovost slike (nad ISO 1600)
Sam o visokem ISO ne diskutiram več. Ko ga potrebuješ, ga uporabiš. Fotografija bo uspela, kako
dobro, pa je stvar našega pogleda in zahtev. Ko
sem fotografiral sredi mesta Ancorage na Aljaski
losa ob slabi svetlobi, sem dvignil ISO na 6400 in
naredil nekaj fotografij. Za arhiv in prikaz več kot
dobro. Za več je bilo premalo svetlobe in fotografiranje mene ni več zanimalo. Sem pa pri tej slabi
svetlobi zajel še video zapis. Tudi pri ISO 3200 je
šum odlično korigiran in kamero lahko brez težav
uporabljamo pri tej občutljivosti. Celo občutljivost
Uporabniška vrednost glede na ceno
Funkcije za napredne fotografe
S kamero Canon EOS 650D je postavljen nov mejnik med kamerami za hobi fotografe. S svojo zmogljivostjo meji že na uporabnost za napredne fotografe, a so jo vseeno omejili do te mere, da ni
konkurenca EOS 60D, čeprav ji je že v marsikateri
lastnosti blizu. Vrhunska je tudi hitrost procesiranja podatkov z novim DiGIC V procesorjem, kar
se še posebej kaže pri procesiranju podatkov vseh
18M točk in predvsem HD video zapisa. Odlična
kakovost slike, široka izbira objektivov, hitrost, nastavitve, meni in še mnogo je lastnosti, ki kažejo,
da kamera EOS 650D v hobi razredu po tehnični plati nima konkurence. Le cena je tisti element,
ki vas lahko odvrne od nje. Toda za toliko dobrih
lastnosti, je treba pač več plačati. Na kupcu pa je,
ali mu za manj denarja, manj tudi zadošča. Tisti,
ki si lahko privoščite malo bolj poseči v žep vedite, da EOS 650D v svojem razredu trenutno nima
konkurence, je vredna svojega denarja in kamere
ne boste kar tako hitro menjali. Prav tu je visoka
vrednost kamere EOS 650D. Je lahko prijazna do
začetnika, kot že nudi več za naprednega fotografa
in še dolgo ni potrebe po menjavi kamere za vstop
v višji razred. S tem pa lahko kar nekaj prihranite. Čez leto ali dve, digitalne kamere DSLR ni enostavno prodati za želeni denar. Oziroma tudi če
boste želeli več, vam bo kamera Canon EOS 650D
lahko odlično služila kot drugo ohišje.
Matjaž Intihar
11
Izbira za nas pravega foto/video nahrbtnika je vedno težka. Še najbolje je, če katerega izmed nahrbtnikov po priporočilu fotografskih kolegov
preizkusimo in tako lahko najhitreje pade dobra
odločitev.
V primeru, da smo še neizkušeni in se prepustimo
nasvetom brez lastne presoje kaj potrebujemo, pa
lahko hitro kupimo »mačka v žaklju«!
Tudi pri fotonahrbtnikih poznamo več uporabniških vrst. Različni so po velikosti, razmerju prostora za povsem foto opremo ali z več prostora za
druge stvari. Spet tretji imajo odlične naramnice
in jih je lahko nositi, drugi so komaj primerni za
nošnjo na hrbtu. In prav v teh razlikah se skrivajo
glavne podrobnosti. Vse je odvisno od tega koliko opreme imate, kako močno jo želite zaščititi in
predvsem kako jo želite nositi.
PETROL PD333
Ne, ne gre za proizvod našega prodajalca naftnih
derivatov. PETROL je izraelska znamka v sklopu
grupe Vitec. Zanimivo, v tej skupini je tudi Kata,
Manfrotto, Gitzo... Vendar PETROL postavljajo v
najbolj zahtevno skupino opreme za video in TV
hiše. Zaščita je poleg materialov in končne izdelave, odlična plat PETROL nahrbtnikov. V bistvu so
to nahrbtniki, ki nudijo več v samih notranjih materialih in kakovostni izdelavi prekatov, žepov…
Že na zunanji strani se opazi, da je zaščitni material odličen in odporen, vendar podobnega lahko
srečamo tudi pri konkurenci. Recimo že iz lastnih
vrst kot Kata, ali pa konkurenčna in nam dobro
znana LowePro in Tamrac. Torej na zunanji pogled, razen oblikovno ni večje razlike. Takoj, ko
torbo ali nahrbtnik odpremo pa je razlika očitna.
PETROL PD333 ima vse prekate in notranji del
oblečen v mehak, žametu podoben material. Prekati so trdi, vendar se jih da še vedno upogibati.
Ježki ki držijo prekat so močni, vendar se jih da
lepo premikati in si tako urediti velikost in število
prekatov. Pomembno je da držijo, pa čeprav med
njih postavimo težjo kamero z objektivom.
Nahrbtnik PETROL PD333 je po merah nekje
med srednjimi. Visok je 42.5cm, širok 24,5cm in
globok 17,5cm. Teža nahrbtnika PETROL PD333
je 1,5kg. Od konkurenčnih je za 300 do 400g težji,
toda tudi tako se vidi, da se v njemu skrivajo trdnejši materiali in ne mehka pena. Namenjen je za
nošnjo na eni rami, torej je bolj za tiste, ki imajo
svojo opremo vedno v bližini, vendar je ne nosijo
cel dan na hrbtu.
Fotonahrbtnik PETROL PD333 v
praksi
Za moj način uporabe sem si že izbral fotonahrbtnik, ki me je prepričal in gre na vse FotoPOTEP
vedno z menoj. Vendar, vedno je dobro spoznati kaj drugega in ob prvem pogledu na fototorbe
12
in fotonahrbtnike znamke PETROL sem postal
pozoren. Na zunaj nič posebnega, še celo močno robati so in marsikdo se hitro obrne od njih.
V notranjosti pa je toliko drugačen, da sem si ga
z veseljem izposodil in odnesel s seboj na daljši
FotoPOTEP na Aljasko. Že, ko sem dodajal v njega ohišja in objektive sem ugotovil, da se predelni
prekati lepo nameščajo in ne upogibajo pod težo.
Saj ne, da mi v drugih nahrbtnikih kjer so prekati mehkejši kaj pade ven. Toda razlika je očitna in
v PETROL PD333 vse stoji kot si v njega dodal.
Kljub temu, da je to srednje velik fotonahrbtnik,
je prav škatlasta oblika tista, ki omogoča dobro
napolniti ga. V nahrbtnik sem dodal dve ohišji DSLR, tri objektive, bliskavico, kompaktno kamero, Eee prenosni računalnik, torbico z rezervnimi baterijami in pomnilnimi karticami, anorak,
rezervno majico, dokumente in ostale drobnarije.
Kar me je zopet prepričalo v PETROL PD333 je,
da je kljub polni teži 10kg ohranil izredno trdnost.
Dovolj širok je tudi močan trak ob strani vrhnjega dela, za katerega lahko primemo nahrbtnik in
ga nosimo z roko. Če ga želite dati na ramo hitro
spoznamo, da za daljšo nošnjo ni primeren. Ima
samo eno naramnico, iz druge strani ga lahko še
pripnemo z dodatnim pasom, vendar menim, da
že ob teži z opremo petih kilogramov, kaj hitro postane neudoben. Vendar to ni slaba plat tega fotonahrbtnika in vsakdo mora vedeti že ob nakupu,
da fotonahrbtnik z eno naramnico ni za več urno
nošnjo. Meni osebno to ni moteče, saj sem že zapisal, da je fotonahrtnik vedno nekje blizu mene, da
ga vozim iz lokacije na lokacijo in, ko ga pa nosim
je to le kratek čas. Še če imam nahrbtnik z dvema
baramnicama si ga za krajšo nošnjo vržem na eno
ramo. Kdor pa ima fotonahrbtnik vedno s seboj in
ga nosi na hrbtu, bo seveda izbral takega z dvema
naramnicama. Tudi PETROL jih ima in tudi ti so
odlično zaščiteni ter trdni.
Na zunanji strani sta še dve elastični vrvici, ki nam
omogočata pritrditi oblačilo ali kakšen drug ne
preveč težak predmet. Ob strani je še trak s katerim lahko pritrdimo stojalo in žep v katerega lahko
zataknemo nogo stativa ali shranimo manjšo plastenko vode.
Za konec
Glede na moj način uporabe fotonahrbtnikov, mi
taki z eno naramnico in velikim notranjim volumnom, ter na zunaj vidno manjših dimenzij ustrezajo. Veliki podloženi naramnici, ki omogočata
dokaj udobno celodnevno nošnjo sta meni samo
moteči. Prav zato sem si za daljši praktični preizkus izbral fotonahrbtnik PETROL PD333.
Zadovoljen sem, da sem fotonahrbtnik PETROL
PD333 preizkusil in tudi dodobra spoznal v praksi. Dobro je tudi, da je pri nas z njim še dodatna
Fotonahrbtnik PETROL PD333
Fotonahrbtnik na FotoPOTEPu po Aljaski nikakor nisem
šparal. Še vedno je v odličnem stanju, predvsem pa je odlično poskrbel za vso opremo.
konkurenčna možnost izbire. PETROL PD333 je
narejen res odlično. Spodnjo polovico se da močno predelati, predvsem pa ostane izredno trden.
Zgornji predel ima na sredini možnost odprtine za
objektiv na ohišju, če ga dodamo v zgornji del nahrbtnika, oziroma ježke lahko po celotni stranici
odpnemo in notri vstavimo prenosnik.
Če bi sedaj izbiral fotonahrbtnik, bi bil fotonahrbtnikom PETROL namenjen prvi pogled. Šele,
če me ne bi zadovoljili za moj način uporabe in
mojo opremo, bi pogledal h konkurenci. Vendar
to je moje razmišljanje. Tako trdna in kakovostna
izdelava ter materiali, imajo najbrž tudi svojo ceno.
Toda zanimivo. Iz cene več kot 130€ je v spletni
trgovini ponudnika cena padla malo nad 80€ (avgust 2012) in je povsem konkurenčna. Torej trenutno za enako ceno dobimo opazno večjo trdnost in
robustnost. Seveda, če le to potrebujete in vam recimo oblika, teža, velikost drugih ne ustreza bolj in
zato drugačna odločitev. Verjemite. Ob pravi izbiri
fotonahrbtnika boste zadovoljni tudi vi. Če boste
izbrali fotonahrbnik z eno naramnico za podoben
način fotografiranja kot je moj, bo lahko zadovoljstvo z njim pravo. Če ste bolj pohodnik in imate
fotonahrbtnik več časa na hrbtu pa pozabite na takega, pa naj vam še tako dobro oblikovno izgleda
ali je povsem primeren za zaščito vaše fotoopreme.
In še ena zanimivost. Tudi pri PETROL PD333,
sem opazil, da jih kot druge proizvajalce, fotografinje še ne zanimajo kaj dosti. V notranjosti ima
samo eno mrežasto pregrado in je razen dveh zunaj brez dodatnih žepov. Sam si za hranjenje drobnarij pomagam tako, da imam kakšne manjše
torbice z ježki in jih pritrdim na notranji del nahrbtnika.
Matjaž Intihar
Nikon D800e (D800) / Test e-Fotografija
Pri kameri, ki je namenjena naprednim fotografom ni potrebno opisovati 100 in 1 tehnični podatek. Te
kamere ne bomo primerjali ali izbirali na podlagi velikosti, teže, števila
gumbov ali funkcij. Tisti, ki jo potrebuje in kupi, gleda na njemu potrebne lastnosti. Predvsem pa jih pozna,
ve kaj kupuje.
Prav zato je ta preizkus D800e opremljen s praktičnimi izkušnjami in
ne iskanjem primerjave, ker te niti
ne more biti. Bolj me zanima in to
ob fotografijah (na e-Fotografija.si)
predstavljam, kako se kamera obnese
v več tedenskem rednem rokovanju,
kako deluje, kakšna je kakovost fotografij pri različnih motivih, svetlobnih pogojih in moje osebno mnenje
po nekaj tisoč posnetkih, narejenih v
različnih pogojih.
Nikon D800e sem si sposodil za več
tedenski preizkus. In to popolni, ter
resni. Resni v smislu, da te fotografije morajo uspeti. Želim si jih za spomin, predstavitve, objave, povečave
in nenazadnje za predstavitev testa.
Iskal sem primerno kamero za enomesečno potovanje na Aljasko. Kamorkoli grem, vedno razmišljam
katera oprema bi mi lahko odlično
služila, obenem bi naredil še preizkus.
Nekaj tehničnih podatkov pa le moram podati. Ti pokažejo tehnične
zmožnosti kamere in hitro vidimo v
kako visok razred so jo postavili.
Velikost 146x123x81.5mm. Teža
ohišja 900g. Ločljivost 36,3M točk.
ISO od 100 do 6400 z možnostjo
elektronskega popravka ISO 50
do 25600. Najkrajši čas osvetlitve
1/8000 sekunde. Sinhronizacijski čas
bliskavice 1/250 sekunde. Pomnilni
kartici CF in SD. 51 ostritvenih točk.
4 posnetki v sekundi FX format, 5
pvs v DX formatu. Zaklop preizkušen za 200.000 proženj. RGB tipalo
za razpoznavanje scen za pomoč pri
osvetlitvi, ostrenju, tonskih korekturah. Face Detection. 3D Matrix
merjenje svetlobe. Time Laps
video. Korektura osvetlitve EV
-/+5, USB 3,0.
Kamera je bila
vedno in povsod z menoj.
Fotografiranje,
nošenje, vožnja
po nič kaj prijaznem terenu, le
spat nisem šel z
njo. V enem mesecu sem posnel nekaj tisoč fotografij (samo na Aljaski z njo preko 3000)
in jo dodobra spoznal.
Ob držanju kamere v roki, na prste
niti pomislil nisem več. Preveč so me
navduševali motivi, da bi me kaj motilo. Kamero sem prijel v roke, naredil nekaj posnetkov in jo imel do naslednjih na rami, ali odloženo v avtu.
Zato moj prvi zapis o D800, glede
velikosti držala še vedno drži, točno
v svojem smislu. »Pomembno za tiste, ki kamero stalno in dlje časa držijo v roki, ker hočejo biti v vsakem
trenutku pripravljeni na posnetek«.
Glede na to, da zaradi preizkusov vedno uporabljam drug model kamere,
Kamero Nikon D800e sem preizkusil v različni svetlobnih pogojih.
14
sem se vseeno hitro spomnil Nikon
lastnosti in spet navadil gumbov, nastavitev, menija. Tisti, ki ste stalni
uporabniki Nikon kamer si boste z
njo še lažje na ti.
Iskalo je veliko, svetlo (kamere brez
bliskavice
kot
D4, s prizmo za-
radi njene večje velikosti še boljše),
kontrola ostrenja je dobra. Zaslon je
z odlično ločljivostjo in dobro vidnimi informacijami. Bral sem več pripomb glede na prikazane barve na
zaslonu. Ne vem, nisem opazil kakšnih nepravilnosti. Oziroma sam
v praktičnem delu niti ne dam tolikšen poudarek na to. Pri pregledu
slike na fotografiji me predvsem zanima pravilnost osvetlitve, da nisem
premočno zgrešil. Barve se da kasneje v računalniškem programu vedno
popraviti, zato se v tem elementu ne
zanašam na “mali” zaslon.
Sam sem poleg gripa, še malo tečen
glede hitrosti zajema. Nikon D800e
omogoča štiri posnetke v sekundi (FX) in pet v DX formatu. Ve se,
da njen namen ni v prvi vrsti športna ali reporterska fotografija in še
dobro, da pri tolikšnem številu točk
sploh zmore tako hitrost. Zato poskrbi novi Expeed III procesor. Toda
vseeno mi je bila predvsem zaradi
moje lenobe, v določenih željah prepočasna. Včasih se mi je v močno
kontrastih motivih zaželelo narediti
več zaporednih posnetkov iz roke.
Ponavadi naredim »bracketing« treh
posnetkov. In kot sem že zapisal, sem
len. Zato ne vzamem stojala in zapo-
redne posnetke z različno korekturo naredim kar iz roke. Da ne streseš preveč, je hitrejša kamera lahko
bolj dobrodošla. Čeprav ja, se bom
poboljšal in drugič vzel stojalo ven
iz avta!
V vsem ostalem pa ni dileme. Niti ne
bom preveč pipetkal, seciral in delal
mikro analiz kakovosti slike.
Fotografija iz fotokamere
Nikon D800e je vrhunska
in takih odlično zapisanih drobnih detajlov
v kamerah DSLR še
nisem zasledil. Mogoče
je Sigma SD s Foveon tipalom bila blizu, a le pri
100 ISO. Pri kameri s katero sem bil glede kakovosti fotografije tudi izredno zadovoljen Nikon
D3x in njegovem visoko
ločljivem tipalu, sem še
pazil, da nisem uporabil več
kot ISO 400. Z Nikon D800e je kljub
krepko večji gostoti točk, opazno
višja kakovost slike. V bistvu sem bil
močno presenečen nad kakovostjo
slike v visoki občutljivosti. Sprva le
te v taki meri nikakor nisem pričakoval. Seveda, tudi pri Nikon D800e
velja, da je pri nižjem ISO najvišja kakovost slike. Toda, kje je zdaj
ločnica kakovosti za vaš pogled na
kakovost? Njo si boste izbrali sami,
kajti izbira sedaj obstaja. D3x z visoko ločljivostjo je imel pri ISO 400 že
na hiter pogled opazno slabšo kakovost. D700 je imela dober zapis tudi
pri ISO 1600, toda zaradi premalo
točk se je pri interpolaciji opazilo, da
manjkajo detajli v zapisu. So motivi,
kjer je bolje močno dvigniti ISO. Bolj
pomembno je, ne stresti sliko, kot pa
imeti posneto z nižjo občutljivostjo
in jo imeti neostro, streseno. Zame
osebno je pri Nikon D800/D800e,
ISO 1600 tako uporaben, da se do te
občutljivosti niti ne sprašujem glede
zapisa barv in ostrine. V “pipetkarski” primerjavi med ISO 100 in ISO
800 se opazi, da se hitreje izgubijo
detajli v svetlosti. Toda v obdelavi
za internet, tisk, povečave na papirju
tega ne boste opazili.
Glede višje občutljivosti in kakovosti
slike, sem podal svoje mnenje že pri
preizkusu kamere Nikon D3200.
Tako gre: »Seveda bom v testih fotokamer še ocenjeval tehnično kakovost slike. Vendar me v praksi pri
novejših fotokamerah DSLR, ta tema
ne zanima več. Ob izbiri fotokamere
se bom osredotočil na podlagi zahtev
po namenu fotografiranja, kot hitrost
delovanja, dodatne opreme, objektivov... Amen!«
Na Aljaski sem se tega “pravila” že
držal, saj mi je bilo v večini primerov vseeno ali sem v roke vzel D3200
ali D800e. Bolj je bilo odvisno kateri
objektiv je bil na kateri kameri.
Nikon D800e – Dileme
visoke ločljivost (M točk)
Še predno sem naredil prve posnetke
pri visoki občutljivosti nad ISO 1600,
sem bil zaradi gostote točk na tako
visoko ločljivem tipalu v dvomih, kakšna bo slika. Bo tako kot na D3x,
kjer sem le redko izbral nastavitev
nad ISO 400 in za višji ISO moral vedno imeti še eno kamero kot recimo
D300s. Vendar so me že prvi posnetki z D800e prepričali, da je Nikon
naredil odlično delo tudi glede algoritmov. Uporaba višje občutljivosti je
možna in s seboj ni nujno treba imeti
še kakšno, po točkah manj zmogljivo
kamero.
Bojazen je bila tudi v tem, da bo izvedba »e« imela problem glede moire
efekta. Lahko rečem, da sem ga našel.
Vendar na motivu, kjer sem točno
vedel, da lahko do njega pride. Kajti
Low Pass (nizkopasovni) filter (katerega ima D800e v manj močni obliki)
poskrbi, da se slika malo »zmehča«,
zato podatki iz točk, niso tako močno ostro vzeti za zapis slike. In če
ima motiv enako linijsko strukturo
zaporednih elementov, zna priti do
težav. V krajinski fotografiji jih glede moire-a ne boste zlepa našli. Sam
med nekaj tisoč posnetki krajine nisem opazil linijsko zgoščenost, ki nakazuje moire efekt. V studijski fotografiji pri fotografiranju blaga, bi se
ga lahko lažje našlo. Zato sem tudi v
blagu iskal težave in nisem našel nič
posebnega.
Ob pregledu fotografij iz Nikon
D800e, je zadovoljstvo popolno.
Odlična je že JPEG datoteka. V tem
stisnjenem in v kameri delno obdelanem formatu sem fotografiral v srednji ločljivosti, da imam manjše foe-Fotografija september / oktober 2012
tografije za osnovni pregled in hitre
predstavitve. V RAW datoteki sem
fotografiral v najvišji ločljivosti. Kaj
veš, mogoče bodo kateri posneteki
vredni polne obdelave in velike povečave.
Kakovost fotografije iz
praktičnega pogleda
V prejšnjih praktičnih razlagah prvih dilem sem ugotovil, da se z visokim ISO ni za obremenjevati. In res.
S to visokoločljivo kamero nisem več
razmišljal ali bom, ali ne, dvignil občutljivost pri slabši svetlobi. Portreti
in ISO 400 se uporablja brez razmisleka. ISO 1600 nam zapiše povsem
kakovostno sliko tudi za resne predstavitve. Možna uporaba višje občutljivosti, je za “lenega” fotografa
(kot sem sam), dobrodošla lastnost.
Pri krajinski fotografiji so zaslonke
f/11 nekaj vsakdanjega. Pri ISO 100
in 200, so lahko časi osvetlitve tako
dolgi, da je stojalo nuja. Sam ga sicer
imam vedno s seboj. Tudi na Aljaski
sem ga imel. Vendar kot “len” fotograf, sem ga imel v avtu in z veseljem
dvignil občutljivost na ISO 400, ter se
rešil nerodnega stojala. Vem ni prav,
kamenjajte me! Samo kaj naj, ko mi
Nikon D800e nudi potuho. Hehe!
Sicer pa zakaj bi pisal. Vse povedo
fotografije in podatki o nastavitvah
kamere (na e-Fotografija.si).
Podati je treba, da vam glede kakovosti zapisa drobnih detajlov nič ne
pomaga izvedenka “e”, če nimate najboljše optike. Če za njo niste pripravljeni dodatno odšteti nekaj denarja,
je bolje izbrati D800 ali celo D600.
Zaključek / Nikon D800e
Zame je kamera Nikon D800e podobna kameri Nikon FA iz leta
1983. Saj sta imela konkurenta Canon, Minolta krasne konkurentke
A-1 in XD-7. Z elektronskimi dodatki sta bili celo še bolj radodarni.
Toda Nikon FA je bila nekaj posebnega, predvsem pa tehnično z nekaj
manj lastnostmi, a mehansko dovršena v vseh pogledih. Taka se mi zdi
tudi kamera D800e, le da je v nekaterih ključnih detajlih še celo presegla
konkurentko EOS 5D MkIII. Prvič
se je tudi zgodilo, da ima Nikon višjo ločljivost in to krepko višjo, obenem pa “enako” kakovost slike v visoki občutljivosti. Saj ne, da bi zaradi
D800e, Canon uporabnik menjal sistem. Toda Nikon ima sedaj defini-
Hitrost kamere, fokusiranje in hiter objektiv so ključnega pomena za fotografiranje nepredvidljivih motivov. Vse skupaj se zgodi na nepredvidljivi poziciji in dejansko v trenutku. Pozornost fotografa in hitrost kamere pripomoreta k ulovu pravega trenutka. Odličnost kamere
pa k tehnično ostremu, polnega detajlov in povečave možnemu posnetku. Pri takih motivih
sem se zavedal, kako prav sem naredil, da sem si izbral kamero s tako visoko ločljivostjo ,
hitrostjo in kakovostjo slike.
tivno korak prednosti in upam, da
je konkurenta zbudil iz tehnološke
zaspanosti. Menim pa, da konkurent
ni zaspal. Ampak da z manj novosti
v tehnologiji, ki roko na srce tudi zadovoljuje (uporabniki EOS 5D MkIII
to potrjujejo) lahko več zasluži. Meni
je zanimivo samo to, da je Canon pri
ločljivosti izpustil pobudo v svetu kamer DSLR. Res pa, da je opazno boljši pri slabi svetlobi v video zapisu,
kar znajo še dodatno ceniti prav novi
uporabniki kamer DSLR, to so video
snemalci.
No, počakajmo do konca leta in novih predstavitev. Nikon je sedaj postavil izredno visoko mejo in sam
menim, da je kamera Nikon D800e
tista, ki bi recimo meni lahko služila še dolgo vrsto let. Težko je reči, da
ti v zajemu in kakovosti slike še kaj
manjka. Meni osebno samo še kakšen posnetek v sekundi več. Seveda marsikomu lahko še kaj v nekem
specializiranem delu, toda za izredno široko paleto motivov kot samega dela je Nikon D800 / D800e tisto,
ko rečeš, “to je to”!
Želeno visoko število točk, kakovost
zapisa v visoki občutljivosti, robustnost, zaščitenost ohišja pesek/vlaga, kopica poznavalcu uporabnih
funkcij, so tisti atributi, ki povedo, da
je D800/D800e kakovostno in široko
uporabna kamera.
Seveda, se vse to tudi plača. Toda kamere iz najvišjih razredov nikoli niso
bile poceni. Nikon D800e ima ceno
okoli 3000€, Nikon D800, 2600€ (pri
obeh velja cena za ohišje).
Tik pred zaključkom preizkusa je
Nikon predstavil nižjo verzijo FX
kamere, model Nikon D600 (24M
točk). Bistvena razlika v primerjavi
z D800/D800e je v ceni, cca. 2000€
za ohišje D600. Če ne potrebujete
več točk, če vas ne moti nekaj počasnejši najkrajši čas za delo z bliskavico, če vam zadostuje pisanje na SD
kartice, »samo« 1/4000 sekunde in
še nekaj razlik, med njimi tehnično
manj ostra, z detalji polna (preizkušeno), a še vedno dobra slika, potem
boste nekaj prihranili. Če pa si lahko privoščite (obvezno tudi najboljše
objektive) in ste fotograf, ki ima rad
trenutno “popolno” ostrino ter velike povečave, dileme ni. Izberite Nikon D800e.
V primerjavi med modeloma D800
in D800e najdemo razliko samo v
drobnih, finih detajlih, katere D800e
lepše zapiše. Na splošno rečeno. Model D800 je meneč na motive bolj
univerzalna kamera in predvsem na
njej lahko nekaj prihranimo. D800e
je za tiste tehnične sladokusce, ki si
žele videti še kakšen detajl več in v
popolnosti izkoristiti zapis “najboljših” objektivov. Če le teh nimate ali
jih ne boste imeli, potem je izbor
D800 edino pravi. Krajinski fotograf
z najboljšimi objektivi z D800e, dobi
možnost zarisa še zadnjega lista na
drevesu.
Sam sem bil zelo vesel, da sem za test
na FotoPOTEPu po Aljaski pravilno
izbral. Posnel sem kar nekaj motivov
v krasni svetlobi, za katere bi mi bilo
žal, če ne bi imel te hitrosti, kakovosti, odličnega zarisa detajlov in predvsem maksimalne zaloge točk. Ko a
15
Praktični
tečaj
BLISKAVICE
(15.
november)
pregledujem fotografije še toliko bolj vem, kakšna
je razlika, ko imaš na voljo 12, 18 ali 24M točk na
proti 36M točkam. Da o kakovosti pri višjih občutljivostih ne govorim.
Ob izbiri kamere Nikon D800e verjemite, da boste
ob visoki uporabniški vrednosti in kakovosti slike,
imeli kar nekaj let mir in možnost fotografskega
kreiranja. Zdaj smo že počasi tam kot v analogni
tehniki. Če je D700 zdržala štiri leta brez zamenjave, bo D800e lahko še dlje. V analogni dobi so proizvajalci večinoma menjali modele, na za japonce
srečni številki 7.
Povsem na koncu še dodam. Fotokamera Nikon
D800e me je res navdušila. Pa ne, da me neka kamera kar tako prevzame. Nisem jih za test in prak-
tično delo veliko izpustil. Tudi v analogni dobi sem
od leta 1995 preizkusil večino boljših ali prodajno
uspešnih.
Pri vsaki kameri najdem in iščem predvsem dobre
lastnosti. Pri Nikon D800e sem našel skoraj popolnost želenega za vse, ki potrebujejo tehnično vrhunsko kamero za resno delo. Tako za napredne
hobi fotografe, kot profesionalce.
Če bi si kupoval fotokamero DSLR, bi bila od današnje ponudbe in za moj način dela ter motive,
prva izbira Nikon D800e. To je kamera za sladokusce in tehnične perfekcioniste v smislu delovanja, nastavitev, visoke ločljivosti kot ostrine, malo
šuma in izredne kakovosti slike v detajlih. Z opozorilom, da se vrhunski zapis dobi samo z najbolj-
Večino fotografij posnamemo iz roke. Kot se trese naše telo, se trese tudi kamera. Fotografiranje
je podobno kot streljanje. Za odličen rezultat potrebujemo tudi mirnost, le da imamo fotografi v
pomoč še dodatno tehnično možnost. To je kratek
čas osvetlitve.
V dobi filma smo vedeli, da moramo za dobro fotografijo tudi kaj upoštevati in smo pogledali na
škatlico filma. Na njej so bila zapisana navodila in
glavno vodilo je bilo, »zlati čas« osvetlitve 1/125
sekunde. Večino posnetkov se je posnelo kar s tem
časom osvetlitve. Ta čas je bil nekako tako uporabljen pri ljubiteljskih fotografih kot sedaj nastavitev AUTO. Takrat se je v popotniški, družinski in
hobi fotografija v glavnem uporabljala ena goriščnica, okoli 50mm. In za njo je bila 1/125 sekunde
kot nalašč, da posnetki niso bili streseni, s tem neostri. Danes?
Imamo tudi krajše goriščnice, še sistem stabilizacije slike in hobi fotografi niso več seznanjeni
z enostavnimi težavami, saj za vse lahko poskrbi avtomatika (AUTO). Še vedno velja nepisana
zakonitost, da za ne streseni posnetek iz roke ne
uporabljajte daljše čase osvetlitve od 1/60 sekunde.
Vsaka kamera nam na zaslonu ali v iskalu pokaže
podatek o času osvetlitve. Če je ta daljši od 1/60,
dvignite občutljivost (ISO), odprite zaslonko. Vedno pa trdno primite kamero z obema rokama in
nežno pritisnite na prožilec, brez hitrega giba prsta. Če uporabljate daljše čase se lahko naslonite na
drog, steno, postavite kamero na nek trden predmet…
Še ena že desetletja znana nepisana zakonitost. Danes, ko v večini primerov uporabljamo mega zum
objektive z daljšimi goriščnicami 200 in več mm
je dobro, da jo zopet spoznamo. Trenutna uporabljena goriščnica naj vam bo merilo za še najdaljši
čas osvetlitve.
Recimo. Če uporabljate goriščnico 100mm naj bo
najdaljši čas osvetlitve 1/100 sekunde. Še vedno
velja, da naj čas ne pade pod 1/60 sekunde, če tudi
uporabljate goriščnico recimo samo 18mm. Če
uporabljate goriščnico 200mm, uporabite še najdaljši čas osvetlitve 1/200 sekunde. Sistem stabilizacije slike (o njem bom več napisal v naslednjih
nasvetih) v objektivu ali kameri nam sicer omogoča delovati z daljšimi časi. A kdor želi imeti nestresene posnetke, je priporočljivo, da upošteva zgornje nasvete.
Matjaž Intihar
šo optiko! Žal vse to stane, toda kakovost še nikoli
ni bila poceni!
Do sedaj sem med mnogo drugimi kamerami, preizkusil vse Nikon kamere DSLR in vem kaj pišem.
Zame osebno, je Nikon s kamero Nikon D800e, v
digitalni tehniki 35mm kamer naredil prvo, “popolno” kamero. V prihodnosti bodo še boljše pri
njih kot tudi pri konkurenci. Tudi vemo in vedno
zapišem. Najboljše fotokamere za vse ni in ne bo
obstajala. Najboljša je lahko tista, ki vam služi najbolje za vaš namen in način fotografiranja. Toda
zaenkrat, lahko z vso odgovornostjo zapišem.
“Nikon. Za nov, res pravi mejnik med kamerami
DSLR, model D800e, KAPO DOL”.
Matjaž Intihar
Streseni posnetek / Bodite pozorni na čas osvetlitve
1/50 sekunde. V manjši povečavi se nam slika lahko zdi ostra... 16
Včasih ne moremo drugače kot da fotografiramo iz roke tudi
pri slabi svetlobi (1/15 sekunde). Posnetek imamo, toda zavedati se moramo, da bo zaradi stresenoti neoster. Tudi če bi
uporabili stojalo, bi bil portret zaradi lastnega premikanja lahko neoster. V takih primerih pomaga samo dodatna svetloba.
1:1 povečava. Mlinar Ninjo, katerega sem srečal na otoku
Madeira, je prav lepo poziral ob razkazovanju mlina in pripomočkom za mletje. Žal s seboj nisem imel dodatnih pripomočkov, da bi lahko fotografiral s krajšimi časi.
... toda takoj, ko sliko povečamo, opazimo neostrino zaradi stresenosti. Canon EOS 5D MkII, 70-200mm f/2.8 IS II.
ASUS 1025C – Mini prenosnik za FOTOpopotnika
FotoPOTEP ima drugačne zahteve.
Marsikdo si misli, s seboj vzameš fotokamero, objektiv, baterijo, pomnilno kartico in lahko se začne. Toda za
daljšo pot mora biti fotograf pripravljen na mnogo več.
Na ta FotoPOTEP sem na preizkus
poleg kamer in objektivov, vzel še računalnik. Pa ne, da ga do sedaj nisem nosil s seboj. Toda nekako sem
vztrajal na lastnem Apple iBook. Gre
v vsak nahrbtnik, ima zmogljiv disk
in na njem imam vse potrebne programe, da lahko na FotoPOTEPih
naredim tudi kakšen tečaj programa
Photoshop ali predstavitev fotografij.
Vedno pa je enkrat prvič. Razmišljal sem, kako bi si lahko nahrbtnik
malo olajšal, saj je njegova polna teža
vedno med 10 in 15kg. Z lažjim računalnikom hitro izgubim kilogram
teže. In ker na fotokamerah in objektivih ne bom »šparal« in jih puščal
doma, je logična izbira, da se zamenja računalnik. Vendar, vsak uporabnik ima neke svoje potrebe, kaj
mu mora računalnik na poti nuditi.
Danes v svetu tabličnih računalnikov je lahko mnogim prva misel
kar znani iPad, ali kakšen njegov
»klon«. Apple naprav sem vsakodnevno poklicno vajen že vse iz konca 80-tih let, zato z njim ne bi bil
noben sodoben »frik«, ki pade na
zadnjo modo. Toda zame osebno je
iPad še vedno premalo uporaben.
Nima najbolj pomembnega priključka. To je za enostaven priklop pomnilne kartice in zmogljiv notranji
pomnilnik (disk). Niti nima možnosti priklopiti zunanji disk in na njega
prenesti podatke. Varnost fotografij
je zame na prvem mestu in brez dveh
kopij na različnih pomnilnih enotah
ne gre več (Članek / Arhiviranje digitalnih datotek). Odlična izbira bo
čez čas Apple Air, vendar dokler
imam še vedno dobro delujoč iBook,
v to zamenjavo ne grem. Torej logična izbira je, da pogledam malo po
malih računalnikih, ki so delujoči na
Windows okolju in ki se jih celo dobi
za zelo prijazno ceno.
Spomnil sem se kolega, ki je hvalil
mini prenosne računalnike, imenovane tudi Eee. Asus je znan proizvajalec teh računalnikov in vredno je
preizkusiti, kako se obnesejo, če ta
18
možnost obstaja. V končni fazi mi je
najbolj pomembna samo možnost,
da ima USB in dokaj zmogljiv vgrajeni disk. In seveda, ni nepomembna
cena, saj dober prenosni računalnik
že imam, pa čeprav bo ASUS samo
na preizkusu.
Cena je pri Eee računalnikih lahko
zelo prijazna. Osnovnega dobimo že
saj ima Asus 1025C še vedno dovolj
veliko tipkovnico. Le z njim ne mislite, da boste obdelovali fotografije
in z obdelanimi že prišli domov. Na
tako majhnem zaslonu je delo s programi za obdelavo fotografij težavno.
Lahko sicer obdelate dnevno nekaj
fotografij in jih pošljete preko spleta, za obsežnejše obdelave pa ni pri-
vil za oddajo na internet. Drugače pa
sem preko bralnika kartic prenašal
datoteke na interni disk (vendar je
bil notranji z okoli 260GB praznega prostora hitro poln) in nato še na
dva USB zunanja diska. Ob priliki
sem pisal še članke v Word programu in preko WiFi povezave obiskal
svetovni splet.
Iz pogleda moje uporabe me je Asus
1025C povsem zadovoljil. Cena je
zelo prijazna. Disk dovolj zmogljiv,
da so na njemu glavni programi in
še kaj. USB vhodov je zadosti in kar
sem najbolj cenil je, avtonomija baterije. 12 ur delovanja je več kot pričakuješ in to še kako šteje.
Za konec
za manj kot 300€. Kar pomeni, da
nam lahko tak računalnik brez pomisli služi samo za popotniške namene. Toda po tri tedenskem druženju na FotoPOTEPu lahko rečem,
da je ta mali Asus lahko še opazno
bolj uporaben. In po vseh izkušnjah
menim, da bo kmalu z mano na vseh
FotoPOTEPih.
Asus 1025C
Kot že omenjeno. Moje zahteve so
sledeče. Računalnik mora imeti
zmogljiv notranji disk, USB, WiFi
in VGA ali HDMI izhod. Seveda to
nudi mnogo računalnikov. Toda le
malo jih je, ki vse to nudijo v ohišju krepko manjšem od velikosti A4, s
težo manjšo od 1,25kg, za samo 300€
in z baterijo, ki zdrži v delu več kot
12h. Res nisem imel več kaj odlašati.
Asus 1025C gre z mano na FotoPOTEP. Kot pri vseh stvareh, so tudi pri
ASUS 1025C prisotni kompromisi.
Najprej pri zaslonu. Pa ne da je slab v
pogledu na sliko ali ločljivosti. Vendar je po diagonali velik samo 10.1
palca. Na tako velikem/majhnem zaslonu lahko brez težav pišete članke,
meren. Pa me to tudi motilo ni, saj
imam na FotoPOTEPih drugačne
zahteve.
Asus 1025C v praksi
Že več kot 30 let v svoji grafični dejavnosti priprave za tisk, računalnik
uporabljam samo kot delovno orodje. Ne zanimajo me osnovni programski sistemi, tehnični podatki,
ampak zgolj, da računalnik prijazno
deluje in, da deluje tisti program, katerega največ uporabljam. Na FotoPOTEPu je poleg programa Word,
to še program Adobe Photoshop, s
pod programoma Bridge in Camera Raw.
ASUS 1025C ima že v osnovi prednaloženo osnovno verzijo Windows.
Na računalnik sem si naložil še 30
dnevno preizkusno verzijo Photoshop CS6. Program je povsem normalno deloval, tako da me je hitrost
računalnika povsem zadovoljiva.
V glavnem sem uporabljal Adobe
Bridge, za pregled in označevanje že
posnetih fotografij. Sem ter tja sem
kakšno fotografijo odprl v Camera
Raw ali Photoshop, da sem jo pripra-
Osebno sem se prepričal, da je ta
računalnik res tisto kar potrebujem na FotoPOTEPu. Po eni strani
imam srečo, da lahko preizkušam
in tako najdem opremo, ki me res
zadovolji v namenu, kjer ga potrebujem. Cena cca. 300€ ne predstavlja tiste ovire, da si poleg dobre kamere, objektivov in ostale opreme,
ne bi vzel še Asus 1025C. Mogoče bi izbral izvedenoa z recimo
500GB diska, vendar ni nujno.
Zunanji diski so danes poceni, po
kapaciteti zmogljivi (1TB in več) in
predvsem napajajo se direktno preko
USB vmesnika iz računalnika, da ga
ni težko dodati. Tako ali tako se potrebuje zapis naših fotografij vsaj na
dveh pomnilnih enotah. Na koncu
šteje še relativno nizka teža in krepko manjša dimenzija. Lahko bi rekel,
da je ta Eee Asus, kot za fotografa
najdena najboljša kompaktna fotokamera. Vedno je s teboj in v večini primerov si zadovoljen z njo. Jaz
sem z ASUS 1025C glede uporabe na
FotoPOTEPih izredno. Obenem ga
lahko uporabljam tudi za predavanja, brez težav ga priklopim na TV,
projektor in ker je majhen, ter energijsko vzdržljiv, ni več treba s seboj
nositi polnilnika in torbe. Tudi to
lahko šteje.
Le ne mislite, da vam lahko tak računalnik nadomesti druge, tiste domače. Bo bolj težko. Saj bi šlo po eni
strani. Na njega priklopite večji zaslon in bo. Vedno se najde rešitev, res
pa da z dodatnimi kompromisi!
Matjaž Intihar
Osnovni tečaj fotografije - 6. do 13. november
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM
Sigma je prenovila svoj mega zum objektiv z goriščnico 18-250mm. Ta je zaradi novih znanj optičnih inženirjev in novih leč še manjši in lažji,
obenem pa omogoča ostrenje od 35cm. Zato so
mu dodali še oznako »macro«. Ena leča izmed 16tih je SLD (Special Low Dispersion), tri so asferične. Te leče omogočajo drugačne lomne količnike
in posledično z manjšimi lečami dobimo enak goriščni rezultat. Notranji del ohišja objektiva je izdelan iz termično stabilne zmesi TSC (Thermally
Stable Composite), podobne polikarbonatu, ki poskrbi za čim manjšo temperaturno razteznost in
trdnost. Zaradi tanjših materialov je premer ekstremno majhen, s tem tudi premer filtra (62mm).
K kompaktnosti prispeva še, da je prirejen samo
za kamere z manjšimi tipali. Zato tudi na objektivu oznaka DC. Sigma objektivi so v zadnjih letih močno napredovali in niso več samo skupek
poceni leč in ohišja iz trde plastike ter namenjeni najmanj zahtevnim fotografom. Zdaj je večina
iz odličnih materialov, trdno grajenih in enako je
tudi pri tem objektivu. Objektiv Sigma 18-250mm
f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM, je sestavljen iz 16
leč, ki so postavljene v 13 skupin. Dolžina objektiva pri 18mm je zgolj 88,6mm, premer 73,5mm.
Premer za filter je 62mm. Zaslonka je sestavljena iz
7 lamel. Najmanjša zaslonka je f/22. Najbližje možno ostrenje je zgolj pri 35cm, kar omogoča odlično bližinsko fotografiranje. Teža objektiva je zgolj
470g. Objektiv ima stabilizacijo slike (OS) in hitro
ter tiho ostrenje (HSM). Obroč za ostrenje je na
prednjem delu objektiva, širši za premik gorišnic
je na sredini. Obroč za ostrenje se redkokdaj uporablja. Ima majhen razpon premika in premik je
lahak. Za ročno ostrenje bolj kot ne neprimerno,
kar pa pri digitalnih fotokamerah z avtomatskim
ostrenjem, hobi fotografu niti ni pomembno. Zum
obroč se prijetno obrača. Ker prednji del objektiva
ni pretežak se vsaj na začetku uporabe objektiva
ni bati, da bi se zaradi teže sam od sebe raztegoval. Objektiv ima tudi zaporo s katero zaklenemo
objektiv pri 18mm.
Nastavek za kamero (bajonet) je kovinski, kar je
zelo dobrodošlo vsem, ki objektiv večkrat menjajo
z drugimi objektivi ali iz ohišja na ohišje.
Po moji ocena edina “napaka” na tem objektivu je,
da je gumb za zaklenitev (LOCK), pri gumbu za
vklop/izklop stabilizacije slike OS. Ker se zaklenitev objektiva ob njegovi neuporabi in ob začetku
fotografiranja večkrat uporabi, kaj hitro tudi spremenimo način stabilizacije. Moral sem biti vedno
pozoren, da sem izbral pravi gumb. Nemalokrat se
zgodi, da imaš kamero že pri očesu in šele ugotoviš, da je premik goriščnic zaklenjen. Ko tako na
hitro brez pogleda želiš odkleniti premik goriščnic
lahko izbereš napačni gumb. Sam sem v enem izmed takih primerov izklopil tudi AF. Torej, dobro
se spoznajte s tem objektivom in bodite pozorni
katere gumbe premikate.
Sigma 18-250mm DC Macro OS v praksi
V praksi se objektiv Sigma 18-250mm f/3.5-6.3
DC Macro OS HSM izkaže s svojo široko uporabnostjo. Najprej z razponom goriščnic (18-250mm
ekv.35mm je 27-375mm), kot bližinsko fotografijo
(1:2.9). Nato z res majhnimi merami in prijazno
težo, kot kakovostjo slike, ki je za namen hobi in
popotniške fotografije odlična. Komur je nemenjava objektivov, cena in kompaktnost, bolj pomembna od nekaj višje kakovosti slike pri daljših
goriščnicah ob menljivih objektivih, bo ta objektiv
z veseljem izbral in uporabljal.
Objektiv sem preizkusil na FotoPOTEPu po Aljaski skupaj z novo in v ta namen preizkusno kamero Canon EOS 650D. Za tiste tehnično »boljše« fotografije sem imel s seboj še Nikon D800e s
tremi objektivi višjega razreda. Toda v večini primerov sem za popotniško dokumentiranje uporabljal prav objektiv Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC
Macro OS HSM, saj mi je omogočal hitro spremembo goriščnice, predvsem pa sem s seboj nosil
opazno manjšo težo.
V velikih povečavah bomo seveda videli razliko v
kakovosti slike. Toda ve se. Ta objektiv je namenjen hobi uporabi in tistim, ki jim je kompaktnost
in široka uporabnost ter cena pred željo po najvišji tehnični kakovosti slike. Za internet, fotoknjigo,
revijo, knjigo in HD TV bodo fotografije več kot
odlične. Tisto kar ta objektiv nudi v manjši meri
so tehnične zmožnosti kot še večja kontrola globinske ostrine in končna ostrina posnetka. Toda ta
kakovost se potrebuje pri najbolj zahtevnih fotografih kot gledalcih. V večini primerov pa je bolj
pomembno fotografijo imeti, šele kasneje lahko na
njej »pipetkamo« o detajlih.
Narava
Megazum objektiv ima v krajinski fotografiji odlično prednost. Omogoča kompaktnost in majhno
težo. V nasprotnem primeru bi moral uporabiti
kamero z dvema objektivoma. Toda kot vemo, vedno imamo napačnega na kameri in menjava nam
hitro ne “diši” več. Oziroma jaz imam s seboj dve
kameri, na vsaki svoj objektiv, vendar vsak izmed
vas ne bo nosil te teže s seboj. Tako sem večkrat
raje posegel po megazum objektivu, kot s seboj
nosil obe kameri. Hobi fotograf bo imel z megazum objektivom odlično možnost zajema in s tem
objektivom tudi odlično kakovost slike za namen
predstavitev.
Najvišja univerzalnost
Objektiv je široko uporaben. Namenjen prav tistim, ki neradi menjajo objektive, fotografirali pa bi “vse”. Seveda pa ima univerzalnost svojo ceno. Toda kakovost slik je za hobi fotografa še vedno več kot zadovoljiva.
20
Napredni tečaj fotografije - 10. do 15. oktober www.e-fotografija.si/tecaji.htm
čutljivost, da so posnetki čim manj streseni.
Še nasvet. Če so fotografije zaradi slabe svetlobe
stresene in ne morete še bolj dvigniti občutljivost,
ali pa ste jo že toliko, da je na vaši kameri moteč
šum, potem naredite raje video zapis.
Portreti
Megazum objektivi so odlični tudi za fotografiranje portretov. Ne toliko za klasični industrijski in
umetniški portret, kot za zajem popotniških portretov.
Kljub zaslonkam f/4, f/5.6 in celo f/6.3 pri 250mm
se lahko dobi zadovoljivo zamegljeno ozadje, da
portret pride do izraza. Dolge goriščnice pa nam
omogočajo tudi “krajo” portretov in so kot nalašč
za ulično fotografiranje. Dovolj smo lahko oddaljeni od portretiranca, da nas ta ne opazi.
Zanimivi hitri trenutki
Fotograf vidi motiv drugače, oziroma opazi stvari,
ki jih drugi enostavno spregledajo. Obenem pa si
želi najbolj zanimive trenutke ujeti na tipalo. Hitra
kamera in v ostrenju hitri megazum objektiv sta
še kako dobrodošla. Seveda govorim za fotografije
nepripravljenih trenutkov, kjer nikoli ne veš kje in
kaj se bo zgodilo. Prav zato sem imel v takih neznanih trenutkih pri sebi raje megazum objektiv,
s katerim sem lahko hipoma spremenil goriščnico,
kot kamero s samo širokimi ali ozkimi goriščnicami.
Fotografiranje živali v naravi
Tu je megazum manj uporaben. Razen če ne fotografiramo domačih živali, ki so fotografu dostopne
tudi pod dobro svetlobo. V gozdu ali celo v mraku, pa je svetlobna moč f/6.3 pri daljših goriščnicah manj uporabna in tudi z visokim ISO bomo
težko dobili tehnično kakovostno fotografijo. Toda
v domeni hobi fotografije je zopet bolj pomembno
fotografijo imeti, o njeni tehnični kakovosti pa razpravljati kasneje, kaj bi bilo če bi imeli...
Sam sem preizkušal megazum objektiv Sigma 18250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM v pogojih,
kjer so živali z malo sreče dostopne ob dobrih svetlobnih pogojih. Pa tudi če dobrih svetlobnih pogojev ni, vam bo mega zum objektiv lahko dobro
služil. Le ne pozabite kamero nastaviti v visoko ob-
Zaključek
Zaključno oceno o uporabniški vrednosti objektiva Sigma 18-250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM,
lahko podam po temeljitem preizkusu v praksi. Z
njim sem fotografiral že doma na pred dopustniških fototečajih e-Fotografija kot na e-FotoPOTEPu na Aljaski. V treh tednih popotniškega druženja lahko zatrdim, da me bo megazum vedno
spremljal na mojih FotoPOTEPih. Enostavno imaš
pri roki vedno “pravo” goriščnico in še vedno zadovoljivo kakovostno fotografijo.
Menim da je objektiv Sigma 18-250mm f/3.5-6.3
DC Macro OS HSM, izredno široko uporaben.
Nudi vse v enem in zdaj še možnost bližinske fotografije od 35cm. Če ste hobi fotograf, še toliko bolj
hobi popotnik s kamero DSLR in ste pripravljeni
odšteti nekaj več ob nakupu kamere DSLR, potem
je ta objektiv tisto, kar vas zna zadovoljiti. Oziroma, če so nekdaj manj zahtevni iskali te objektive
in bili z njimi zadovoljni, je sedaj velika možnost,
da bo ta objektiv zadovoljil tudi tiste bolj zahtevne. Zaradi daljših goriščnic (do 250mm ekv.35mm
375mm) in slabše svetlobne moči (f/6.3) ne pozabite, da imate vseskozi vklopljeno funkcijo stabilizacije slike (OS) in vrednost občutljivosti tudi
v sončnem vremenu ISO 200. Bolje imeti nestresen posnetek kot stresenega posnetega pri manjši občutljivosti. Komur pa tak univerzalen objektiv še vedno ne diši ima na izbiro več (vsaj dveh)
objektivov. Vendar vedite. Kolikor močneje bo s
tem olajšana vaša denarnica, boste dobili več v velikosti, volumnu in na teži. Torej kompromis izbire
kompaktnost in megazum objektiv ali dve kameri in objektivi višje kakovosti je še vedno na vas.
Predvsem v popotniški fotografiji in pri sledenju različnih
motivov so megazum objektivi še kako dobrodošli.
Kajti verjemite. Na takem FotoPOTEPu, kot sem
ga pokazal s testnimi fotografijami v tem članku, z
menjavo objektivov na enem ohišju ne gre. Vedno
boste prepočasni in sčasoma preleni glede menjave, motivi pa bodo leteli mimo vas in vaše kamere,
kjer bo vedno napačna goriščnica.
Predlagam, da že ob nakupu kamere premislite ali
izbrati samo osnovni kit objektiv z goriščnicami
od 18-55mm. Hitro bo premalo in treba bo še v en
dodatni tele zum objektiv. Vendar zopet ste v pasti dveh objektivov. Megazum objektiv Sigma 18250mm f/3.5-6.3 DC Macro OS HSM (in drugi),
vam znajo rešiti te dileme in mogoče probleme, ko
ostanete pred motivom z napačno goriščnico. Sigma je v prednosti v tem, da je izredno kompaktna, hitra v ostrenju in omogoča še vedno odlično
kakovost fotografije.
Matjaž intihar
Svojo opremo redno
vzdržujte z izdelki
najvišje kakovosti!
Novo
pri nas
Pride
kmalu
NOVO
WEATHERPROOF l 16 MP l 6 FPS
STABILIZACIJA NA SENZORU
FULL HD VIDEO
Kupon za vzdrževalni pregled fotoaparata, ki vključuje tudi čiščenje senzorja - pri
nakupu kateregakoli DSLR fotoaparata za samo 1 €! Več na spletni strani.
Foto Beseničar d.o.o., Dunajska 57, 1000 Ljubljana
Tel. 01 2800 806 l info@besenicar.si l www.besenicar.si
Odprto: od pon. do pet. od 10. do 18. ure, sob. od 9. do 13. ure
21
Spominska fotografija - praktični nasvet
Nič kolikokrat se zgodi, da na določenem kraju fotografiramo ulico, tržnico, cerkev, muzej, kip… Do
tu vse odlično. Domov smo prinesli kopico dobrih
fotografij in ob predstavitvi veselo razlagamo kaj
je na fotografiji, kje smo fotografirali. Toda že ob
tej prvi predstavitvi nam iz glave, našega spomina
uide ime kraja, ulice ali ime osebe, ki je upodobljena na kipu. Zamislimo si, ali se bomo čez nekaj let
še spomnili vseh lokacij ali imen naših fotografij.
Ne bomo!
Zato že ob fotografiranju zanimivega motiva, zajemite še eno fotografijo z napisom, ki je kje v bližini
ali pa fotografirajte lokacijo na zemljevidu ali prospektu! Verjemite, da si boste pri izboru fotografij,
pregledu, predstavitvi ali čez leta še kako hvaležni,
za ta dodaten “spominski” posnetek.
Še ena iz te zanimive plaže. Spomnim se, bilo je na Porto
Santo. Vendar kje?
FotoPOTEP nas vedno popelje s fotokamero po različnih
krajih. Toda včasih smo že na enem potovanju na tolikih,
da si niti ne zapomnimo vseh. Kje sem že fotografiral ta zanimivi motiv?
Ena izmed fotografij v seriji mi zna ponuditi odgovor. Ta
“spominska” fotografija je bila posneta samo z namenom,
spomniti se!
22
Kje smo že lovili ribe in imeli odlično izhodišče za ledenike,
kite, orke...? Seward! Ne pozabite si na sliko pripisati “spomin”. V “pravih” turističnih krajih že poskrbijo, da je napis
in reklama za njih nekje blizu.
Lahko da marsikateremu fotografu izgleda neumno fotografirati te, “spominske” motive. Toda
verjemite, da vam lahko pridejo še kako prav.
“Spomini so le spomini”. Ohranite jih in vedeti kje
ste fotografirali! Seveda, če ste že sodobni, fotografirate s pomočjo GPS zapisa. Toda vseeno gre ob
pregledu fotografij lažje, če imate med ostalimi za
spomin tudi spominske. Nič vas ne stane!
Matjaž Intihar
Fotografija in potepanja e-FotoPOTEP.si
Mokro čiščenje površine tipala
Večina sodobnih DSLR fotokamer, že ima vgrajen mehanski sistem za čiščenje prahu iz površine
CCD oziroma CMOS tipala. Pri skoraj vseh proizvajalcih deluje ta sistem na principu vibracij, ki
odstranijo prah in smeti. Dobra stran takšnih sistemov je, da se vklopijo vsakokrat ko prižgemo ali
ugasnemo fotokamero. Povečini takšen način čiščenja tipala, zadostuje, da s površine tipala odstopijo večji delci prahu, ki so se prilepili na površino
zaradi statičnega naboja. Vendar pa se moramo zavedati, da takšni sistemi ne odstranijo vsega praha
in nečistoč, ki se naberejo na površini tipala. Tekom, časa je fotokamera izpostavljena vremenskim
vplivom in temperaturnim razlikam, ki vplivajo na
to, da se na površini filtra pred senzorjem, naberejo
bolj trdovratni madeži in prah. Površina filtra pred
tipalom postane sčasoma prekrita s tankim slojem
maziv in madežev, ki so povečini posledica izparevanja maziv mehanskih sklopov znotraj samega
fotokamere ter izpostavljenosti temperaturnim in
Večina si shrani vse fotografije v zaporedju fotografiranja. Recimo IMG_2345. Zaporedje ohranja
ime datoteke in čas fotografiranja. Če imate dve
ali več kamer je pametno, da je na vseh enak čas.
Če imamo slike v zaporedju imena ali časa, vedno
vemo kdaj in kje smo določene fotografije zajeli,
saj je med njimi ena izmed “spominskih” fotografij.
vremenskim spremembam. V praksi uporabljamo
tri načine kako očistiti umazanijo iz tipala. Najbolj
enostavni način je, da uporabimo posebno ročno
pihalko s katero spihamo prah iz površine tipala.
Pri večjih delcih prahu je ta način dostikrat uspešen, predvsem pa ni večje nevarnosti, da bi mehansko poškodovali tipalo. Drugi najbolj razširjeni sistem je z uporabo posebnih čistilnih čopičev,
ki imajo izredno fine in mehke najlonske ščetine.
Čopič deluje po principu statičnega naboja, ki privlači obratno nabite delce prahu. Oba načina sta
pogojno uporabna in v določenih primerih nista
uspešna. Pri uporabi čopiča se nam lahko pripeti,
da po končanem čiščenju, na površini tipala opazimo določene lise, ki so posledica kontaminiranosti
površine z maščobami. Po domače povedano je površina tipala mastna. V takšnem primeru je edini
primeren način mokro čiščenje tipala.
Kaj je mokro čiščenje tipala ?
Pri mokrem čiščenju tipala s pomočjo posebne te-
kočine odstranimo trdovratne delce prahu, ki so se
prijeli na tipalo. Da lahko to storimo, je potrebno
tipalo prej dobro spihati in po možnosti očistiti s
čopičem. Ko je površina čista vseh velikih delcev
umazanije, ki bi lahko ob drgnjenju poškodovali površino tipala, začnemo s postopkom mokrega
čiščenja.
Podjetje Dust-Aid, je predstavilo komplet za mokro čiščenje tipala, Dast-Wand kit, ki vsebuje izredno hitro izhlapljivo čistilno tekočino, 50 posebnih lističev za čiščenje, ki so narejeni tako, da ne
vsebujejo nikakršnih nečistoč in tri različne paličice na katere ovijemo lističe za čiščenje. Paličice
so v različnih velikostih, ki odgovarjajo velikostim
treh dimenzij tipal. Glede na to kako velik tipalo
ima DSLR, ki ga nameravamo očistiti, izberemo
primerno velikost paličice. Širši del paličice ovijemo z lističem, katerega spnemo s priloženo sponko,
ki pomaga, da ostane listič trdno ovit okoli paličice
tudi med čiščenjem. Na gornji del ovitega dela paličice, nakapljamo predpisano količino tekočine in
pričnemo s čiščenjem tipala, ko smo ga poprej s pihalko ali čopičem, očistili večjih delcev umazanije.
Po navadi zadostuje, da s paličico dvakrat potegnee-Fotografija september / oktober 2012
mo po površini tipala, enkrat na levi strani in enkrat na desni strani tipala. Pri trdovratnejših oljnih
madežih, si pripravimo dve z lističi ovite paličice in
postopek ponovimo dvakrat zapored, vsakič z novo
paličico. Pri drugem čiščenju na listič ne nanesemo
tekočine.
Ker je tekočina narejena tako, da izredno hitro izhlapi, na površini tipala po končanem čiščenju ne
ostanejo nikakršne lise. Dobra lastnost tega, da tekočina izhlapi skoraj v trenutku je tudi to, da se
praktično ne more zgoditi, da bi se zatekla pod
površino filtra, ki je nameščen na tipalo. Tekočina
tudi ni narejena na bazi alkohola in ne more poškodovati občutljive premaze na filtru tipala.
Prednost Dast-Aid kompleta pred večino ostalimi
čistilnimi kompleti konkurenčnih proizvajalcev, ki
so prisotni na našem trgu, je predvsem v kvaliteti
tekočine, ekonomičnosti čiščenja. Komplet Dast-Wand kit ima priloženih 50 čistilnih lističev, kar
zadostuje za do 50 čiščenj.
Pred preizkusom Dast-Wand kita, sem bil nekoliko skeptičen. Že od prvega DSLR-ja naprej si sam
čistim senzor in do sedaj sem preizkusil skoraj vse
možne produkte, ki pa me niso čisto prepričali. V
večini primerov je bila tekočina tista, ki se ni izkazal za zadosti dobro. Nekatere tekočine so sicer
dokaj hitro izhlapele vendar ni bilo pravega čistilnega efekta in za seboj so vseeno puščale lise, spet
druge tekočine so počasi izhlapevale, kar pa je imelo za posledico nevarnost, da bi se tekočina zatekla
pod filter senzorja. No kot sem prej omenil me je
skeptičnost hitro minila, zadeva funkcionira. Z nekaj vaje sem uspel pravilno oviti listič na paličico in
v dveh kratkih korakih očistiti senzor. Tekočina pa
Najnovejši objektiv iz serije Tokina AT-X PRO (to
je tista z zlatim obročkom), sliši na ime AT-X 1735mm f4 PRO FX. Za tiste, ki se ne ukvarjamo s
fotografijo je to samo še eno dolgo in zakomplicirano ime, fotografom in fotografskim navdušencem pa to ime razodene marsikaj več, kot samo
kup številk in črk. AT-X je oznaka za Tokina serijo objektivov; 17-35mm pomeni, da je to objektiv
z razponom goriščnic v širokokotnem področju
zajema slike; f/4 obljublja dobro svetlobno jakost
objektiva, ki ostaja nominalno ista skozi celoten
razpon goriščnic; PRO pomeni, da je objektiv iz
najboljše serije objektivov namenjenih zahtevni
uporabi; FX pa pomeni, da je narejen za DSLR-je s
tipalom polnega formata (24x36mm).
Malo se bomo ustavili pri oznaki FX. Tokina izdeluje različne objektive za oba razreda DSLR-jev,
tako za polnoformatne (FF, FX) DSLR fotokamere, kot tudi za »crop« DSLR-je z velikostjo tipala
15x24mm (DX, APS-C). Polnoformatne objektive
označuje z FX, »crop« objektive pa z oznako DX.
Opaziti je, da sta obe oznaki enaki, kot jih imajo
Nikonovi DSLR fotoaparat. Čeprav Tokina izdeluje objektive za vse proizvajalce DSLR fotokamer pa
jih zgodovina podjetja nekako povezuje z Nikon.
Tokina kot podjetje ni nikoli sodelovalo z Nikon,
je pa zato skupina inženirjev, ki so bili včasih pri
podjetju Nikon, ustanovila novo podjetje za izdelavo fotografskih objektivov in jo poimenovali,
Tokina Lenses. Že od samega začetka je bil glavni cilj Tokina inženirjev, izboljšati kvaliteto, predvsem zum objektivov, ki so bili v svojih začetkih
precej dvomljive optične kakovosti. Pri izdelavi leč
za objektive so se pri Tokini že od začetka povezali
s podjetjem Hoya, ki je največje svetovno podjetje
za izdelavo kvalitetnih optičnih izdelkov. V začetku 80-tih so na tržišče ponudili svojo prvo serijo
kvalitetnih objektivov z oznako AT-X. Predvsem
so se proslavili z izredno kvalitetnimi zum objekti-
vi fiksne zaslonke f2.8, ki je do takrat veljala za cenovno skoraj nedostopni razred. Tokini je uspelo
za razmeroma majhen denar v primerjavi s konkurenco, na trg ponuditi optično izredno kvalitetne
objektive, ki so tudi po mehanski strani dosegali
ali pa celo prekašali dosti dražjo konkurenco. Ker
je prva skupina inženirjev prihajala iz Nikonovih
krogov, so se njihovi objektivi proslavili predvsem
med Nikon uporabniki od tod pa tudi oznaki FX
(Nikonova oznaka za FF DSLR) in DX (Nikonova
oznaka za crop DSLR).
Tokina ima še iz časov analognega filma, dobro
ime glede nabora širokokotnih in širokokotnih
zum objektivov. Cenovno dostopni modeli širokokotnikov s fiksno zaslonko f2.8 in goriščnicami
20-35mm so bili nekdaj priljubljena izbira prenekaterega fotografa. Optično so se lahko primerjali
z mnogo dražjimi modeli Nikonovih širokokotnikov, kvaliteta izdelave in materialov pa je bila na
podobni, če ne celo enaki ravni.
dejansko ni puščala nadležnih lis na površini senzorja. Na našem tržišču se da komplet dobiti že za
okoli 40 eur, kar je v primerjavi z ostalo ponudbo
glede na to, da lahko s kompletom opravimo do 50
čiščenj, zelo ugodno.
Tokina AT-X 17-35mm f4 PRO FX
Tokina 17-35mm f/4
Že ob prvem stiku mi je bilo jasno, da je to mehansko izredno kakovosten objektiv, narejen v maniri
Tokina legendarnih AT-X objektivov. Ohišje je narejeno izredno robustno in kvalitetno, bajonet je
kovinski in tudi teža samega objektiva nakazuje na
to, da gre za kvaliteten izdelek. Objektiv je narejen na Japonskem, kar je danes za objektive v tem
cenovnem razredu (600-700 eur) prej izjema kot
pravilo.
Na kratko bom opisal prve vtise pri fotografiranju
s tem Tokina objektivom. Pričakoval sem precej
slabše rezultate, kot se je na koncu izkazalo. Kot
Nikonov uporabnik, sem kar malo razvajen z optično kvaliteto, ki jo ponujajo pri Nikonu, zato so
bila moja merila precej visoko postavljena. Vendar
se Tokina ni izneverila. Zanimalo me je kako dobro je objektiv korigiran glede popačenja slike pri
najširših goriščnicah, kar se je izkazalo nad priča-
kovanji. Pri Nikon dosti dražjem modelu s podobnimi karakteristikami (16-35mm f/4 VR), je bilo
ravno popačenje tisti glavni faktor, ki me je izneverilo. Pri Tokina 17-35mm f/4 pa je popačenje
odlično kontrolirano. Drugo kar me je zanimalo je
upad svetlobe ob robovih slike pri odprti zaslonki, kar je bilo zame še večje pozitivno presenečenje
saj sem imel npr. z Canon objektivi goriščnic 1740mm precej problemov glede kvalitete, ravno pri
vinjetiranju. Tokina ima za ta razred zelo malo stopnjo vinjetiranja. Tudi korekcija napak pri stranskem ali direktnem vpadu močne svetlobe (Ghost
in Flare efekta) je za objektiv tega cenovnega razreda, nad pričakovanji. Ostrina v središčnem delu
slike je odlična skozi ves nabor goriščnic, tudi pri
zaslonki f/4, ob robovih pa se malo izboljša, če zapremo zaslonko za eno stopnjo. Vendar je še vedno
zelo dobra tudi pri f/4.
Glede prvih vtisov lahko strnem, da me je Tokina zelo pozitivno presenetila. Objektiv je vsekakor
cenovno dostopna alternativa predvsem za Nikon
uporabnike, ki morajo za kvaliteten širokokotni
zoom objektiv FX formata, odšteti precej več.
Tokina AT-X 17-35mm f4 PRO FX je pri nas voljo
za ceno okoli 770 eur.
23
Moč razvoja
V robustnem in kompaktnem magnezijevem ohišju EOS-a
5D Mark III kraljujeta super hitri procesor DIGIC 5+ ter tipalo
polne velikosti za čudovite fotografije in osupljive filmske
posnetke. Skupaj s širokim naborom Canonovih objektivov
EF predstavlja EOS 5D Mark III novo definicijo usvarjalnosti.
www.canon.si/EOS5DMarkIII

Revija e-Fotografija 61 PDF

Transcription

Similar documents

Revija e-Fotografija 49 PDF

Recept za dobro fotografijo? - e

Revija e-Fotografija 50 PDF

Revija e-Fotografija 63 PDF

Revija e-Fotografija 52 PDF

Revija e-Fotografija 47 PDF

Revija e-Fotografija 64 PDF

Revija e-Fotografija 53 PDF

Slovensko

Skrita kamera

D3100 + 18-55 mm_Digitalna Kamera_Marec/april 2011

ZONERICE / SENILA veliki izbor modela za NIKON I CANON 5

Revija e-Fotografija 6 PDF

Varnostno tveganje v podjetjih