Revija e-Fotografija 50 PDF

Transcription

®
Revija za digitalno fotografsko izobraževanje
IZVOD JE BREZPLAČEN
Akt fotografska delavnica je še
vedno nekaj posebnega.
oktober - november 2010 letnik 9
št. 50
Tiskano 20.000 izvodov
Fototečaji e-Fotografija
Ozkokotni zumobjektivi
Vsak večji proizvajalec objektivov doda
med telezumobjektive tudi take z ekstremno dolgo goriščnico.
Fotodelavnica “Iz višine”
Slikarje kot fotografe je ta žanr
vedno privlačil. Pokazati
lepoto telesa na drugačen,
izviren način, kjer svetloba
igra pomembno vlogo.
Popoln fotografski odklop!
Kdor čaka, dočaka. In ko se je megla
začela dvigovati nas je pričakalo čudovito modro nebo s še zadnjimi meglicami. Drevesa pod nami so bila obdana v
že čudovito tople jesenske barve.
Poročna fotografija
Knjigi in tečaji e-Fotografija
Za vaše boljše fotografije!
Podarite knjigo ali bon za znanje
www.e-Fotografija.si/tecaji.htm
Fotografiranje poroke se začne že mnogo pred poročnim dnem. Začne se s
prvim kontaktom in prvim srečanjem s
parom. Na teh predporočnih srečanjih
se s parom spoznamo, ter si predstavimo želje glede poročnega dne.
AJM fotonatečaj
Odločitev za nagrade je bila težka, odločila je sporočilnost slike, kar pa je vedno subjektivna odločitev in bi bile lahko nagrajene povsem druge fotografije.
Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana
Beseda urednika
50. številka revije e-Fotografija
Kako hitro beži čas. Kako hitro se spreminja tehnologija. Kako hitro prihaja nova. Vse to se mi še hitreje vrti v glavi, ko gledam, da pripravljam že
50. številko revije e-Fotografija. Prva je izšla julija 2002! Zakaj sem se sploh odločil iti v projekt, ki samo eni osebi vzame ves čas in ga brezkompromisno jemlje še naprej?
Večkrat sem že zapisal, da sem se z elektronskim prenosom fotografij in diapozitivov spoznal v grafični šoli že daljnega leta 1976, ko sem se šel izučit
za reprodukcijskega fotografa. Nekaj dni pred vstopom v šolo sem od učencev višjih letnikov slišal, da obstajajo metrski filmi. V glavi se mi je noč
in dan vrtelo vprašanje o tem, kako je to mogoče. Smešno? Niti ne. Takrat sem kot velika večina fotografov poznal samo 35 mm in 6 x 6 film v rolici
ter slišal in bral za plan film velikosti 9 x 12 cm. Kaj kmalu sem v prvih praktičnih urah v grafični šoli spoznal, da se ne omejuj na tisto, kar vidiš v
trgovini. Realnost že uporabne tehnologije je v vojaški, vesoljski in industrijski tehnologiji.
Glede fotografije sem to spoznaval že od leta 1974, ko me je kot mnoge fotografe ta zasvojila v šolskih krožkih. Klasična fotografija in fotokamera je
zame po vstopu v grafično šolo postala samo še hobi. Moja profesionalna fotografija z velikimi reprokamerami, s skenerji, samodejnimi razvijalnimi
stroji je posegala s tehnologijo nekam povsem drugam. Vendar, ko te klasična fotokamera osvoji, še tako velika reprodukcijska kamera na film metrske velikosti, skener ali temnica z na desetimi litri razvijalca ne more nadomestiti držanja fotokamere v roki in ujeti »ta« trenutek.
Konec osemdesetih smo v grafiki doživeli popolno revolucijo. Za to so poskrbeli računalniška tehnologija z namiznimi računalniki, digitalni zapis
prek skenerjev, programa za stavljenje besedila in slike GEM Ventura in Aldus PageMaker, programi za obdelavo slike Photo Styler, Live Picture in
Photoshop ter jezik Adobe PostScrip, ki je omogočil bitni visokoločljivi izpis.
Sredi devetdesetih se je začela resno kazati digitalna fotografija. Seveda bolj v domeni računalniških naprav, prav pa so nam že prišle prve digitalne
črno-bele fotokamere v časopisnem založništvu. Po letu 2000 se je začelo veliko pisati o digitalni fotografiji. Fotografska industrija je usmerila vse
svoje moči v njeno večjo razpoznavnost. Predvsem računalniške revije so prevzele vodenje spoznavanja tehnologije in pravilnega prikaza digitalnih
fotokamer.
Prva predavanja o digitalni fotografski tehniki sem imel že leta 1996. Takrat sem v reviji Moj hobi napisal tudi prvi članek o prihodu digitalne fotografije z naslovom »Kemija adijo!« in jih v njej tudi redno nadgrajeval vse do leta 2000. Napredni fotografi so članke kot predavanja z zanimanjem
brali in poslušali, le profesionalni fotografi so bili močno nasprotno razpoloženi. Slišal sem celo take opazke kot »le kaj je treba Intiharju razlagati o
digitalni fotografiji, saj nam bo posel uničil«.
Toda prav poznavanje digitalnega zapisa iz moje grafične dejavnosti, kaj prinaša (digitalna tehnologija je na začetku 90. let dodobra prevetrila grafično industrijo) in klasičnih fotografskih postopkov mi je dalo možnost, da povem več. Povem tisto, kar bo kmalu tu in zanimivo za fotografe. Kolikor mogoče so se profesionalni fotografi trudili, da do tega ne pride, sem vedel, da proti industriji ne bodo mogli ukrepati. Na začetku osemdesetih
let je v grafični industriji digitalna tehnologija pometla z ročnim stavkom, s cinkovimi ploščami, celo moj poklic kot mnogo drugih v grafiki je bil
izgubljen in umeščen v skupino priprave tiska. Namesto da bi bili klasični fotografi zadovoljni, da jim nekdo v pravem trenutku in iz praktičnih poznanj pove več o novi tehnologiji, kaj prinaša, jih je večina raje držala glavo v pesku in razlagala svojim strankam, da to še dolgo ne bo tako, kot piše.
Kar nekaj let sem odlašal s svojo prvo knjigo z naslovom e-Fotografija. V devetdesetih bi bilo premalo bralcev in v samozaložbi se je ne bi splačalo
izdati. Leta 2001 sem že začutil pravi trenutek in prvih tisoč izvodov knjige je v nekaj mesecih pošlo. V njej sem zapisal nekaj znanih stavkov:
1. Veliki mejniki v fotografiji se vedno začnejo z iznajdbo novih materialov, na katere trenutke lahko zabeležimo s svetlobo.
2. Leto 2007. Film, kaj je to?
3. Misli digitalno!
Toda očitno knjige niso dobili vsi pravi.
Računalniške revije so pri nas edine pozitivno pisale o digitalni fototehniki. Vendar se je ob kopici odličnih nasvetov in tehničnih člankov na žalost
tehnika še vedno ocenjevala po milijonih točk na tipalu. Ko so v roke na test dobili profesionalno fotokamero Canon EOS 1D, se v zapisu niso mogli
načuditi. Kakšna profesionalna fotokamera je to, če ima mali Sony več točk? V reviji Connect sem v članku o preizkusu iste kamere zapisal, da so ti
pisci kot slabi mesarji. Več kilogramov mesa je, boljši je! In takrat sem se zamislil nad tem, kako bomo pri nas spoznali in razumeli digitalno fotografijo. Nič, knjiga ne doseže širših množic, ki jih že zanima digitalna fotografija.
Dolgoletne izkušnje iz grafične dejavnosti so mi omogočale samostojno pripraviti in natisniti revijo. Ob pisanju člankov in knjige sem si pridobil še
nekaj teh osnovnih izkušenj. In odločitev je padla. Če sam založim tri, za naše razmere visokonakladne revije in jih brezplačno podelim bralcem, ki
si želijo izvedeti več, bom to naredil. Ob naslovu e-Fotografija sem zapisal samo še »revija za digitalno fotografsko izobraževanje«!
In poglejmo. Digitalna fotografija je tu. V Sloveniji je odlično znana. In vse večje je zanimanje za fotografijo. Digitalna tehnika je fotografijo približala mladim in ženskam. Vem, čeprav je mogoče videti kot samohvala, sem prav z revijo e-Fotografija to tehnologijo hitreje in na poljuden način
prinesel k množicam. Tu je že 50. številka. Krat dva in mimo je šlo 100 mesecev, saj revija je in bo ostala dvomesečnik.
Marsikdo reče, ja kaj boš pa zdaj pisal, saj to že vsi poznajo? Odgovorim, da če sem na koncu analogne tehnike lahko pisal, predaval in preizkušal,
zakaj ne bi komaj na začetku digitalnega vstopa tehnologije med fotografe.
Komaj pa smo dobro vstopili v digitalno fotografijo, že vemo, da prihaja med množice povsem nov mejnik. To
je 3D-tehnologija. Sony in Panasonic nam že omogočata na podlagi svojih novejših fotokamer zajeti 3D-sliko,
e-Fotografija
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.
video in jo tako pogledati na TV. Žal še z očali. V roku petih let bomo že imeli prve fotokamere in TV-zaslone,
Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
kjer si bomo lahko 3D-sliko ogledali brez očal. Fuji je že pokazal fotokamero in izpisovalno napravo, ki nam
Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
pokaže še tretjo dimenzijo brez potrebe gledanja z očali in izpiše vidno 3D-sliko na papir.
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
Ali ste spet med dvomljivci, da bosta poleg profesionalne uporabe v roku desetih let klasična dvodimenzionale-mail: info@e-fotografija.com
Urednik: Matjaž Intihar
na fotografija in video tudi v domeni družinske in popotniške fotografije že v manjšini?
Tisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 15.000 izvodov
Torej! Najbrž bo 70. revija zamenjala naslov v 3D-fotografija.
e-Fotografija oktober/november 2010
3
Tečaji
fotografije
-
osnovni,
nadaljevalni,
individualni
Ozkokotni zumobjektivi (tele zumobjektivi)
V 49. številki revije e-Fotografija sem predstavil
osnovne zumobjektive. Te v večini primerov izberejo hobifotografi ob nakupu kamere DSLR. Ko
fotograf spozna prve osnove in si želi več, ga misel
kaj hitro zanese v objektive, ki nudijo še daljše goriščnice. Mnogi rečejo, da bolj približajo. V resnici
so skonstruirani tako, da zajamejo ožji kot motiva
in ga takega prenesejo na tipalo.
Tako imenovani telezumobjektivi so od osnovnih
zumobjektivov primernejši za športno fotografijo,
fotografiranje živali ali druge bolj oddaljene predmete.
Tudi pri teh objektivih poznamo več kakovostnih
razredov. V večini primerov že cena in teža objektiva veliko povesta o njegovih zmožnostih ali kakovosti zapisa. Predvsem objektivi z goriščnicami
od 50 do 200 mm so lahko zelo povprečni in
4
zanimivi samo za hobifotografe, ki si samo občasno želijo daljših goriščnic.
Objektivi 70–300 mm so v večini primerov kakovostnejši v zapisu slike. Najboljši in seveda najdražji so objektivi z razmerjem 70–200 mm. Nudijo tudi zumobjektive z goriščnicami vse do 400
mm in celo 500 mm, ki so lahko uporabni in cenovno še dosegljivi hobifotografu. Nekateri pa so
po kakovosti zapisa in delovanju primerni tudi za
napredne in profesionalne fotografe.
Pri goriščnicah, daljših od 50 mm, je že treba biti
pozoren na krajše čase osvetlitve. Včasih smo poznali »zlati čas«, 1/125 sekunde. Oziroma še vedno
velja teoretična formula – najdaljši čas osvetlitve
je odvisen od tega, katero goriščnico uporabljate.
Primer: 300 mm = 1/300 sekunde. Teoretično pravim zato, ker vsak fotograf
drugače proži, je drugače
miren pri posnetku in
včasih tudi 1/1000 se-
kunde ne pomaga, da bo posnetek povsem oster
(ne stresen). Pri uporabi sistemov za stabilizacijo
slike (Olympus, Pentax, Sony ga imajo že vgrajenega v kamero) pa lahko uporabljate daljše čase osvetlitve. Proizvajalci obljubljajo do štiri EV-vrednosti
podaljševanja časov.
Primer: objektiv z goriščnico 200 mm = 1/200 sekunde, z uporabo sistema za stabilizacijo slike pa
samo 1/25 sekunde. Vendar verjemite. Če želite res
ostre nestresene posnetke, se ne zanašajte na proizvajalčeve obljube. »Zlati čas« in stabilizacija slike lahko že zagotovita nestresen posnetek v veliko
primerih. Še bolje pa je uporabiti stojalo in predvsem sami naredite kak preizkus, pa boste videli, s
katerimi časi osvetlitve ste še zadovoljni ob pogledu na sliko. Glavni ponudniki telezumobjektivov
so Canon, Nikon, Olympus, Panasonic, Pentax,
Samsung, Sigma, Sony, Tamron in Tokina.
Razredi telezumobjektivov
Objektive bom razdelil po uporabniški vrednosti,
ki pa se kar dobro ujema tako z goriščnim razmerjem kot tudi s cenami. Bodite pozorni tudi na zapis
o tem, ali je objektiv namenjen samo za fotokamere z manjšimi APS-C tipali ali pa tudi za kamere
polnega 35-milimetrskega formata.
Predavanja
-
v
Ljubljani
Goriščnice od 50 do 250 mm
(osnovni telezumobjektivi)
Proizvajalci so si enotni. Pri večini so objektivi namenjeni samo novim kameram z manjšimi APSC-tipali. Obenem so tisti iz najnižjih cenovnih razredov namenjeni fotografom, ki šele spoznavajo
fotografijo, želijo ožji kot zajema, vendar še vedno
za malo denarja.
Malo denarja, malo glasbe. Objektivi so večinoma
tudi glede nastavka za kamero iz trdne plastike.
Tudi kakovost zapisa je povprečna. Tudi v tem razredu goriščnic pa je nekaj izjem, ki jih bom dodal
v drugo skupino.
Te hitro spoznamo po višji svetlobni moči in enotni svetlobni moči skozi celotno območje goriščnic.
Canon
EF 55–200 mm, f/4,5–5,6 II USM
EF-S 55–250, mm f/4–5,6 IS
Nikon
AF-S DX NIKKOR 55–200 mm, f/4–5,6 ID-ED VR
in
Mariboru
Olympus (micro 4/3)
M. ZUIKO 40–150 mm, f/4–5,6
Panasonic (micro 4/3)
Lumix G Vario 45–200 mm, f/4–5,6 Mega O.I.S.
Pentax
smc PENTAX DA 50–200 mm, f/4–5,6 ED WR
Samsung
Samsung 50–200 mm, f/4–5,6 ED O.I.S NX
Sigma
50–200 mm, f/4,5–5,6 DG OS HSM
Sony
Sony Alpha DT 55–200 mm, f/4–5,6
Tamron
AF 55–200 mm, f/4,5–5,6 Di II LD
Goriščnice od 50 mm do 300 mm
Tudi goriščnica je lahko magnet. Mnoge začetne
fotografe prevzame močan izrez oziroma po njihovo močno približanja motiva.
Zdaj pa bodo fotke! In današnje goriščnice 300
mm v kamerah DSLR z manjšimi APS-C omogo-
www.e-fotografija.si
čajo kot zajema kot z objektivom 450 mm v formatu 35 mm.
Cena teh objektivov je višja kot od osnovnih telezumobjektivov od 50 do 200 mm, prav tako v večini primerov sama kakovost. Olympus, Pentax in
Sony imajo stabilizacijo slike v kameri. Pri fotokamerah Canon, Nikon, Panasonic in Samsung pa
je priporočljivo vzeti objektiv s stabilizacijo slike.
Večina objektivov ima povprečno svetlobno moč
f/5,6, za to hitro doprinesejo dolge čase osvetlitve
in stresen posnetek je lahko hitro tu. Priporočljivo
je za eno ali dve vrednosti dvigniti občutljivost, da
boste laže dosegli »zlati čas« osvetlitve.
Canon
EF 70–300 mm, f/4,5–5,6 DO IS USM
EF 70–300 mm, f/4–5,6 IS USM
EF 70–300 mm, f/4–5,6 L IS USM
EF 75–300 mm, f/4–5,6 III USM
EF 75–300 mm, f/4–5,6 III
EF 100–300 mm, f/4,5–5,6 USM
Nikon
AF-S DX NIKKOR 55–300 mm, f/4–5,6G IF-ED VR
AF-S NIKKOR 70–300 mm, f/4,5–5,6G ED-IF VR
AF-S NIKKOR 70–300 mm, f/4–5,6G
Pentax
smc PENTAX DA 55–300 mm, f/4–5,8 ED
Sigma
70–300 mm, f/4,5–5,6 DG OS
Sony
Sony Alpha 70–300 mm, f/4,5–5,6
Sony Alpha 70–300 mm, f/4,5–5,6 SSM G
a
5
4. december AKT fotodelavnica za fotografinje in fotografe www.e-fotografija.si/tecaji.htm
vi za tiste, ki imajo radi zumobjektiv, obenem pa še
nekoliko daljšo goriščnico.
Večje razmerje med goriščnicami večini objektivov povzroča nekaj težav v kakovosti zapisa. Zato
so bolj namenjeni za hobifotografe in napredne fotografe. Le Canon, Nikon in Sony so te objektive
namenili tudi profesionalnim uporabnikom. Se pa
višja kakovost opazno pozna tudi pri ceni objektiva.
Zaradi »povprečne« svetlobne moči in hitrosti
ostrenja so delno uporabni za športno fotografijo.
Uporabni so za fotografiranje živali in oddaljenih
motivov. Izberemo jih tudi takrat, ko nam ni za
enogoriščne objektive z večjo svetlobno močjo, ki
so težki in zelo dragi.
Za fotografiranje iz roke potrebujemo kljub sistemom za stabilizacijo slike kratke čase osvetlitve. Ti naj se gibljejo okoli »zlatega časa«,
oziroma če objektiv ali kamera nima sistema stabilizacije slike, celo en čas nad njim.
Zelo priporočljiva je uporaba stojala.
Goriščnice do 400 mm in več (ekstra
telezumobjektivi)
Vsak večji proizvajalec objektivov doda med telezumobjektive tudi take z ekstremno dolgo goriščnico. Ti objektivi zaradi velikosti in tudi teže niso
osnovna izbira za telezumobjektiv. So bolj objekti-
Canon
EF 70–200 mm, f/2,8 L IS II USM
EF 70–200 mm, f/2,8 L USM
EF 70–200 mm, f/4 L IS USM
EF 70–200 mm, f/4 L USM
Nikon
AF-S NIKKOR 70–200 mm, f/2,8G ED VR II
Pentax
smc PENTAX DA* 50–135 mm, f/2,8ED (IF) SDM
smc PENTAX DA* 60–250 mm, f/4ED (IF) SDM
Sigma
EF 100–400 mm, f/4,5–5,6 L IS USM
AF-S NIKKOR 200–400 mm, f/4G ED VR II
Sony Alpha 70–200 mm, f/2,8 SSM G
Nikon
SP 70–300 mm, f/4–5,6 Di VC USD
SP 70–300 mm, f/4–5,6 Di LD
AF 75–300 mm, f/4–5,6 LD
Objektive v tem razredu krasita dobra ali celo
odlična kakovost zapisa in svetlobna moč. Ti
objektivi so namenjeni naprednim in profesionalnim fotografom.
Večina ima hitre motorčke za ostrenje, zato so primerni za športno in reportažno fotografijo.
70–200 mm, f/2,8 EX DG OS HSM
50–150 mm, f/2,8 EX DC APO HSM II
100–300 mm, f/4 EX DG APO HSM
120–300 mm, f/2,8 EX DG APO HSM
Canon
Tamron
Goriščnice od 50 mm do 300 mm
(visokokakovostni telezumobjektivi)
Sigma
50–500 mm, f/4,5–6,3 APO DG OS HSM
120–400 mm, f/4,5–5,6 DG APO OS HSM
150–500 mm, f/5–6,3 APO DG OS HSM
200–500 mm, f/2,8 APO EX DG
300–800 mm, f/5,6 EX DG APO HSM
Sony
Sony Alpha 70–400 mm, f/4–5,6 SSM G
Tamron
SP AF 200–500 mm, f/5–6,3 Di LD (IF)
Tokina
AT-X 80–400 mm, f/4,5–5,6 D
Sony
Tamron
SP 70–200 mm, f/2,8 Di LD (IF) Macro
Tokina
AT-X Pro 50–135 mm, f/2,8 DX
Matjaž Intihar
Izbirate objektiv, fotokamero,
dodatno opremo. Potrebujete
nasvet? Vprašajte nas!
info@e-fotografija.com
Nikon D3100 in D7000
Nikon je fotografom že ponudil dve novi kameri,
ki zamenjujeta starejša modela kamer D3000 in
D90. Kameri Nikon D3100, ki je že na našem preizkusu so dodali HD video zapis in možnost avtomatskega ostrenja med samim snemanjem. Tipalo ima 14M točk, ostrenje je možno preko 11 točk
6
in hitrost zajema je 3 posnetka v sekundi. Kamera
Nikon D3100 bo zamenjala model D3000 in bo še
vedno namenjena vstopnim fotografom, ter fotografinjam, ki si žele manjšo kamero.
Hobi in naprednim fotografom je namenjen model D7000. Kamera prihaja na naše police v teh
dneh.
16M točk, 6 posnetkov v sekundi, 2016 točkovno CCD RGB tipalo za merjenje svetlobe in 3
palčno visoko ločljivo tipalo bodo glavne odlike te kamer.
Kamera bo tisti model, ki bo hobi fotografu nudil odliče lastnosti, naprednim pa za manjši denar še vedno dobre tehnične lastnosti. Obe kameri uporabljata pomnilne kartice SD.
V naslednji številki revije bosta objavljena preizkusa obeh zanimivih fotokamer DSLR.
Matjaž Intihar
Dvodnevni tečaj fotografije (11. in 12. december - Maribor) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
CeWe fotografski natečaj »Kraj naših počitnic«
Podjetje CeWe (Moja Fotoknjiga) in e-Fotografija sta pripravila fotografski natečaj s temo “Kraj naših počitnic”. Na natečaj je prispelo kar 350 fotografij, 92 avtorjev. V pravilih natečaja smo zapisali. “Poudarek je na kraju počitnic. Osredotočite se bolj na krajinsko fotografijo s poudarkom na kraju, vasi, mestu, plaži,
gorah, sončni zahod, ... in manj na osebe ali detajle”.
Med vsemi fotografijami smo izbrali 10. nagrajencev, ki bodo ob izidu revije že znani in predstavljeni na strani e-Fotografija.si.
20. december - predavanje “s fotokamero na potovanja”
Vsak fotograf uporablja svojo fotokamero na
izletih in potovanjih. e-Fotografija že več kot
15 let vodi fotodelavnice po Sloveniji in širom
sveta. Kar nekaj članov kluba e-Fotografija je
ljubiteljev popotništva. Kaj je drugače, če greste
na fotopotep ali klasično potovanje? Kje so razlike med fotopotepom in potovanjem? Kakšno
opremo potrebujemo za fotopotep ali potovanje? Kako se fotooprema uporablja, katere so
glavne pasti na poti? Dodatna oprema?
Vsa ta vprašanja bomo odprli na našem mesečnem srečanju v knjižnici Otona Župančiča
v Ljubljani (podhod pri kavarni Evropa). Glav-
ne pa bodo naše fotografije, ob katerih bomo
odprli fotografske teme in tako predstavili fotografijo ter potovanja, fotopotepe. Vstop prost
tudi za ne člane kluba.
Vabljeni!
10. december, prvo informativno srečanje za fotopotepe
Indija, Bali, Kuba, Namibija
Prijave in članek na www.e-fotografija.si/tecaji.htm
7
Osnovni tečaj fotografije (7. december)
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Sigma 17-50 mm, f/2.8 EX DC OS HSM – Test
Sigma, ne počiva. Dokaj hitro menja
svoje objektive in jim dodaja sistem
za stabilizacijo slike OS (Optical Stabilizer) ter hitri motorček za ostrenje HSM (Hyper SonicMotor). Na
začetku leta so predstavili zanimiv
objektiv za vse napredne fotografe,
ki uporabljajo fotokamere manjših
APS-C-tipal.
Objektiv Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX
DC OS HSM (če mm in razpon preračunamo v izrazoslovje polnega formata 35 mm, potem pri ohišjih Nikon, Pentax, Sony dobimo razpon
25,5–75 mm, pri Canonovih ohišjih
pa 27,2–80 mm, kar nam da razpon
najbolj uporabljenih goriščnic: na
eni strani solidni širokokotnik, na
drugi strani pa zelo uporaben portretni objektiv, z vsemi vmesnimi
stopnjami) poleg standardnih goriščnic nudi dobro svetlobno moč.
Prav ta je za marsikaterega fotograf
tisti magnet, da je pripravljen odšteti nekajkrat več denarja, kot stane v
goriščnicah podoben kit objektiv pri
fotokameri Canon, Nikon, Pentax ali
Sony.
Že od nekdaj je večja svetlobna moč
objektiva kot nek fetiš, želja po več
in več, kot da je to glavni element
objektiva. Nekateri celo menjajo
večjo svetlobno moč s kakovostjo
objektiva. Mnenja so, večja je svetlobna moč, višja je kakovost objektiva. Še kako zgrešeno! Večkrat sem
že zapisal, da so kit objektivi optično dobri, slabši pa v pogledu plastičnega ohišja in svetlobne moči. Takoj,
ko preidemo v široki kot zajema in
s tem k goriščnicam manjšim od 35
mm, se napake objektiva hitro podvajajo. Velike prednje leče (ki so še
večje v primeru svetlobno močnega objektiva) so močno izbočene in
debele v sredini, tanke na robovih in
kaj hitro prinašajo množico napak. Z
odpravljanjem teh s kakovostnejšimi
lečami pa ekstremno raste tudi cena.
»Pipetkarski« fotograf, ki bo gledal
na objektiv samo iz pogleda ostrine
na močnih povečavah, bo te napake
hitro opazil. V normalnem pogledu
na sliko pa te napake niso tako očitne.
Objektiv Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX
8
DC OS HSM je sestavljen iz 17 leč,
ki so povezane v 13 skupin. Dve leči
FLD (»F« Low Dispersion) sta iz posebnega materiala, ki ima podobne
lastnosti kot leče iz naravnega fluorita. Zaslonka je sestavljena iz sedmih
lamel, minimalna zaslonka je f/22.
Velikost objektiva je 91,8 mm, širina
83,5 mm, teža 565 g. Premer za
filter je 77 mm. Najbližje možno
ostrenje je od 28 cm.
Še bolj kot pri fotokamerah so razni
opisi pri objektivih nepomembni.
Zaradi mene lahko napišejo 100X
APO, UD, Aspherical, Macro ...,
vse se pokaže šele ob sami uporabi.
Tudi med samimi objektivi je lahko
več različnih variacij kakovosti.
Ohišje objektiva je izdelano iz dobrih materialov, guma na obročih
za vrtenje ne drsi, vrtenje zumiranja pa gre na novem objektivu
z manjšim odporom. V načinu AF
ni možno ročno popravljati izostritve, za to je
treba premakniti gumb
za ostrenje v ročni način
M. Ob obroču za zumiranje je tudi
gumb »Lock«, s katerim pri goriščnici 17 mm lahko zaklenemo izteg
objektiva.
Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX
DC OS HSM v praksi
Vse “pipetkarske” poglede na ločljivost zapisa pozabimo, ko si ogledamo fotografije. Le redko kdaj še pogledamo sliko od blizu v ekstremni
povečavi. Kdor pa potrebuje tako
kakovost, širokokotnega zumobjektiva niti ne uporablja. Po praktičnem
preizkusu vem, da bi lahko objektiv
Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX DC OS
HSM uporabljal tudi v zahtevnejših
pogojih in potrebah po kakovosti.
Zaključek o kakovosti
Ohišje in rokovanje z objektivom
je dobro. Smer vrtenja premikanja
goriščnic je v smeri za uporabnike
Canona in nasprotna za Nikonove.
Stabilizacija deluje povsem konkurenčno, hitrost ostrenja pa je počasnejša in glasnejša kot pri konkurenci, recimo Canon EF-S 17-55 mm,
f/2,8. Objektiv ne kaže večjega opaznega vinjetiranja, prav tako ni izrazita kromatska aberacija (zamik
barv). V pogledu ločljivosti je objektiv dober samo pri srednjih zaslonkah f/5,6 in f/8. Pri drugih pa je vidno slabše kakovosti.
Izkušnje v praksi
Z objektivom se dobro rokuje in se
ga hitro navadiš. Hitrost ostrenja je
za hobi in naprednega fotografa za-
dovoljiva, za hitro reportersko delo
pa zna biti nekonkurenčna. Stabilizacija slike rešuje ostrino slike pri daljših časih osvetlitve. Zadovoljiv široki
kot nudi možnost krajinske fotografije, ker ima objektiv notranje ostrenje, lahko preprosto delujemo tudi s
polarizacijskim filtrom. Goriščnica
50 mm (75 mm, ekv. 35 mm) nudi
rahlo telegoriščnico, skupaj z zaslonko f/2,8 pa že možnost delovanja v
portretni fotografiji.
Končna ocena
Svetlobna moč f/2,8 je magnet mnogim hobi in naprednim fotografom.
Toda ti objektivi so krepko dražji od
»kit« izvedb s podobnimi goriščnicami in slabšo svetlobno močjo. Za
objektiv Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX
DC OS HSM, boste pri nas odšteli
pribl. 700 €, kar pa je še vedno 400 €
cenejše od Canona EF-S 17-55 mm,
f/2,8, neverjetnih 700 € od Nikona
17-55 f/2,8, ki niti nima stabilizacije
slike in 250 € od Pentaxa 16-50 mm,
f/2,8. Ja ti objektivi potrebujejo najboljše leče in brušenje, da pokažejo
solidno kakovost, da bo še zadovoljila hobi ali naprednega fotografa.
Canonov uporabnik naj razmisli. Za
EF-S 17-55 mm, f/2,8 IS bo moral
odšteti krepko več, a bo več v kakovosti zapisa, hitrosti ostrenja tudi dobil. Nikonov uporabnik pa nima kaj
razmišljati.
Za Nikkor AF-S 17-55 mm, f/2,8 želijo nerazumnih 1400 €. Nerazumnih
še toliko bolj, ker sem preizkusil tri
objektive v mišljenju, da sem dobil v roke slabo kopijo objektiva in
šele pri tretji spoznal, da o tem objektivu ne bom niti pisal preizkusa,
saj se je v “pipetkarskem” pogledu 1 : 1 na sliko izkazal za podpovprečnega. No tu je še Tamron 17-50
mm, f/2,8 SP DiII VC (v prihodnje
bo predstavljen primerjalni preizkus
s Sigmo 17-50 mm, f/2,8 EX DC OS
HSM), ki je za okoli 200 € cenejši, z
nekaj manj kontrastno sliko ob robovih, a večjo v središču in je brez hitrega motorčka za ostrenje.
Torej, na koncu Sigma 1750 mm, f/2,8 EX DC OS
HSM niti ni videti več
tako drag objektiv. Niti slab
ni. Mogoče bo kdo ob fotografijah
primerjav v povečavi 1 : 1 zamahnil z roko in podal mnenje, da je to
slab rezultat. Vendar za objektiv s širokim kotom in pri zumobjektivih s
svetlobno močjo f/2,8 ni tako. Konec
koncev, večjih povečav slik nikoli ne
gledamo z razdalje pol metra, kot sliko na zaslonu. Tudi v projekciji smo
bolj oddaljeni od platna in napak
objektiva spet ne bomo opazili.
Tako lahko za ta objektiv lahko podam mnenje, da je dober objektiv,
pri katerem pa se poraja veliko vprašanj. Če ne rabite f/2,8, si za malo več
denarja Canonovi uporabniki vzemite novi EF-S 15-85 mm, f/3,5-5,6
IS. Nikonovi uporabniki izberite celo
100 € cenejšega 16-85 mm, f/3,5-5,6
VR. Sony nudi 16-80 mm, f/3,5-5,6
za 800 €.
Toda ti trije originali nimajo svetlobno moč f/2,8. Kdor jo potrebuje mu
Sigma 17-50 mm, f/2,8 EX DC OS
HSM ne bo dala spati. Podjetja že
vedo, za koliko vam morajo ponuditi
svojo robo, da ste v dilemi pred nakupom.
Matjaž Intihar
Komentiranje fotografij - 8. november ob 18h, Klub e-Fotografija - Vstop prost!
JVC GZ-HM300SE
JVC je pri nas precej neznano podjetje. Žal zastopništva za Slovenijo ni. Tudi na njegovi spletni strani smo ena izmed redkih držav, ki
ni označena. Najbolj se nam je ime
JVC vtisnilo v spomin v času pohoda VHS-videorekorderjev v naše
domove. Seveda še v tistih časih
kontrabanta in iskanja deviz, saj
doma ni bilo mogoče kupiti skoraj
ničesar tujega.
Podjetje Japan Victor Company
(JVC) je vseskozi izjemno močno
prisotno v reprodukciji gibljive slike
in predvajanja. Leta 1976 je prodrlo in uspelo z VHS-videosistemom.
Danes je odlično med HD-videokamerami za domači in profesionalni
video, videoprojektorji in HD TV.
Med inovativnejšimi je tudi v najnovejši in prihajajoči 3D-videotehnologiji.
Na preizkus sem tokrat dobil HDvideokamero, ki sem si jo izposodil
v avstrijski pisarni JVC. Model kamere JVC GZ-HM300SE ima konkurenco med pri nas dobro znanima kamerama Canon Legria in
Sony Handycam. JVC je svoje videokamere umestil v skupino Everio.
Velikost kamere JVC GZ-HM300SE
je 115 x 62 x 52 mm, teža z baterijo zgolj 255 g. Kljub majhnim dimenzijam se kamera v roki odlično
drži, namenjena pa je desničarjem.
Gumb za vklop/izklop snemanja je
lahko dosegljiv, prav tako možnost
spreminjanja goriščnic. Poleg je še
gumb za neposreden zajem fotografije. Potem pa smo z gumbi na zuna-
10
njem delu kamere že zaključili. Torej je preprostost doma pri kameri
JVC GZ-HM300SE.
Na sprednji strani je objektiv Koni-
mernejši kakovosti XP štiri ure, v
najmanjši kakovosti EP celo 14 ur in
40 minut.
Ko odpremo zaslon, se kamera
sama vklopi. Ločljivost zaslona je
povprečna. Še vedno pa so vse informacije dobro vidne. Zaslon sicer
ni občutljiv na dotik, vendar ima ob
ca Minolta, z dvakratnim razponom
med goriščnicami. Svetlobna moč
objektiva je odlična (f/1,8). Tipalo
ima ločljivost 1,34 mio. točk, kamera zajema 24 Mb podatkov v sekundi, kar je za družinski in hobipogled
na sliko na sodobnih HD-televizijah
povsem zadovoljivo.
Kamera snema v AVCHD-formatu.
Torej se je zgodovina obrnila. Medtem ko sta bila nekdaj Panasonic in
Sony odvisna od JVC-jevega VHSsistema, danes JVC uporablja njun
način kompresiranja podatkov. Kamera nima notranjega spomina,
omogoča pa snemanje na pomnilne
kartice SD. Na voljo sta kar dve reži.
Na 32 MB spomina lahko v najvišji UXP-kakovosti snemamo dve uri
in 40 minut, v uporabniško najpri-
strani na dotik občutljiv »laserski«
drsnik. Prav tako so na dotik občutljivi navidezni gumbi. Samo dotaknemo se gumba ali drsnika in spreminjamo nastavitve.
Kamera JVC GZ-HM300SE ima nekaj uporabniško odličnih lastnosti.
20-kratni zum in ozek kot zajema
potrebujeta umirjeno roko. K večji
umirjenosti slike prispeva Advance
Image Stabilizer.
Pri snemanju dogodkov z osebami
nam je v pomoč funkcija razpoznavanja obrazov. Posnetke lahko selekcioniramo po že pripravljenih in
označenih mapah, tako jih tudi lažje najdemo in hitreje predvajamo iz
kamere.
Funkcija SuperLoLux izboljša kakovost posnetka pri zajemu v zelo
slabih svetlobnih pogojih. S funkcijo Time-Laps REC lahko posnetke
zajemamo v časovnem zamiku med
eno in do 80 sekund. Zanimiva in
edinstvena možnost je tudi funkcija Auto REC. S pritiskom gumba za
začetek snemanja označimo motiv,
in če se ta premakne zunaj kadra,
kamera samodejno zaključi snemanje. To je zanimivo v primeru, kadar snemamo ljudi, portret. Začenjamo
snemati portret in
dokler je ta v kadru,
bo kamera snemala.
Če portret izgine iz
kadra, kamera sama
od sebe po petih sekundah zaključi snemanje.
Ko kamero priključimo k računalniku, lahko s programsko opremo in z
gumbom Uploud/Export neposredno prenesemo kadre v YouTube ali
iTunes.
Kamera JVC GZ-HM300SE je ena
izmed tistih, ki za razmeroma malo
denarja nudi majhnost, dobro lego
v roki, preprostost uporabe in zadovoljivo kakovost za domače snemanje. Uporaba pomnilnih kartic SD
je še kako dobrodošla, saj so te vse
bolj razširjene in tudi cenovno je ta
medij že zelo dostopen.
JVC svoje bogate izkušnje iz videosveta prenaša tudi v videokamere
iz najnižjega HD-razreda. Nudi več
kot dovolj za vse družinske in izletniške snemalce, da bodo njihovi
trenutki ostali zabeleženi in videni
na sodobnih HD TV-zaslonih.
Matjaž Intihar
Celodnevni fotopotep 19. dec. (Adventni Salzburg) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Canon EOS 60D Anketa e-Fotografija
Prvi hitri preizkus kamere EOS 60D je za nami. Kamera zamenjuje model EOS 50D, vendar pa menjava ni zgolj tehnološka ampak tudi oblikovna. Očitno so pri Canonu spoznali, da dveh enako velikih
kamer v podobnem razredu in podobnimi uporabnimi funkcijami niti ne potrebujejo. Zato so EOS
60D v merah ohišja pomanjšali (v roki deluje opazno manjša kot je v samim merah).
Namesto magnezija so za ohišje uporabili aluminij in polikarbonate, odvzeli nekaj gumbov in tako EOS 60D oddaljili
od že predstavljene kamere
EOS 7D.
Kamera EOS 60D je podedovala kar nekaj tehnologije od
zdaj že lahko rečemo močnejše sestre EOS 7D. Povzet je AF-sistem in merjenje svetlobe iFCL, tipalo
ima 18 mio. točk, ki pa se v nadaljevanju glede elektronike razlikuje od tistega v EOS 7D. Zaporedno
snemanje je mogoče s 5,3 posnetka v sekundi.
Canon EOS 60D zelo dobro leži v roki. Menim, da
bodo te kamere še kako vesele napredne fotografinje, katere so zdaj raje posegale po EOS 550D kot
po EOS 50D ali EOS 7D. V merah je kamera EOS
60D glede na EOS 50D ali EOS 7D izgubila le par
mm (po globini jih ima zaradi večjega držala celo
nekaj več), vendar je zaradi drugačne oblike opazno manjša in tako deluje tudi v roki. Še ena možna
odločitev za EOS 60D. Vam je kamera EOS 550D
premajhna, EOS 7D prevelika? Izbira je znana. Tudi
glede uporabniških nastavitev je EOS 60D zopet
točno v sredini. Canon je kamero EOS 60D postavil mesto nad EOS 550D in jo tej kameri tudi bolj
približal. Če je imela kamera EOS 50D vse glavne
znane nastavitve prek gumbov, Canon zdaj polovico
nastavitev prenaša prek nastavitev na zaslonu. Zaslon v razmerju 3 : 2 je velik tri palce, ločljivosti 1,04
mio. točk, in je vrtljiv v vse smeri. Kamera poleg
klasičnih pomnilnih kartic SD in SDHC shranjuje
podatke na nove SDXC, ki omogočajo shranjevanje
12
2 TB podatkov. Kar je še kako dobrodošlo ob večjem snemanju HD-videozapisa.
Ob prvem preizkusu še predprodukcijske kamere je
opazen odziv hitrega ostrenja in odlične slike tudi
pri 6400 ISO (razširjeno lahko delujemo do 12.800
ISO). Na vrhu kamere je LCD-zaslon, ki pa ima zdaj
malo spremenjeno strukturo prikazov in EOS 60D že po samih nastavitvah kaže, da je
ločnica med osnovnima
kamerama EOS 550D in
EOS 7D. Iskalo je svetlo in
veliko. Zajame 96 odstotkov motiva in nudi povečavo 0,95-krat. Možna je
menjava medlice. Sinhronizacijski čas bliskavice je 1/250 sekunde, v kameri je vgrajena brezžična kontrola in proženje. Video
snemamo lahko v polni HD-ločljivosti pri hitrostih
zajema 24, 25 in 30 sličic v sekundi. Pri polovični ločljivosti pa še s 50 in 60 sličicami v sekundi. Kamera
ima izhod HDMI-CEC, ki omogoča gledanje videa
na vseh HD ready TV-zaslonih in to z različnimi
hitrostmi zapisa. Predvajanje lahko kontroliramo s
televizijskim daljinskim upravljalnikom. EOS 60D
ima tudi možnost priklopa zunanjega mikrofona in
Wi-Fi-oddajnika. Meni je enak in z večino funkcij,
kot jih ima EOS 7D. Možno je urejanje zajete RAWdatoteke. Kamera Canon EOS 60D ni samo menjava
za EOS 50D. Dodali so ji novosti iz 7D glede ostrenja in merjenja svetlobe, odvzeli pa nekaj nastavitev
prek gumbov, kar je pri EOS 50D bilo omogočeno.
Na videz in v občutku manjše ohišje iz polikarbonatov in uporaba pomnilnih kartic SD tudi nakazujeta, kam Canon postavlja to kamero. Zdaj je točno v
sredini med EOS 550D in EOS 7D. Torej, komur je
EOS 550D premalo, zdaj nudi EOS 60D bolj logično stopnico naprej. EOS 7D pa ostaja naj kamera za
vse, ki si žele še višje in z večjo hitrostjo delovanja
ostati v razredu APS-C-tipal.
Matjaž Intihar
Na spletni strani e-Fotografija je odprta anketa, preko katere vas sprašujemo, česa več si
želite na spletnem portalu. Obenem pa seveda tudi člankov v sami reviji.
Anketa poteka že skoraj mesec dni. Svoje odgovore je oddalo že več kot 1000 uporabnikov
portala in znanih je že nekaj zanimivih odgovorov. Tokrat ob želji, da vas čim sodeluje v
anketi predstavljam zadnja tri vprašanja.
Zanimiv je odgovor, da je skoraj 40% fotokamer kupljenih v tujini. Glede na to, da so bralci portala e-Fotografija tisti, ki uporabljajo
boljše kompaktne kamere in kamere DSLR je
očitno, da se kar veliko večjih nakupov opravi v tujini. Še vedno pa se vsaj polovico nakupov opravi direktno v trgovini. Torej sta si
klasična in internetna trgovina v domeni naprednih kompaktnih in kamer DSLR že izenačeni.
Prosim, če v anketi sodelujete tudi vi, saj
bomo lahko le na ta način lahko sooblikovali teme v reviji in na spletu, ter lažje spoznali
slovenski fotografski trg.
Matjaž Intihar
Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si
AKT fotodelavnica za fotografinje in fotografe
4. december 2010
Akt fotografska delavnica je še vedno nekaj posebnega. Slikarje
kot fotografe je ta žanr vedno privlačil. Pokazati lepoto telesa na
drugačen, izviren način, kjer svetloba igra pomembno vlogo.
Ob 10h bo AKT fotodelavnica za fotografinje. Ne, to ne bo prva
delavnica z moškim modelom. Pripravili smo jo že leta 2004.
Toda vse več je fotografinj in ne malokrat na tečajih in fotoizletih že dobim vprašanje “kaj pa moški model”? Nenazadnje smo
že imeli prvo fotografsko razstavo z naslovom moški, na kateri so
sodelovale samo fotografinje. Hitro je padla ideja, da bi bile v tej
tematike fotografinje lahko še bolj drzne. Tako boste fotografinje
nove fotografske korake naredile prav na tej delavnici.
Ob 14h pa bo AKT fotodelavnica z ženskim modelom. Če
bomo dopoldansko fotodelavnico prepustili fotografinjam, je ta
namenjena vsem (fotografinjam in fotografom), ki bi se radi preizkusili v tej zanimivi a težki fotografski temi. Fotodelavnici bosta potekali v studiu Deana Dubokoviča. Tako se bomo spoznali še s profesionalno studijsko osvetlitvijo, delu z vašo bliskavico
in uporabo fotokamere pri visoki občutljivosti. Med delom bomo
naše fotografije že komentirali in računalniško tonsko popravljali kožne tone, ali slike spremenili v črno bele. Obenem pa dodali
še napotke kako sodelovati z modelom, katere so avtorske pasti
in kakšen naj bo pristop do modela med fotografiranjem samim.
Prijave so že možne na spletni strani www.e-fotografija.si/tecaji
Iztisnite maksimum iz svetlobe.
Enostavno, učinkovito in zanesljivo.
Nov telefoto objektiv z vgrajenim sistemom za stabilizacijo
slike (Vibration Compensation) in novim Ultrasonic Silent
Drive motorjem za avtomatsko ostrenje. Odlična optična
zmogljivost, pregovorna japonska kakovost.
479,9 €
S priloženo sončno zaslonko. Na voljo za Canon, Nikon in Sony (brez VC mehanizma) bajonet. novo
Novi modeli bliskavic
Mecablitz 44 AF-1 digital
Nov model, enostaven za uporabo,
GN 44, popolna združljivost s pripadajočim
sistemom, motorna zoom glava, difuzor za
12 mm, auto, brezžični, modeling in fill-in način,
AF meter (IR žarek), USB priključek za nadgradnjo
vgrajene programske opreme.
179,9 €
399,9 €
249,9 €
Inovativen, nov
način nošenja novo - nosilec b-grip
fotoaparata!
Hiter dostop &
proste roke!
59,9 €
Distributer:
Dunajska 57, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 2800 802
13
Nikon P7000 - Kraljica kompaktnega razreda?
Februarja 2007 je Nikon prvič predstavil serijo zmogljivih kompaktnih fotokamer z oznako P. Zadnja in še sveža na prodajnih policah je
P7000. Kamera je že na zunaj močno podobna
Canon G12. Še celo po tehničnih karakteristikah sta si zelo podobni.
Kamera Nikon P7000 je velika 114.2x77x44.8mm
in težka 310g. Objektiv nudi povečavo kar
7,1x. Razmerje med goriščnicami je od
širokega kota 28mm pa vse do 200mm
(ekv.35mm).
Za konec
Kaj naj zapišem. Pričakoval sem več. Še toliko
bolj, ker sem mislil, da bo Nikon naredil fotokamero, ki bo glede na želje Nikona “biti najboljši” pokazala več od Ca-
Nikon P7000 v praksi
Če vam je fotografija samo dužinski
hobi in bi kamero uporabljali samo v
popolni avtomatiki, ali slikovnih programih, potem je ne kupiti. Kar nekaj
cenejših kamer vas bo prav tako lahko zadovoljilo. Nikon P7000 skuša pokazati svojo moč fotografu, ki zna sam
na hitro odločati o nastavitvah za
kar najboljšo končno fotografijo.
Med kompaktnimi kamerami je Nikon
P7000 solidno hitra. Če pa ste že uporabnik kamere DSLR vedite, da bostelahko razočarani. Z
izkušnjami pa brez težav s P7000 ujamete zanimive trenutke. Na fotografijah iz prakse pipetkarske napake na papirju ali v normalnih velikostih na zaslonu kar izginejo.
Je pa res, da to kamero uporabljajte v praksi nekje do ISO 800. Naprej je že opazna izguba kakovosti slike. Res pa je, da jo ob uporabi recimo
ISO 3200 v temnih pogojih sploh imamo.
non G12.
Dobili smo dve zelo podobni kameri z eno bistveno razliko. Ta je ime na kameri. In mnogim
le to šteje.
Nikon P7000 je še vedno najbolj zanimiva kamera za vse, ki bi radi še ostali med kompaktnimi fotokamerami z večjim zum razmerjem,
obenem pa bi radi hitro do osnovnih prenastavitev. In prav možnost dokaj hitre kontrole ISO,
EV, programov osvetlitve, točk ostrenja, merje-
nja svetlobe in hitrih nastavitev preko »function« gumba pripomorejo, da je naprednim fotografom, ki že poznajo kamere DSLR še kako
domača. Vedno pa se postavi če. V tej kameri za
več manjka še višja kakovost slike. Tu so že kompaktne kamere z večjimi tipali, izmenljivimi objektivi in so podobne velikosti ter cene. Ob pregledu
se vidi, da Nikon želi s P7000 zapolniti neko vrzel, med temi kamerami, saj lastne Nikon še ni
predstavil in raje prepričuje fotografe za hitrejši prestop med uporabnike kamer DSLR. Tu ima nekaj želez v ognju. Zaenkrat se še
da dobiti izredno poceni kamero Nikon D3000, potem D5000
in tu je že novost D3100.
Dokler tudi Nikon ne gre v novi
razred kamer, bo pri njih P7000
kar najvišji razred do kamer
DSLR. Ali vam zadostuje pa
že sami veste. Odlika P7000
bi morala biti množica hitrih nastavitev, katere omogočajo samo kamere DSLR najvišjih razredov. Vendar žal ni povsem tako. Premik med
funkcijami, ki so združene pod enim nastavitvenim gumbom (ISO, WB...) je počasnejši kot
smo vajeni pri kamerah DSLR in kamera v tem
pogledu ne bo zadovoljila napredne fotografe.
Ljubitelje, ki si žele samo Nikon kompaktno kamero z najvišjo kakovostjo slike pa vekakor bo.
Matjaž Intihar
Fototorbe in nahrbtniki Tamrac
Zgodba podjetja Tamrac sega v leto 1977, ko je
skupina fotografskih entuziastov, ki je uživala v
fotografiranju v naravi, svoje znanje, izkušnje in
potrebe vtkala v proizvodnjo visoko kakovostnih
torbic in nahrbtnikov, saj takih takrat enostavno
ni bilo na trgu.
Izdelke Tamrac odlikuje inovativnost, ki olajša rokovanje in nudi hiter dostop do fotografske opreme, kar omogoča pripravljenost ujeti pravi trenutek za vrhunske posnetke.
Zaradi naprednih rešitev, kvalitetne izdelave in odlične zaščite, ki jih izdelki Tamrac nudijo,
je postala ta blagovna znamka
sinonim za fotografski svet.
Tamrac je vodilno podjetje na
svojem področju, po njenih
izdelkih pa zelo radi posegajo
tudi profesionalni in ljubiteljski
14
fotografi v Sloveniji, saj je na našem tržišču prisotno že dobrih
deset let. Še posebej so priljubljeni vsestranski nahrbtniki, ki
s svojo uporabnostjo zadovoljijo še tako zahtevnega fotografa.
Serija Expedition je na voljo v šestih velikostih in se ponaša s
številnimi funkcijami, predali, ojačanimi naramnicami in možnostjo uporabe kompatibilnih dodatkov. Novost v ponudbi
so torbice za SLR fotoaparate Explorer, ki imajo poleg uporabne notranjosti in kvalitetnih materialov tudi posebno prevleko, ki ščiti pred dežjem ali prahom.
Poročna fotodelavnica (februar 2011) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Poročna fotografija?
Na najpreprostejši način povedano je
naloga poročnega fotografa ohranjanje spominov. Spominov na poročni
dan, spominov na emocije, spominov na celoten dogodek, ki se ga je
par veselil in vanj vložil nekaj mesecev napornih priprav in organizacije.
Skozi čas, ko tečejo leta spomin bledi
in ostajajo le trenutki ujeti v fotografijah. Prav v tem tiči velika odgovornost, ki jo prinese s seboj poročna fotografija. Pri tem pa ima vsak
poročni fotograf lastno predstavo o
svoji vlogi tistega, za par usodnega
dne. Vsak to vlogo odigra na svoj tipičen, edinstven način. Ne glede na
karkoli pa je glavna prioriteta poročnega fotografa, da paru omogoči uživanje v dnevu njunih sanj, ter
da bo držal obljubo, ki jima jo je dal:
ohraniti poročnemu paru neprecenljiv spomin.
Poročna fotografija se prvič pojavi
po letu 1840. Tedaj še ni imela komercialnega pridiha, želja po ohranjanju spomina na poročni dan, pa
je bila nedvomno prisotna. Celotno
fotografiranje je ostalo, zaradi omejitev tedanje fotografske opreme, ki je
narekovala način fotografovega dela,
zaprto za štirimi zidovi v fotografskih »studijih«. Ozadja za portrete so
fotografi, pogosto izvirajoči iz slikarstva, narisali kar sami.
Ideja, skozi fotografijo ohraniti več
kot le zgolj studijske portrete v poročnih oblekah, se pojavi po drugi
svetovni vojni. Fotografska tehnologija je občutno napredovala, porok je
bilo v tem času v izobilju. Na ulicah
so se pojavili »naključni poročni fotografi«, ki so bili predvsem brezposelni vojni fotografi in še cel kup drugih ljudi, ki so bili brez dela in brez
stalnega vira dohodka. Z majhnim
in relativno poceni fotoaparatom v
roki, kompaktno bliskavico in zavojčkom ali dvema filma v žepu, so
se brez predhodne najave ali dogovora pridružili poročnemu dogajanju,
ter upali, da bosta mladoporočenca
po poročnem dnevu voljna fotografije odkupiti.
Čeprav so bili rezultati tovrstnega fotografiranja sila skromni, so bili dovolj velika konkurenca, da so studij-
16
ske fotografe prisilili v delo na terenu.
Poskušajoč čim bolj približati se studijskim pogojem dela, so na poročne lokacije tovorili težko in okorno
studijsko fotografsko opremo. Zaradi pretežne uporabe fotoaparatov z
dragimi filmi večjega formata so bile
fotografije, tudi tiste »naključno ujete« skrbno kadrirane in pripravljene.
Vendar se je poročna fotografija, v
zadnjem desetletju ali dveh, pričela korenito spreminjati. Čeprav je še
zmeraj kar nekaj parov, ki si želijo v
spomin tradicionalne, postavljene
fotografije, pa vedno je vedno več tistih, ki si želijo drugačne fotografije.
Takšne, ki niso podobne fotografijam njihovih staršev.
Fotoreportaža! Čeprav še zmeraj dokaj nov izraz v svetu poročne fotografije, se tovrsten način fotografiranja vedno bolj uveljavlja in uspešno
kombinira z zanimivimi, sproščenimi portreti. Gre za način fotografiranja, pri katerem fotograf ne agira kot
režiser posnetka, temveč veliko bolj
kot opazovalec, katerega cilj je iskati in ujeti naključne trenutke lepote,
sproščenosti in veselja.
In še ena značilnost poročne fotografije, ki se v zadnjih letih, v veliko zadovoljstvo poročnih fotografov,
vedno bolj izrazito kaže: pari vse pogosteje in v večjem obsegu fotografu
puščajo prostor za kreativno pobudo. Tako glede zvrsti fotografij kakor
tudi izbire kraja za poročne fotografije. Tak način dela odvrača od fotografovega padca v utečeno in dolgočasno rutino, ter motivira kvalitetno
delo.
V odstavkih ki sledijo, ni moj namen
razglabljati o načinih in razmislekih za izbor (primerne) fotografske
opreme. Tudi ne govoriti o objektivih, goriščnicah, zaslonkah, ISO-tu,
časih ekspozicije, RAW zapisu ter
učinkih, ki jih imajo na videz in izraznost končne fotografije. Vsak fotograf, ki se želi podati v svet poročne fotografije, mora imeti te pojme
razčiščene, kakor mora imeti jasno
in predvsem lastno predstavo o tem
kakšna oprema je da to zvrst fotografije potrebna. Moj namen je veliko
bolj omogočiti kratek vpogled v svet
poročne fotografije, kot sem ga sam
imel priložnost spoznati.
Poročna fotografija se od drugih tipov fotografije razlikuje po načinu
hitrega menjavanja lokacij (in posledično tudi svetlobnih razmer),
medtem ko kot fotograf poskušaš fotografirati ljudi pri medsebojni interakciji. Pritisk na fotografa je lahko,
medtem ko pripravlja mladoporočenca za fotografijo s starši, prijatelji, sorodniki, naravnost izreden, saj
tudi sto ali več žejnih in lačnih svatov
čaka, da jih bo par pospremil do polnih miz prigrizkov in kozarca vina.
Pa vendarle zunanji pritisk, ki ga fotograf občuti s strani gostov, čakajoč
na konec fotografiranja, ni nič v primerjavi z nekim drugim strahom,
zakoreninjenim nekje globoko v notranjosti, ki kakor nevidno breme
pritiska na prsi. Strah izvira iz skrbi,
da bi skozi poročni dan zamudil tisti
čarobni, neponovljivi trenutek, ki se
nikoli več nebo vrnil, za par pa bi bil
tako dragocen.
Seveda pa tukaj niso samo napori in
strah. Če bi temu bilo tako bi le red-
ko kdo na daljši rok zmogel tovrstno fotografijo. Tukaj je intimnost
in vznemirjenje nevestinih jutranjih
priprav, ljubeč poljub prispelega ženina, ritualnost poročnega obreda,
veselje in smeh poročne zabave, radost na nevestinem obrazu in hvaležnost v njenih očeh ob prvem pogledu na fotografije… To so stvari, ki
dajejo poročni fotografiji edinstvenost med fotografskimi zvrstmi.
Pred poroko.
Fotografiranje poroke se začne že
mnogo pred poročnim dnem. Začne se s prvim kontaktom in prvim
srečanjem s parom. Na teh predporočnih srečanjih se s parom spoznamo, ter si predstavimo želje glede
poročnega dne, poročnih fotografij.
Tudi fotograf mora na tem mestu jasno predstaviti svoj način dela. Paru
je potrebno iskreno povedati kaj od
želja je mogoče realizirati, kaj pa zaradi časovne stiske ali drugih okoliščin najbrž nebo mogoče, ter podati ustrezne alternative. Tako tudi par
bolje spozna fotografa, ustvari se doe-Fotografija oktober/november 2010
Delavnica bliskavice (20. januar 2011) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
ločena mera zaupanja v fotografa in
to mnogokrat pripomore k boljšemu
in bolj sproščenemu vzdušju na poročni dan. Lahko si mislite, da je za
par vendarle dokaj neprijetno na svoj
najbolj intimen dan sprejeti medse
popolnega tujca, ki je nato prisoten
prav ves dan. Pa še tisti aparat nevesti
ves čas moli pred nos.
Prav tako je, v kolikor so še nepoznane, zelo priporočljivo predhodno obiskati lokacije poročnega dogajanja. Tako se dobi predstava o
tem, kaj fotografa pričakuje, kakšne
so omejitve glede fotografije, ter kakšne težave lahko nastopijo. Vredno
si je vzeti čas in že kar takoj na licu
mesta poiskati tudi ustrezne rešitve
in za fotografije primerna mesta. Za
zanimivimi motivi in lokacijami za
fotografiranje se vedno razišče tudi
bližnja okolica. Če se takšen ogled
opravi skupaj z parom lahko v poročne fotografije stečejo tako vaše
kot tudi parove ideje.
Zadnji del fotografovih priprav na
poroko je veliko bolj samoten in se
ne navezuje na neko točno določeno
poroko. Gre za pregledovanje spletnih strani drugih fotografov, anali-
zo zakaj so naredili, kako so naredili
in ali lahko kaj podobnega vključim
tudi v svoj način in stil fotografiranja.
Da nebo pomote – ne govorim o kopiranju drugih fotografov, temveč o
iskanju novih idej in iskanju načinov,
kako jih uspešno vključiti v neko
drugo okolje ali kontekst.
Poleg tega, recimo temu »kreativnega dela priprav«, je tukaj še povsem
tehnični del. Napolniti baterije, izprazniti kartice, očistiti objektive…
Glede opreme ni kaj dosti ugibati. Ne
glede na izbranega proizvajalca naj
bo toliko dobro, da si opremo lahko
privoščite, brez da bi zaradi tega odpadel letni dopust na obali z otroci.
Osebno sem uporabnik Canonovega
sistema. Moje glavno delovno orodje je EOS 5D-Mk2, ter nekaj zoom
in fiksnih objektivov z goriščnicami
od 12mm do 200mm in praviloma
konstantno zaslonko f/2,8. Seveda je
poroko mogoče fotografirati tudi z
manj kvalitetno (in bistveno cenejšo)
opremo. Je pa v tem primeru potrebno poznavati omejitve, ki jih oprema
nosi s seboj, se temu ustrezno prilagoditi, ter tu in tam skleniti tudi kakšen kompromis.
Nazadnje, vendar nič manj pomembno, je potrebno pomisliti tudi na to,
kako se kot fotograf obleči. Zavedati
se je potrebno, da je poroka svečan
trenutek.
Svatje so urejeni, v svečanih oblačilih. Temu primerno naj bo oblečen
tudi fotograf. Eni izmed porok se
je pridružil fotograf, ki je prišel je v
športnih copatih, jeans hlačah, v beli
kratki majici z velikim kričečim napisom in športnimi sončnimi očali
na nosu.
Verjetno ne rabim omenjati da je
moteče izstopal iz druščine. Še več –
s svojimi oblačili je bil moteč tudi na
prenekateri fotografiji, kjer se je po
naključju pojavil v kadru.
Praviloma ni potrebna zapeta obleka, srajca in tesna kravata (razen če
je par izrazil takšno željo). Temne
hlače in nevpadljiva srajca, udobni
(elegantni) čevlji… To bo dovolj, da
fotograf iz druščine svatov ne izstopa kot tujek in se lepo pomeša med
ljudi.
Se nadaljuje… V prihodnji številki e-Fotografije se bomo posvetili poročnemu dnevu v
celoti - kako teče in na kaj paziti.
Gregor Gomboc
17
Eksotična
foto
potovanja
2011
-
www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Sony Handycam HDR-AX2000E – AVCHD
Sony AX2000E je odlična AVCHDkamera srednjega profesionalnega razreda z neverjetno velikim naborom
možnosti, nastavitev in z odlično kakovostjo slike, ki video zapisuje neposredno na pomnilne kartice Memory
Stick ali SDHC in pomeni dokončno
slovo od zapisa na kasete DV ali HDV
(ki smo jih še videli v predzadnji generaciji HDV Sonyjevih modelov Z-5,
Z-7 in Z-270).
Sony je že pred časom predstavil najnovejši 'handycam', ki zapisuje v AVCHD-formatu na kartice Memory
Stick ali SDHC, pri tem pa loči med
profesionalno in amatersko izvedbo.
Najprej so predstavili dražji in boljši
profesionalni model HXR-NX5, ki je
imel možnost HD-zapisa na katero od
spominskih kartic, a tudi na dodatni
SSD-disk prostornine 128 GB s kratico FMU – Flash Memory Unit! Pol
leta pozneje so predstavili tudi nekoliko oskubljeno amatersko izvedbo
HDR-AX2000E, ki je obdržala veliko večino odličnih lastnosti dražjega
profesionalnega modela, a ji manjka
možnost zapisa na SSD-disk, zato je
razen na Sony Memory Stick zapisoval (izmenično ali vzporedno) na SDHC-kartice hitrostnega razreda 6! Že
samo to je bilo dovolj za revolucijo
za kamero iz Sonyjeve produkcije, a
so pri tem prvič v profesionalnem ali
polprofesionalnem razredu uporabili
format AVCHD, okoli tega pa zgradili solidno, bogato opremljeno in zelo
zmogljivo kamero.
Do zdaj je veljalo, da so AVCHD-format videozapisa (ki je nastal skupaj ob
sodelovanju s Panasonicom) namenjali le bolj ali manj zahtevnim amaterskim razredom videokamer. Sony
se je držal pravila, da je za t. i. profikamere uporabljal MPEG-2-zapis v dolgi obliki zapisa (GOP-15, skupina slikic po načelu IBP vsebuje 15 celotnih,
dvosmernih ali diferencialnih slikic
ter omogoča kompresijo okoli 1 : 25).
Ta format se je uveljavil tako v zapisu vseh HDV-kamer, kot v srednjem
in zgornjem profirazredu EX-1, EX-3,
XDCAM-EX. Prav pri modelih HXRNX5 in AX-2000 pa se je prvič v srednjem profesionalnem razredu odločil uporabiti zapis AVCHD, ki je tako
18
pri družbi Sony končno napredoval
do profesionalne uporabe!
AVCHD je oblika kontejnerja (ovojnica ali tip embalaže videozapisa), ki v
svoji notranjosti temelji na tehnologiji
MPEG-4, kompresije zapisa v skladu s
standardom AVC in H.264 ter dosega
stopnjo kompresije vse do 1 : 50!
Neverjetno za sodobno tehnologijo
videokompresije je dejstvo, da je kljub
vsemu temu kakovost slike znova napredovala. AVCHD ima največji podatkovni tok (ki neposredno vpliva
na kakovost zapisa, več je bolje!) 24
Mb/sek., kar je po nominalni vrednosti skoraj enakovredno HDV-zapisu
(MPEG-2 pri 25 Mb/sek.) a bi teoretično moral imeti tudi do dvakrat
višjo kakovost slike. V realnosti je ta
zapis res boljši, a ne tako zelo veliko.
Je pa precej enakovreden Sonyjevem
EX HD-formatu (35 Mb/sek.), ki še
vedno zapisuje v MPEG-2-formatu.
Kakorkoli že: EX-HD-format je namenjen resnim profesionalnim uporabnikom, presunljivo pa je, da ga je
po kakovosti zapisa praktično izenačil
in dosegel amaterski format AVCHD,
ki je bil od začetka naprej namenjen
izključno naprednim ljubiteljem!
Pri HDV-formatu (in zapisu na kasete) smo imeli le dve stopnji kakovosti – HD v formatu 1440 x 1080 točk
(točke so zapisane kot pravokotniki z
razmerjem stranic 1,33 : 1) ter v DVoziroma SD-formatu 720 x 576 točk.
AVCHD v testnem Sonyju AX2000
(pa tudi v NX-5) ima možnost zapisa v osmih formatih: polni HD 1080
FX (24 Mb/sek.), FH (17 Mb/sek., oba
polni 1920 x 1080 pri frekvenci 50i),
ter HQ (9 Mb/sek.) ali LP (5 Mb/sek.,
pri formatu 1440 x 1080, enak format
kot HDV, le komprimiran na raven
enournega DVD-ja (HQ) ali dvournega DVD-ja (LP). Razen TV-zapisa
v formatu 50i (I – interlaced, t. i. TV
prepletene slike) pa oba Sonya AX2000 in NX-5 zapisujeta tudi v progresivnem, polnoformatnem zapisu
s frekvenco 25p! Sony razen svojega
standardnega zapisa na kartice Memory stick PRO DUO prvič v zgodovini omogoča zapis tudi na SDHCkartice hitrostnega razreda 4, 6 ali 10.
Razred 4 za silo deluje, vendar pri
daljših zapisih lahko zamrzne (zaradi
pregrevanja kartice), zato svetujemo
vsaj razred 6, ki je stabilnejši in zanesljivejši tudi pri daljših obremenitvah.
Če so v preteklosti pri Sonyju uporabljali pri Zeissu preračunane (in pri
Fujiju izdelane) objektive, pa imajo
od Z-5 dalje objektive, ki so nastali v
starem oddelku Minolte (ki ga je Sony
kupil od Konice z vsem znanjem, izkušnjami in s tehnologijo skupaj!).
Zato v skladu z Minoltino tradicijo ti
objektivi nosijo oznako serije G! AVCHD-kameri AX-2000 in NX-5 imata 20-kratni zum razpona 4,1-82 mm,
f1,6-3,4 (v 'leica' ali t. i. FF-formatu
to znese 29,5–590 mm). Zahvaljujoč visoki kakovosti tehnologiji tipala
Exmor HD ima AX-2000 možnost digitalnega 1,5-kratnega konverterja, s
katerim zum doseže 30-kratni faktor
oziroma 722 mm – pri minimalnem
upadu kakovosti videozapisa! Sony
AX-2000 ima zelo bogato opremo in
veliko nastavitvenih možnosti, zapis
na kartici 2 SDHC ali memory stick
(zaporedno ali vzporedno). Na kartico 16 GB lahko zapišemo med 85
minutami (v najvišji FX-kakovosti)
in 6,25 ure (v najslabši kakovosti). Z
dvema karticama pa se vse to seveda
podvoji. AX-2000 ima dva dodatna
XLR-priključka za profesionalne mikrofone, s čimer močno odskoči od
vseh amaterskih kamer.
Ob številnih nastavitvenih možnostih pa ima tudi HDMI-izhod, ne pa
tudi firewire 1394, ker ga ne potrebuje
več! Kamero povežemo k računalniku z USB-jem ali preprosto prenesemo SDHC-kartice v ustrezen čitalnik.
Sony še vedno uporablja baterije NPserije, ima velik in pregleden zaslon
velikosti 3,2 palca (LCD ima 640 točk
RGB v trojčkih v 480 vrstah, iskalo pa
ima diagonalo 1,1 cm z 1.226.880 točkami. Kamera AX-2000 tehta 2,1 kg,
je velikosti 173 x 193 x 393 mm in stane v razredu do pet tisočakov, seveda
v evrih! Model NX-5 ima nekaj dodatnih funkcij, a tudi stane tisočaka več,
za obe kameri pa ceno preverite pri
vašem trgovcu odvisno od trenutne
ponudbe.
Sony je po dolgem zagovarjanju
MPEG-2 HD-formata naredil dva neverjetno velika koraka naenkrat: amaterski format AVCHD je povzdignil v
polprofesionalni ali celo srednji profesionalni razred, okoli njega pa uporabil vrhunsko konstrukcijo najsodobnejše kamere tega razreda ta hip,
ki je svoj test in zrelost doživela že v
dve leti starejši sestrični Z-5 HDVformata.
Tokrat so dokončno opustili kasetni
mehanizem in ga nadomestili z najmnožičnejšim kartičnim tipom zapisa na SDHC-kartice. Nič od tega bi ne
bilo posebnost v ljubiteljskem razredu, toda uporaba vsega tega v kameri
za profesionalce ima lahko le en sam
pomen: tehnologija je dovolj zrela
tudi za najzahtevnejšo uporabo.
Sony AX-2000 je odlična AVCHDkamera srednjega profesionalnega
razreda z neverjetno velikim naborom možnosti, nastavitev in (tudi za
najbolj nejeverne Tomaže) z odlično
kakovostjo slike. Komur to ni dovolj
pa si še vedno lahko izbere boljši model NX-5 ali pa skoči nazaj v tabor
MPEG-2 HD s kakšno kamero EX-1
ali EX-3, ali celo prestopi v višji XDCAM-EX-razred!
Veljko jukič
Kaitlin Van Rossmann | CAMERA : SIGMA SD14 : ISO50, F2.8, 1/60sec | LENS: SIGMA 85mm F1.4 EX DG HSM : 85mm | Copyright© 2010 Paul Thacker
HYPERSONIC OSTRENJE
SIGMA
85
mm
F1.4
EX DG HSM
Vrhunski portretni objektiv s svetlobno
jakostjo 1,4. Objektiv je na voljo za fotoaparate
Canon, Nikon, Sony, Pentax in Sigma formata
APS-C in 24x36 mm.
Infocona d.o.o., Prevale 9, 1236 Trzin | Tel: 01-562-0061 | www.sigma-si.com
AJM fotografski natečaj »Boljši pogled na svet«
Podjetje AJM okna-vrata-senčila
d.o.o. je v sodelovanju z e-Fotografija avgustu pripravilo fotografski
natečaj, ki so ga naslovili po sloganu svojega podjetja, »Boljši pogled
na svet«. K sodelovanju so vabili
vse ljubitelje fotografije, da v svoj
objektiv ujamejo motive sodobnega stavbnega pohištva. Omejitev
praktično ni bilo, potrebno se je
bilo le držati dejstva, da je na fotografiji stavbno pohištvo, motiv pa
je povsem poljuben in odvisen od
fotografovega očesa in kreativnega
momenta.
Navedeni fotografski natečaj je
AJM d.o.o. razpisal v okviru praznovanja 20- letnice svojega delovanja. AJM d.o.o. je sicer vodilni
ponudnik stavbnega pohištva na
slovenskem in največje družinsko
podjetje pri nas, saj na sedežu podjetja v Pesnici pri Mariboru zaposlujejo že več kot 300 ljudi.
Na fotografski natečaj, ki smo ga
razpisali skupaj v sodelovanju z revijo in portalom e-Fotografija, se je
odzvalo 38 avtorjev, ki so prispevali različno število fotografij, vendar
ne več kot pet. Pravila natečaja so
namreč velevala, da vsak avtor lahko prispeva največ pet fotografij.
Prispele fotografije je pregledala
in ocenila sedemčlanska žirija pod
vodstvom fotografa Branimirja Ritonje, ki je tudi predsednik Fotokluba Maribor. Večina avtorjev se
je odločila za dokaj preprost pristop k fotografij stavbnega pohištva, pri izboru je komisija pogrešala predvsem več motivov z ljudmi.
Po opravljeni selekciji fotografij,
ki bodo nagrajene in razstavljene,
je bila odločitev o prvih treh nagrajencih izjemno težavna. Prvo
nagrado je prejela Mojca Cvirn za
fotografijo imenovano »Okno«.
Drugo nagrado je prejel Sandi Gorkič za fotografijo »Stekleni ocean«.
Na tretje mesto pa se je uvrstila
Špela Preskar za fotografijo »Ko se
znoči«. Izbrane fotografije so si po
tehnični dovršenosti in kompoziciji
enakovredne, tako da je bila odločitev kako razdeliti najboljša mesta
prepuščena predvsem sami sporo-
20
čilnosti fotografije. Prvo nagrajena
Mojca Cvirn, je, po mnenju žirije,
s fotografijo »Okno« (kakor tudi s
preostalimi posredovanimi fotografijami »Tetris« in »Sprednja stran«)
pokazala dovršen in zrel opus.
Pri »Oknu« je žirijo prepričala senca okna in ptice na lesenem podu v
simboliki križa in svobode ter miru,
ki spominja tudi na ločnico med
danes vse bolj kruto in težko zunanjostjo in toplino, zavetjem, varnostjo doma, kjer je svet lepši, bolj miren in uglašen.
Sandi Gorkič je s »Steklenim oceanom« prikazal, da je v velemestni
gneči nebotičnikov z občutkom za
kompozicijo in drznim izrezom, videl in posnel detajl, ki je kljub hladnosti in togosti zgradb zelo dinamičen. Dinamiko mu daje slika kita
na modri podlagi v desnem kotu.
Poleg tega nam na prikrit način
tudi odkriva željo po svobodi in širjavah morja.
Tretjeuvrščena avtorica Špela Preskar je na domiseln način posnela fotografijo zgornjih nadstropij
zgradbe, nad katero je grozeča nevihta, in jo poimenovala »Ko se
znoči«. Kljub hladnim modrim tonom, iz fotografije zeva domačnost,
toplina doma za okni. Preprostost,
diagonalna kompozicija in okna
postavljena v zlati rez, za protiutež
pa grozeči oblaki fotografiji dajejo
tudi likovno prepričljivost.
Kakor rečeno, odločitev za nagrade
je bila težka, odločila je sporočilnost slike, kar pa je vedno subjektivna odločitev in bi bile lahko nagrajene povsem druge fotografije.
Obletnici in jubileju primerne so
bile tudi nagrade za najboljše fotografe. Prvo nagrajena avtorica je
prejel bon v vrednosti 600 eurov za
nakup fotografske opreme, druga
nagrada je bil LCD TV sprejemnik
znamke LG in tretja nagrada Apple
iPod Nano s pripadajočo zvočno
postajo. Predvidene so bile tudi nagrade za avtorje uvrščene od četrtega mesta naprej, in sicer boni ugodnosti in nagrade podjetja AJM, ter
knjiga Matjaža Intiharja z naslovom
Fotokamera. Tovrstno nagrado so
Mojca Cvirn »Okno«
Sandi Gorkič je »Stekleni ocean«
Špela Preskar »Ko se znoči«.
prejeli naslednji avtorji: Andrej
Uduč, Andreja Ravnak, Daniel Eremita, Daniel Kodrič, Dare Ferjan,
Edi Kunst, Janko Lipovšek, Marko Knehtl, Marko Mladovan, Mitja
Vodušek, Niko Brecl, Roman Bor,
Sebastijan Jug, Silvo Salčnik, Stanko Pelc, Tadej Kocjan,Tina Lešnik,
Vladimir Toš in Jernej Zupanc.
Dela nagrajenih avtorjev so bila
predstavljena na razstavi, ki je potekala 24. septembra na praznovanju
20- letnice podjetja AJM d.o.o. V
nadaljevanju pa bodo krasila salone
podjetja po vsej Sloveniji.
Jasmina Černela
te
a obišči.si
l
i
č
o
r
a
Za n .pasadena
w w w p o k l i č i te
ali
95 35
01 475
Majhne skrivnosti, s katerimi bodo vaše
fotografije videti kot fotografije profesionalcev.
Digitalna fotografija 1. knjiga
Scott Kelby
Scott Kelby
Scott Kelby
Če ste naveličani posnetkov, ki so »v redu«,
in si pri ogledu fotografij v revijah mislite:
»Zakaj moji posnetki niso takšni?«, potem
je to knjiga za vas. V tej knjigi ni teorije,
nobenih zahtevnih tehničnih izrazov in
podrobnosti. To je knjiga, v kateri piše, kateri
gumb pritisnite, katero nastavitev uporabite
in kdaj jo uporabite. S skoraj 200 fotografskimi »prijemi« v tej knjigi boste vedno
naredili boljše, ostrejše in barvitejše
fotografije profesionalnega videza.
Male skrivnosti, s katerimi bodo vaše fotografije videti kot fotografije profesionalcev!
Napisana je v slogu »Ahhh, tako torej to
naredijo«; kratko in jedrnato z nasveti, ki jih
lahko takoj uporabite in zaradi katerih je bila
njena predhodnica najbolje prodajana knjiga
o digitalni fotografiji na svetu.
Na vsaki strani boste spoznali novo
nastavitev, orodje ali trik, s katerim boste
svoje posnetke spremenili v fotografske
razstavne eksponate. Če ste naveličani
posnetkov, ki so »v redu« in si pri ogledu
fotografij v revijah mislite: »Zakaj moji
posnetki niso takšni?« potem je to knjiga za
vas. Izid november 2010.
PRED IZIDOM!
Zbirka vseh treh uspešnic
o digitalni fotografiji na voljo tudi
v ličnem paketu po zelo ugodni ceni.
Ideja za čudovito darilo!
Scott Kelby je avtor
svetovno znanih
računalniških knjig, glavni
urednik in založnik revije
Photoshop User in
predsednik zveze NAPP
(National Association of
Photo shop Professionals).
Prav tako je tudi sogostitelj
priljubljene video poddaje Photoshop User TV
ter po svetu predava in organizira delavnice o
digitalni fotografiji. Scott je avtor več kot 40
knjig, med katerimi so bolj znane The
Photoshop Book for Digital Photographers,
The iPod Book in Scott Kelby’s 7-Point
System for Adobe Photoshop CS3.
Založba Pasadena d.o.o., Brnčičeva ulica 41a, Ljubljana, telefon: (01) 475 95 35, faks: (01) 560 65 03, e-pošta: info@pasadena.si, www.pasadena.si
e-Fotografija julij/avgust 2010
21
Fotografska delavnica iz višine Adventni Salzburg
Želja leteti in svet videti iz drugačne perspektive je v vsakem fotografu.
e-Fotografija je pripravila že več uspešnih fotografskih delavnic z balonom.
Tokrat smo na željo fotografov organizirali jesensko delavnico. Vreme, predvsem megla pa nam je večkrat zagodla in tako smo morali kar tri krat prestaviti let. Ja žal, je polet z balonom močno odvisen od vremenskih razmer.
Toda kdor čaka, dočaka. In ko se je megla začela dvigovati nas je pričakalo
čudovito modro nebo s še zadnjimi meglicami. Drevesa pod nami so bila obdana v že čudovito tople jesenske barve. Barje pa s svojimi obdelanimi njivami
in potmi dodaja idealne motive za iskanje različnih kompozicij.
Vsak tak polet kar prehitro mine. Za to že načrtujemo nov polet v zimskih
dneh. Predvidoma naj bi poleteli decembra.
Več na www.e-fotografija.si
V nedeljo 19. decembra vas e-Fotografija popelje v predbožično
okrašeni Salzburg. Mozartovo mesto nas bo pričakalo bogato okrašeno, s stojnicami in toplimimi lokali ter čudovitim pogledom na
mesto iz gradu. Več na: www.e-Fotografija.si/tecaji.htm
PRIŠEL JE CRUMPLER!
V Slovenijo je prišla svetovno priznana blagovna znamka torb za računalniško in foto opremo
– Crumpler. Kakovost, oblika, barve in funkcionalna uporabnost so lastnosti, ki že več kot deset
let odlikujejo in razlikujejo to avstralsko blagovno znamko od ostale konkurence. Pri kakovosti
je potrebno omeniti, da gre pri materialih za visoko kvalitetni 1000 denski najlon s posebnim
premazom, ki ščiti torbe pred zunanjimi vplivi. Vsaka torba je ročno šivana in potuje skozi štiri
procese kontrole kakovosti. Proizvajalec je tudi ekološko naravnan, saj so podloge narejene iz
eko reciklirane pene, prav tako pa ne uporabljajo PVC-ja.
Kot zanimivost lahko omenimo tudi, da pri svoji promociji uporabljajo šokanten in provokativen marketing, ne samo v oglasih, ampak tudi pri imenih torb. Več o sami blagovni znamki
Crumpler najdete na www.crumpler.eu.
Atraktivne kolekcije torb in dodatkov poiščite v izbranih papirnicah Mladinske knjige Trgovine.
Več na www.emka.si.
22
Canon G12
Canon SX 130
Canon SX 30IS
Canon EOS 550D
Canon LEGRIA FS306
Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje
Sony Alpha 55 - prvi pravi Sony
Ob predstavitvi kamer Sony A33 in
A55 sem bil bolj kot ne ravnodušen.
Še en poizkus »nekaj vmes«, sem si
dejal. Pritegnil me je le sistem delno odbojne folije namesto zrcala, ki
prepušča večji del svetlobe na tipalo, manjši pa na tipalo za samodejno
ostrenje (AF), ki je zdaj v zgornjem
delu glave kamere, kjer je pri klasičnih fotokamerah prizma.
Sony Alpha 55
Še vedno sem toliko zasvojen z novostmi in želim na svoj način predstaviti fotokamero, da sem si A55 kar
najhitreje zaželel na preizkus. Dobil
sem še predprodukcijsko kamero,
kar pomeni, da je že povsem v delujočem stanju, lahko pa pred prodajo
zamenjajo še programske lastnosti in
s tem še izboljšajo kakovost.
In kljub temu, da sem bil kar malo
skeptičen, kaj mi lahko ta kamera
nudi, sem že po prvih sekundah ob
spoznanju funkcij dobil zanimivo
misel. Prva prava Sony fotokamera z
izmenljivimi objektivi!
In za kaj menim tako? Kot nalašč
sem kamero vzel s seboj na krajše
počitnice. Po prvem pregledu funkcijskih gumbov in menija, je bilo vse
bolj ali manj jasno. Ohišje je majhno predvsem po višini. Pogled skozi
EVF-iskalo z več kot milijon točkami
je sicer še daleč od pogleda na motiv
s kamero, ki uporablja klasična zrcala
ali prizmo, vendar za hobifotografa
niti ni slabo. Še celo vesel sem bil nad
novostjo, da je zdaj v iskalu prek linije viden nagib kamere. Večkrat opažam, da moja fotografija visi v desno
in pozneje v računalniškem programu popravljam nagib. Zdaj sem se
lahko kontroliral in spoznaval kako
držim kamero.
Pogled na motiv imamo prek vrtljivega tripalčnega zaslona in prek
EVF-iskala. V obeh primerih prek
gumba »DISP« na zaslon odvzemamo ali dodajamo informacije.
Po prvih posnetkih me je ta kamera prevzela. Seveda, če pišem o hobi,
počitniški, družinski fotografiji in
glede na mnenje, da je to kamera za
tiste, ki ljubijo enostavnost in tehnične napredne funkcije.
Tako ima kamera novo programsko
24
nastavitev »AUTO+«, ki fotografu
olajša fotografiranje s tem, da se kamera sama odloči za kateri motiv gre
(pokrajina, portret, makro, protisvetloba …) nastavi vse potrebne nastavitve in zadovoljiv posnetek je shranjen na pomnilni kartici.
Navdušile so me predvsem funkcije,
ki lahko marsikateremu začetnemu
ljubitelju fotografije veliko pomenijo,
saj o njih bere veliko po forumih
in gleda fotografije, ki so obdelane po posebnih postopkih. Prek
grafiji in 3D-videu predvsem Nikon
dobil glavobole. Razen, če že zdaj ne
vlaga v razvoj in pridobiva svoje patente. Vemo, da je Sony v videotehnologiji in TV-tehnologiji vodilni.
Da je takoj za njim njegov veliki tekmec Panasonic, ki danes celo vodi v
3D-videotehnologiji. Film Avatar je
bil posnet z videokamerami Panasonic. Canon je v videotehnologiji še
iz časa filmskega
traku in močno
menija lahko vklopite funkcijo
popravka kontrastov v temnih delih
(DRO) ali celo možnost HDR, ko iz
več posnetkov združimo samo določene tonske vrednosti. Poleg možnosti AUTO, lahko izbiramo moč posega korekture v obeh primerih do
vrednosti 5 EV.
Že od kamere NEX in Sony 3D TV
me navdušuje možnost 3D-panorame. Predvsem zaradi dejstva, da je
zdaj mogoče narediti panoramo zelo
preprosto, saj na kameri A55 samo
nastaviš to programsko funkcijo, stisneš prožilec in medtem ko kamera
proži jo premikaš. Zajem deluje res
preprosto in tako zlepljena panorama je zelo dobro izdelana. Obenem pa s pomočjo Sony 3D HDTV
in 3D-očal gledamo panoramo še v
tretji dimenziji, globini. S tem smo
že dobili potrditev, da se bo v naslednjih petih letih veliko zgodilo prav
v smeri 3D-fotografije in videa. Tu pa
bo Sony (tudi Panasonic) počasi začel jemati prednost drugim. Menim,
da bo v počasi prihajajoči 3D-foto-
prisoten v hobi in napredni digitalni videotehniki. Edino Nikon jo šele
spoznava in najbrž najdražje plačuje
patente.
Delovanje in rokovanje s kamero
Sony A55 je preprosto. V programih
AUTO in AUTO+, nas kamera niti
ne pusti prenastavljati večino nastavitev. Te oživijo ob uporabi naprednih nastavitev P, A, S in M. Vsak
začetni fotograf hitro spozna, da mu
je A55 lahko zelo prijazna in s funkcijami preprosta ter napredna kamera. Napredni fotografi pa v ta razred
kamer tako ali tako ne bodo vstopili.
Po prvem druženju s
kamero Sony A55
Testna kamera je prišla ob pravem
času. Ko sem kamero predalčkal
kam, v kateri uporabniški razred bi
jo dal, boljše ideje nisem dobil, kot
da je prava za vse domače popotniške in turistične fotografe, ki imajo
kamero za to, da že sama od sebe kar
najbolje zajame motive in da nudi še
tisto nekaj več, kar pa mora biti zopet
preprosto razumljivo in dosegljivo za
uporabo. Tudi, če greš na družinski
izlet ali počitnice kot zahtevni fotograf nima smisla s seboj jemati vso
fotografsko opremo. Preprosto ni volje, časa ali pa uporabniki niti ne želijo, da bi čas izkoriščali za kaj drugega kot samo družinske turistične
posnetke.
In prav tu sem s kamero Sony A55
dobil neko novo drugačno veselje do
fotografiranja. Nič razmišljanja o zaslonki, ISO, času, ampak predvsem
o programih AUTO, AUTO ISO,
AUTO D, AUTO HDR, pogled na
motiv prek zaslona ali EVF-iskala in
samo še pritisk na prožilec.
V zadnjem času (po druženju s kamero Sony NEX) sem se še najbolj
navdušil nad 3D-panoramo. Izberemo program za panoramo, nastavimo klasično ali 3D, poiščemo začetek motiva, prožimo in premikamo
kamero. Po končanem zajemu kamera sama sestavi posnetke, kar naredi zelo uspešno. Ko pa enkrat na
TV-zaslonu pogledaš 3D-sliko, te le
ta osvoji. Verjemite, v desetih letih
bomo na TV-zaslonih gledali samo
še 3D-fotografije in 3D-video. Naše
današnje 2D-fotografije bodo kot so
zdaj diapozitivi in slike na papirju.
Bolj kot ne nostalgija. 3D-panorame
sem streljal kot za stavo (no rabim
jih tudi za predstavitev Sonyja, kaj
že zmore 3D na TV) in kot fotograf
si videti kar malo čuden, ko te ta resni lastniki DSLR-fotokamere gledajo izpod čela, kaj neumnega delaš, ko
streljaš rafal slik in premikaš kamero.
Za konec
Sony A55 je kamera, ki me je kot ena
izmed redkih v zadnjem času s svojo
filozofijo pozitivno presenetila. Nekaj takega pričakujem od Sonyja. Ne
kamero DSLR visokega razreda 7xx
ali 9xx, kjer se bodejo s Canonom in
z Nikonom in žal dobijo samo kakšno »suho« drobtinico. Želim kamero Sony, ki nudi enostavnost in
veliko elektronskih tehnoloških novosti. In prav tu je lahko več kupcev,
kot recimo v razredu vstopnih kamer
razreda DSLR. To kaže vzpon fotokamere serije NEX, ki je dobesedno
preplavila japonsko.
Matjaž Intihar
Informativni
sestanek
za
fotopotepe
Indija,
Photokina 2010 – novi fotografski trendi
Sejem Photokina vsaki dve leti odpre vrata fotografskim navdušencem. Dolga leta je bil imenovan
fotografska meka. V zadnjih letih, ko nam pomoč
interneta odkrije že mnoge tančice, pa se je marsikaj spremenilo. Photokina ni več sejem, na katerem so nam vsa podjetja prvič pokazala novosti.
Tako se je sejem močno spremenil in je pomemben predvsem zaradi srečevanj poslovnih partnerjev. Na sejmu so bile letos spet opazne prej kot ne
napol prazne hale. V zlati dobi začetka digitalne
tehnologije (tri, štiri Photokine nazaj) si le težko
videl čez halo do razstavnega prostora drugega
podjetja. Letos je bilo opazno drugače.
Sejem se je površinsko spet malo skrčil. Redka
podjetja so z vidika prejšnjega sejma razširila svoj
predstavitveni prostor. Manj je bilo tudi razstavljavcev, 1250 iz 45 držav, leta 2008 jih je bilo 1523
iz 49 držav. Klasična fotografska podjetja niso
nudila večjih novosti, čeprav je pri njih še vedno
največ obiskovalcev. Canon in Nikon po količini
obiskovalcev še vedno vodita. Olympus in Pentax
vedno dobita svoj delež. Močno sta napredovala
Sony in Panasonic. Samsung jima je sledil. Medtem ko je bila v lanskem letu največja zanimivost
fotoknjiga, sta letošnji sejem zaznamovala 3D-fotografija in video.
Za naslednjo Photokino že predvidevam, da bo
močno v znamenju tiskanja in možnosti digitalnega arhiviranja ter seveda začetka 3D-fotografije. Ponudniki možnosti arhiviranja tako za profesionalne uporabnike kot amaterje so bili tokrat
že opazni. Toda vsi se čedalje bolj zavedamo, kako
pomembni bodo postali oziroma da bodo fotografi kmalu spoznali, kako potrebno je imeti dober in
pravilen digitalni arhiv za hitro iskanje fotografij.
Še pomembneje, da jih bomo sploh ohranili. O
3D-tehnologiji pa ni treba preveč govoriti. Je že
med nami v kinodvoranah in na HD TV 3D-zaslonih. Zdaj je treba samo pripraviti tehnologijo,
da bomo 3D-sliko videli brez posebnih barvnih ali
polarizacijskih očal. Predvidevam, da bo 3D prišel
med domače uporabnike čez deset let.
Kdo od večjih je bil predstavljen in kaj so pokazali?
Adobe Systems
Fotografi podjetje Adobe že dobro poznajo. Kralj
med programi za obdelavo slike Photoshop je dobil novo posodobljeno različico, CS5, oziroma kar
celoten komplet programov za obdelavo besedila
in slike. Prikazan je bil tudi »mali« Photoshop, Elements 9. Adobe Lightroom, program za obdelavo
fotografij, je prav tako vse bolj priljubljen in močan. Seveda pa mu prav ime proizvajalca hitro odpira vrata v naše računalnike.
Adobe je pokazal tudi sistem Plenoptic, ki s posebnim objektivom, z načinom snemanja in s programsko opremo omogoča uporabniku naknadno
26
izostritev slike tam, kjer želi v trenutku obdelave
slike. Zanimivo, bomo videli, ali se bo novost prijela.
Canon
Čeprav je fotografu ime Canon najbolj znano po
fotokamerah, pa je ta del njihove proizvodnje za
podjetje manj pomemben. V ospredje spet prihajajo tiskalniki in barvne laserske kopirne naprave.
Prav zato gre za eno izmed redkih podjetij, ki so
tudi temu prilagodila svoj razstavni prostor. Seveda pa ne gre pozabiti na za nas glavno opremo,
fotokamere. Predstavili so več novih kompaktnih
kamer, med njimi sta najzanimivejši dve iz serije
PowerShot G12 in SX30 IS. Nova DSLR-kamera je
EOS 60D.
Casio
Podjetje, ki je evropskemu fotografu manj znano
iz domene ponudbe za fotografe, je poleg odličnih
kompaktnih kamer (na japonskem trgu so redno
med največjimi ponudniki) EX-H20G, EX-ZR10 z
GPS in HDR-možnostjo predstavil predvsem svoj
zabavni del in tako obiskovalcem nudil dodatni in
bolj sproščujoč užitek.
CeWe
Nemško podjetje za izdelavo fotografij se je v precejšnji meri osredinilo na ponudbo fotoknjig. Velik razstavni prostor je bil namenjen prav njim.
EIZO Nanao Corporation
Fotografi morajo tudi sami programsko obdelati
svoje fotografije. Računalniški zaslon je med najpomembnejšimi napravami, saj vidimo tonske
vrednosti. In brez dobrega zaslona ni dobre obdelane slike. Podjetje EIZO je v zadnjih letih zelo
prodorno, predvsem pa nudi odličnost. Najnovejši
zasloni omogočajo že samodejno umerjanje, Adobe RGB-barvni prostor in s tem fotografu polno
možnost tonske korekture RAW-datotek. Na večini razstavnih prostorov drugih podjetij, kot so Epson, Adobe, Nik Softwear, Bible, so fotografije prikazovali in obdelovali na teh zaslonih.
Seiko Epson Corporation
Seiko pri nas poznamo predvsem po odličnih
urah. Najbrž je manj znano, da je bil ponudnik
najboljših zaklopov za fotografske kamere. Toda
opazen in znan je tudi zaradi imena Epson, ki je že
dolgo znano po izpisu slike. Epson je med vodilnimi ponudniki in razvojniki kapljičnih tiskalnikov.
Tehnologija tiskanja na podlagi elementa piezo je
v skoraj vseh boljših tiskalnikih tudi drugih podjetij, le Canon ima v celoti drugačno tehnologijo
– bubble jet.
Fujifilm
Razstavni prostor podjetja Fujifilm je bil v glavnem namenjen fotokameram in napravam za izpis
fotografij. Glavni fotografski atrakciji sta bili novi
kameri FinePix X100 in 3D-kamera FinePix Real
3D W3, kjer že na zaslonu vidimo 3D-sliko (brez
polarizacijskih očal).
Gitzo
Hala, v kateri je bila dodatna fotografska oprema,
je bila odlično obiskana. Medtem ko je nekaj zadnjih sejmov bolj kot ne samevala in so si vsi samo
ogledovali digitalne fotokamere, je bilo tokrat drugače. Gitzo je zelo priznano ime med ponudniki
profesionalnih stojal. Obenem pa so bila predstavljena še fotografu namenjena oblačila.
HP
Poleg že klasične ponudbe tiskalnikov, kjer je kraljeval najhitrejši produkcijski tiskalnik Designjet
Z6200, je HP tokrat predstavil linijo Indigo, in sicer tiskarski stroj z vezavo. Ponudba fotoknjig je
že tako velika, da je stroj Indigo že zanimiv tudi za
vse, ki bi radi z njimi fotografu prišli naproti.
Kodak
Veliki Kodak! Nič več za oči fotografa. Njegov razstavni prostor je iz leta v leto manjši. Osredinja se
na prikaz fotografij na zaslonih, s tiskalniki in z
enotami fotokiosk. Še vedno pa je prisoten s patenti in z digitalnimi kompaktnimi fotokamerami.
Predstavil je novi film Portra400.
Leica Camera AG
Podjetje, ki je fotografu ponudilo legendarni Leica
format 24 x 36 mm. Še danes v digitalni dobi polni format povzemamo po Leici. Če Leica ni prikazala vse do zdaj nič posebnega v svetu digitalnih
fotokamer in so predvsem sodelovali z drugimi
podjetji, je bila že prejšnja predstavitev nove serije S nekaj posebnega. Leica se je v ponudbi kamer
DSLR odločila drugače in ponudila nov, večji format tipala velikosti 30 x 45 mm. Tipalo ima kar 37
mio. točk. Dodani so bili še novi objektivi, s čimer
je bilo med ljubitelji te še vedno prestižne znamke obujeno veliko upanje. Predstavljeno pa je bilo
tudi nadaljevanje serije M. Zdaj imamo digitalni
M9.
LowePro
Podjetje, znano po odličnih fotonahrbtnikih, je
tudi razširilo svoj predstavitveni prostor. Zanimanje za fototorbe in nahrbtnike je vse večje in ta
zvrst fotoindustrije zdaj vidi možnost dodatnega
razvoja in večje prodaje.
Manfrotto
Kot druga podjetja z dodatno fotografsko tehniko je bilo tudi podjetje Manfroto deležno velikega
obiska. Predvsem stojala in glave za pritrditev kamere so med fotografi vse bolj zaželene.
Nikon
Vedno odlično obiskan in prepoznaven. Tokrat je
še povečal razstavni prostor. Nikon je bil prepoznaven po celotnem sejmu in v mestu Kölnu. Novost D7000 je bila med najbolj želenimi za preizkus.
Bali,
Kuba,
Namibija
Olympus
Na običajnem razstavnem prostoru ni bilo opaznih večjih novosti. Sistem 4/3 se počasi poslavlja.
Vse karte stavijo na sistem micro 4/3. Toda tudi
med manjšimi kamerami z izmenljivimi objektivi
je vse večja konkurenca.
Panasonic
Podjetje pod okriljem koncerna Matsushita je pri
nas fotografu žal manj znano. Toda v razvitem
svetu je med največjimi v ponudbi fotokamer, vse
opaznejše pa postaja v ponudbi kamer DSLR.
Film Avatar je bil posnet z njegovo 3D-tehnologijo. Panasonic je prikazal 3D-objektiv za video- in
fotokamero. Torej se ve, da bo prav Panasonic krojil začetke 3D-foto- in videotehnologije.
Pentax
Kameri K-5D in K-r sta jim dali nov polet. Uporabniki so ju dobro sprejeli. Model K-r bo zaradi
razmerja med uporabnostjo in ceno lahko tudi pri
nas odlično sprejet. Na sejmu je bila opazna težko pričakovana kamera z večjim formatom tipala,
model 645.
Praktica
Analogna kamera, fotografom znano ime. Še vedno je močno prisotna s kompaktnimi kamerami.
Že pred časom pa je trgu ponudila video HD-kamero. Torej gre Praktica uspešno naprej.
Ricoh
Tudi to podjetje je pri nas manj znano. Toda pokazati ima kar nekaj zanimivih kamer, predvsem z
večjim razponom med goriščnimi razdaljami.
Samsung
Samsung je že na prejšnjih sejmih pokazal svojo
moč. Velik razstavni prostor je pritegnil veliko obiskovalcev. Med kompaktnimi kamerami in tistimi
z izmenljivimi objektivi postaja vse prepoznavnejši. Seveda pa ne gre pozabiti na ponudbo televizijskih in računalniških zaslonov.
SanDisk
Podjetja, ki so predstavljala pomnilne kartice, niso
(10.
december)
bila deležna večjega zanimanja. Očitno so pomnilne kartice postale že nekaj samo po sebi umevnega
in fotografi med njimi ne najdemo več nekih večjih razlik in tehnoloških prednosti. Za današnje
fotokamere so pomnilne kartice že dovolj zmogljive in nas v celoti zadovoljujejo.
Sekonic
V digitalni dobi večini fotografov njihovi izdelki
niti niso znani. Vendar so predvsem studijski fotografi še vedno odvisni od njih. Ročni svetlomeri pridobivajo vse več elektronike in predvsem natančnosti.
Tamron
To neodvisno podjetje, ki izdeluje objektive za več
kamer razreda DSLR, je v zadnjem času najhitreje napolnilo jadra. Medte ko je bilo še na prejšnji
Photokini bolj v ozadju, je zdaj v svoje objektive
dodalo prepotrebno stabilizacijo slike in v nekatere tudi hitro ostrenje. Tako je s svojim objektivom
18–270 mm F/3,5–6,3 Di II VC (Vibration Compensation) LD Aspherical (IF) Macro dosegele namen in zanimanje mnogih hobifotografov.
Za konec
Še eno podjetje, ki je bilo deležno velikega zanimanja obiskovalcev. Nahrbtniki te znamke so zelo
cenjeni in želeni.
Marsikateri skeptični novinarski in fotografski kolega je vprašal, ali je bilo na sejmu videti kaj zanimivega. Večina je bila nad sejmom razočarana.
Na prvi pogled ni bilo videti nobenih odmevnih
novosti, kaj šele revolucije. Z vidika digitalne revolucije zadnjih štirih sejmov res ni ničesar posebnega. Prav tako tudi, če si gledal na sejem samo z vidika zanimanja glede “starih” fotografskih podjetij
in iskanja novosti pri fotokamerah. Toda vedno je
treba pogledati naprej. Medtem ko sem ob zapisu
iz Photokine izpred dveh let zapisal, da prihaja čas
fotoknjig, lahko zdaj rečem, da prihaja čas 3D-tehnologije slike in videa. Vse se spreminja. Ker nam
je internet uničil vso pričakovanje, kaj bodo podjetja prikazala na sejmu, je treba zdaj brati med vrsticami oziroma videti in vprašati za skrito. Poklicni fotografi, predvsem tisti, ki so bili zdaj v dodatni
produkciji slike in njeni izdelavi, pa brez spoznanj
kaj nam nudita sejma CeBit (programsko in računalniško opremo), ter Drupa (grafični tisk) ne
bodo mogli več. Večkrat sem že zapisal, da je fotografija postala del celotne informatike. Kot veja,
ki je v večjem delu v domeni domače uporabe, je
bila med zadnjimi v tem delu izjemno razvite industrije. Zdaj bo treba fotografu s spoznavanjem
računalništva in programov (prej temnic) in tehniko izpisa s tiskalniki in z drugimi digitalnimi
tehnikami (prej povečevalnik, papir) marsikaj nadoknaditi.
Matjaž Intihar
Iz teme natečaja, Erotika malo drugače. Avtor: alexus
Iz teme natečaja, Erotika malo srugače. Avtor: Ditrich
Sigma
Ponudnika objektivov podjetje Sigma pri nas zelo
dobro poznamo. Bil je prvi neodvisni proizvajalec,
ki je v svojih objektivih ponudil tehnologijo stabilizacije slike in hitrih, tihih motorčkov. Na sejmu je
prikazal nekaj novosti. Poleg objektivov še kamero
DSLR SD1.
Sony
Čeprav na našem trgu v svetu kamer DSLR ni med
opaznejšimi, pa je Sony prav v svetu teh kamer naredil velik skok naprej. Na nekaterih razvitih trgih
je celo med vodilnimi prodajalci. Tudi razstavni
prostor je bil povsem primerljiv z velikima Canonom in Nikonom.
Na najvidnejšem mestu so bile Alpha 55 in 33 ter
manjša kamera z izmenljivimi objektivi iz serije
NEX, z možnostjo 3D-zajema panoramske slike.
Vidna je bila paleta objektivov Zeiss in objektivov serije G, s hitrim motornim prenosom SSM.
Menim, da je v zadnjem času prav Sony v sistemu
Alpha in NEX naredil opazni korak naprej. Ne gre
pa spregledati 3D HD TV, kjer si je bilo mogoče
ogledati posnete fotografije v 3D-tehniki z njegovimi fotokamerami.
Tamrac
Fotonatečaj / e-Fotograf leta 2010
e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj za vse,
ki ste ali boste registrirani v Galeriji e-Fotografija z
vsemi podatki (ime, priimek, naslov, e-pošta).
Natečaj se je začel s 15. februarjem in temo natečaja “Belo na belem”. Teme se menjajo na cca. 14 dni
in nekaj njih napovedanih v naprej.
Do sedaj je v vseh temah sodelovalo že preko 300
fotografov. Najboljši so za svoje fotografije prejeli
že več kot 1000 točk. Kljub temu, da so do konca
samo še štiri teme, pa končni zmagovalec nikakor
še ni znan. Vsakokratno glasovanje prinese nova
presenečenja.
Vsak avtor lahko v določeno temo in časovnem
obdobju natečaja odda eno fotografijo. Vsi registrirani uporabniki Galerije lahko fotografije ocee-Fotografija oktober/november 2010
njujejo in jim dodajajo ocene od tri (3) do deset
(10). Ocenjevalec lahko odda samo osem ocen od
3 do 10. Ocene se ne podvajajo.
Teme so objavljene za vsaj dva meseca v naprej.
Dodatna tema bo znana meseca novembra.
Več o fotonatečaju e-Fotograf 2010
www.e-fotografija.si/efotograf2010.htm
Sponzor natečaja: Canon Adria d.o.o.
Matjaž Intihar
Sodelujte v natečaju!
27
Skeniranje za domači arhiv in digitalne projekcije, vključno za HDTV.
Canon in Sigma 70-200mm f/2.8
Nova visokoločljiva tipala zahtevajo
drugačne, v zapisu ločljivosti boljše objektive. Obenem še delno izboljšajo, pohitrijo sistem AF, stabilizacijo slike in novosti so tu. Seveda
dražje! Toda podjetja že vedo. Hočete boljše, staro umaknejo iz prodaje in obvelja njihova. Med najbolj
želenimi objektivi in med najuporabnejšimi v profesionalni fotografiji so tudi zumobjektivi z rahlo začetno telegoriščnico 70 mm, ki seže
tja do spodobne telegoriščnice 200
mm. Seveda, tem objektivom doda
svojo vrednost svetlobna moč f/2,8,
ter danes že kot pogoj, hitri motorčki
za ostrenje ter stabilizacija slike. Tisti
profesionalci, ki že uporabljajo Canon EF 70-200 mm, f/2,8L IS II USM
pravijo, da je v ostrini slike opazna
razlika naproti starejšemu EF 70-200
mm, f/2,8L IS USM. Pa je bil to v tistem času eden izmed najboljših zumobjektivov, še toliko bolj cenjen v
svojem razredu. Vendar to je objektiv, ki je bil še projektiran za kame-
re s filmom. Danes je pojem ločljivosti drugačen in nujne so novosti. Na
potrebe po novem pa se je takoj odzvala tudi Sigma. Podjetje, ki je hitro
usvojilo tehnologijo stabilizacije slike in hitrih ultrasoničnih motorčkov
za premik ostrenja, se je opogumilo
in Canon ter Nikon postavilo ob bok
svoj visokozmogljiv objektiv. Še bolj
kot pri fotokamerah so razni opisi
pri objektivih nepomembni. Zaradi
mene lahko napišejo 100X APO, UD,
Aspherical, Macro ..., vse se pokaže
šele ob uporabi. Tudi med objektivi
je lahko več različnih variacij kakovosti. Ob obisku podjetja Leica so
pokazali kako rangirajo že same leče,
da se bolje umeščajo v skupino in jih
tudi rangirajo, da pozneje tvorijo vrhunsko celoto. Drugi naredijo preverjanje šele na koncu in objektive
razvrstijo med prodajne in tiste, ki so
za t. i. “kit” prodajo.
Canon EF 70-200 mm, f/2,8L
IS II USM
Objektiv je sestavljen iz 23 leč v 19
SPLETNA TRGOVINA
foto in optika • avtomoto • avtoakustika in navigacije
video • računalništvo
NIKON D7000 kit
18-105VR
REFLECTA
Memoscan skener
diapozitivov in negativov
1.399, 00
16,2 milijona slikovnih pik, sistem EXPEED 2,
ločljivost 1920x1080.
149, 00
5 milijonov slikovnih pik, diapozitivi: 5x5 cm, hitrost
skeniranja negativov: ColorScan 1800 dpi/1s.
PRAKTICA DVC
10.4 HDMI
LG 42LE8500 LED TV
1.399, 00
107 cm (42’’) diagonala, ločljivost 1920x1080,
frekvenca osveževanja 200 Hz.
Cene v spletni trgovini
se dnevno spreminjajo.
Plačilo na
obroke
299, 00
10 milijonov slikovnih pik, 12x optični zoom, Full
HD ločljivost 1920x1080.
Dostava
na dom
Osebni
prevzem
T: 01 564 22 39 M: 040 923 333 E: info@5pik.si
28
skupinah. Med njimi je ena leča fluoritna (flouroit je naravni element in
prinaša boljše optične lastnosti, kot
klasična steklena leča), pet leč je po-
sebno brušenih UD. Z objektivom
lahko ostrimo od 1,2 m. Premer za
filter je 77 mm. Velikost objektiva je
premera 88,8 mm, dolžina 199 mm,
teža 1490 g.
Sigma EX 70-200 mm, f/2,8
DG OS HSM
Objektiv je sestavljen iz 22 leč v 17
skupinah. Med njimi sta dve leči
s podobno funkcijo kot fluoritna
(FLD) in tri z dodatno korekturo
SLD. Z objektivom lahko ostrimo od
1,4 m. Premer za filter je 77 mm. Velikost objektiva je premera 86,4 mm,
dolžina 197,6 mm, za težo pa Sigma
še ni podala podatka.
Kakovost
Vsak objektiv ima svoje dobre in slabe lastnosti. Canon res hitro ostri. Ne
da je Sigma počasna, a kdor potrebuje najvišjo hitrost ni dileme kaj izbrati. Stabilizacija je tiha pri Canonu. Pri
Sigmi pa se še sliši neka zapora, nek
glasen ckk. Glede same kakovosti
stabilizacije dajem majhno prednost
Canonu, vendar res majhno in ne
verjamem, da bo opazna. Predvsem
pa še vedno trdim, da je najboljša
stabilizacija tista s stativom. Tisti, ki
išče razliko v kakovosti stabilizacije,
bo hitro opazil, da lahko pri 200 mm
včasih streseš posnetek tudi v 1/1000
sekunde.
Izkušnje v praksi
Še enkrat več se je pokazalo dejstvo.
Za več denarja, več dobiš! Koliko ti
je tisto več vredno, pa je zgodba vsa-
kega kupca posebej. Kdor si lahko
privošči original, bo po njem tudi
posegel. Kdor ve, da mu tudi Sigma
zadostuje in raje nekaj prihrani potem tudi tistih nekaj manj kakovosti spregleda. Če pogledam iz
svojega pogleda. Sigma je končno
v tem razredu dokaj konkurenčna
tako pri hitrosti ostrenja kot stabilizaciji slike. Zdaj ima oba sistema,
HSM in OS. Glede ločljivosti zapisa pa vedite, da morate biti res pipetkarski in ne gledate normalnih
motivov (kot moj preizkus v točno določenem primeru) da objektiva ločite. Menim, da je še največja
razlika v hitrosti izostritve. Kdo to
razliko res rabi se ve. To so športni
fotoreporterji. Vsi drugi fotografi pa
lahko tehtajo med ceno in uporabniško vrednostjo.
Končna ocena
Oba objektiva glede ločljivosti opazno odstopata v pozitivno smer glede na starejše različice. Če pri Canonu nekako pričakujemo, da bo nudil
več, pa je Sigma vsekakor presenečenje, kako dober objektiv so naredili.
Tudi pri f/2,8 ni večje opazne razlike
med objektivoma.
Menim, da je Sigma naredila zelo kakovosten in konkurenčen objektiv.
Kako ga bodo sprejeli lastniki fotokamer Canon, Nikon, Sony, ki imajo
na voljo svoje objektive 70-200 mm
pa je odvisno od mnogih faktorjev.
Še najbolj od cene. Na našem trgu
je Canon EF 70-200 mm, f/2,8L IS
II USM ocenjen na kar pribl. 2650 €.
V tujini se cena giblje okoli 2000 €.
Za Sigmo EX 70-200 mm, f/2,8 DG
OS HSM je predvidena cena okoli
1500 €. Torej, za več nekaj več tudi
dobite. No seveda. Canon EF 70-200
mm, f/2,8L IS II USM ni nič drugačen, če ga kupite zunaj ali pri nas, pa
čeprav je pri nas opazno višja cena.
Sigma EX 70-200 mm, f/2,8 DG OS
HSM ima tako pri nas kot zunaj podobno ceno. Torej tudi če pogledamo
na splošno. Najmanj 500 € je razlike
med objektivoma Canon EF 70-200
mm, f/2,8L IS II USM in Sigma EX
70-200 mm, f/2,8 DG OS HSM. Je to
pomembno za vas?
Matjaž Intihar
Možnost zapisa v JPEG, TIFF in RAW datoteki.
Fujifilm FinePix HS 10 – vse kar imajo veliki
Vse kar imajo veliki, ali pa tudi še
kaj več. Tako bi lahko rekli za dolgo
pričakovano kompaktno kamero Fujifilm FinePix HS 10, ki je bila najavljena za naš trg konec marca. Žal do
tega ni prišlo, pa tudi slovenski uvoznik nam kljub dvema pozivoma za
pojasnilo ni niti odgovoril. Zato smo
se obrnili na avstrijskega trgovca, ki
je v treh dneh kamero tudi poslal.
Sprva imamo občutek, da je v roki
igračka, kamera je nekoliko manjša
od dozdajšnjih megazum kamer Fuji,
ko pa pričnemo delati z njo ugotovimo, da ni vse v velikosti.
- Kako že gre ono o malih flaškah?
Tokrat nas je Fuji razveselil z enkratnim objektivom 24-720 mm (ekv. 35
mm) torej s 30-kratnim zumom ...
- 24 mm (ekv. 35 mm)
- 720 mm (ekv. 35 mm)
... in kopico že pripravljenih načinov
fotografiranja kot so portret, pokrajina, noč, makro, ognjemet, morje,
sončni zahod, šport, rože, korektura kože itd. Dostop do teh načinov
je poenostavljen in z neposrednim
gumbom hitro dosegljiv. Poleg drugih novosti zmore Fuji HS 10 snemanje videa v polnem HD-načinu s
1920 x 1080 točkami in stereo zvoku.
Dozdajšnjo uporabo pomnilnih kar-
tic xD in CF je zamenjala samo ena
reža za kartico SD oz. SDHC, kamera
pa ima še 40 MB internega spomina.
Tipalo nudi »samo« 10,3 mio. točk,
kar je pohvalno, da so se raje kot lovu
za več točkami odločili za kakovost.
Za pozdraviti velja novi CMOS-senzor, občutljivost ISO do 6400,
hitrost zaklopa
1/4000 sekunde ter program panorama, ki sam
zlepi posnetke brez vidnega prehoda.
Na pripombe, da Fujifilm
HS
10 nima več
nastavitve B
(bulb) odgovarjajo, da so s slikovnimi
programi to željo že upoštevali. Kamera tako nudi menije za fotografiranje v slabših (tj. nočnih pogojih),
posebej za slikanje s stativom in v
popolni temi. Prav tako ni več mogoče samodejno vključiti digitalni
zum (pribl. dvakrat) saj ima Fuji HS
10 poseben način fotografiranja z zu-
mom. V tem načinu kamera napravi
tri posnetke; prvi je normalni, preostala dva pa vedno bolj zumirana,
tako, da se sami odločite, kateri vam
bo bolj všeč. Ta funkcija deluje tudi
pri najdaljši goriščnici, tako da še do-
datno približa objekt.
Kot novost velja
zapisati način »odstranitve motečih predmetov«, ko
npr. slikate spomenik, mimo katerega se gibljejo osebe ali vozila. Fuji
HS 10 v tem primeru napravi več posnetkov, katere nato združi v enega,
kjer mimoidočih ali vozil ni.
Prihaja NOVA spletna verzija priljubljenega programa za
oblikovanje in naročanje foto knjig, koledarjev, vizitk...
START
31.10.2010
DigiFot - OnLine
Bodi med prvimi uporabniki in prejmi
10% popusta na foto knjige v novem
DigiFot programu.
Geslo popusta: DigiFotOnLine
Program DigiFot v “ŽIVO”
www.digifot.com
Še bolj zanimivo je slikanje npr.
športnih dogodkov, kjer na eni sliki
dobimo celoten npr. preskok (pet posnetkov na eno fotografijo), slikanje
vodnih kapljic, strele ali vzleta ptice. Z nastavitvijo časovnega presledka slikanja dobimo res zanimive posnetke. LCD-zaslon je velik tri palce,
z možnostjo premikanja.
Kakovosten objektiv Fuji, realistične barve in veliko različic fotografiranja s hitrim
dostopom govorijo v prid
kameri, za katero se bodo
odločili zahtevni amaterji ali popotniki, morda
pa se bo našla tudi v
torbi kakšnega profesionalca, ki mu
tako ne bo treba s
sabo nositi večjega
objektiva. Kakovost
posnetkov je več kot
zadovoljiva in nakup za
430 evrov se vsekakor izplača.
Zrnatost-šum fotografij je tako kot
pri drugih kamerah viden le pri povečavah pri večjem ISO, predvsem v
temi pri 6400 ISO, sicer pa ta pojav
ni moteč, če so fotografije normalnih
dimenzij. Pri kameri navdušuje tudi
možnost takojšnjega slikanja črnibelih fotografij in »staranja« v barvi
sepia.
Za primerjavo smo pregledali še tehnične podatke sorodnih kamer – kamer Nikon Coolpix P100 s 26-kratnim zumom in Olympus SP-800 UZ
s 30-kratnim zumom. V tem krogu
izstopa Fuji z višjim ISO, s hitrejšimi
časi, z možnostjo eksterne bliskavice
(TTL žal ne pride v poštev) ter nekaj
več že prednastavljenimi programskimi funkcijami. Fuji tudi nima možnosti brezžičnega prožila. Opazna
pa je podobnost z Nikonom tako na
programskem kot oblikovnem področju. Kdaj bo naprodaj v Sloveniji
in če sploh bo, ni znano. Tudi v priloženih navodilih in meniju v kameri
slovenščine ni, tako da bodo po vsej
verjetnosti morali ljubitelji te kamere
znova »čez mejo«, kar pa smo nekateri že itak navajeni.
Marjan Vraničar
29
Kodak PlaySport - Za smučarske dni
36 mm (ekv. 35 mm), le v polnem HD-videu
se spremeni v 48 mm (ekv. 35 mm). Zum je
štirikratni digitalni, stabilizacija slike je elektronska. Zaslon je velik dva palca. Ostrimo
lahko od 1 m oddaljenosti motiva.
Kakovost fotografije/videa
Ta element pri tej kameri ni prvotnega pomena. No roko na srce, nobena fotokamera, ki ima trdno in
vodoodporno ohišje, ne nudi
kakšne solidne kakovosti slike. V preizkusu teh kamer
sem že zapisal, da samo
Canon D10 nudi nekaj več. Zato ne preseneča, da je Kodak povzel obliko
mobilnih telefonov, dodal manj
točk za fotografijo
in krepko kompresiral
polni HD-videozapis. Je kakovost pomembna? Je in ni. Toda če je nobena
kompaktna kamera ne dosega, potem ponudi
tako kakovost, ki bo imela svoj namen.
Tu je Kodak PlaySport naredil uspešen korak.
Ko kamero priključimo k računalniku smo
lahko takoj povezani v YouTube, Facebook,
Twitter, Flickr, Vimeo in
dodamo fotografijo ali
video na stran kar
prek kamere. Je na
teh portalih pomembna visoka kakovost? Ne,
če tudi imamo kakovosten zapis, bo le ta močno
kompresiran in pomanjšan
pri prenosu in prikazu. Torej,
Kodak je zadel pravo tipko, za
vse mlade in tiste, ki jim je fotografija zabava. To ima že v imenu
(Play Sport). Nato pa hitro posnetke
na priljubljeni portal in to je to. Da pa
Kodak omogoča še trdno in vodoodporno ohišje pa toliko bolje. Zdaj to ni samo
kamera za vsakdanji sprehod in zajem fotke
kjer koli (to zmore že mobilni GSM-telefon),
ampak lahko ujamemo posnetke s podobnimi motivi tudi z adrenalinom in s trdoto ter z
vlago. Zmore to katera od klasičnih kompaktnih fotokamer?
Matjaž Intihar
Rt-Tri d.o.o.
Kodak med telefoni? Na prvi pogled je že videti tako. Marsikdo bi to malo fotokamero
zamenjal za mobilni telefon. Manjka samo
tipkovnica. No Kodak je le ostal med ponudniki kompaktnih fotokamer. Tokrat malo
drugačni. Že ime Play Sport pove, da je kamera namenjena zabavi in povsod tam, kjer
bi želeli ujeti adrenalinske užitke.
Kamera Kodak Play Sport je posebnež med
fotokamerami. Nudi trdno in vodoodporno
ohišje, s katerim se v vodi lahko potopimo do
treh metrov globine. To fotokamero med snemanjem v roki držimo kot mobilni telefon,
ko ga uporabljamo za fotografiranje.
Kodak Play Sport ima svoje prednosti pred
klasično kompaktno kamero kot je Olympus Touch ali Pentax Optio, ki tudi omogočata potop pod vodo in odpornost ohišja. Kot
prvo je manjša in lažja, kot drugo je adrenalinskemu športniku lahko laže vedno pri roki
in tehnično, omogoča polni HD-videoformat ter preprosto rokovanje z maloštevilnimi
gumbi.
Kamera zmore 5 mio. točk in videozapis v
polnem HD-formatu. Objektiv je fiksen. V
foto- in videosnemanju nudi kot zajema enak
30
NAROČILNICA ZA KNJIGI in fotografske TEČAJE e-FOTOGRAFIJA
Spodaj podpisani (podatke prosimo vpišite z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI)
Ime in priimek: __________________________________Naslov:_____________________________________________________________
Poštna št.:___________Kraj:________________________ Telefon ________________(če ga želite posredovati, zaradi lažje, morebitno potrebne komunikacije)
naročam (ponudba knjig do razprodaje zalog)
1. knjigo FOTOKAMERA, avtor Matjaž Intihar / kom. ______ po ceni: 20,00 eur/kom (ddv in poštnina vključena v ceno)
2. knjigo KOMPOZICIJA, avtor Oskar Karel Dolenc / kom. _______ po ceni: 15,00 eur/kom (ddv in poštnina vključena v ceno)
3. darilni bon 16 urni osnovni tečaj fotografije; veljavnost bona do konca leta 2011 / kom. _______ po ceni 170,00 eur (ddv vključen)
4. darilni bon 16 urni nadaljevalni tečaj fotografije; veljavnost bona do konca leta 2011 / kom. _______ po ceni 180,00 eur (ddv vključen)
5. vrednostni darilni bon za udeležbo na naših fotografskih tečajih po želji (imetnik darilnega bona lahko izbira med naslednjimi fotografskimi
tečaji oz. delavnicami: osnovni tečaj, nadaljevalni tečaj, tečaj uporabe bliskavic, tečaj Photoshop, poročna foto delavnica)
kom. _______, v vrednosti (z vključenim ddv)_____________
Po prejemu naročilnice vam bomo poslali predračun, po prejemu plačila pa vam naročeno skupaj z računom pošljemo na zgoraj navedeni naslov.
Prostor za morebitna dodatna vprašanja oz. sporočila:
________________________________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________ Podpis: _______________________________________
Prosimo, da naročilnico pošljete na naslov: IMAGE DTP d.o.o. (e-Fotografija), Berčičeva 8b, 1260 Ljubljana - Polje
Knjigi kot tečaje lahko naročite ali se na njih prijavite tudi preko www.e-fotografija.si/tecaji/
Odlično darilo zase ali vam drage!

Revija e-Fotografija 50 PDF

Transcription

Similar documents

Revija e-Fotografija 63 PDF

Revija e-Fotografija 61 PDF

Revija e-Fotografija 49 PDF

Revija e-Fotografija 52 PDF

Recept za dobro fotografijo? - e

Press Release - Agencija Epic

Untitled - Geberit