Center na begu - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Center na begu
(Prostorski razvoj Kamnika)
Raziskovalna naloga
Avtorji: Zala Metelko, Matevž Komoþar,Jure Kosmaþ
Mentorja: mag. Sonja Trškan, dr. Žiga Kokalj
1.3.2014
Povzetek
V raziskovalni nalogi je opisan prostorski razvoj Kamnika. Nekdanje industrijsko mesto
je s silnim upadom proizvodnje in propadom številnih veþjih tovarn dobilo precej izzivov,
vendar tudi priložnosti za preobrazbo posameznih mestnih delov. Z naþrtnim pristopom
bi lahko zagotovili enakomeren razvoj, zlasti revitalizacijo centra, saj so nekatera
industrijska podjetja propadla v njegovi neposredni bližini.
Zanimalo nas je, þe se je prostorski razvoj mesta razvijal v skladu s prostorskimi naþrti
ali bolj stihijsko in kako se bo Kamnik prostorsko razvijal naprej.
V nalogi smo posebno pozornost namenili Šutni in prostoru nekdanje tovarne Stol.
Šutna kot del zgodovinskega, starega centra Kamnika izgublja svojo nekdanjo moþ, na
drugi strani pa na novo zasnovana trgovska cona, na nekdanjem mestu tovarne Stol, z
okolico postaja središþe dogajanja.
Abstract
This research project focuses on the evolution and growth of Kamnik. A former very
important industrial city scaled down its manufacturing activity substantially.
Consequently, the city faces various challenges, but was also given new opportunities
for restructuring some of its districts. With good planning and management the city
could have developed evenly, and especially its historic centre could have benefited
immensely because some of the industries around its edges were abandoned.
We were interested in whether or not the city has grown in the way it was planned and
how it will prosper in the future.
We specifically studied to two parts of the city; Šutna, and the former factory area of
Stol. Šutna is a street in the historic part of the city centre with vanishing prominence.
On the other hand the newly built shopping zone on the site of the former Stol factory is
becoming the centre of activities.
1
Podatki o raziskovalni nalogi
Šola
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
Novi trg 41/a, 1241 Kamnik
Telefon: 01/830-32-00
Avtorji
¾ Matevž Komoþar
matevz.komocar@gmail.com
¾ Jure Kosmaþ
lokjure@gmail.com
¾ Zala Metelko
zala.metelko24@gmail.com
Mentorja
¾ Mag. Sonja Trškan
sonja.trskan@guest.arnes.si
¾ Dr. Žiga Kokalj
ziga.kokalj@zrc-sazu.si
Podroþje raziskovanja
Geografija
2
Kazala
Kazalo
1 Uvod ............................................................................................................................................ 6
1.1 Namen naloge .................................................................................................................... 6
1.2 Hipoteze .............................................................................................................................. 6
1.3 Zahvala ................................................................................................................................ 6
2 Metode dela in omejitev obmoþja ........................................................................................... 6
2.1 Metode dela ........................................................................................................................ 7
2.2 Kamnik ................................................................................................................................. 8
2.2.1 Predstavitev mesta ......................................................................................................... 8
2.3 Centralne funkcije naselja .............................................................................................. 10 3 Prostorski razvoj Kamnika skozi þas ................................................................................... 14 3.1 Zgodovinski pregled mesta Kamnik .............................................................................. 14 3.2 Kamnik postane industrijsko mesto .............................................................................. 18 3.3 21. stoletje – trgovina ob glavnih prometnicah mesta ................................................ 23 3.4 Znaþilnosti prostorskega razvoja Kamnika po letu 1950 ........................................... 24 3.5 Ali je prostorski razvoj Kamnika sledil naþrtom?......................................................... 24 3.6 Razvojni cilji ...................................................................................................................... 30 3.8 Zaposlitvena sestava prebivalstva ................................................................................ 33 4 Primera preobrazbe posameznih þetrti ............................................................................... 37 4.1 Šutna .................................................................................................................................. 37 4.1.1 Zgodovinski pregled razvoja Šutne ........................................................................ 37 4.1.2 Šutna danes ............................................................................................................... 38
4.2 Obmoþje nekdanje tovarne Stol na Duplici .................................................................. 43 5 Ugotovitve ................................................................................................................................ 50 6 Zakljuþek .................................................................................................................................. 52 7 Viri in literatura......................................................................................................................... 53 3
Kazalo slik
Slika 1: Rimski nagrobnik. (foto: J. Kosmaþ) ........................................................................................................ 15
Slika 2: Simbol usnjarskega ceha. (foto: Z. Metelko) .......................................................................................... 16
Slika 3: Valvasorjeva upodobitev Kamnika. (vir: Valvasor, 1984) ..................................................................... 17
Slika 4: Tovarna Titan. (foto: J. Kosmaþ) .............................................................................................................. 19
Slika 5: Poslopje, v katerem se nahajata ALU Alprem in Alprem oprema. (Avtor: J. Kosmaþ) .................... 20
Slika 6: Krožišþe pri Qlandiji. (foto: J. Kosmaþ) .................................................................................................... 23
Slika 7: Pridobljena parkirna mesta z uvedbo enosmernega prometa. (fotor: M. Komoþar)......................... 26
Slika 8: Parkirišþa za obþino. (foto: M. Komoþar) ................................................................................................ 26
Slika 9: Parkirišþa v centru Kamnika so pogosto polna. (foto:J. Kosmaþ) ....................................................... 27
Slika 10: Razpadajoþa fasada na Šutni. (foto: M. Komoþar) .............................................................................. 29
Slika 11: Trgovina Špar in poslovno-trgovski center na obmoþju nekdanjega UTOKA
(Vir: J. Kosmaþ) ........................................................................................................................................... 29
Slika 12: Šutna danes. (foto: M. Komoþar)............................................................................................................ 38
Slika 13: Stol nekoþ (vir: http://www.ks-duplica.si/predstavitev/duplica_28_junij_1928_large.jpg ............... 43
Slika 14: Na obmoþje nekdanje tovarne Stol se je naselilo veliko manjših podjetij. (foto: J.
Kosmaþ) ........................................................................................................................................................ 44
Slika 15: Konec poti ob Kamniški Bistrici. (foto: J. Kosmaþ) .............................................................................. 45
Slika 16: Qlandija Kamnik. (foto: J. Kosmaþ) ........................................................................................................ 46
Slika 17: Na obmoþju današnje Qlandijeso bila skladišþa lesa. Na sliki iz 1964. ........................................... 47
Slika 18: Prilagoditev industrijske cone na trgovski center. (foto: J. Kosmaþ) ................................................ 49
Kazalo tabel
Tabela 1: Število prebivalcev v Kamniku ............................................................................................................... 32
4
Kazalo kart
Karta 1: Omejitev obmoþja prouþevanja. (avtor: M. Komoþar, vir podatkov GURS) ........................................ 9
Karta 2: Kamnik leta 1824. (vir: Franciscejski kataster, Arhiv Slovenije) ......................................................... 18
Karta 3: Industrija v Kamniku. (avtor: M. Komoþar) ............................................................................................. 21
Karta 4: Prostorski razvoj Kamnika. (avtor: M. Komoþar) ................................................................................... 22
Karta 5: Dostopna parkirišþa v starem mestnem jedru Kamnika. (avtor: M. Komoþar) ................................. 28
Karta 6: Dejavnosti na Šutni leta 1997. (vir: Ramšak, Kladnik, 1997) .............................................................. 39
Karta 7:Dejavnosti na Šutni leta 2014. (avtorr: M. Komoþar) ............................................................................. 40
Karta 8: Letalski posnetek Stola in Qlandie s kartiranimi veþjimi podjetji. (avtor: J. Kosmaþ, vir
GURS) ........................................................................................................................................................... 48
Kazalo grafov
Graf 1: Prebivalstvo Kamnika po letih .................................................................................................................... 33
Graf 2: Zaposlitev prebivalstva po sektorjih leta 1991......................................................................................... 34
Graf 3: Struktura gospodarskih podjetij leta 2011 ................................................................................................ 35
Graf 4 Zaposlitev prebivalstva po sektorjih v letu 2011....................................................................................... 35
Graf 5: Aktivno prebivalstvo in brezposelnost v obþini Kamnik od 2005 do 2012 .......................................... 36
5
1 Uvod
1.1 Namen naloge
V raziskovalni nalogi o prostorskem razvoju Kamnika smo se osredotoþili na pozidavo
mesta Kamnik skozi þas, predvsem od petdesetih let prejšnjega stoletja pa do danes.
Zanimalo nas je, kako se je mesto razvijalo in kako se je prostorski razvoj skladal z
zazidalnimi in razvojnimi naþrti Obþine Kamnik.
Ugotoviti smo želeli ali del starega dela mesta, Šutna, ostaja center dogajanja in
druženja ljudi, ali se ta vloga zdaj bolj dodeljuje južnemu delu mesta. Odloþili smo se,
da bomo raziskali, kakšno funkcijo je imel doloþen del mesta v nekem þasu. Prav tako
smo hoteli to podpreti s pojasnili in ugotoviti, zakaj se je to dogajalo.
1.2 Hipoteze
Glede na namen naloge smo postavili naslednje hipoteze:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Pahljaþasti tloris mesta se polni proti jugu.
Na prostor nekdanje industrije se seli trgovina.
Šutna se prazni (manj dejavnosti).
Na izbor mesta dejavnosti ima veliko vlogo dostopnost parkirišþ.
Center mesta se seli na jug.
Spremembe v prostoru upoštevajo prostorske naþrte.
1.3 Zahvala
Za uspešno izvedbo naše raziskovalne naloge se moramo v veliki meri zahvaliti
osebam, ki so nam pri njej pomagale, saj nam brez njih nikakor ne bi uspelo. Najprej bi
se radi zahvalili našima mentorjema mag. Sonji Trškan in dr. Žigi Kokalju, ki sta
pripomogla s svojim geografskim znanjem in vodenjem celotne naloge. Dr. Žiga Kokalj
nam je priskrbel letalske posnetke in karte, brez katerih naše naloge ne bi mogli narediti
po zastavljenih ciljih. Zahvaljujemo se tudi gospodu Sinanu Mihelþiþu iz skupine Štajn, s
katerim smo naredili intervju o Šutni ter ostalim anketirancem, ki so si vzeli þas za
pogovor o mestnem središþu in njegovih dejavnostih.
2 Metode dela in omejitev obmoþja
6
2.1 Metode dela
Na podlagi kartografskega gradiva, kartiranja in literature smo doloþili prostorski razvoj
Kamnika skozi zgodovino, veþji poudarek smo posvetili obdobju od 50 let prejšnjega
stoletja do danes.
Najveþji poudarek v raziskovalni nalogi je na primerjavi dveh obmoþij v Kamniku, v dveh
þasovnih obdobjih. Ti obmoþji sta staro mestno jedro, Šutna in obmoþje južnega dela
Kamnika, to je obmoþje nekdanje tovarne Stol. Ti dve obmoþji smo kartirali – primerjali
smo funkcijo stavb danes ter približno pred dvajsetimi leti. Anketirali smo gostince,
trgovce in lastnike ter opravili intervju z gospodom Sinanom Mihelþiþem, vodjo skupine
Štajn, ki poskuša oživiti staro mestno jedro. Vsi anketiranci so se dobrovoljno odzvali in
odgovarjali na naša vprašanja. Tudi mimoidoþi so se ustavljali in dodajali zanimive
poglede na Šutno.
Pregledali smo statistiþne podatke o številu in zaposlitveni sestavi prebivalcev Kamnika
skozi desetletja.
Metoda kartiranja je prevladovala tudi v južnem delu mesta. Pomembne spremembe v
prostoru smo tudi fotografirali.
Najprej pa smo se lotili teoretiþnega dela, kjer smo pridobili veliko informacij tudi iz
literature, prostorskih naþrtov in elektronskih virov.
7
2.2 Kamnik
2.2.1 Predstavitev mesta
“Kamnik leži na bistrem in zdravem kraju med dvema hriboma, mimo mesta teþe
Kamniška Bistrica, a þeznjo drži lep lesen most. Tu se zaþne soteska, po kateri lahko
greš dve milji od mesta, vedno med snežniki in ob bregovih Bistrice” (Valvasor 1984,
250).
Mesto leži na nadmorski višini 390m, na Bistriški ravnini, ob sotoþju rek Kamniške
Bistrice in Nevljice, na stiku severnega dela Bistriške ravni, vzhodnega dela Tunjiškega
griþevja in severozahodnih obronkov Posavskega hribovja. Od glavnega mesta
Ljubljane je oddaljeno 23 kilometrov. ýeprav je središþe geografsko in kulturno
razgibane obþine, sodi med manjša slovenska mesta, obiskovalce pa preseneþa z
lepoto svoje umetnosti in arhitekture.
2.2.2 Omejitev obmoþja prouþevanja
Kartirali smo celotno obmoþje Kamnika in þasovno predstavili prostorsko zazidavo
mesta skozi þas, vendar smo se osredotoþili na þas po letu 1950.
Dve obmoþji v Kamniku sta v zadnjem obdobju doživeli najveþ sprememb, zato smo ju v
nalogi posebej preuþili in predstavili. To sta del starega mestnega jedra Šutna in južni
del Kamnika, ki prevzema nekdanje dogajanje Šutne.
Pri Šutni smo preuþevano obmoþje omejili tako, da predstavlja smiselno celoto. Na
zahodni strani poteka meja po železniški progi, na vzhodni pa po Parmovi ulici pred
prostori nekdanje tovarne Utok. Na karti 1 je obmoþje Šutne oznaþeno z rdeþo barvo.
Središþe južnega dela Kamnika je obmoþje okoli trgovskega centra Qlandija in drugih
trgovskih kompleksov, ki so zrasli na zemljišþih nekdanje tovarne Stol. Na karti 1 smo
jih oznaþili z zeleno barvo.
8
Karta 1: Omejitev obmoþja prouþevanja. (avtor: M. Komoþar, vir podatkov GURS)
9
2.3 Centralne funkcije naselja
Slovenski avtorji, ki so se ukvarjali s centralnimi naselji, so se pri delu veþinoma oprli na
podatke o opremljenosti naselij z izbranimi dejavnostmi (vrednotenje na podlagi
upravnega, oskrbnega in prometnega naþela), ki so jih þrpali iz razliþnih virov.
»Pojem centralno naselje je v znanstveno literaturo že v tridesetih letih 20. stoletja
uvedel Christaller, ko je s teorijo o centralnih naseljih skušal pojasniti vlogo storitvenih
dejavnosti v družbenem življenju in utemeljiti položaj naselij, predvsem mest, v
naselbinskem omrežju. V domaþi ali tuji literaturi se definicije pojma centralno naselje
(ne glede na letnico nastanka dela) med seboj le malo razlikujejo.
S pojmom centralna naselja oznaþujemo tista središþa, v katerih so osredotoþene
storitvene dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalstva v okolici (regiji), ki gravitira k
njim, kakor tudi oskrbi lastnega prebivalstva. Centralna naselja so jedra gospodarskega,
socialnega in kulturnega življenje, ki naj bi zagotavljala enakovredne življenjske pogoje
na vseh obmoþjih« (Benkoviþ Krašovec 2006,11).
Leta 1968 je Igor Vrišer izdal delo o omrežju centralnih naselij v Jugoslaviji. Vladimir
Kokole je leta 1986 in1971 izdal študijo omrežij centralnih naselij v Sloveniji. Kasneje
sta Kokole 1984 leta ter Pak s sodelavci leta 1987 prouþevala omrežje centralnih naselij
po regijah. Vrišer je centralna naselja v Sloveniji ponovno raziskoval v osemdesetih
letih, leta 1986 in 1987 (Cigale 1999, Benkoviþ Krašovec 2006). Cigale (1999) poudarja,
da je zanimanje za centralna naselja precej popustilo. Glavni razlog je, da so odnosi
med mestom kot centralnim naseljem in “pripadajoþo” okolico oziroma vplivnim
obmoþjem doživeli številne spremembe. Številne dejavnosti, ki so bile nekdaj znaþilne
predvsem za središþa mest so se preselile na mestno obrobje, mestno prebivalstvo se
je preselilo v predmestja in bližnja podeželska mesta, kar je povzroþilo proces upadanja
prebivalstva v mestih ter rast prebivalstva v predmestjih in na podeželju. Poveþala se je
tudi mobilnost.
Igor Vrišer (1990, 146) je prvotno delitev meril za opredeljevanje središþ iz sedmih
stopenj poenostavil na pet hierarhiþnih stopenj. Kamnik je glede na dejavnosti sodil v III.
hierarhiþno stopnjo v omrežju centralnih naselij in njihovih vplivnih obmoþij, kamor je
spadala veþina obþinskih središþ. Vsa središþa so imela popolno ponudbo osnovnih
oskrbnih dejavnosti in deloma že nekaj specializiranih storitev v trgovini, obrti in
zdravstvenih storitvah. Avtor poudarja, da je Ljubljana zaradi svoje moþi zavirala razvoj
središþ v okolici. Kamnik se je k sreþi že zelo zgodaj razvil v mikroregionalno središþe
na gosto poseljeni Bistriški ravnini kot zelo industrijsko mesto.
10
S centralnimi naselji se je leta 2006 ukvarjala Monika Benkoviþ Krašovec. Centralna
naselja v Sloveniji glede na opremljenost razvršþa v dve kategoriji. Kamnik je glede na
to delitev opredeljen kot naselje II. stopnje – povpreþno opremljeno mesto. V þasu
raziskave ima namreþ popolno osnovna šolo, vrtec, trgovino z živili, gostinski objekt s
hrano in pijaþo, zdravstveno ustanovo, pošto, zobno ambulanto, splošno knjižnico,
banþno podružnico, lekarno, krajevni urad, bencinski servis, specializirane obrti in
trgovine; za uvrstitev v višjo kategorij pa mu manjkajo specializirane trgovine. Do danes
je Kamnik ta primanjkljaj že nadomestil, kajti številne specializirane trgovine so odprli v
njegovem južnem delu.
Centralna naselja opravljajo veþ funkcij; te so bivalna, oskrbna, zaposlitvena, upravna
funkcija ter funkcija ohranjanja družabnega življenja.
Bivalna funkcija
Pomeni ohranjanje poselitve in kulturne pokrajine. Prebivalci so se priseljevali v
centralna naselja iz njihove okolice predvsem zaradi bližine delovnih mest, boljše
opremljenosti s centralnimi dejavnostmi ali boljše dostopnosti do središþ višjih stopenj.
V dveh obdobjih, v prvem od leta 1961 – 91 in drugem od 1991 do 2002 je znaþilna rast
prebivalstva v centralnih naseljih 1. in 2. stopnje. Rast je bila veþja v prvem obdobju. V
drugem obdobju se je izboljšala prometna dostopnost, ki je omogoþala kakovostno
življenje na podeželju in hiter dostop do zaposlitve (Benkoviþ Krašovec 2006).
ýe hoþemo, da bodo centralna naselja ohranila ali poveþala število lastnega
prebivalstva in prebivalstva v zaledju, je potrebno, da so zadovoljivo opremljena s
centralnimi dejavnostmi, da nudijo delovna mesta ter da so dobro povezana z bližnjimi
naselji in z (bolj oddaljenimi) naselji višje stopnje centralnosti.
Število centralnih naselij 2. stopnje se je v obdobju 1987-1994 poveþalo za 11,2% (17
naselij), med letoma 1994 in 2005 pa se je zmanjšalo za 17% (27 naselij). Kljub temu se
je njihova vloga okrepila in izboljšala opremljenost (Benkoviþ Krašovec 2006).
Za Kamnik je še znaþilno poveþevanje prebivalstva zaradi doseljevanja, saj so
stanovanja cenejša kot v bližnji Ljubljani.
Oskrbna funkcija
Naselja II. stopnje centralnosti so bila razmeroma dobro opremljena z izbranimi
centralnimi dejavnostmi, ki naj bi omogoþale zadovoljitev vsakdanjih potreb
prebivalstva.
Centrala naselja obeh stopenj imajo v bližini mest drugaþen pomen in vlogo kot
11
centralna naselja na oddaljenih podeželskih obmoþjih. Centralna naselja v bližini mest
imajo zaradi bližine trga veþ specializiranih obrti in storitev, za razliko od le tehna
depopulacijskih in oddaljenih obmoþjih.
Razvoj središþ I. in II. stopnje na obmoþju hitre dostopnosti mest s tega vidika ni zelo
pomemben, ker je povezanost z mestom tako velika, da ljudje veþino svojih potreb po
storitvah in drugih dejavnostih opravijo tam. Poleg tega so storitve v mestih
kakovostnejše in raznovrstnejše, zato se jih ljudje tudi raje poslužujejo.
ýeprav so centralna naselja I. in II. stopnje zelo pomembna za oskrbo podeželskega
prebivalstva, je njihova vloga v primerjavi z mesti razmeroma majhna. Pri opremljenosti
naselij s kvartarnimi centralnimi dejavnostmi, katerih namestitev v prostoru usmerja tudi
država, so razlike med mesti in podeželjem bistveno manjše kot pri specializiranih
trgovinah in obrteh, kjer ponudbo pogojuje število potrošnikov.
Kamnik se je v zadnjem desetletju oskrbel s skoraj vsemi trgovskimi podjetji, ki jih sedaj
celo veþ kot v sosednjih Domžalah.
Zaposlitvena funkcija
Centralna naselja imajo pomembno zaposlitveno vlogo. S ponudbo delovnih mest
prispevajo k ohranjanju prebivalstva na podeželju in k zmanjševanju tokov dnevne
delovne migracije iz naselij, privlaþijo pa delovno silo iz okolice.
Najveþ delovnih mest in najveþje presežke delovnih mest imajo naselja, v katerih so bili
v þasu najintenzivnejše industrializacije naþrtno zgrajeni industrijski obrati. Kamnik je bil
znan kot centralno naselje, ki je ponujalo veliko delovnih mest zlasti v industriji. S
propadom skoraj vseh velikih industrijskih podjetij, pa je to sprožilo brezposelnost
oziroma dnevno migracijo v sosednja naselja.
Benkoviþ Krašovec (2006) v raziskavi navaja, da lahko v prihodnosti priþakujemo, da se
bo število delovnih mest v teh centralnih naseljih poþasi poveþevalo, saj se ob mnogih
naseljih gradijo obrtne cone. Ravno narašþanje števila delovnih mest na podeželju je
najbolj prepriþljiv kazalec gospodarskega razvoja podeželskih naselij in spreminjanja
njihovega funkcijskega položaja v omrežju naselij. Gospodarska kriza je razvoj obrtnih
con vsekakor nekoliko zaustavila, oziroma bodo do realizacije morale še nekoliko
poþakati. Kamnik obrtne cone nima.
Ohranjanje družabnega življenja
Naþin življenja velikega dela podeželskega prebivalstva, ki je zaposleno in se oskrbuje v
veþjih, najveþkrat mestnih naseljih, prinaša na podeželje drugaþne vrednote in ustvarja
12
drugaþne odnose med ljudmi. Pripadnost domaþemu lokalnemu okolju se izgublja
predvsem v naseljih, ki zaradi izgube centralnih dejavnosti postajajo spalna naselja
oziroma ohranjajo samo še bivalno oziroma poselitveno funkcijo, vse ostale pa ljudje
opravljajo v drugih naseljih.
Nekatere centralne dejavnosti imajo še prav posebno vlogo, izstopajo predvsem šole in
gostinski objekti, pa tudi športni objekti.
Družabno življenje se vse bolj združuje z nakupovanjem, kjer trgovski centri poskrbijo
za kupce, predvsem ob koncih tedna. V Kamniku je Dom kulture, zlasti poleti pa staro
mestno jedro zaživi s festivalom Kamfest, ki poveže kulturo in kuliso izjemnega starega
mestnega jedra.
Upravna funkcija
Po ocenah je med centralnimi naselji II. stopnje kar 69,6% obþinskih središþ. Vsa
naselja so dobila vlogo obþinskega središþa z drobljenjem velikih obþin sredi
devetdesetih let 20. stoletja na številne “nove majhne” obþine, ki naj bi odpravile
razvojne razlike, nastale kot posledica centralizacije v prejšnjih velikih obþinah. Obþine
bodo s svojimi razvojnimi programi bolj ali manj uspešno, samostojno ali v sodelovanju
s sosednjimi obþinami, vplivale na razvoj podeželja. Njihova prizadevanja gredo
predvsem v smeri izboljšanja cest, ki omogoþajo prebivalcem iz oddaljenih naselij boljšo
dostopnost do storitev v središþu.
Kamniška obþina ima upravno funkcijo še v centru mesta. Pošta se je preselila proti
jugu ob glavno cesto, letos pa je iz Kamnika v Domžale prestavila pisarna geodetske
uprave.
13
3 Prostorski razvoj Kamnika skozi þas
3.1 Zgodovinski pregled mesta Kamnik
Bogato preteklost Kamnika razkrivajo le nekatere sluþajne najdbe, kajti mesto z okolico
še ni povsem raziskano.
Iz þasa paleolitika sta znani dve najdišþi: Mokriška jama in Nevlje. Izkopavanja na
Mokrici so potekala v letih 1954-1956 in 1960 pod okriljem Arheološkega inštituta
Ljubljana. Odkriti so bili 3 kamniti artefakti in 12 košþenih plošþic. Predvidevajo, da gre
verjetno za lovsko postojanko iz toplega obdobja zadnje ledene dobe. Drugo najdišþe
so Nevlje, kjer so ob regulacijskih delih potoka Nevljica leta 1938 odkrili okostje
mamuta, ki je danes razstavljen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Poleg tega so
odkrili tudi del rogovja severnega jelena. Majhno mikrolitsko rezilo je edina kulturna
najdba na tem najdišþu.
Struga Kamniške Bistrice, kjer so našli bronasto sekiro z robniki, in Velika planina, kjer
so našli 2 bronasti sekiri, sta dokaz poseljenosti teh krajev v bronasti dobi. Grobova pri
Duplici in grob iz Nevelj sta mladohalštatski postojanki iz železne dobe. Tu so bile
odkrite negovska þelada, železni sulici in bojna sekira. Najdbe dokazujejo, da so bili ti
kraji del dolenjskega kulturnega obmoþja. Antiko razkrivajo najdeni in še vedno
ohranjeni rimski nagrobniki. Morda je bila v Kamniku tudi rimska postojanka, saj je tu
mimo potekala Rimska cesta.
Srednjeveški Kamnik je tesno povezan z rodbino Andeških grofov. Ti so bili
frankovskega porekla in so v 10. stol. prišli na Južno Bavarsko. Ozemlje Kamnika in
njegove okolice so si pridobili s poroko - leta 1110 se je Sofija (hþi mejnega grofa Istre)
poroþila z Bertoldom I. Andeškim in za doto dobila Kamnik. Bertolda I. je po smrti leta
1151 nasledil sin Bertold II., pod katerega vlado so doživeli Andeški hiter vzpon.
Pridobili so mejno grofijo Istro, 4 leta kasneje še Kranjsko. Središþe družinske posesti,
ki se je raztezala na obmoþju današnje kamniške obþine od Kranja do Loþice, ozemlje
Kokre in Ljubljane, je bil Kamnik. Bertolda II. je leta nasledil sin Bertold III., s katerim so
grofje Andeški dosegli svoj višek. V Kamniku so bili grofovski uradi in od leta 1195 na
Malem gradu prva kovnica denarja na Kranjskem. Kovali so kovance z napisom Civitas
Stein. Bertolda III. je leta 1204 nasledil sin Henrik IV., ki pa je umrl brez otrok. Nasledil
ga je brat Oto, ki je dal Kamnik za doto hþeri Agnezi (Neži), ki se je poroþila s
Friderikom Bojevitim Bamberžanom. Leta 1248 se je drugiþ poroþila, z vojvodo Ulrikom,
zadnjim Španhajmovcem, ki pa je podpiral razvoj Ljubljane.
14
Slika 1: Rimski nagrobnik. (foto: J. Kosmaþ)
Leta 1270 je Kamnik prišel v roke þeškega kralja Otokarja II Pržemisla, leta 1278 pa v
last Habsburžanov. V njihovi listini se prviþ omenja ime Kamnik.
Leta 1229 se bili prviþ omenjeni kamniški mešþani, Kamnik kot mesto pa šele 22. maja
1267.
Razcvet Kamnika je bil povezan z gospodarsko politiko Andeških, ti pa so tudi doloþili
pomembnost poti, ki so vodile v Kamnik. Zadreþka pot je povezovala kranjsko posest s
Slovenj Gradcem, promet pa je potekal tudi po Tuhinjski dolini. Na tuhinjski poti so v
Špitaliþu v 13. stoletju Andeški postavili “špital” – gostišþe za potujoþe trgovce. Zaradi
teh dveh poti je postajal Kamnik pomembno mesto.
Kamnik in pot þez Tuhinjsko dolino sta kasneje kljub novim vladarjem še vedno
obdržala velik del tranzitnega prometa. Za tuhinjsko pot in pot þez ýrnivec so se
zavzemali Celjski grofje. Leta 1461 je bila ustanovljena ljubljanska škofija s sedežem in
so stolnico v Gornjem Gradu, kar je tudi poveþalo pomen poti þez ýrnivec (Zadreþke
15
poti). Kljub tekmovanju z Ljubljano je bil Kamnik v 15. in deloma v 16. stoletju med
najbolj cvetoþimi mesti na Kranjskem. Trgovina in obrt sta bili moþno razviti. Kamniški
trgovci so bili poznani tudi drugod – v Trstu, na Reki, v Piranu. Kamnik je bil po
gospodarski razvitosti med kranjskimi mesti takoj za Ljubljano.
Srednjeveški Kamnik se je razvijal za mestnim obzidjem, ki je imelo štiri mestna vrata. V
mestu so delovali kovaþi, nožarji, krznarji, lonþarji, usnjarji in peki ter tudi trgovci.
Slika 2: Simbol usnjarskega ceha. (foto: Z. Metelko)
16
Slika 3: Valvasorjeva upodobitev Kamnika. (vir: Valvasor, 1984)
Ob Kamniški Bistrici so delovali mlini in žage. Mesto se je razvijalo in bogatelo. V 15.
stoletju so zaradi turških vpadov okrepili obzidje in utrdbe. Kljub vsemu so leta 1471
Turki požgali mekinjski samostan. V 16. stoletju je Kamnik priþel gospodarsko
zaostajati. Poþasi je cvetoþe mesto zaþelo veneti. Valvasorjeva upodobitev mesta
predstavi mesto v tistem þasu. Predvsem je vidno obzidje na vzhodni polovici mesta z
Biriškimi vrati, ki imajo dva stolpa, vse do Mostnih vrat in okroglega stolpa, nato pa
obzidje zavije proti zahodu. Mesto je imelo štiri mestna vrata, ki so bila postavljena na
naravnih pregradah. Na južni strani so bila vrata na Šutni, druga so bila Biriška vrata, na
severni strani vrata Na grabnu ali Ženska vrata, þetrta so bila Mostna vrata. Za
mestnimi vrati so bila tri predmestja. Na jugu Šutna, na severu Graben, na drugi strani
Kamniške Bistrice pa Novi trg. Delitev Kamnika na mesto in predmestja je bila vidna še
do 20. stoletja.
Tuhinjska trgovska pot je zaþela izgubljati pomen zaradi upadanje trgovine s Hrvaško in
Ogrsko. Dokonþno je bila opušþena konec 16. stoletja.
17
Mesto je leta 1511 moþno prizadel potres - podrta sta bila Mali in Stari grad. Stari grad
so sicer obnovili, vendar ga je leta 1572 uniþila strela. ýesar ni uniþil potres, je uniþil
požar. Lesene stavbe so bile tako nadomešþene z zidanimi.
V 17. stoletju so mesto pestile gospodarske težave in bolezni (kuga).V 18. stoletju so
podrli mestno obzidje. Kamnik se je razširil na Šutno, Graben, v Novi trg in proti
Kamniški Bistrici. V umetniškem pogledu sta bili ti dve stoletji zelo bogati. Nastale so
pomembne stavbe, ki so danes ponos mesta – cerkev sv. Jožefa na Žalah, cerkev sv.
Jakoba in cerkev na Šutni.
3.2 Kamnik postane industrijsko mesto
V 19. stoletju so iz delavnic nastala prva industrijska podjetja. Leta 1852 je bila
ustanovljena smodnišnica, v Mekinjah pa je leta 1857 zaþela obratovati Prašnikarjeva
cementarna in opekarna. Alojzij Prašnikar je leta 1876 uredil tudi zdravilišþe. Prvi vlak je
v Kamnik pripeljal leta 1890.
Karta 2: Kamnik leta 1824. (vir: Franciscejski kataster, Arhiv Slovenije)
18
V 20. stoletju se je Kamnik zaþel širiti; na sever proti Mekinjam, na jug proti Duplici, v
osemdesetih in devetdesetih letih pa je nastalo trgovsko in stanovanjsko obmoþje
Perovo. Najveþjo vlogo pri širitvi mesta so imela industrijska podjetja.
V Kamniku se je industrija razvila iz obrtnih delavnic. Te so zaþele nastajati že v
srednjem veku, veliko pa jih je nastalo ob potoku Mlinšþici, ki je bil speljan iz reke
Kamniške Bistrice. K industrijskemu razvoju je v veliki meri pripomogla tudi železnica
Kamnik-Ljubljana. Prva kamniška industrija je bila smodnišnica KIK, ki je bila
ustanovljena že leta 1852. Izdelovala je raznovrstne eksplozive in druge pirotehniþne
izdelke ter plastiko.
Za Kamnik pa je bila in je še vedno zelo pomembna tovarna Titan, ki ima zaposlenih
preko 100 delavcev. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1896 pod imenom Špalek.
Podjetje je zdaj osredotoþeno samo na izdelke za mehansko varovanje vrat in
kljuþavnic za pohištveno industrijo, vþasih pa so izdelovali veliko razliþnih kovinskih
izdelkov.
Slika 4: Tovarna Titan. (foto: J. Kosmaþ)
Za današnji razvoj je najpomembnejše obmoþje nekdanje tovarne Stol, katerega
podoba se je v zadnjih letih zelo spremenila. Na tem mestu je bila Industrija pohištva
Stol, ki je postala znana predvsem po stolih pa tudi drugem pohištvu. Nastala je pred
nekaj veþ kot sto leti, nato pa v letih po osamosvojitvi propadla. Na obmoþju današnje
19
Qlandie so bila prej skladišþa lesa.
Tekstilna tovarna Svilanit je tovarna, ki je nastala po 2. Svetovni vojni z združitvijo veþ
tekstilnih obratov. Deluje še danes, ukvarja pa se z izdelavo razliþnih tekstilnih izdelkov.
V podjetju je zaposlenih veþ kot 150 delavcev.
Eta Kamnik je podjetje, ki se ukvarja z živili. Podjetje je zaþelo delovati leta 1922, leta
1963 pa se je razširilo s poslopji. Še danes izdeluje gorþico, konzervirane jedi in druga
živila rastlinskega in živalskega izvora.
Tovarna Utok Kamnik, ki se je ukvarjala z usnjarstvom, predvsem predelavo svinjskih
kož, se je razvila iz usnjarskih delavnic, ki so leta 1924 prešle v industrijo. Imela je veþ
kot 400 delavcev, s proizvodnjo pa je prenehala leta 1993.
Alprem je bilo podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1951 in se je ukvarjalo z izdelavo
aluminijastega pohištva in drugih izdelkov iz aluminija. Na zaþetku so izdelovali
predvsem okna in vrata. Tudi to podjetje je propadlo, njegovo tradicijo pa na drugem
obmoþju nadaljujeta podjetji ALU Alprem in Alprem oprema.
Slika 5: Poslopje, v katerem se nahajata ALU Alprem in Alprem oprema. (Avtor: J. Kosmaþ)
20
Karta 3: Industrija v Kamniku. (avtor: M. Komoþar)
21
Karta 4: Prostorski razvoj Kamnika. (avtor: M. Komoþar)
22
3.3 21. stoletje – trgovina ob glavnih prometnicah mesta
Ob glavni cesti in obvoznici (dveh glavnih prometnicah v Kamniku) so konec 20. stoletja
in zaþetku 21. stoletja zgradili veþino trgovskih centrov. Ob koncu osemdesetih in
devetdesetih let se je razvila poslovna cona Perovo, ob kamniški obvoznici. Tam se
zdaj nahaja veliko terciarnih dejavnosti, predvsem trgovina (Avto Cerar, Petrol, OMV) in
gostinski lokali, pa tudi vulkanizerstvo in podjetje Kambus.
Po letu 2000 pa so se predvsem ob Ljubljanski cesti zgradili trgovine Mercator center,
Lidl, Tuš. Leta 2011 so na obvoznici pri Šmarci (nekdanji Stol) odprli trgovsko obmoþje,
kjer prednjaþi Qlandia, poleg nje še trgovine, Hofer, Kik in EuroSpin.
Eno izmed obmoþij, ki bo spremenilo videz in funkcijo mesta, je severni del mesta, kjer
je do leta 2008 šla v steþaj Smodnišnica Kamnik (KIK). Slovenska vojska je konec leta
2013 odstranjevala in uniþevala nevarne odpadke. Na 60 hektarov velikem obmoþju je
prostor za številne dejavnosti, na primer turizem, þeprav obþina ni lastnica obmoþja
(Felc 2013, 8).
Šašek Divjakova (2004, 110, 111) poudarja, da je ena bistvenih prostorskih sprememb
pri organizaciji primestne železnice v Kamniku podaljšanje proge oz. postavitev konþne
postaje proti severu, na obmoþje, prostore nekdanje Smodnišnice, kjer naj bi nastal
severni kolodvor z vsemi programi konþne in prestopne postaje primestne železnice,
vkljuþnos poslovnimi, komercialnimi, uslužnostno-servisnimi dejavnostmi,
veþstanovanjsko gradnjo, na zahodnem robu ob gozdu pa individualno stanovanjsko
gradnjo.
V tem primeru bi lahko razvoj tega dela mesta moþno spremenil videz in funkcijo mesta
Kamnik, s tem pa tudi vplival na razvoj drugih delov mesta.
Slika 6: Krožišþe pri Qlandiji. (foto: J. Kosmaþ)
23
3.4 Znaþilnosti prostorskega razvoja Kamnika po letu 1950
Za prostorski razvoj Kamnika po letu 1950 je znaþilno:
x
x
x
x
x
x
x
x
Mesto se prostorsko po letu 1980 ni poveþevalo. Pozidava se je zgostila.
Vmesne prazne prostore so zapolnile površine namenjene stanovanjski rabi
(Metuljþek), storitvam (Petrol, OMV, poslovna cona Perovo) in trgovini (Mercator,
Lidl).
Na mestnem obmoþju prevladujejo površine namenjene stanovanjski rabi in
trgovini.
Na nekdanjih obsežnih industrijskih zemljišþih se je veþinoma locirala trgovina in
druge dejavnosti, manj je nastalo novih stanovanj (npr. soseska Mali grad).
Najveþ stanovanjskih hiš je bilo zgrajena v obdobju 1968-1975, veþina blokov pa
med letoma 1972 in 1980.
Na obmoþjih nekdanjih velikih industrijskih obratov (Utok, Alprem, Stol) se je
naselilo veliko manjših podjetij, ki imajo zaradi neurejenega lastništva tudi veliko
težav.
Srednjeveški center Kamnika v zadnjih treh desetletjih ni spreminjal
namembnosti stavb, znaþilno pa je zaprtje številnih trgovin in lokalov ter s tem
zamiranje tega dela mesta.
Najveþjo spremembo dejavnosti je doživel južni del Kamnika, obmoþje nekdanje
tovarne Stol.
Na severnem delu Kamnika je obsežno obmoþje nekdanje tovarne KIK, katerega
smiselna sprememba namembnosti prostora bo pomembna tudi za oživitev
starega mestnega jedra.
3.5 Ali je prostorski razvoj Kamnika sledil naþrtom?
Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je leta 1991 izdelala
celovit ureditveni naþrt starega mestnega jedra Kamnika. Ureditveni naþrt je bil zaradi
zakonskih omejitev formalno zloženka ureditvenih naþrtov za posamezna obmoþja.
Globalni koncept bodoþe ureditve mestnega jedra je predvideval funkcionalno in
programsko sožitje med staro mestno arhitekturo in revitaliziranim industrijskim
kompleksom, ko so ga sestavljala podjetja Utok, Alprem in Meso. Na obmoþju
industrijske cone so predvidevali izgradnjo velikega nakupovalno poslovnega centra.
Ponudbo centra naj bi dopolnjevali drobnejši in atraktivnejši programi, temeljeþi na
principu privatne iniciative in organizirani v ambientu srednjeveške arhitekture.
24
Gabrijelþiþ, Breitling s sodelavci (1991) so ugotovili, da je potrebno oblikovati rob
mestnega središþa in nazorno oznaþiti glavne in sekundarne vstope namenjene
avtomobilistom in pešcem. Posebno na glavni osi: Šutna, Glavni trg, Medvedova ulica
bo potrebno na vstopih oblikovati vhodna »vrata«, oziroma ambiente, ki bodo
obiskovalca postopoma popeljali v atmosfero srednjeveške staromestne arhitekture.
Nov znaþaj bi morala dobiti celotna obreþna poteza z oblikovanjem zelene zavese
obreþnega drevoreda.
Po njihovih naþrtih naj bi na obmoþju nekdanjega Utoka nastal moþan mestnoregionalni poslovno nakupovalni center, ki bi prometno napajan neposredno iz
obvoznice. V ta namen naj bi bilo potrebno:
x vzpostaviti dostopnost do kompleksa Utok z izgradnjo novega mostu in novega
semaforiziranega križišþa na obvozni cesti ter postopoma vzpostaviti 260
parkirnih mest za regionalne obiskovalce,
x rekonstruirati križišþe Tunjiške in Medvedove ceste ter povezati Kolodvorsko
ulico s križišþem Šolske ulice in Šutne,
x postaviti nov most za pešce in kolesarje v smeri športnega parka ob Cankarjevi
cesti in brv za pešce ob Nunskem hlevu in zgraditi novo vzhodno obvozno cesto
v pol vkopani izvedbi, ki blaži negativne uþinke prometa za okolje.
Danes lahko ugotovimo, da je bilo na obmoþju današnjega mestnega jedra, v
primerjavi z naþrti iz leta 1991, narejenega malo. V industrijskem kompleksu, ki so ga
sestavljala podjetja Alprem, Utok in Meso Kamnik, so stavbe še vedno zapušþene.
Namesto obnove ali porušitve in ponovne gradnje so v njihovi bližini zgradili objekt s
Šparom in fitnesom, ki s svojo arhitekturo slabo dopolnjuje stari del mesta, kjer je
nastala tudi stanovanjska soseska Mali grad.
Prav tako tudi na obmoþju Šutne ni opaznih sprememb, saj so hiše oziroma fasade še
vedno v razpadajoþem stanju ter zapušþene. Na Glavnem trgu je bila izvedena obnova,
kar ni v naþrtih iz leta 1991. Vhodi na glavnih cestah, ki so bili mišljeni, da privabijo
turiste niso bili zgrajeni. Okvir sistema parkirnih mest, ki so ga želeli uvesti, je opazen,
ampak se stanje ni bistveno spremenilo. Po našem štetju je danes v centru in njegovi
okolici 388 parkirnih mest, skupina Štajn pa jih je naštela okoli 800. Šteli so tudi
parkirišþa na severu mesta, ki po našem mnenju niso bistvena za obisk Šutne. Veþino
ostalih prostorskih planov niso uresniþili, saj sprememb v dobrem smislu ni veliko, saj
Šutna in center še vedno propadata.
Razvijal se je južni del mesta oziroma obmoþje nakupovalnega središþa Qlandia. Tudi
industrijski kompleks, ki je v bližini nakupovalne cone, je doživel prenovitev, saj je veliko
nekdanjih skladišþ obnovljenih in ponovno obratujejo. ýeprav naþrti iz leta 1996 ne
25
vkljuþujejo južnega dela, je tam opazno najveþ sprememb, kot tudi na obmoþju
Perovega.
Srednjeveško mesto naj bi bilo peš cona, motorni promet naj bi se ustavil na obrobju,
kjer naj bi bile kvalitetno oblikovane in ozelenjene parkirne površine.
Slika 7: Pridobljena parkirna mesta z uvedbo enosmernega prometa. (fotor: M. Komoþar)
Na sliki so prikazana parkirna mesta, ki so jih pridobili z uvedbo enosmernega prometa.
S tega vidika dosežki nove ureditve prometa niso ravno uspešni, saj je bilo pridobljenih
samo 5 novih parkirnih mest v bližini obþine.
Slika 8: Parkirišþa za obþino. (foto: M. Komoþar)
Na sliki so parkirišþa za obþino Kamnik. Prostor je bil v ta namen izkorišþen že nekaj let.
Na sliki se vidi tudi enosmerna cesta, ki zavzema dokaj veliko prostora.
26
Slika 9: Parkirišþa v centru Kamnika so pogosto polna. (foto:J. Kosmaþ)
27
Karta 5: Dostopna parkirišþa v starem mestnem jedru Kamnika. (avtor: M. Komoþar)
Na karti 5 so z modro obarvana obmoþja namenjena parkiranju motornih vozil. Z rdeþo
je zapisano število parkirnih mest, ki so na voljo. ýeprav je za vsakodnevno uporabo
dovolj parkirnih mest, se v þasu festivalov to opazi kot šibka toþka mesta, saj število
parkirnih mest ne zadostuje povpraševanju. Parkirišþa so za obiskovalce preslabo
oznaþena.
28
Slika 10: Razpadajoþa fasada na Šutni. (foto: M. Komoþar)
Obþina Kamnik želi v prihodnosti mestu dati videz modernega predalpskega mesta. Še
naprej nameravajo razvijati poslovne dejavnosti ter izboljšati ponudbo delovnih mest,
predvsem v terciarnem in kvartarnem sektorju in dejavnostih, ki so okoljsko
sprejemljive. Tako ne naþrtuje nobenih novih industrijskih obmoþij.
Slika 11: Trgovina Špar in poslovno-trgovski center na obmoþju nekdanjega UTOKA
(Vir: J. Kosmaþ)
29
Šarec et al. 2012, poudarjajo tri razvojne scenarije mesta:
x
x
x
Scenarij intenzivnega razvoja: mesto Kamnik bi vlagalo predvsem v gradnjo
nepremiþnin za poslovne in stanovanjske namene. S tem bi se poveþala
prevlada mesta Kamnika nad celotno obþino, prav tako pa bi se poveþala
njegova gospodarska vloga na podroþju celotne Slovenije. Slaba stran tega
razvoja bi bila preobremenjenost že zdaj slabih prometnih povezav, prav tako pa
bi bil ta razvoj slab z okoljevarstvenega vidika. Ta scenarij bi podroþje
smodnišnice spremenil v stanovanjske in poslovne cone.
Scenarij trajnostnega razvoja: poudarek bi bil predvsem na ohranjanju, varovanju
in reklamiranju kulturne dedišþine in s tem razvijanje predvsem turistiþnih
dejavnosti. Obmoþje smodnišnice bi se v tem primeru spremenilo v športno
rekreacijski center, ki bi bil privlaþen za turiste. Prav tako bi vzpostavili »zeleno
obmoþje«, ki bi bilo središþe druženja ljudi.
Scenarij spontanega razvoja: obþina Kamnik se spontanemu razvoju kljub temu,
da je to scenarij zadnjih desetih let, skuša izogniti. To je razvoj, pri katerem se
problemi rešujejo sproti in ne po urbanistiþnem naþrtu. Takšen pristop je
fleksibilen, vendar velikokrat interesi posameznikov prevladajo nad skupnim
interesom. Kljub temu, da ima nekaj pozitivni uþinkov kot je naprimer veþ
delovnih mest, ima veþ uþinkov, ki slabo vplivajo na mesto. To pokaže velika
zgošþenost trgovskih centrov in slabo stanje mestnega jedra. V tem razvoju bi
mesto izgubilo identiteto in ustrezen dolgoroþni uþinek, zato obþina želi to
prepreþiti.
3.6 Razvojni cilji
Na podlagi naše raziskave in intervjuja z gospodom Sinanom Mihelþiþem ugotavljamo;
da je v razvojne cilje mesta Kamnik potrebno vkljuþiti naslednje:
x
x
x
x
x
ohranjati kulturno dedišþino ter mestno središþe,
izboljšati bivalno okolje mesta (veliko zelenih površin, urejenost odprtih površin,
ki so pomembne za rekreacijsko zaledje mesta ter ohranjati zelene površine ob
vodotokih, ki se jih lahko uporabi za pešpoti,
izgradnjo sodobne urbane površine, obnova mesta ima prednost pred
novogradnjami,
izgradnjo gospodarsko-poslovnih con, kjer bi spodbujali podjetništvo in
inovativnost,
izboljšanje prometnega omrežja(zaradi slabih cest in slabega prometnega
dostopa v center mesta), tudi z ureditvijo smiselnega enosmernega prometa z
30
x
možnostjo parkiranja in
uskladiti namensko rabo (stanovanjska obmoþja morajo biti oddaljeno od moteþih
podjetij, trgovin…) ter upoštevanje zazidalnih naþrtov in zastavljenih ciljev.
Razvojne želje so zelo podobne tistim izpred veþ kot dvajset let. Prav veliko se od takrat
ni zgodilo, nekateri predeli so skoraj zaostali v razvoju. Trenutno še vedno zaradi slabih
gospodarskih kazalcev lahko delamo dobre, premišljene naþrte s prostorom, ki mu
nekompromisno sledimo.
Prostorsko naþrtovanje je glavna naloga lokalnih skupnosti. Oddelek za urejanje
prostora hoþe mesto obnoviti in revitalizirati. Leta 2011 so bile na osnovi pobud
lastnikov zemljišþ predvidene manjše spremembe na obmoþju Zgornjega Perovega
(zapolnjevanje že zgrajenih obmoþij), na južnem delu pa so bile predvidene
podrobnejše usmeritve za urejanje prostora in oblikovanje objektov. Na obmoþju ob
kamniški obvoznici je bila predvidena širitev obstojeþe veterinarske klinike. Obþina
Kamnik skuša od leta 2006 sestaviti prostorski naþrt za cono spodnjega Stola, vendar
so zaradi neurejenih lastništev in številnih tožb nastali zapleti. Leta 2007 so se postopki
za pripravo in sprejem tako ustavili. Obþina je konec junija 2011 organizirala strokovne
prostorske delavnice, katerih namen je bil ugotoviti, ali je zaþrtana prostorska razvojna
usmeritev v obþinskem prostorskem naþrtu prava oziroma ali bodo potrebne korekcije
doloþenih usmeritev. Rezultat delavnic je bil potrditev trajnostnega koncepta
prostorskega razvoja (Šarec et al, 2012).
Preden je bil narejen OPN (obþinski prostorski naþrt), je obþina morali pridobiti mnenje
o ustreznosti okoljskega poroþila ter sprejemljivosti vplivov izvedbe na okolje. Ena
izmed smernic se nanaša na spremembe v kmetijstvu oziroma kmetijskih zemljišþih.
Ostale smernice obþinskega prostorskega razvoja pa so: podroþje varstva pred
naravnimi in drugimi nesreþami, podroþje zašþite in reševanja, podroþje komunalnega
opremljanja, gradnje omrežij javne infrastrukture in energetska oskrba.
31
3.8 Prebivalstvo
Kamnik se kot obþina po številu prebivalcev uvršþa na 10. mesto. Je srednjeveško
mesto, do današnjih dni pa se je zelo razširil in doživel velik porast prebivalstva. Število
prebivalcev se je predvsem po letu 1953 hitro poveþevalo (Tabela 1). Pri teh podatkih
moramo upoštevati, da se je naselje Duplica leta 1994 prikljuþila mestu Kamnik in tako
nehala obstajati kot samostojno naselje. Prebivalstvo mesta Kamnik se od leta 2010
skoraj ni spreminjalo. Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na
1.000 prebivalcev v obþini je bil torej pozitiven, znašal je 5,6 (v Sloveniji 1,8). Kamnik je
glede na slovensko povpreþje “mlada” obþina, saj je povpreþna starost obþanov 39,8
(slovensko povpreþje 41,6), število otrok do 14 leta pa je veþje od števila obþanov s
starostjo 65 ali veþ. To je za današnje obþine redek pojav. Kljub veliko mladim, pa je
starostna piramida za kamniško obþino še vedno izrazita “žara” (SURS, 2010).
Povpreþna gostota poselitve obþine je 109 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je
nad slovenskim povpreþjem, ki je 101 prebivalca na kvadratni kilometer (SURS, 2010).
Tabela 1: Število prebivalcev v Kamniku
LETO
PREBIVALCI V MESTU KAMNIK
1948
3457
1961
5062
1971
6652
1981
8331
1991
9827
1995
11764
2002
12197
2010
13698
2013
13652
(vir: SURS, 2013, Pfajfar et al., 1996.)
32
Graf 1: Prebivalstvo Kamnika po letih
2020
2000
1980
1960
1940
1920
1900
1948
1961
1971
1981
1991
1995
2002
2010
2013
(vir: SURS, 2013, Pfajfar et al., 1996)
Rast prebivalstva v Kamniku je rezultat možnosti zaposlitve in boljšega življenja v
neagrarni dejavnosti po letu 1950. Razvoj industrije v Kamniku je zaþel pritegovati
kmeþko prebivalstvo. To je sprožilo proces odseljevanja delovne sile iz odroþnih
hribovskih in griþevnatih obmoþij, v ravnini pa moþno deagrarizacijo in urbanizacijo.
3.8 Zaposlitvena sestava prebivalstva
Od vseh prebivalcev obþine Kamnik je aktivnega prebivalstva približno 43% (podatki
2010), v Sloveniji približno 41%.
Primarni sektor:
Kot v drugih slovenskih obþinah se je odstotek prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom
zelo zmanjšal. Od leta 1953, ko je bil odstotek kmeþkega prebivalstva v mestu Kamnik
4,1%, pa do danes, se je ta delež spustil na manj kot 0,5% (Pfajfar et al. 1996).
Odstotek je tako majhen zato, ker so kmeþke dejavnosti prisotne predvsem na robu
obþine, v mestu in njegovi bližnji okolici pa je tega manj. Leta 2012 je bilo tako v obþini
Kamnik zabeleženih 345 kmeþkih gospodarstev (SURS, 2012).
33
Sekundarni sektor:
Kamnik je bil še pred nekaj veþ kot dvajsetimi leti zelo industrijsko razvit. Ob Kamniški
Bistrici so nastale številne uspešne tovarne, kot so (bile): Stol(lesna industrija),
Eta(živilska industrija), Utok(usnjarska industrija), Titan(kljuþavniþarstvo), Alprem(izdelki
iz aluminija) in smodnišnica KIK (Kemijska industrija Kamnik). K takšnemu
industrijskemu razvoju je seveda veliko pripomogla železnica, ki so jo predvsem za
potrebe smodnišnice zgradili leta 1891. Železnica je narejena od Ljubljane pa do
postaje Graben, ki leži tik pred propadlo smodnišnico. Uporabljale so jo tudi druge
industrijske panoge. Železnica je kmalu prevzela tudi pomembno vlogo v potniškem
prevozu do Ljubljane.
Terciarni sektor:
Zadnjih deset let se ta sektor, predvsem trgovinska dejavnost zelo razvija in izpodriva
industrijo. Tako je zdaj že v Duplici veþ veþjih trgovin z raznovrstno ponudbo, prednost
je predvsem lažji dostop kot v centru mesta.
Zaposlitvena sestava prebivalstva je odraz gospodarskih znaþilnosti prostora. Kamnik je
po letu 1950 postajal mesto z izrazito usmeritvijo v sekundarne dejavnosti, danes pa se
preusmerja v terciarne dejavnosti.
Leta 1991 je bilo v primarnih dejavnostih zaposlenih 1,6%, v sekundarnih 70,2%,
terciarnih 11,7% in kvartarnih dejavnostih 15,8%. Že v devetdesetih letih je bilo
priþakovati, da se bo delež zaposlenih v terciarnem sektorju poveþal in to se je res
zgodilo.
Graf 2: Zaposlitev prebivalstva po sektorjih leta 1991
kvartarne
dejavnosti
primarne
dejavnosti
terciarne
dejavnosti
sekundarne
dejavnosti
(vir: SURS 1991)
34
Leta 2011 je bilo v obþini Kamnik 1753 gospodarskih subjektov, s prevlado samostojnih
podjetnikov, s 55,8% deležem. Strukturo gospodarskih podjetij predstavlja graf 3.
Graf 3: Struktura gospodarskih podjetij leta 2011
informacijein
komikativne
gostinstvo dejavnosti
predelovalne
dejavnosti
prometin
skladišēenje
gradbeništvo
trgovina,vzdrž
evanjein
popravljanje
motornihvozil
(vir: SURS 2011)
Družbe so zaposlovale 88% vseh zaposlenih v obþini. Graf 4 prikazuje zaposlitveno
sestavo po sektorjih, kjer je v primarnem sektorju zaposlenih 0,7%, v sekundarnem
59,8%, v terciarnem 28,2% in v kvartarnem sektorju 11,3%.
Graf 4 Zaposlitev prebivalstva po sektorjih v letu 2011
primarnisektor
kvartarnisektor
terciarnisektor
sekundarni
sektor
(vit: SURS 2011)
35
Velik delež zaposlenih v sekundarnem sektorju prinašajo delovna mesta v predelovalni
dejavnosti, kar (41,2%) ter v gradbeništvu (15,6%). Gre še vedno za povezanost
delovnih mest v industriji in delovnih mest, ki ustvarjajo izdelke zanjo oziroma
samostojno. Ker gre za razviti del Bistriške ravnine in okolice Ljubljane se tudi
gradbeništvo kljub krizi, ohranja. V terciarnem sektorju ima vodilno vlogo trgovina
(13,1%).
Graf 5: Aktivno prebivalstvo in brezposelnost v obþini Kamnik od 2005 do 2012
14000
12000
11719
12032
13078
12619
12611
10000
8000
6,5%
6000
7,7%
3,9%
820
8,7%
12177
8,9%
12122
8,7%
5,6%
4000
2000
12185
720
3,7%
521
508
1050
1167
1161
1154
0
2005
2006
2007
2008
delovnoaktivnoprebivalstvo
2009
2010
2011
2012
registriranebrezposelneosebe
registriranabrezposelnost
(vir: SURS 2012)
36
4 Primera preobrazbe posameznih þetrti
V tem poglavju bomo opisali þetrti, ki sta v zadnjem þasu doživeli intenzivno preobrazbo
in spremembo funkcij.
4.1 Šutna
4.1.1 Zgodovinski pregled razvoja Šutne
Staro mestno jedro je sestavljeno iz osrednjega dela in treh predmestij. Osrednji del je
nekdanje, z obzidjem obdano “mesto”, ki je v svoji notranji zasnovi nastalo po
premišljeni urbanizaciji. Od razširjene osrednje ulice - trga se je v sredi odcepila glavna
ulica. Ker je mesto kmalu postalo premajhno, so nastala tri predmestja. Na jugu ob cesti
proti Ljubljani je bila Šutna, skoraj samostojno naselje, Graben se je razvil na severu, ob
nekdanjem obrambnem jarku. Najmlajši je Novi trg preko Bistrice, ki pa je bil pravzaprav
vaško naselje. Od leta 1945 je znaþilen hiter a nenaþrten in raztresen razvoj mesta proti
jugu (Fister 1977).
V srednjem veku je Šutna predstavljala predmestje srednjeveškega Steina, od katerega
so jo loþevala Biriška vrata. Mesto je izgubljalo svoje srednjeveško podobo po letu
1788, ko je Šutno zajel požar, v katerem je bilo uniþenih 56 hiš, župnišþe ter strehi
cerkve in zvonika. Moþno je bilo prizadeto tudi mestno obzidje, saj so prebivalci takrat
dobili dovoljenje za gradnjo novih hiš iz kamenja mestnega obzidja Biriških vrat, hkrati
pa je bila prepovedana gradnja lesenih hiš. Celotno obmoþje se je zaþelo razvijati uvedle so se zemljiške knjige in številþenje hiš. Vodovod je bil napeljan leta 1888,
elektrifikacija pa se je izvedla leta 1912. Na Šutni stojijo rojstne hiše številnih
pomembnih Slovencev na podroþju kulture, gospodarstva in politike. Eden najbolj
poznanih je gotovo Rudolf Maister, general, borec in pesnik, ki se je rodil leta 1974.
Podoba Šutne danes je ostala nespremenjena vse od druge polovice 19. stol. Je
zašþiteni del jedra in je zaprta za promet. Na obeh straneh sta strnjeni vrsti hiš, mnogo
je že zapušþenih. Poleti se tu odvija pomemben del kamniškega kulturnega dogajanja –
med katerimi sta najpomembnejša Kamfest in Dnevi narodnih noš. Turistiþno je Šutna
precej obiskana, predvsem sta zanimiva Mali grad in Zaprice, kljub temu pa v zadnjih
letih lahko opazimo tudi upad turizma, na kar opozarja tudi skupina Štajn.
37
4.1.2 Šutna danes
Staro mestno jedro, kamor spada tudi Šutna, je vzdrževano zelo razliþno.
Najkvalitetnejše je še vedno ohranjen osrednji del mesta (Trg talcev, Trg svobode, ...),
bolj, ko se oddaljujemo od strogega centra, slabše so vzdrževane stavbe. Glavna
težava razliþnih javnih prostorov starega mestnega jedra, je v njihovi neurejenosti in
nepovezanosti. Trenutno stanje obiskovalcem omogoþa zgolj najosnovnejšo uporabo in
je daleþ od želene multifunkcionalnosti in privlaþnosti, ki naj bi jo mestno središþe kot
reprezentativni prostor obþine imelo. Najveþjo pomanjkljivost predstavljajo ne
reprezentativni in zanemarjeni vhodi v mesto (Šutna ob Ideji, glavna avtobusna postaja,
obmoþje nekdanjega Mesa Kamnik, severni vhod v dom kulture Kamnik) ter nekaj še
vedno obstojeþih degradiranih urbanih obmoþij (Štajn 2013).
Šutna se je v zadnjih, skoraj 20 letih, spremenila v smislu nekaterih funkcij, zato smo
se odloþili narediti primerjavo med stanjem leta 1997, pri katerem smo si pomagali s
raziskovalno nalogo(Ramšak, Kladnik 1997)in današnjim stanjem (2014).
Slika 12: Šutna danes. (foto: M. Komoþar)
38
Karta 6: Dejavnosti na Šutni leta 1997. (vir: Ramšak, Kladnik, 1997)
39
Karta 7:Dejavnosti na Šutni leta 2014. (avtorr: M. Komoþar)
40
Na Šutni je bilo leta 1997 zabeleženih 23 stavb s trgovsko dejavnostjo, danes le 8.
Velika razlika je tudi v številu gostinskih lokalov, leta 1997 12, danes 5, od tega je eden
izmed njih deluje v okviru Društva upokojencev Kamnik in je zaprt za neþlane. Med
storitvene dejavnosti smo uvrstili fotografa, urarja, frizerja, uokvirjanje, cvetliþarni,
zlatarni, avto šolo, študentski servis… Število storitvenih dejavnosti je danes
presenetljivo veþje, 12, leta 1997 pa 11. Število stanovanj se je zelo poveþalo, s 24 na
35, vendar je treba poudariti, da se stanovanja nahajajo v zgornjih nadstropjih stavb in
da je pri nekaterih zelo težko doloþiti, ali so zapušþena ali ne. Z gotovostjo smo kot
zapušþene oznaþili 4 stavbe, leta 1997 pa zapušþenih ni bilo. Ostalih dejavnosti je bilo
nekoþ veþ (trgovini s stanovanjsko opremo, trgovino z orientalskim blagom, fitnes) kot
danes (trgovina z orientalskim blagom in fitnes).
Opravili smo anketo z lastniki lokalov. Najbolj so izpostavili težavo s pomanjkanjem
prometa. Poslediþno se nobeden izmed gostincev nima namena širiti, lokale le
obnavljajo, kolikor je paþ potrebno za vzdrževanje. Na omejen þas dostave (do 10.00 po
tej ure se peš cona zapre) so se prilagodili, þeprav to ni najbolj optimalna možnost. Peš
cona se jim ne zdi dobra rešitev, ker imajo njihovi goste težave s parkiranjem. Težav z
okoliškimi stanovalci nimajo. Obiskovalci lokalov so predvsem stalni gostje, obisk novih
gostov opažajo le v þasu festivalov - dnevi narodnih noš v Kamniku ter Kamfest.
V 17-ih letih se je torej namembnost prostorov moþno spremenila. Veliko lokalov,
trgovin, storitvenih dejavnosti so zamenjala stanovanja v pritliþju. Glavni razlog za to je
zaprtje ceste za motorni promet in odprtje peš cone ter poslediþno upad prometa
(lastniki so navajali zmanjšanje za 10, 20, 30 odstotkov, ponekod tudi 40, 50 in celo
veþ), kar je trgovce in gostince prisililo v selitev na drugo, bolj dostopno lokacijo. Še ena
izmed pomanjkljivosti peš cone so težave z dostavo. Gostinci, ki nimajo lastniškega
prostora, kjer bi lahko parkirali postavljalno vozilo, so þasovno omejeni (dostava možna
le do 10.00 ure).
Še eden izmed dejavnikov, ki odraža propadanje Šutne so zanemarjene fasade ter
dotrajana okna, vrata in strešne kritine. Nekatere opušþene izložbe imajo razbita okna.
S trenutnim dokaj problematiþnim stanjem se med drugim ukvarja arhitekturni biro
Štajn. Njeni þlani išþejo nove rešitve, opravljajo razne raziskave, obþini posredujejo
nove ideje ter želijo ozavestiti in prepriþati ljudi v bolj aktivno reševanje težav s centrom.
Vzroke za njegovo zamiranje vidijo predvsem v propadu tovarn, ki so na tem delu
delovale pred približno 20 leti (npr. Utok, Alprem), pa tudi v kasnejši postavitvi trgovskih
centrov (Mercator, Qulandia). Ker ni bilo veþ delovnih mest, so se ljudje selili na
obrobje; Duplica, obmoþje ob kamniški obvoznici. Tako je center zaþel poþasi zamirati,
prebivalstvo se stara, manj je mladih družin. Poslediþno so se tudi lokali in ostale
41
dejavnosti preselili drugam. Stanje se je še poslabšalo po odprtju peš cone, s katero so
zaprli prost prehod skozi mesto.
Posebej smo v pogovoru izpostavili problematiko parkirišþ. V skupini Štajn menijo, da jih
je pravzaprav dovolj, le da niso dobro oznaþena.
Povprašali smo jih tudi po rešitvah. Menijo, da je najbolj bistvena stvar, da se na Šutno
ponovno pripelje ljudi, to pa bi dosegli tako, da bi jim ponudili delovna mesta - v
opušþenih stavbah bi se lahko uredile pisarne, sedeži podjetij. Pravijo, da je ogromno
neizkorišþenega prostora. Druga pomembna stvar se jim zdi turizem, Kamnik ima
namreþ velik potencial in veliko možnosti, da razširi turistiþno ponudbo, še prej pa je po
njihovem mnenju potrebno urediti okolico - postaviti klopi, urediti sprehajalne poti,
obnoviti razpadajoþe stavbe. Neurejenost mestnega jedra, je poleg premajhne turistiþne
ponudbe, razlog za vedno manjše število turistov.
Prostorski naþrti niso bili upoštevani in Šutna vse do danes ni doživela nobene temeljite
prenove, ki jo mestno jedro za oživitev nujno potrebuje.
Šutna je v tudi oþeh Kamniþanov najbolj problematiþen del mesta zaradi zanemarjanja
dejavnosti, še vedno pa si jo predstavljamo polno trgovin, lokalov in ulica, kjer se
prebivalstvo druži med sabo, a je mesto duhov, kot so poudarjali mimoidoþi.
Za staro mestno jedro in Šutno ugotavljamo naslednje:
x
x
x
x
x
x
Zgodovinsko mestno središþe je velik potencial za Kamnik.
Center omogoþa osnovno uporabo ni pa veþje multi funkcionalnosti, ki naj bi jo
center imel.
Kamnik je tradicionalno skrbel za mestni prostor. Zasebnike je treba spodbujati k
primerni obnovi objektov zaradi velikega pomena kulturne dedišþine kjer naj bi
obþina svetovala in tudi sofinancirala.
Šutna ima turistiþni potencial, kjer bi lahko potekalo veþ prostoþasnih dejavnosti.
Lahko bi bilo veþ kulturnih dogodkov in pa ustvarjalnih delavnic (pogosto jih
organizira trgovski center Qlandia). S tem bi spodbujali bi tudi družabno življenje
Kamniþanov.
V naþrtu (Štajn 2013) je Šutna kot ustvarjalna kulturna ulica s proizvodi
tradicionalne obrti (izdelava majolik, prodajalna tradicionalne hrane,
zelišþarstvo..) vse to naj bi temeljilo na tradiciji in inovaciji.
V mesto vodijo zanemarjeni vhodi- pri avtobusni postaji, degradiranem obmoþju
pri nekdanjem Mesu Kamnik, južnem delu ob Ideji. Mnogo zanemarjenih vhodov
je tudi na severu mesta.
42
x
x
Degradirana urbana obmoþja so rezultat razliþnih procesov preobrazbe mesta propad Alprema, Utoka, Smodnišnice. Danes pa ta obmoþja predstavljajo velik
potencial za tiste funkcije, ki jih center potrebuje. S tem pa se lahko pripomore k
oživljanju Šutne. Na enem izmed teh obmoþij bi lahko zgradili tudi parkirno hišo.
Kamnik je v srednjeveškem centru ohranil upravno funkcijo; upravne enote,
obþino, pošto, banko, kar je dobro, kajti za reprezentativno vlogo je treba stavbe
urejati.
4.2 Obmoþje nekdanje tovarne Stol na Duplici
Na južnem delu Kamnika, se ob stanovanjskem naselju Duplica, na obmoþju nekdanje
tovarne Stol, nahaja veliko majhnih podjetij ter novonastalo trgovsko središþe Qlandia
Kamnik in druge trgovine. Majhna podjetja so v nekdanjih stavbah Stola, nekdanja
skladišþa lesa pa zasedajo novo nastale trgovine.
Zaþetki lesne industrije Stol Kamnik segajo v zaþetek 20. Stoletja. Lesna industrija se je
najbolj razvila ob zgornjem in srednjem toku Kamniške Bistrice, saj so ob njej bogati viri
surovin, ki so potrebni za to industrijsko panogo. Leta 1904 je Ivan Bahovec na Duplici
pri Kamniku postavil parketarno, ki je bila podlaga za ustanovitev tovarne upognjenih
stolov. Ustanovil jo je lesarski inženir Vladimir Remec iz Ljubljane leta 1918. Leta 1945
se je preimenovala v industrijo upognjenega pohištva Stol Kamnik. S svojimi izdelki je
bila v petdesetih letih znana tudi v svetu. Leta 1990 je tovarna Stol zaþela propadati.
Zdaj se je podjetje preselilo na Korenovo cesto, kjer zaposluje le še 60 ljudi.
Preimenovalo se je v podjetje Stol & Stol. Še vedno izdeluje svetovno znane stole,
vendar je podjetje zdaj, ko ima približno 1640 delavcev manj, kot leta 1979, le še senca
starega gigantskega podjetja.
Slika 13: Stol nekoþ (vir: http://www.ks-duplica.si/predstavitev/duplica_28_junij_1928_large.jpg
43
Na obmoþju prejšnjih Stolovih delavnic je zraslo približno 80 majhnih podjetij, ki temeljijo
predvsem na storitveni dejavnosti, proizvodnji embalaže, oblikovanju ploþevine in drugih
izdelkov.
Slika 14: Na obmoþje nekdanje tovarne Stol se je naselilo veliko manjših podjetij.
(foto: J. Kosmaþ)
Lastništvo ni urejeno, zaradi þesar pogosto prihaja do konfliktov med posameznimi
podjetji in s tem do težav z oskrbo z elektriko, vodo itd.
44
Slika 15: Konec poti ob Kamniški Bistrici. (foto: J. Kosmaþ)
Prav tako zaradi lastniških težav še niso povezali severne in južne poti ob Kamniški
Bistrici, katere priljubljenost se je v zadnjih letih zelo poveþala. Južni del poti gre mimo
Domžal do Stola, kjer se z ograjo konþa. Severni del pa se zaþne na koncu industrijske
cone in poteka skoraj þez cel Kamnik. ýe bi pot vzpostavili še na obmoþju Stola bi bile
Domžale in Kamnik povezane z rekreacijsko potjo.
Na nekdanjih dvorišþnih prostorih podjetja Stol, kjer so bila skladišþa lesa, pa je bil
zgrajen nakupovalni center Qlandia Kamnik, ki je svoja vrata odprl 19. maja 2011.
45
Slika 16: Qlandija Kamnik. (foto: J. Kosmaþ)
Trgovski center Qlandia v Kamniku se razprostira na 25.000 m2 prodajnih površin,
obiskovalcem je na voljo 330 pokritih in 33 zunanjih brezplaþnih parkirišþ. V trgovskem
centru je 33 trgovin in lokalov.
46
Slika 17: Na obmoþju današnje Qlandijeso bila skladišþa lesa. Na sliki iz 1964.
(vir: Brošura Stola)
Nosilec in investitor projekta je Hypo Leasing d.o.o., izgradnjo je izvedlo gradbeno
podjetje SGP Nova d.d., inženiring pa MID investicije d.o.o.. Vrednost celotnega
projekta izgradnje je preko 28 mio EUR, razveseljiv pa je predvsem podatek, da Qlandia
skupaj nudi preko 160 delovnih mest. Qlandia poleg pestre ponudbe organizira tudi
kulturne in družabne dogodke in delavnice. Prireditve so primerne za odrasle in otroke.
Trgovski center si tako želi pridobiti þim veþ kupcev in poveþati obisk. Veþina trgovin v
trgovskem centru ima dobiþek, kar kaže na uspešno prizadevanje za pritegnitev
obiskovalcev. V trgovski center prihajajo kupci iz vseh okoliških obþin, saj jim zaradi
velike izbire izdelkov v Qlandii ni treba po nakupih hoditi v Kranj ali Ljubljano.
Kljub temu, da je bilo v Kamniku že prej veliko trgovin (bližje centra), je Kamnik s
preobrazbo tega dela, ljudi pritegnil na južni del mesta, in s tem prispeval k praznjenju
centra. Vsekakor je taka preobrazba dela mesta mnogo boljša kot pa propadajoþe
stavbe stare tovarne.
47
Karta 8: Letalski posnetek Stola in Qlandie s kartiranimi veþjimi podjetji.
(avtor: J. Kosmaþ, vir GURS)
48
Poleg Qlandie stoji tudi trgovina Hofer s še dodatnimi 80 parkirnimi mesti. Nekaj deset
metrov stran pa sta še trgovini KIK in Eurospin. V þasu med propadom Stola in pred
postavitvijo Qlandie je bila na tem obmoþju naþrtovana predvsem industrijska raba.
Ugotovimo lahko, da obmoþje nekdanje tovarne Stol predstavlja idealen prostor v bližini
glavne ceste, ki so jo zaradi trgovin tudi razširili. Oskrbna funkcija in funkcija preživljanja
prostega þasa(bogat kulturni program in delavnice) sta se iz centra Kamnika preselili na
obmoþje trgovskih centrov. Redkokje je toliko razliþnih trgovin koncentriranih na tako
majhnem obmoþju, niti v veþjih sosednjih Domžalah.
Slika 18: Prilagoditev industrijske cone na trgovski center. (foto: J. Kosmaþ)
49
5 Ugotovitve
Na podlagi našega dela lahko potrdimo oz. ovržemo hipoteze, postavljene na zaþetku
raziskovanja.
Hipoteza 1: Pahljaþasti tloris mesta se polni proti jugu.
Hipotezo lahko potrdimo.
Kamnik se zaradi svoje lege med hribi lahko širi le pahljaþasto proti jugu, tako, da so
zgradbe in industrijske cone na jugu praviloma mlajše od tistih na severu. Prav tako ima
južni del boljši prometni dostop in lego ob hitrejših cestah. Kamnik se v zadnjih
desetletjih ni prostorsko poveþeval ampak je zapolnjeval vmesne prazne prostore, zlasti
ob prometnih vpadnicah (Mercator, Lidl, Perovo). Pahljaþasti tloris je bolj gosto pozidan,
kot nekoþ.
Hipoteza 2: Na prostor nekdanje industrije se seli trgovina.
Hipotezo lahko delno potrdimo.
Zlasti po letu 1990 so številna kamniška podjetja zaþela propadati. Na nekdanja
obsežna industrijska obmoþja so se naselili trgovski objekti in ostale storitvene
dejavnosti. V manjši meri (obmoþje Utoka) tudi stanovanjski kompleksi. Nastala pa so
tudi obsežna degradirana urbana obmoþja.
Hipoteza 3: Šutna se prazni (manj prebivalstva, manj dejavnosti).
Hipotezo lahko potrdimo.
S primerjavo dveh obdobij smo glede na funkcijo stavb ugotovili, da so se dejavnosti
preselile ob prometne vpadnice, ki so zlasti na jugu. Na Šutni so samo še trije gostinski
lokali, ki so se obdržali od nekdanjih dvanajstih. Na Šutni je vedno manj prebivalcev, pa
še to gre veþinoma za starejše prebivalstvo. Na obmoþju Šutne se veþina trgovin seli
oziroma se zapirajo. Vzroki za to so veþinoma v slabo organizirani dostopnosti v center
(najprej zaprta cona, nato enosmerni promet), malo parkirišþ in oddaljena ter slabo
oznaþena parkirišþa, zato lokali in trgovine niso imeli »prometa« .
50
Hipoteza 4: Na izbor mesta dejavnosti ima veliko vlogo dostopnost parkirišþ.
Hipotezo lahko delno potrdimo.
Najveþji vpliv na dejavnosti v mestu je imel promet motornih vozil, ki je potekal þez sam
center mesta in Šutno. Odkar so promet skozi Šutno zaprli in kasneje obþasno odprli
enosmerni promet, se je dobiþek v lokalih drastiþno zmanjšal, kar je vodilo do zaprtja
mnogih lokalov. Skozi Šutno se veþinoma vozijo samo še prebivalci in trgovci, kupcev in
gostov pa je manj. Parkirišþa so za izvajanje doloþenih dejavnosti izredno pomembna,
kar dokazujejo razliþna trgovska središþa. Za oživitev dejavnosti na Šutni, bi morali že
obstojeþa parkirišþa v neposredni bližini Šutne natanþneje oznaþiti in na danes praznih
obmoþjih izkoristiti prazen prostor za ureditev parkirnih mest, tudi za izgradnjo parkirne
hiše. Ta problematika je kljuþna, zato bi morali odgovorni naþrtneje in bolj smiselno
speljati promet þez center mesta.
Hipoteza 5: Center mesta se seli na jug.
Hipotezo lahko delno potrdimo.
Veþino trgovske dejavnosti je v južnem predelu Kamnika oziroma na obmoþju Qlandije,
ampak nekateri festivali še vedno obudijo samo jedro mesta, kar nakazuje, da nekaj
interesa za ohranitev centra v samem mestu še je. Z izgradnjo Qlandije in ostalih
trgovin na obmoþju skladišþa za nekdanjo tovarno Stol se je veþina trgovske panoge
preselilo na jug oziroma na obmoþje industrijskega kompleksa.
Upravna funkcija mesta je še vedno v centru, geodetska uprava je z letom 2014
zapustila Kamnik, nahaja se v Domžalah. Pošta tudi ni veþ samo v centru.
Hipoteza 6: Spremembe v prostoru upoštevajo prostorske naþrte.
Hipotezo lahko ovržemo.
Dejansko stanje mesta Kamnik ima zelo velika odstopanja od samih naþrtov izpred veþ
kot tridesetih let, s katerimi so želeli, da bi Kamnik postal turistiþno mesto, s
srednjeveškim stilom. Nenaþrtovano se je zgodila tudi preobrazba južnega dela
Kamnika. Dobro je, da se arhitekturni biro Štajn ukvarja s problematiko mesta in svetuje
obþini o nadaljnjih, smiselnih posegih v mestu.
51
6 Zakljuþek
Prostorski razvoj mesta Kamnik je upošteval naravna naþela in se širil proti jugu, kjer je
veþ prostora kot na severu. Glede posamezne funkcijske rabe je prevladovala stihija, ki
jo v zadnjem þasu poskuša nadomestiti prostorsko naþrtovanje. Današnje mesto se
razvija po naþelu globalne ekonomije, ki razvija kapitalski presežek. Posledica je
neustrezna definiranost potreb družbenih dejavnosti, kar se odraža na neustrezni rabi
mestnega prostora, ki izgublja prvotno funkcijo in postaja zapušþeno mestno obmoþje
(Prosen 2004).Velik problem Kamnika je zaspano mestno jedro, ki ga zapušþajo lokali
in trgovine ter ostaja veþino leta prazno. Za oživitev si prizadevajo mnogi, med njimi tudi
arhitekturni biro Štajn, ki sodeluje z obþino in ji svetuje.
Za mesto je dobro, da je upravna funkcija še v centru. V jedro in njegovo neposredno
bližino bi lahko pripeljali majhna storitvena podjetja, ki bi pripeljala ljudi, s tem bi oživeli
lokale in specializirane trgovine. Zaradi izjemne zgodovinske kulise mesta, bi lahko
pripeljali tuje turiste, ki obišþejo Ljubljano ter v okviru enodnevnih strokovnih ekskurzij
spoznavali mesto z okolico. V letih 2008-2012 obstaja trend zmanjševanja domaþih
turistov in poveþanja tujih. Skupno število turistov v mestnem središþu je v tem obdobju
v upadanju (Štajn 2013).Z oživitvijo centra bi se lahko doseljevali mladi, ki imajo radi
zabavo in kulturno življenje.
Naþrti, ki so predvidevali spremembo dejavnosti na podroþju Utoka, Alprema in Mesa
Kamnik so ostali v veliki meri nerealizirani in mesto ima priložnost, da jih kakovostno
izpelje. Prav tako velik izziv rabe prostora in spremembo funkcij predstavlja prostor
nekdanje smodnišnice. Ta prostor bi lahko kakovostno obnovil aktivno vlogo starega
mestnega jedra. Z bolj naþrtnim kot dosedanjim stihijskim delovanjem bi morali pristopiti
k zelenim površinam, parkom, drevoredom. Dosedanja enosmerna prometna ureditev v
starem jedru, pa ni pravzaprav rešila nobenega problema, ne ve se, kateremu cilju je
sledila.
52
7 Viri in literatura
Benkoviþ Krašovec, M. 2003: Centralna naselja na podeželju v Sloveniji. Geografski
obzornik 53, 3; 10-18.
Bogataj, J. 1989: Domaþe obrti na Slovenskem. Ljubljana. DZS.
Cigale, D. 2002: Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna obmoþja v letu 1999.
Geografski vestnik 74, 1: 43-56.
Enciklopedija Slovenije.1987 – 1998. 1. do 12. knjiga. Ljubljana. MK.
Felc, J. 2013: Vojska pospravlja nekdanjo smodnišnico. Delo, 28. nov. 2013; 8.
Fister, P. 1977: Revitalizacijski naþrt za staro mestno jedro Kamnika. Fakulteta za
arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
Frantar, S. 1955: Kamnik - turistiþno mesto. Kamniški zbornik.
Gabrijelþiþ, P., Breitling, P. et al. 1991: Revitalizacija starega mestnega jedra Kamnika.
Ljubljana.
Gabrovec, S. 1985: Mesto Kamnika v prazgodovini Slovenije.
Grafenauer, B. 1956: Zgodovina slovenskega narode III. zvezek. Ljubljana.
Janša - Zorn, O. 1985: Prispevek k zgodovini turizma v Kamniku. Kamnik 1229 - 1979,
zbornik razprav s simpozija od 750 - letnici mesta. Kamnik: Kulturna
skupnost Kamnik in Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva
za Slovenijo.
Krajevni leksikon Slovenije. 1971. II. knjiga. Jedro osrednje Slovenije in njen JV del Obþina Kamnik. Ljubljana. DZS.
Krajevni leksikon Slovenije. 1995: Ljubljana. DZS.
Lipovec, D. 1996: Miha Maleš. Kamniški zbornik. Kamnik. Obþina Kamnik.
Melik, A. 1964: Rast naših mest v novi dobi. Ljubljana.
Otorepec, B. 1985: Doneski k zgodovini srednjeveškega Kamnika in Listina iz 1232 in
starejša zgodovina Kamnika. Kamnik 1229 - 1979, zbornik razprav s
simpozija ob 750 - letnici mesta. Kamnik: Kulturna skupnost Kamnik in
Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo.
53
Pfajfar, D. et al. 1996. Prostorski razvoj Kamnika. Kamnik.
Polec, J. Kamniške mešþanske hiše in njihovi lastniki v dvesto letih. Kamniški zbornik.
Predlog pravilnika revitalizacijskega naþrta starega mestnega jedra Kamnika. 1980; 6-8.
Prosen, A. 2004: Prostorske znanosti iz 21. Stoletja. Ljubljana. Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo.
Ramšak, Ž., Kladnik, J. 1997: Prenova stare mestne þetrti Šutna s posebnim ozirom na
trgovinski in gostinski dejavnosti. Kamnik.
Ravbar, M. 2004: Prihodnost omrežja mest v Sloveniji: stanje, težnje, razvojni scenariji
in odprta vprašanja naselbinskega razvoja. v: Prostorske znanosti za 21.
stoletje. Ljubljana.
Sarnavsky, A. 1996: Mesto pod Malim gradom. Ljubljana. Založba Hrvoje Draškoviþ.
Skupina Štajn. 2013: Strategija razvoja in oživitve mestnega središþa Kamnika.
Stele, F. 1929: Politiþni onkraj Kamnik. Ljubljana.
Stele, M. 2012: Okoljevarstveni vidiki razvoja obþine Kamnik. Ljubljana. FF.
Šarec, M. et al. 2012: Obþina Kamnik 2010-2011. Kamniški zbornik XXI.
Šarec, M. et al. 2012: Urbanistiþni naþrt obþine Kamnik
Šašek Divjak M. 2004: Razvoj regionalnega mesta. v: Prostorske znanosti za 21.
stoletje. Ljubljana.
Trškan, S., et al. 1999: Vodnik po Kamniku in okolici. ŠCRM Kamnik.
Valvasor 1984: Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Vrišer, l. 1990: Ekonomsko geografska regionalizacija republike Slovenije: (na podlagi
vplivnih obmoþij centralnih naselij in dejavnostne sestave prebivalstva).
Geografksi zbornik xxx.
http://pefprints.pef.uni-lj.si/1229/1/VESNA_B-22.pdf (10. 1. 2014)
http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezni%C5%A1ka_proga_Ljubljana_%C5%A0i%C5
(10. 1. 2014)
http://www.alprem-oprema.si/predstavitev.php (10. 1. 2014)
54
http://www.qlandia.si/si/qlandia-kamnik/o-qlandii-kamnik (10. 1. 2014)
http://www.skupaj.si/vsebina/skupscina-stol-kamnik(preverjeno 10. 1. 2014)
http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS-P&c=K&st=121
(10. 1. 2014)
http://www.titan.si/o_podjetju/zgodovina/ (10. 1. 2014)
http://www.qlandia.si/si/qlandia-kamnik/o-qlandii-kamnik (10. 1. 2014)
http://www.kamnik.si/resources/files/doc/JANJA_2012/JANUAR_12/GOSPODARSTVO/
analiza_gospodarskih_rezultatov_obine_Kamnik_v_letu_2011.pdf (10.1.2014)
55