Vesela aleluja! - Misijonsko središče Slovenije

Misijonska
obzorja
št. 2 (144), leto 26
april 2012
cena 1,50 EUR
P r av i č n o s t v l j u b e z n i
Vesela
aleluja!
Groblje,
Rim,
Buenos Aires
1923-1986
I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 19 8 7
Revija za medkulturni
in medreligijski dialog ter razvojno
in humanitarno pomoč
V sodelovanju z Inštitutom za religiologijo,
ekumenizem in dialog (TEOF)
izdaja
MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE
SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija
Tel. : 01/300 59 50,
Faks: 01/300 59 55
E-mail: missio@rkc. si
http://www. missio. si
Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.
MISIJONSKA PISARNA MARIBOR
Slovenska 21, 2000 Maribor
tel. /fax. : 0590/80 381
od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h
E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. net
GLAVNI UREDNIK
Dr. Drago K. Ocvirk, CM
POMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA
Tina Jež
LEKTOR
Jurij Devetak, CM
Odgovarja
NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE
Stane Kerin
OBLIKOVALEC
Boris Jurca
GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK
Schwarz, d. o. o.
Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja
prispevka ali iz arhiva MSS.
ISSN 1318-4369
Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.
Prispevek za posamezni izvod je 1,50 EUR.
Celoletni prispevek za MO za leto 2012:
9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za
Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.
Vplačila nakazujte na transakcijski račun
Misijonsko središče Slo­venije, Kristanova 1,
Ljubljana namen nakazila: naročnina MO,
št. transakcijskega računa pri
NLB: SI56 0201 4005 1368 933,
št. transakcijskega računa pri Raiffeisen
banki: SI56 2420 0900 4370 443
Vplačila iz tujine s čeki na naslov:
Misijonska pisarna, Kristanova 1,
1000 Ljubljana
Slika na naslovnici: Burundi
foto: Stane Kerin
Apostoli
upanja
L
jubezen je res iznajdljiva, sem pomislil, ko sem iz ZDA prejel knjigo
z naslovom Padre Pedro: Apostle of Hope – Oče Peter: Apostol
upanja. A tokrat nisem najprej pomislil na tega velikega misijonarja,
marveč na prijatelja prof. dr. Edija Gobca, njegovo soprogo Mileno in vrsto
prizadevnih slovenskih misijonskih sodelavcev v Clevelandu, ki jim gredo vse
zasluge, da je to delo izšlo tudi v ZDA. Za misijonarje velja, da so »apostoli
upanja«, a le nekateri so prejeli dvojni dar, in sicer dar, da upanje budijo,
in dar, da ga spreminjajo v dejanja in sedanjost. Peter Opeka je eden tistih,
za katerega velja misel: »Razumeti morate, da so stvari brezupne, vendar
bi morali biti tudi trdno odločeni, da jih spremenimo.« Izdati to knjigo o
njem v ZDA je bilo brezupno, in vendar: knjiga je tu, kar pomeni, da so
misijonski sodelavci, podobno kot Peter, upanje, sanje in načrte predelali
v resničnost.
Nihče ne ve bolje od misijonarjev, kako ne more brez
sodelavcev in pomočnikov doma v zaledju kaj prida
storiti v misijonih, sploh pa ne šolati otroke, zdraviti
bolne, nasititi lačne, osvobajati politične zapornike …
Nihče ne ve bolje od misijonarjev, kako ne more brez sodelavcev in
pomočnikov doma v zaledju kaj prida storiti v misijonih, sploh pa ne šolati
otroke, zdraviti bolne, nasititi lačne, osvobajati politične zapornike …
Misijonar je lahko apostol uresničenega upanja le, če so z njim mnogi
anonimni apostoli takega upanja. Sam vem, da bi na Salomonovih
otokih mogel storiti bore malo, če ne bi bilo z/za menoj toliko sodelavcev
»apostolov« doma in med rojaki v Clevelandu, Melbournu, Sydneyju,
Adelajdi in drugod.
Vsi ti, ki stojijo z/za misijonarji, so »apostoli upanja«, ki brezupne stvari
spreminjajo v stvari, polne upanja in življenja. Jezus, ki je v brezizhodnost
bivanja prinesel upanje, ga je hkrati tudi udejanjal, ko je izganjal vsakovrstne
demone od bolezni do smrti, od krivic do obsedenosti, ki človeka uničujejo.
»Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje
kraljestvo« (Mt 12,28). Ko so ga pribili na križ, na njegov grob zvalili skalo
in je kazalo, da ima obup zadnjo besedo, se je zgodilo ravno nasprotno, saj
so se uresničile njegove besede: »Jaz sem vstajenje in življenje« (Jn 11,25).
Potem ko so se srečali z Vstalim in prejeli njegovega Duha, so apostoli
polni upanja »z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika
milost je bila nad vsemi« (Apd 4,33).
Kjerkoli že smo, bodimo »apostoli upanja« po Jezusovem zgledu; kvas, ki
prekvaša testo; studenec, kjer se napaja življenje. Naj vas moč Vstalega
vodi, zgled številnih »apostolov upanja« okrog nas pa spodbuja, da se jim
dejavno pridružimo. Vesela aleluja!
Drago K. Ocvirk, CM
R azsejanost
Mojca Karničnik, Družba misijonark Jezusa Kristusa, Kongo
Nemirna prostranstva
Ko človek bere, kakšna prostranstva mora prepotovati
naša misijonarka s. Mojca, da obišče vse svoje sosestre, za
katere je odgovorna, obstrmi. Kvadratni kilometri gredo v
milijone za R.D. Kongo 2.344.858 km2 in Čad 1.284.000 km2,
Kamerun pa je s skoraj pol milijona km2 (475.440 km2)
videti kot palček. Pa ta prostranstva niti ne bi bila problem,
ko bi v teh deželah vladal mir, pa žal ni tako.
12.01.2012. Moja afriška domovina ob- pravi in legitimni predsednik
sega zdaj kar tri države: R.D. Kongo,
Kamerun in Čad. Dvanajst skupnosti
imamo posejanih v teh treh državah in
v katerokoli pridem, tam sem »doma«.
Povsod me čaka lep sprejem, soba s posteljo, krožnik na mizi, pa ljubeča srca
naših sester. O, kolikokrat se spomnim
na tisto Jezusovo obljubo, da bodo oni,
ki so zaradi Njega zapustili dom, starše, brate in sestre, imetje ... našli vse to
postoterjeno, s »preganjanjem« vred,
seveda. Tudi do tega včasih pride.
Vroče volitve
V Demokratični republiki Kongo smo
te zadnje mesece doživeli marsikaj.
Koliko razpravljanja, strahu, nemirov
in spopadov je bilo okoli predsedniških volitev, ki so bile 28. novembra!
Bilo je ogromno neredov, več tovornjakov izpolnjenih volilnih listkov sežganih, mnogi šolski prostori, v katerih so
volitve potekale, izropanih
ali celo podrtih in požganih.
Pa tudi ranjenih in mrtvih
je bilo nekaj, za točno število pa nihče ne ve. Vsi smo se
bali 6. decembra, ki je bil določen za objavo rezultatov.
Kot je bilo pričakovano, je
zmagal prejšnji predsednik
Joseph Kabila. Vodja opozicije, Etienne Tshisekedi, se je
silno razburjal in grozil, češ,
da je on pravi zmagovalec in
se je že kar oklical za predsednika. V Kinšasi je večina volivcev res volila njega, zato je vse tiste
dni vrelo po mestu (skoraj 12 milijonsko je), kot v panju. V takih primerih
nekateri radi organizirajo izgrede in še
povečajo nered. Tokrat so obkolili kitajsko četrt in izropali njihove trgovine.
Prišel je dan predsednikove zaprisege,
ki je bila nadvse slovesna. Vodja opozicije je pa še kar naprej trdil, da je on
in je svojim pristašem naročal, naj mu »lopova Kabila
privedejo živega ...«. Nekaj
dni pozneje je tudi sam, v
svoji osebni rezidenci, obkoljen s Kabilovo vojsko, izrekel predsedniško zaprisego. Slišimo, da zdaj sestavlja svojo vladno ekipo. Naj bi se človek jokal ali smejal?
Srečevanje in dialog
Zdaj pa poglejmo še nekoliko v Čad.
Na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov, 3. decembra, smo
Misijonarke Jezusa Kristusa v vasi
Dadouar, 25 km od mesta Mongo in sedeža škofije (pravzaprav je to za zdaj
še vikariat), odprle novo misijonsko
postojanko. Preden sem prišla lani v
Kongo iz Čada, sem tisti kraj obiskala,
ker smo se s škofom že dogovarjali za
naš prihod. To je župnija, posvečena –
kako lepo naključje! – sv. Frančišku
Ksaverju. Stalnega duhovnika nikoli
ni imela, le občasno je eden prihajal iz
Monga, sester pa seveda tudi ne.
Vikariat Mongo, ki se je decembra 2001
odcepil on nadškofije N'Djamena, obsega 540.000 km² (malo manj kot vsa
Francija!), imenujejo ga pa »Cerkev
številnih meja«, saj se razprostira od
saharske puščave na severu, do skoraj tropskih planjav na jugu; poseljuje ga nomadsko ljudstvo (prav tako
na severu) in ustaljeni poljedelci na
jugu. Prebivalstvo sestavljajo Arabci in
Afričani, muslimani, animisti in kristjani. Prav zaradi teh značilnosti se
Mongo imenuje tudi »Cerkev številnih
srečanj in dialoga«. Manj kot 1 % katoličanov je razkropljenih med 95% muslimanov in nekaj odstotkov animistov.
Naša Cerkev živi in prakticira dialog,
saj se brez njega ne da živeti v teh težkih razmerah, ko gre za preživetje in je
treba pomagati drug drugemu. Glavne
potrebe vseh teh ljudi so iste: kako
priti do hrane, do vode, do zdravstvenih uslug, do šole; kako ohraniti mir, še zlasti zato, ker je nemirni Sudan tako blizu in ker
so od tam prišli in še prihajajo mnogi begunci in emigranti.
Za to velikansko območje ima
Mongo samo 7 duhovnikov. Od
teh so trije domačini, štirje pa
misijonarji iz Francije, Italije in
Španije. Redovni bratje so trije,
redovnic je 12 in pripadajo štirim različnim skupnostim.
Zdaj so se jim pridružile naše
tri sestre, od katerih je ena
iz Španije, ena iz Venezuele
in ena iz Čila. Pomagajte nam prositi Gospoda žetve, da bi bila med njimi
kmalu kakšna domačinka.
Ravno te dni se pripravljam, da jih obiščem. Obiskala bom seveda tudi dve
skupnosti v Čadu, pa one v Kamerunu.
Spomnite se me kaj v molitvi.
Bodite vsi toplo pozdravljeni! S. Mojca
Karničnik, M.J.K.
3
e - nabiralnik
Minus 62 °C
Dorica Sever, frančiškanka Marijina misijonarka, Kanada
7.3.2012. Vsi medvedi so odkorakali višje, hvala Bogu! Ljudje so začeli loviti karibuje (severne jelene). Je pa zelo mrzlo. Včeraj minus 58 °C in še
veter, Baker Lake je imel minus 62 °C. Nobeno letalo ni priletelo. Ko je
minus 53°C, se letala ne prikažejo več, s tem pa tudi pošta ne in trgovine morajo čakati na mleko, kruh, sadje in zelenjavo … Pa se da preživeti tudi tako. V Centru nam nagaja peč in se bojim, da je šel grelec. Tako je
vedno kaj, da nam ni dolgčas. V misijonu Gjoa Haven, kjer sem bila pet let,
je zmrznil rezervoar z gnojnico in počil. Si lahko predstavljate, v kakšnem
smradu se živi tam, ker pri nas ne gre nič v zemljo, kajti tla so vedno zmrznjena in mora biti tudi ta rezervoar znotraj
hiše ogrevan. Nov rezervoar bo stal 8.300 CAD in, kar je najteže, šele julija ga bodo lahko montirali. Kje bom jaz za veliko noč, še ne vem. Exultet – Hvalnico imam že dolgo naštudirano v inuktitutu, tako da je vseeno. Glavno je, da bodo ljudje
čutili, da niso sami, da je z njimi nekdo, ki je samo majhen odsev Njegove velike Ljubezni.
Namesto ceste šivalnica
Ana Slivka, frančiškanka Marijina
misijonarka, Brazilija
10.1.2012. Prisrčna hvala za vso pomoč: finančno in
4
molitveno. Vaši darovi so naš projekt za dostojanstvo
deklet in žena spet postavili na trdne noge. Plačali
smo najemnino za garažo, v kateri deluje naša šiviljska delavnica, s preostankom sredstev pa kupili material: blago, niti, šivanke ... V naši delavnici se zbirajo dekleta in žene iz revne četrti Ponta do Cajú. Med
dvema možnostma, prostitucijo ali preprostim zaslužkom s prodajo izdelkov iz šiviljske delavnice, so
izbrale drugo možnost. Vaši darovi so zagotovili obstoj projekta in njegovo razširitev, o kateri smo že
dolgo sanjale. Opazile smo namreč, da je naše delo
z ženami sicer plemenito, da pa je močno omejeno
zgolj na dekleta in žene. Med tem ko mame šivajo,
njihovi otroci tekajo po prašnih ulicah, polnih potepuških psov in kupov smeti. Potem smo nepričakovano prejele dar, ki so ga spremljale besede: »To je
dar iz hvaležnosti za Božjo dobroto in je del odpravnine ob upokojitvi – iz vaših rojstnih Jesenic.« Takoj
smo se lotile dela: kupile smo nekaj poučnih otroških
knjig, nekaj preprostih
inštrumentov, en DVD z
risankami in potrebščine za verouk za vse otroke. Medtem ko mame šivajo, se otroci zberejo v
kotu garaže, kjer skupaj
s s. Kassio najprej zmolijo, nato pa berejo pravljice, pojejo, plešejo ali gledajo risanke na stari televiziji, ki nam jo je podaril upokojeni priseljenec
z Japonske. Ko sem konec
decembra 2011 dobila novico, da sem premeščena v Amazonijo, sem z bančnega računa dvignila ves denar. Na veliko presenečenje
vseh se je nabralo skoraj 2.000 evrov, kar predstavlja
letno najemnino za delavnico (do decembra 2012!) in
še ostane za pomoč najbolj revnim v četrti. V imenu
vseh, ki zaradi vaše dobrote živijo bolj dostojanstveno, prisrčna hvala! s. Ana
Slovenska pomoč
Agata Kociper, salezijanka, Brazilija
15.2.2012. Sestre v São Gabrijelu že čakajo na pomoč, na katero računajo, da bodo lahko nadaljevale vožnjo v notranjost
amazonskega pragozda. Bile so namreč v Manausu, v glavnem
mestu Amazonije (čez 50 sester se nas je zbralo za tečaj) in
naznanili smo jim, da nas je Cerkev na Slovenskem spet podprla in nam bo olajšala skrbi in delo. 29.2.2012. Odpiram vaš
e-mail in sem se zelo razveselila novice, da ste nam že nakazali denar iz Trikraljevske akcije. Bog plačaj prav iz srca in ob
molitvi križevega pota, še posebej v postnem času, vam pošiljam moj spomin in prosim, da vam luč Vstalega osvetli težke
trenutke in blagoslovi sleherni napor.
Datum je nov!
Hugo Delčnjak, frančiškan, Fr. Gvajana
1.3.2012. Kaj je novega? Tukaj v Sinnamary mi gospa, ko jo
vprašam, kaj je novega, vedno reče: »La datte!« - Datum!
V času, ko je bilo pri nas na ulicah polno karnevalskih skupin
in to ne en dan, ampak ves teden, smo imeli zasedanje škofijske sinode. Tokrat je bila osrednja tema: kateheza, katehisti in katehizirani. Zanimivo, da so v Celju tudi imeli simpozij o katehistih in veliko poudarkov v obeh primerih je identičnih - Božja beseda, družina, občestvo, odrasli in ne samo
otroci, ki se jih kateheza tiče. Govor je bil tudi o sredstvih danes mnogoternih, nobeno od modernih sredstev ni izključeno. Imeti pa je treba tudi primerne prostore. Zdaj smo pa
tukaj, kaj je z našimi učilnicami? Po pravici povedano, da se
ne počutim lagodno, ko vam nisem mogel dati nobene novice, razen da vsa zadeva stoji na mrtvi točki. Toda danes, ko
to pišem, lahko rečem, da so se stvari pomaknile naprej in to
v pozitivno smer. Župan mi je dal častno besedo, da jutri, v
petek (2.3.2012), glasujejo in bodo potrdili pogodbo o predaji zemljišča župniji in o dovoljenju gradnje. Računam, da bom,
če ne prej, po veliki noči začel z delom. Vašega denarja nisem
zapravil, je na župnijskem računu, bodite brez skrbi. Seveda je
predračun v tem času tudi porastel zaradi spremembe načrtov in zahtev po sanitarijah za prizadete, parkirišču (ker je to
javna ustanova) in terena, kajti ko močno dežuje, se ta del župnijskega dvorišča spremeni v jezerce. Februar je bil letos zelo
»črn«, imel sem šest pogrebov, a vsi v visokih letih, tam okoli
85 let. Vidim, da tukaj ljudje učakajo visoko starost, zrak pragozda, uživanje rib, gibanje.
e - nabiralnik
Poskrbljeno za ostarele
Andreja Šubelj, usmiljenka, Čile
17.2.2012. Najprej želim izraziti v imenu vseh sester v
naši pokrajini hvaležnost za veliko pomoč, ki ste nam jo
zagotovili za boljšo kakovost življenja starejših sester in
bolnih. Bilo je zelo vznemirljivo videti veselje sester, ko je
pripeljal avto (minibus) do naše hiše. Vse smo bile prijetno
presenečene, ko smo videle, kako udoben in prijeten je
avto. Sedaj bo res omogočeno prevažanje sester, ki so na
vozičkih. Ne bodo samo zaprte v hiši, ampak bodo lahko
šle tudi ven. Pred nekaj dnevi je oče Fernando Macias blagoslovil minibus in smo pokazale sestram, kako enostavno je sedaj vstopati in izstopati iz vozila. Za vse to veselje
in uresničene sanje, zahvaljujoč vam, prejmite naše blagoslove in zagotovilo naše molitve. Naj Gospod in blaga Mati
še naprej blagoslavlja vse dobro, ki ga vršite za druge.
Lahko pomagate?
tadeja Mozetič, šolska sestra, Paragvaj
10.2.2012. Tu se res dobesedno cedimo, ker nas od zgoraj precej grejejo. Danes je, hvala Bogu, malo deževalo in
se ohladilo, tako da imam v sobi samo 33 °C in upam, da
bom to noč že bolje spala. Saj je bilo celo 38 °C in s pahljačo v roki se res ne da spati ... Sicer ni moj namen pisanje
vremenske napovedi, ampak prošnja. Za sosede smo dobili skupnost Misijonarjev Jezusovega Srca – Dehonianos,
ki duhovno oskrbujejo štiri postojanke. So zelo goreči in
delavni. En avto že imajo, so pa trije misijonarji in bi jim
zelo prav prišel še kakšen. Pri tem misijonu pomagamo
tudi me sestre in bi poltovornjak prišel zelo prav. Pater se
namreč vozi z motorjem, nas pa ne more peljati na motorju ( je preveč nevarno po tistih cestah). Zadnjič smo
misijonarili po družinah. Res je tudi tu velika, velika potreba po oznanjevanju.
Post po muslimansko
Anica Starman, frančiškanka
brezmadežnega spočetja, Slonokoščena obala
Zahvala Mivi
in trikraljevski akciji
Sestre Usmiljenke, Farafangana, Madagaskar
Lepo prosimo, če nam lahko odpustite, ker z zahvalo za
denarno pomoč pri nakupu našega avta zamujamo. V resnici bi se vam radi zahvalili že s fotografijo novega avta,
a dobavitelj Land-Roverja zamuja. Da ne boste več čakali,
vam pač že sedaj, ko avta še nimamo, izrekamo prisrčno
zahvalo. Prav lepa hvala za vašo velikodušnost! Avto nam
bo res veliko pomagal pri delu na podeželju. Tja odhajamo vsak konec tedna, da oznanjamo Kristusa tistim, ki
ga še ne poznajo. Z njim bomo vozili tudi pomoč oddaljenim, ki je sicer zaradi težke dostopnosti ne bi bili deležni.
Vaša pomoč daje moč prebivalcem Farafangane. Ravno
zaradi tega smo vam res zelo hvaležni! Prav lepo se vam
zahvaljujemo tudi za trikraljevsko pomoč. Vaša podpora
nam vliva moči in poguma pri vzgojnem delu z mladino.
Šolanje otrok je temeljnega pomena pri boju z revščino.
Ostajamo združeni v molitvi, s. Bernardeta v imenu sester
usmiljenk v Farafangani
27.2.2012. Tukaj je že začelo deževati, polja pripravljajo za setev riža. Nekateri so ga že posejali, tudi koruzo.
Mi pa se kopamo v znoju, potočki kar lezejo po hrbtu.
Čudovito je pod tušem, a svežina ostane le nekaj časa.
Post smo zelo lepo začeli, na pepelnico je bilo morje ljudi,
saj se lahko vsi postavijo v vrsto za pepelenje, še dojenčki
na maminem hrbtu dobijo križ na čelo. Držijo se strogega
posta, nekateri tako kot muslimani, čeprav jim skušamo
razložiti, kakšna je razlika.
5
MERA L JUBEZNI
Vesna Hiti, usmiljenka, Burundi
Ljubezen se
odpira ljubezni
Velika noč je pred nami, do uredništva Misijonskih obzorij pa je
priromalo božično pismo iz Burundija. Dolgo je hodilo, prinaša
pa nam zahvalo s. Vesne, ki je zadnjih 20 božičev praznovala v
Ruandi, lanski božič pa je bil njen prvi v Burundiju. Drugačni
ljudje, drugačni običaji, a delo usmiljenke misijonarke je povsod
podobno: nega bolnikov, šolanje otrok, pomoč ubogim … Pa tudi
trkanje na dobra srca, da sodelujejo pri tem delu in seveda
zahvala vsem sodelavcem …
Tiho stopa v srca On, ki smo ga dolgo
pričakovali, mu odpirali skrivna vratca
misli in želja. Zdaj je tukaj; v jaslih leži,
ročice širi, me objema in sprejema v
svojo ljubezen vse brate, sestre. Besede
niso potrebne, saj vzgib srca pove dovolj: ljubezen se odpira Ljubezni!
Božična zahvala
Dragi prijatelji in dobrotniki, tokrat
vas bodo voščila dosegla krepko po božičnem času. Pišem namreč na sam
sveti dan. V duši je božično razpoloženje. Molitev ob jaslicah ni le obljuba za prihodnje dni, pač pa sedanjost.
Ko klečim ob jaslicah in zrem v njegov mili obraz, se v duhu sprehajam od
obraza do obraza, iz kraja v kraj ... In
za vas zaupno molim. Novorojenemu
izročam vaše radosti, upe, skrbi in
bridkosti. Vse tisto, kar pričakujete,
da bi se v novem letu uresničilo; vse
tisto, kar želite, da bi se v prihajajočem letu odmaknilo daleč proč od vas
in vseh vam dragih. Naj bo torej Novo
Obnova sirotišnice
6
V porodnišnici
ke notranje sreče - z
Božjo lučjo obsijano, z
Materino skrbjo varovano! In spev angelov
naj dušo hrani, da bi
tesnoba ne imela prostora med nami.
Moj prvi božič v
Burundiju. Pač nekoliko
drugačen
od onih dvajsetih v
Ruandi. Vsak narod
ima svojo kulturo in
navade. Ruandci so
bolj zadržani; tukaj pa ljudje izrazijo
svoje veselje s hrupom in glasnim smehom. Polnočnica se je začela ob štirih
popoldne. Cerkev je bila nabito polna,
nič manj ljudi ni bilo zunaj. Jaslice so
pritegnile otroke prav pred oltar, kjer
so bili kot pastirčki v svojih pisanih
oblekah. Občestvo je navdušeno prepevalo in pozorno spremljalo plesalce, ki so živahno poskakovali. Včasih
sem si morala zatisniti ušesa, da mi
Fotografije Stane Kerin
25.12.2011. Sveta noč, blažena noč ... leto leto miru, globo-
ob zvokih bobnov in piščali ne bi počili bobenčki.
Božična skrivnost je bila domiselno in
lepo uprizorjena in združena z običaji tega kraja. Vključena je bila v bogoslužje in to se je vtisnilo v srca in spomin odraslih in otrok. Po maši so imeli
navdušene razprave v skupinah pred
cerkvijo. Pred nočjo so se ljudje hitro
odpravili na svoje domove, da bi jih
tema brez svetilk ne zalotila na poti.
Danes je bilo pri obeh mašah podobno razpoloženje. Ljudje pozabijo na
vse stiske, ki jih pestijo iz dneva v dan.
Občudujem jih in se skušam ob njih
učiti preprostega življenja. Verjetno se
ga ne bom nikoli naučila; vsaj skušam
jim biti blizu - pa čeprav na drugačen
način.
Kakor vsako leto v božičnem pismu bi
rada tudi letos opisala svoje delo in poslanstvo v Afriki. Najprej pa se želim
zahvaliti za vse molitve, ljubezen in
pozornosti, ki me spremljajo. Molitve
iz zaledja so moč in ara mojega misijonskega življenja. Brez materialnih
dobrin bi se tudi ne dalo »preoblikovati obličja zemlje«. Tako gresta duhovna in materialna podpora z roko v
roki v blagor bližnjega. Bog sam naj bo
vsem plačnik!
150 in več malčkov na mesec
Letošnje leto je bilo zame pač leto milosti. Ko se trgajo vezi »starega«, se
Fotografije Stane Kerin
MERA L JUBEZNI
nekaj dogradi, se na drugem koncu že
nekaj podira.
Raztegljiv meter
Nikoli ne zmanjka skrbi, kje se bodo
vzela sredstva za zdravila, za hrano
ubogim, za plače delavcev ... Dejavnosti
Fotografije Stane Kerin
začenja nekaj novega: novo rojstvo,
nova rast, novi izzivi. V srcu nosim
spomine na skoraj dvajsetletno delovanje v Mukungu. Z bogatimi izkušnjami sem zastavila prve korake tukaj v Rwisabiju. Sicer je delo podobno. Kamor pridem, najdem dobre
sosestre, veliko bolnikov in ubogih. Občutim,
da me povsod spremlja
božje in Marijino varstvo. Boleči dogodki ob
umoru hrvaške redovnice in italijanskega zdravnika na bližnjem misijonu so nam vsem spodbuda, da se še krepkeje
oklepamo edine Skale in
edinega cilja, ki je Jezus.
Zdravstveni center je
dokaj velik, saj poišče
pomoč vsak dan okrog
250 bolnikov. Imamo približno 80 postelj za hospitalizirane
bolnike,
20 za porodnišnico in 10 za podhranjene otroke. V porodnišnici je večni
»božič«, kjer prijoka na ta svet 150 in
več otrok mesečno.
Center je bil v zadnjih letih lepo obnovljen s pomočjo, ki je prek Misijonskega
središča prišla iz Slovenije. Zdaj so skoraj končana gradbena dela na Centru
za spremljanje otrok do petega leta
starosti in prav posebno za podhranjene otroke. V tej zgradbi bodo potekale tudi dejavnosti za HIV. Le od kje naj
bi se vzela sredstva, če bi ne bilo plemenitih ljudi v domovini in iznajdljive
»Sobotne iskrice«! Da bo vse lepo urejeno, so marsikaj dodali še posamezniki in Slovenska Karitas.
Obljubljena je pomoč za obnovitev
vrtca in šole za opismenjevanje. Močno
želim, da bi bila vsa gradnja končana v
prvi polovici leta 2012. Sprašujem se,
ali se popravila kdaj končajo? Ko se
Z botrstvi še nismo začele. In tudi če
bomo, bo treba zastaviti dejavnost
malo drugače, da se ljudje ne zanašajo le na to pomoč. Izkušnje, dobre in
slabe, iz Mukunga, nas učijo ... Tukaj
je veliko sirot brez staršev; skušamo
jim pomagati do šolanja ali kako drugače. Sveti Vincencij je pogosto rekel,
da je ljubezen neskončno iznajdljiva.
Ta iznajdljivost vključuje tudi pravo
modrost in razsodnost. Težko je najti
prava merila. Pravzaprav je ena sama
mera - mera ljubezni! Ta meter pa je
zelo raztegljiv ...
Mlade sosestre se z ljubeznijo posvečajo vzgoji otrok v vrtcu, mladini, ki
se želi naučiti branja, pisanja in preprostih poklicnih del - zlasti šivanja.
Težišče je na verski vzgoji preko kateheze in duhovnih gibanj.
Ko končujem to pisemce, naj z veseljem povem, da se veselim prihodnjega
leta. Če Bog da, pridem
na oddih že v maju, ker
mi tedaj poteče potni
list. Vsaka tri leta je potrebno splošno popravilo duhovnega motorja
in telesne karoserije.
Naj bo duhovno sporočilo svete noči vir milosti in moči za vse
dneve, ki so pred nami!
V tem duhu izrekam
svojo hvaležnost vam
vsem, ki nas, misijonarje, spremljate z ljubeznijo in odprtimi srci.
Obljubljam vam zvest
molitveni spomin!
Iskren božično-novoletni pozdrav!
P.S. Mnogi me sprašujejo po naslovu. Zdi se mi, da burundijska pošta ni
preveč zanesljiva. Zlasti noben paket
ne pride semkaj. Pisma pa kakor kdaj!
HIV/AIDS so tukaj popolnoma neurejene. Iščemo možnosti, da bi odgovorile
tudi na te izzive. Delo ne bo enostavno, ker so vse dejavnosti v zvezi z aidsom v rokah države, katera pa nikoli
»nima« sredstev.
Obnova sirotišnice
iz sredstev, ki so bila
zbrana v PSI leta 2011
7
110 0 dreves
Matjaž Legan, laiški misijonar, Malavi
Misijonar
sadjar
Darilo žene pri
sv. Petru, ko smo
prišli s skupino PAO
28.1.2012. V Malaviju na misijonu jezuita Stanka Rozmana
je konec lanskega leta začel svojo delo kot misijonar laik
Matjaž Legan. Matjaž je posebne vrste misijonar. Po poklicu je namreč cvetličar, vrtnar, vrtnarski tehnik in inženir gozdarstva. V misijonskem programu v skupini Sled
se je pripravljal na misijone. Sam pravi: »V tem času sem
dozorel, si dopolnil znanje in še bolj utrdil mojo odločitev. Spoznal sem delo misijonarjev po svetu, predvsem pa
mi je bilo prijetno, ker so vsa srečanja potekala v veselem
vzdušju. Vsakodnevne molitve in različne teme, o katerih
lahko potem razmišljaš tako o sebi kot o odnosih med ljudmi, so mi dale še posebno širino. Največje veselje pa sem
doživel, ko sem dobil sporočilo patra Stanka Rozmana, ki
deluje v Malaviju že vrsto let, da me bo z veseljem sprejel.«
Kaj Matjaž dela zdaj v Malaviju, pove na kratko sam, na
dolgo pa to pripovedujejo njegove slike.
Rast tobaka
Jacaranda plodovi
Gradnja nove podaljšane drevesnice, streha
bo iz trave. Tu bomo lahko imeli več mladih
dreves in s tem manj stroškov za naslednje leto.
8
26.2.2012. Že kar nekaj časa
vam nisem pisal, to pa
zato, ker imamo težave z
internetom. Še sedaj trepetam,
če mi bo uspelo poslati
e-pismo v Slovenijo. Pri meni
je vse dobro. Sajenje dreves
se bo nadaljevalo naslednji
teden, ker smo imeli dva tedna
brez dežja in je zelo težko
saditi. Včeraj je deževalo in
domačini so zelo veseli, kajti
koruza je bila že zelo slaba.
Neko olajšanje sem čutil, ko
sem se pogovarjal z delavci.
110 0 dreves
Mango
Otroci med koruzo in sončnicami.
28.1.2012. Mineva že dva meseca
od mojega odhoda. Pri m i je
vse dobro, tako počutje koen
di
zdravje! Moj projekt sajenjat tu
je v polnem teku in smo do sedrdaeves
posadili okoli 1100 dreves na dvehj
parcelah. Tako bojo lahko domač
v okviru tega pasu sadili zelenjav ini
o
in skrbeli za drevesa.
Sajenje banan
Tagetes - žametnica
Otrok sirota
v kraju Kayesi, a
domačini skrbijo
zanj kot za svojega.
9
mada g askar
Janez Mesec – Madagaskar – Lj-duhovnik
Nazaj v malgaški raj
Ko sta mu potekli dve petletki na Madagaskarju, se je misijonar Jani Mesec vrnil
v Slovenijo in dve leti služil na župniji Nova Oselica. Zdaj mu je nadškof Stres spet
dovolil, da se vrne na Rdeči otok in Jani nam že piše od tam. Ko hodi po znanih
krajih, ugotavlja, da so njegovi nasledniki: Izidor Grošelj, Ciril Berglez idr. marsikaj
postorili in dopolnili njegovo delo. Vesel ob teh spoznanjih je zaoral na novi
postojanki v Manambondro. Ni se še dobro umestil, že sta kraje, kjer delujejo naši
misijonarji, razdejala ciklona Giovanna in Irina. Ljudje so ostali brez riža in čaka
jih lakota, če ne bo pomoči in solidarnosti.
Ciklon požel riž
Ciklona Giovanna in Irina sta »požela«
pridelek riža in ljudje so ostali brez vsega na
področju, kjer delujejo naši misijonarji Izidor
Grošelj, Janez Krmelj in Jani Mesec, ki nam
o tem poroča. Kakšnih 32.000 ljudi je ostalo
brez vsakdanjega riža. Ob vsej tej ponavljajoči
se žalosti pa tudi vesela vest, da so slovesno
praznovali zlati jubilej redovniškega življenja
misijonarke s. Marije Pavlišič.
15.3.2012. Lep pozdrav z Madagaskarja. Duhovniki iz farafanganske škofije smo se spet zbrali k redni tridnevni konferenci, ki smo jo včeraj tudi uspešno zaključili.
V torek smo imeli krizmeno mašo z obnovitvijo duhovniških zaobljub in posvetitvijo olj, ker v naših razmerah to
ni mogoče na sam veliki četrtek dopoldne. Danes,
na god sv. Ludovike de Marillac, pa praznujemo še
zlati jubilej redovnega življenja naše sestre Marije
Pavlišič. Mašo v Ambatoabo bo daroval naš škof
Benjamin, obkrožen z mnogimi duhovniki.
Ciklon »Zaželena«
Klemen Štolcar je povedal, da je Stane Kerin (ravnatelj za misijone) po internetu spremljal letošnjo sezono ciklonov, še posebej zadnja dva Giovanno in
Irino. Hvala ti, Stane, da nas nisi pozabil in si z nami
v naših stiskah. Sam sem Giovanno doživel za nekaj
ur, ko sem bil še v Farafangani – je močno pihalo in
deževalo (banko so iz strahu pred ciklonom zaprli) in sem jo kar hitro popihal proti jugu. Zanimivo:
blizu Vangaindrana je bila cesta že suha, južno proti
Manambondro pa sploh nobenih sledi o dežju. Ta ciklon se je torej »slovenskega juga« v glavnem izognil.
Potem pa je prišla Irina (v malgaščini bi to pomenilo nekako »Zaželena«, kar je zelo pogosto ime, a ni bila prav nič
zaželena). V torek, 28. 2., so bili v Manambondro že hudi
nalivi z močnimi vetrovi; v sredo je bilo malo bolj mirno
in sem se odpravil na pot v Farafangano, ker je že zmanjkovalo cementa za gradnjo hiše, poleg tega pa je avto spet
10
potreboval popravila – močno je puščal hladilnik. Računal
sem, da bo nakup cementa in krpanje hladilnika trajalo
največ tri dni, no pa sem bil odsoten celih deset dni. Že
do Vangaindrana (60 km) sem porabil skoraj ves dan, ko
sem vsakih nekaj kilometrov ustavljal in dolival vodo v
hladilni sistem. Potem pa so prišle poplave in sem bil v
Farafangani na prisilnem dopustu pri Klemenu ves teden.
V sredo, 7. 3., sem že lahko prišel v Vangaindrano, ker je
bilo vode le še do kolena, toda pot proti jugu je bila še vsa
pod vodo. V petek, ko je bilo vode na cesti še kak meter,
smo najprej cement na kesonu preložili na podstavke in
ga dvignili za kakih 30 cm in suhega srečno prepeljali čez
vodo. Voda je seveda zalila keson in prišla tudi v kabino, a
to ni nič hudega, samo da ni prišla v zračni filter, ki je pri
Toyoti Landcruiser zelo visoko.
Še isti dan sem potem prispel domov v Manambondro.
Cesta je na nižjih delih precej poškodovana, tik pred
Manambondro so sredi ceste meter globoke jame velikosti celega avtomobila, ki so jih izkopali vodni vrtinci.
Tok narasle vode je bil tako močan, da je podrl kamnito
zidano ograjo na mostu tik pred Manambondro, sam most
pa je hvala Bogu zdržal. Vse smrdi po trohnobi in gnilobi.
Posevki riža so v glavnem uničeni. V Manambondro so še
posebej žalostni, ker so bili tik pred žetvijo posebne vrste
riža, ki bi ga jedli sedaj – vary madinika. Pa ga je zalila voda
za toliko časa, da se je usmradil in je neužiten. Pravkar
posajeni riž, ki ga bodo želi v maju in juniju, je na višjih
mada g askar
predelih delno zdržal, na nižjih
pa je uničen. Še posebej je žalostno v Vangaindrano, kjer se
je velika reka Mananara začela
umikati šele po 10 dneh in to
samo po 10 cm na dan. Tam so
dejansko za letos že »poželi«
in čakajo samo na pomoč.
Včeraj smo zvedeli uradne podatke o škodi za našo regijo
Jugovzhod, ki zajema več kot
polovico škofije Farafangana.
Uspel sem si zapisati samo podatke za okraj Vangaindrano,
kjer je 26 občin, med njimi
sedem mojih občin na področju misijona Manambondro, štiri Izidorjeve v Matangi in
področje misijona Ranomena, kjer deluje Janez Krmelj.
Takole pravi poročilo: prizadetih je vseh 26 občin, tj. 32.000
ljudi, 6.467 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.
Glede na to bi vas v
Misijonskem središču prosil, da mi čim prej pošljete denar, ki se je nabral na
mojem računu, po možnosti pa dodate še kaj zraven,
da bomo lahko šli v akcijo. Bi pa še prosil, da poveste, koliko je namensko za
ciklon, koliko pa z mojega
računa za splošne namene mojega misijona. Imam
namreč velike stroške tudi
pri gradnji hiše, moja stara
Toyota je skoraj vsak teden
pri mehaniku, cene goriva
rastejo iz dneva v dan ... Ko ciklon pretrga ceste, pa vse
cene v trenutku poskočijo.
Vroče, vlažne, plesnive in blatne pozdrave pošilja Jani
Mesec, Manambondro
Spet med svojimi
Misijonar Jani Mesec, ki je deloval na
Madagaskarju deset let, se je po dveletnem
delu doma, vrnil v drugo na Rdeči otok.
Iz prestolnice ga je pot vodila proti jugu, kjer
je »slovenski misijon«. Preden je prišel do svoje
postojanke v Manambondro, je občudoval,
kaj vse so naši misijonarji storili v Matangi in
Vangaindrano, kjer je tudi sam župnikoval.
18.1.2012. Kmalu bo tri mesece, kar sem pričel svoje drugo
bivanje in delovanje na tem otoku. Prvič je bilo 10 let, koliko bo drugič, bomo še videli. Človek obrača, Bog obrne. Na
letališču sta me 24. 10. 2011 (zanimivost: isti datum 24. 10.
1999 je vgraviran na misijonskem križu, ki mi ga je dal kardinal Rode, ki me je prvič poslal v misijone) pričakala Izidor
in Ciril. Ko smo v glavnem mestu opravili, kar je bilo potrebno, smo se odpravili proti jugu.
Žive stavbe
V Manambondro so pripravljali sprejem novega misijonarja za v nedeljo, 6. novembra. Izidor me je povabil, naj teh 10
dni preživim pri njem v Matangi, kar sem z veseljem sprejel. V Matangi sem leta 1999 pričel svoje misijonsko delo na
Madagaskarju in tam sem ostal celih 8 let.
Prvo, kar človek opazi, so velike spremembe. Misijon
Matanga je v zadnjih letih pod Izidorjevim vodstvom izredno napredoval. Šola, zdravstveni dom, mizarska delavnica
in še bi lahko naštevali. In kar je najpomembneje: v vseh teh
stavbah je živahno, v njih so ljudje, stavbe živijo. Še posebej
lepo je pri nedeljski maši, ko velika cerkev, ki jo je gradil še
Janko Slabe, postane skoraj premajhna. Tu doživljamo, da
vse kar delamo, potrebuje blagoslova od zgoraj.
Vesel sem bil mnogih srečanj z ljudmi, s katerimi se poznamo; vsi so veseli, da sem se spet vrnil, čeprav bom živel
malo južneje v Manambondro. Podobno je tudi, ko grem
skozi Vangaindrano: tu so spomini še bolj sveži. Čeprav
sem bil tu le dobri dve leti, pa je bil to zelo intenziven čas,
poln dogodkov. Skupaj s kristjani smo zgradili več cerkva, s
pomočjo Akamasoe smo pri sestrah zgradili višjo osnovno
šolo (College St. Vincent de Paul) in letos bo prva generacija
delala izpit – malo maturo. Sestra Chantal, direktorica, me
je z veseljem in ponosom peljala po razredih, vse do nove
knjižnice, jedilnice, pisarn in tudi vrtca.
»Prijateljstvo ostaja«, je dejal star invaliden možakar iz vasi
Besakay, ko sem ga šel obiskat v njegovi miniaturni koči;
vrata so visoka slab meter. Zelo je bil vesel nepričakovanega obiska. »Misijonarji veliko gradite, a vse to bo nekoč tudi
propadlo. Vera in prijateljstvo pa ostaja,« je dejal in mi podaril šop banan.
Blizu ljudem
6. novembra je bil slovesen sprejem in umestitev novega misijonarja v Manambondro. Generalni vikar – naš
Klemen Štolcar – me je umestil, prišel pa je tudi g. Rufin,
ki je v obdobju, ko tu ni bilo duhovnika, pomagal Klemnu
pri oskrbi tega misijona. Prihajala sta iz 135 km oddaljene
Farafangane. Maša je bila zelo slovesna, tudi krst je bil na
11
mada g askar
programu, da je bilo čim bolj slovesno in
je čim dalj trajalo; veliko ljudi ni moglo v
cerkev. Popoldne sta prišla tudi Izidor in
Ciril, ki sta maševala v Tsaravohitri, matanški podružnici, ki je le kakih 25 km
oddaljena od Manambondra. Odpeljala
sta domov slovenske zdravnice, ki so me
pospremile na novo postojanko.
»Vahiniji« so odšli, ostal sem sam med
črnci. Vendar so si kristjani zelo prizadevali, da se ne bi čutil samega: kuharice so
imele določen vrstni red, za pranje so poskrbeli, katehist je bil ves čas tu, ljudje so
prihajali in pozdravljali.
Na sprejem novega misijonarja so prišli
tudi kristjani s podružnic – deset jih je in
so oddaljene do 40 km. Na srečanju smo
naredili načrt, da jih pridem čim prej obiskat. Izkoristil sem suho novembrsko
vreme in v slabem mesecu obiskal vse
podružnice, nekatere z motorjem (moja
stara Yamaha, ki sem jo leta 2000 kupil od Poljaka Henryka,
še vedno deluje), nekatere peš, nekatere z avtom. Bilo je
zelo različno od vasi do vasi: ponekod je prišlo polno ljudi,
drugod bolj malo; ponekod so že lepe zidane cerkve, drugod gostujejo v vaški leseni šoli. Na podružnici Isaraha, ki je
sicer središče občine s 13.000 prebivalci, se nas je zbralo 15.
»Ponavadi nas ni toliko, včasih nas je pet, včasih pa nobenega, že več kot eno leto nismo videli duhovnika,« so dejali.
Pravzaprav je lepo začeti, ko ljudje pričakujejo, želijo, upajo
v nov začetek. Novi misijonar jih spominja na prve začetke, ko je v 70-ih letih prišel Janez Puhan in za njim Tone
Kerin. Oba sta pustila neizbrisen pečat v Manambondro.
Sledila sta dva domača duhovnika, zadnji dve leti pa sploh
ni bilo več stalnega duhovnika. V tem času je Tone Kerin
obnovil cerkveno streho, druge stavbe pa so precej uboge,
a še za silo primerne za bivanje. Kopalnica na peščenem
bregu reke Manambondro je sploh prve kategorije. V resnici me prav veseli dejstvo, da imajo mnogi Malgaši boljše in
udobnejše hiše kot jaz, tako da sem glede tega nekje v povprečju. Podgane v hiši seveda niso prijetna družba, še manj
oblak komarjev na WC-ju na štrbunk. Vseeno je lep občutek, da si tudi na tak način blizu ljudem.
Na župnijskem svetu so dejali, da se je veliko kristjanov oddaljilo in bi jih bilo dobro obiskati. V adventnem času sem
tako po zgledu Marije, ki je obiskala teto Elizabeto, obiskoval hiše katoličanov v vasi. Pozdrav, kratek pogovor o
12
Pogled na Manambondro
njihovem življenju, težavah in veselju, nato pesem, molitev, blagoslov in slovo. In podobica za spomin. Nabralo se je
blizu 200 hiš. Ker je v vasi še vsaj toliko protestantov in tistih, ki ne molijo, vas torej res ni mala. Obisk je marsikoga
ogrel, saj sem ga v nedeljo opazil v cerkvi.
Božič je bil lep in slovesen, jaslice in cerkev okrašena čisto
po malgaško, s palmovimi vejami in svetlečimi okraski, kar imajo zelo radi. Sledil je slovesni praznik svete
Družine, zavetnice župnijske cerkve, pa Novo leto itd.
- praznik vsak dan. Na vse tri svete večere sem povabil
kuharja, da sva molila rožni venec in blagoslovila stavbe na misijonu.
Velika želja in prošnja staršev v Manambondro je bila,
da bi čim prej odprli župnijski vrtec, ki ga je ustanovil Tone Kerin in je deloval 20 let, zadnji dve leti pa je
zaprt. To seveda ni lahka stvar: obnovili smo hišo, naredili ograjo, sanitarije, poslali na izobraževanje vzgojiteljico in 9. januarja je skupina 50 otrok stopila v obnovljeni vrtec.
Dela ne bo zmanjkalo: glavna naloga je dokončati
stavbo, ki je v gradnji že preko osem let. Tako se mi v
prihodnosti tudi glede bivalnih pogojev obetajo boljši
časi. Dobil sem mladega mucka, ki že preganja podgane in
miši in naznanja boljše čase.
Miru, blagoslova in vsega dobrega v letu 2012 želim vsem
v Misijonskem središču in vsem bralcem Misijonskih obzorij, Jani Mesec
P.S. Glede fotoaparata, ki ga nimam, sem se spomnil, da bi
morda prosili ali objavili, če ima kakšna dobra duša kak fotoaparat odveč in bi ga podarila za misijon v Manambondro –
bi bilo zelo lepo in hvalevredno, koristno in potrebno.
Ali bi bilo možno dati v avto, ki ga boste poslali na
Madagaskar, tudi kakšne ključe – gedore ali karkoli. Nekaj
orodja sem že nabavil; kladiva, sekire, žage, lopate, ključev
za avto šraufat pa še nisem našel. Tale misijon je bil popolnoma brez vsega - bilo je pet krožnikov, dva lonca in nekaj
žlic, pa odeje in rjuhe, požrte od podgan. Žlice, vilice, nože
in odeje sem že nabavil. Mogoče bi pa kdo podaril kaj orodja za naš misijon? Misijonarji smo pač cigani, samo fehtamo,
pa vendar – ne fehtamo zase, ampak za te siromake, da bi
jim pomagali. Hvala vam za vse, Jani
jubilanti o sebi
DORICA SEVER: 60 LET
Frančiškanka Marijina misijonarka,
rojena 19. maja 1952 v Murski Soboti.
V misijone je odšla 8. septembra leta
1978. Zdaj deluje v Kanadi med Inuiti.
Ko gledam na prehojeno pot v misijonih,
ostaja v srcu hvaležnost za poklicanost.
Dve skrajnosti se srečujeta v meni: misijoni ob ekvatorju v največji vročini francoske Gvajane in sedaj v največjem mrazu
kanadske Arktike. Ljudje, katerim sem
imela in imam privilegij služiti, so me oblikovali in naučili, kako naj osvojim skrajnosti, s katerimi se sleherni srečuje v raznih
obdobjih in situacijah svojega življenja.
Življenje postaja preprosto, ker se sebičnost vse bolj odpira dobroti … Njemu, ki zvestobe ljudem, ki so mi zau- najlepše izkustvo, ki je mistično,
dela vse dobro po nas. Polet in navdušenje pani. Spoznavati božjo Modrost, postaja vedno bolj pomembno v
sta sad sprejetosti, brezpogojne ljubezni, drugo je malenkost. Doživeti moji notranji naravnanosti.
MARTA MEŠKO:
45 LET
različnimi redovi in njihovim služenjem. Potem pa je prišlo leto 2005, ko
se je naša provinca odzvala povabilu
lazaristov iz Kijeva, da bi skupaj naredili kaj za uboge. Glede na to, da sem
Marijina sestra, rojena 17. maja
iz Ukrajine, so bile sestre mnenja, da
1967 v Zakrpatju. V Ukrajino je
je najbolje, da pošljejo tja tudi mene.
odšla 2. maja leta 2005
Prebivalci Zakarpatja se sicer ne čutimo Ukrajinci, ampak Rusini. Nekoč
Ko se oziram na prehojeno pot, smo imeli svoj jezik in svojo pisano
jasno vidim, kako je Gospod videl besedo, po 2. svetovni vojni pa žividaleč naprej in me počasi pripra- mo v Ukrajini in obiskujemo ukrajinvljal na poslanstvo, ki ga
opravljam sedaj. Rojena sem
bila kot edini otrok mojih
globoko vernih staršev. Oče
in mama sta bila poročena že 8 let, otrok pa ni bilo.
Na praznik obiskanja Device
Marije je mama poromala
v bližnjo vas. Mariji je rekla
nekako takole: »Prosim te,
da bi dobila otroka. Zavedam
se, da bo tvoj dar, ne moja
last. Če bo želel služiti Bogu
v duhovnem poklicu, mu
ne bom branila.« Pri 25-ih
letih sem zapustila domačo vas na Zakarpatju v Ukrajini in ske šole. Rusinski jezik uporabljamo v
vstopila k Marijinim sestram. Pot vsakodnevnem sporazumevanju, pime je vodila v Slovenijo v novici- šemo pa v ukrajinščini.
at, potem pa na Slovaško in v Rim Sedaj delujem med Ukrajinci. Gospod,
na študij. Marsikaj sem videla, se ki me je odpeljal iz domače dežele,
naučila, poskusila, se seznanila z me je čez 13 let vrnil. Vendar sem se
vrnila obogatena z mnogimi spoznanji, ki mi jih je dalo življenje na
zahodu. Na eni strani dobro razumem čutenje in razmišljanje tukajšnjih ljudi, na drugi strani pa sem v
Evropi marsikaj videla, kar mi pomaga pri sedanjem služenju. Moje
delo v Kijevu je zelo raznoliko.
Sploh so ljudje zelo odprti za
Boga in duhovne vrednote. Ljudje
so zelo odprti še za eno znamenje Božjega: za čudodelno svetinjo. Leta 2007 smo skupaj z lazaristi začeli razvijati Združenje čudodelne svetinje, ki sedaj v naši deželi
šteje že več kot 2000 članov.
Pred dnevi me je prosila ravnateljica neke šole, da bi jih
obiskali, in jim prinesli svetinjice in kapelico. Pred vstopom v samostan sem bila
učiteljica matematike, sedaj
pa se vračam v šolo kot pomočnica Brezmadežne. Kako
globoka in daljnosežna je
Božja Previdnost.
Z veliko hvaležnostjo se
spominjam let, ki sem jih preživela v Sloveniji, ter vseh ljudi, ki
sem jih tam spoznala. Vsem, ki
me spremljate z molitvijo, mislijo
in materialnimi darovi, se iskreno
zahvaljujem.
13
Z B ogom …
† S. Elizabeta Schwarzl,
usmiljenka
Usmiljenka s. Elizabeta Schwarzl, ki je
30 let z veliko predanostjo delovala na
Madagaskarju, je umrla 31. januarja v
Gradcu. Dolga leta je vodila veliko gobavsko naselje v Farafangani. V tej škofiji je
delovala tudi večina slovenskih misijonarjev. Tako je bila tudi nam sodelavka, prijateljica, dobrotnica. Zdravila nas je, ko smo
zboleli, prisluhnila našim težavam in nas,
laiške misijonarke, poučevala za čim boljšo pomoč bolnikom, posebno še pri malariji in gobavosti. V domovini Avstriji je navezala veliko stikov in od dobrotnikov dobila različno materialno in finančno pomoč, s čimer je podpirala delovanje tudi nas, slovenskih misijonarjev. Posredovala je pri MIVI Avstrija, da smo dobili misijonska vozila. Tudi
ko so se naše poti razšle, nas je spremljala z molitvijo, zanimala se je za
naše družine in, če je le mogla, se je v času dopusta udeležila naših srečanj v Sloveniji. Kljub nezdravemu podnebju je izkoristila vsak trenutek za
delo. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja se je v marcu 2009 vrnila v
Gradec. Lani se je vedno bolj oglašalo njeno opešano srce, vendar nas je vse
žalostno presenetila njena prezgodnja smrt, saj je dopolnila komaj 59 let.
Tolaži pa nas misel, da imamo prijateljico, ki prosi za nas pri Bogu. V mrzlem in snežnem vremenu smo se nekdanji malgaški misijonarji odpeljali
v Gradec, da smo s. Elizabeto pospremili na zadnji poti in se ji z malgaško
pesmijo zahvalili za njen zgled razdajanja in požrtvovalnosti tudi v imenu
vseh, ki jim je na Madagaskarju nesebično pomagala.
Anica Smrekar
† S. Amanda Potočnik,
usmiljenka
Ko je bila revija že na poti v tiskarno, nas
je dosegla novica o smrti še ene slovenske
misijonarke. Zjutraj, 30. marca 2012 je odšla
h Gospodu usmiljenka s. Amanda Potočnik,
rojena 12. novembra 1943 v Škofji Loki. Med
Malgaši je delovala trideset let. Leta 2002
se je vrnila v domovino, zadnje dneve pa je
preživela v Mengšu pri sestrah usmiljenkah.
† Jože Mejač,
lazarist
Starosta slovenskih misijonarjev Jože
Mejač, lazarist, se je 27. marca 2012 srečal
z božjim Misijonarjem, svojim Gospodom
Jezusom, in to v 98 letu zvestega in klenega delovanja. G. Mejač se je rodil 17. marca
1915, misijonsko je deloval v Čilu, Peruju
in Dominikanski republiki, vmes pa je
nekaj let služil tudi rojakom v Argentini in
Kanadi. Pri 80-tih se je leta 1994 vrnil v domovino. Naj ga božja ljubezen, ki jo je tako
rad širil, objema vso večnost!
14
JUBILANTI
JUBILANTI – ČESTITAMO
70 letnica življenja
Janez Mihelčič,
jezuit, rojen 13. maja
1942 v Radovljici.
V misijone je odšel
11. septembra
leta 1968. Deluje v
Kirgistanu.
60 letnica življenja
Dorica Sever,
Frančiškanka
Marijina
misijonarka, rojena
19. maja 1952 v
Murski Soboti.
V misijone je odšla
8. septembra leta
1978. Deluje v Kanadi med Inuiti.
60 letnica življenja
Lojze Podgrajšek,
jezuit, rojen
3. junija 1952 v
Sv. Kunigundi na
Pohorju. V misijone
je odšel 13.
septembra leta 1976.
Deluje v Malaviju.
50 letnica življenja
Zvonka Mikec,
salezijanka, rojena
14. maja 1962 v
Šentrupertu pri
Novem Mestu.
V misijone je
odšla 23. junija
leta 1991. Deluje
v Mozambiku.
45 letnica življenja
Marta Meško,
Marijine sestre
čudodelne svetinje,
rojena 17. maja
1967 v Zakrpatju.
V Ukrajino je odšla
2. maja leta 2005
30 let dela v misijonih
Veronika Nose,
usmiljenka, rojena
9. januarja 1948 v
Šentvidu pri Stični.
V misijone je odšla
4. junija 1982. Deluje
v Turčiji.
JUBILANTI – ČESTITAMO
DAROVALI STE - HVALA
SKLAD ZA LAČNE posamezniki: Baša Gregor, Demšar
Vida, Kokovnik Zofija, Kranjc Barica, Kravos Stojan,
Lopatič Karel, Lorber Petra, Motaln Betka, Murko Ana,
Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Repac Anica, Seršen
Rozalija, Seršen Terezija, Šef Ida, Štrukelj Frančiška, Toš
Katja, Turšič Andrej o SKLAD ZA SOCIALNO
ZAVAROVANJE MISIJONARJEV župnija: Šmartno pri
Sl. Gradcu posameznici: Presetnik Vera, Trček Francka
o SKLAD ZA GOBAVCE posameznik: N.N. o SKLAD
ZA MISIJONE posamezniki: Koče Urška, Babnik
Francka, Banovac Karmen, Bečan Marko, Benedičič Mira,
Berdajs Vesna, Blažič Miha, Bogovič Anica in Ivan,
Bratuša Andrej, Brišar Tončka, Butala Gregor, Cencič
Kristina, Cvelbar Andrej, Cvetko Nada, Cvetko Primož,
Cvitan Štefanija, Čaks Vera, Čarman Marija, Čepin Nataša,
Črnivec Urška, Čučun Dušan, Demšar Vida, Eberl Martina,
Fele Lojzka, Gantar Metod, Golob Julijana, Gostečnik
Jožef, Gregori Mirko, Horvat Jožef, Ivkovič Urška, Jakofčič
Darja, Jenko Marija, Jerovšek Jure, Jurkovnik Francka in
Stanislav, Kadoič Mitja, Karner Gabriel, Kastelic Mateja,
Kavčič Irena, K.J., Kerin Alojz, Kitak Ljudmila, Kobal
Marija, Koče Urška, Kokot Branka Franc, Konig Ana,
Kotnik Ambrož, Kozole Cvetka, Kramar Matilda, Kranjc
Ivan, Kuzma Anton, Lah Pavla, Langus Tadej, Lesjak
Vojko, Lisjak Ivan, Ljumani D.O.O., Logar Ivana, Magdič
Olga, Mayer A.J., Mernik Zinka, Mesec Marija, Mikulin
Olga, Modic Janez, Murn, N.N., Ozvatič Alojz, Pajenk
Nataša, Paškič Ilija, Pečarič Karmen, Pečovnik Alojzija,
Pišcanec Ivo, Pollak Jože, Porenta Tomaž, Rajk Petra,
Roškar Vera, Rozoničnik Jože, Schwarzbartl Tomaž
Ervin, Slemenšek Grošl Frančiška, Slokar Darja, Strašner
Jožica, Suhadolčan Franci, Šef Ida, Štefančič Ana, Štiberc
Amalija, Štrancar Marjeta, Štrukelj Frančiška, Štrukelj
Marija, Tekavčič Štefka, Tropenauer Martinčič Cvetka,
Urbas Marija, Uršič Jože, Vehovar Darinka, Velikonja
Štefanija, Vendramin Simon, Videnšek Marija, Vrečko
Janez, Zelič Karel, Ziherl Miha, Zupančič Antonija, Žele
Ana župnije: Ajdovec, Frankolovo, Ljubljana-Sv.Nikolaj,
Loče pri Poljčanah, Mirna, Slovenj Gradec, Sv.Jernej pri
Ločah, Šentvid pri Stični o SKLAD ZA ŠOLANJE
BOGOSLOVCEV župnija: Hoče o posamezniki: Mah
Tinko, Ravnihar Marija, Šifrar Ana, Vinkovič Marija
o LENČKOV SKLAD posamezniki: N.N., Primc Anton,
Zavar Valerijan o SKLAD ZA LAKOTO V ETIOPIJI
posamezniki: Berkopec Anton, Dimec Jaka, Prosen
Cecilija, Skender Lucija o CIKLON MJANMAR
posameznica: Rom Ana o DISPANZER - MATANGA
posameznika: Irnar Ana, Žerovnik David o PUSTNA
SOBOTNA ISKRICA posamezniki: Bonuti Hajdinjak
Kamila, Butala Gregor, Epra D.O.O., Horvatič Tomaž,
Hribernik Irena, Koče Urška, Kosirnik Jana, Lampret
Nada, Pleterski Marija, Porok Andreja, Švigelj Gregor,
Zupanc Karel, Žerovnik David o RIŽEVA POLJA MADAGASKAR posameznika: Peterlin Judita, Štern
Slavko o CIKLON MADAGASKAR posameznici: Kotar
Milena, Svetelj Zinka o MATANGA - DAR UPANJA
posamezniki: Avguštin Boštjan, Behek Mirjam, Čas
Helena, Habič Horvat Simona, Klanjšek Sonja in Mitja,
Koče Urška, Kopriva Silvester, Kozina Jože, Kralj, Morelj
Darja, Podobnik Jožica, Strgar Robert, Špindler Janja,
Trkov Janja, Zabavnik Mitja o SKLAD ZA HAITI
posameznica: Čujec Saša o SALOMONOVI OTOKI POTRES posameznica: Šubic Ida o DROBIŽ ZA RIŽ MADAGASKAR posamezniki: Bratuša Andrej, Dolenc
Barbara, Drev Jožef, Jenič Dušan, Šubic Ida, o POPLAVE
PAKISTAN
posameznik:
Kocbek
Marjan
o TRIKRALJEVSKA AKCIJA župnije: Babno Polje,
Begunje na Gorenjskem, Bertoki, Biljana, Breznica,
Budanje, Celje-Sv.Jožef, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek,
Črenšovci, Črneče, Črniče, Dob, Gornja Ponikva, Gornja
Radgona, Idrija, Javorje nad Šk.Loko, Jesenice, Kamnica,
Kamnik, Kidričevo, Kisovec, Komenda, Koper, Koroška
Bela, Košana, Kotlje, Kovor, Kranj-Primskovo, KranjŠmartin, Leše, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Fužine,
Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Štepanja vas,
Ljubno ob Savinji, Maribor-Sv.Rešnje Telo, Maribor-Tezno,
Mokronog, Naklo, Novo Mesto-Sv.Lenart, Osp, Pečarovci,
Peče, Planina, Planina pri Rakeku, Ponikva, Povir, Preska,
Prevalje, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Rakek, Ravne na
Koroškem, Razbor pri Slo.Gradcu, Ribnica, Rodik,
Rogatec, Selca, Sele, Slivje, Slovenske Konjice, Sora,
Stranice, Strunjan, Studenec, Studeno, Sv.Helena-Dolsko,
Sv.Jernej pri Ločah, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Križ nad
Jesenicami, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Peter pri Mariboru,
Sv.Rupert v Slov.Goricah, Sv.Urban-Destrnik, Šenčur,
Šentjanž na Vinski Gori, Šentjurij pri Grosupljem, Šentvid
pri Stični, Škocjan, Šmarjeta, Šmartno ob Paki, Šmartno
pri Slov.Gradcu, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž na Drav.Polju,
Trbovlje - Sv.Marija, Tržič, Ubeljsko, Velesovo, Velika
Dolina, Vipavski Križ, Vir, Vodice, Vransko, Vrhnika,
Zagorje, Žalna, Žetale, Žiri posamezniki: Majcen Vanja,
Mrak Janez, Namestnik Irena, Nova Slovenija, Pegan
Karlo, Tomšič Premrl Blanka o ADVENTNA AKCIJA
župnije: Ajdovščina, Ankaran, Apače, Banjšice, Begunje
na Gorenjskem, Bertoki, Bevke, Biljana, Bilje, Blagovica,
Bloke, Bogojina, Bohinjska Bistrica, Boštanj, Bovec,
Braslovče, Brdo, Breginj, Brestanica, Brezovica, Brusnice,
Budanje, Bukovica, Cankova, Celje-Sv.Duh, Celje-Sv.Jožef,
Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Cirkovce, Čatež ob Savi,
Čemšenik, Čepovan, Črešnjevec, Črniče, Dekani, Deskle,
Deskle (Gorenje Polje), Dobje, Dobrna, Dobrova, Dolenja
Trebuša, Dornava, Dornberk, Drežnica, Gabrovica,
Galicija, Gore, Goriče, Gorjansko, Gornja Polskava, Gornja
Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji
Petrovci, Gotovlje, Grgar, Griže, Hajdina, Horjul,
Hrenovice, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ig, Ilirska Bistrica,
Ivančna Gorica, Izlake, Izola, Javorje nad Šk.Loko, Jelšane,
Jesenice, Kalobje, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kanal, Kapla
na Kozjaku, Kidričevo, Kisovec, Klanec, Kobjeglava,
Kočevska Reka, Kokrica, Komen, Komenda, Kopanj,
Koper, Koprivnica, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela,
Korte, Košana, Kovor, Kranj-Primskovo, Kranj-Šmartin,
Kranj, Krašnja, Kresnice, Kromberk, Krško, Kuzma,
Lendava, Leskovec pri Krškem, Leše, Libušnje, Litija,
Ljubečna, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Dravlje, LjubljanaJežica, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje,
Ljubljana-Moste,
Ljubljana-Polje,
Ljubljana-Rudnik,
Ljubljana-Sv.Jakob, Ljubljana-Sv.Trojica, Ljubljana-Štepanja
Vas, Ljubljana-Vič, Ljubljana-Zadobrova, Ljubno ob Savinji,
Ljutomer, Log pod Mangartom, Lokavec, Lokovec, Lokve,
Lucija, Luče ob Savinji, Mala Nedelja, Maribor-Sv.
Magdalena, Maribor-Sv.Rešnje Telo, Marijino Celje,
Mengeš, Mežica, Miren, Mokronog, Most na Soči, Murska
Sobota, Muta, Naklo, Negova, Notranje Gorice, Nova
Cerkev, Nova Oselica, Novo Mesto-Sv.Lenart, Odranci,
Ormož, Osp, Otlica, Pečarovci, Peče, Pirniče, Pišece,
Pivka-Št.Peter na Krasu, Planina, Podbrdo, Podbrezje,
Podgorje pri Slov.Gradcu, Podgraje, Podzemelj, Polenšak,
Polica, Poljčane, Polzela, Ponikva, Postojna, Povir,
Predloka, Preserje, Preska, Prihova, Ptuj-Sv.Ožbalt, PtujSv.Peter in Pavel, Rače, Radeče, Radomlje, Radovica,
Rakitna, Ravne na Koroškem, Razbor pri Slo.Gradcu,
Razkrižje, Remšnik, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Ročinj,
Rogatec, Rova, Rovte, Sečovlje, Sela pri Kamniku, Selca,
Senovo, Sevnica, Slivnica, Slovenska Bistrica, Slovenske
Konjice, Smlednik, Soča, Solkan, Sora, Sostro, Spodnja
Polskava, Srpenica, Stara Loka, Stara Oselica, Stari Trg
pri Ložu, Stoperce, Stranice, Stranje, Struge, Studeno,
Suhor, Sv.Andraž v Slov.Goricah, Sv.Anton V Slov.Goricah,
Sv.Bolfenk v Slo.Goricah, Sv.Duh pri Škofji Loki,
Sv.Florijan v Dolini, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jurij v Slov.
Goricah, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Križ nad
Jesenicami, Sv.Lovrenc na Drav.Polju, Sv.Martin pri
Vurberku, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter pri Mariboru,
Sv.Rupert v Slov.Goricah, Sv.Trojica-Podlehnik, Sv.UrbanDestrnik, Sv.Vid nad Cerknico, Sv.Vid nad Valdekom,
Svibno, Šempeter v Sav.Dolini, Šenčur, Šentgotard,
Šentjanž, Šentjanž na Vin.Gori, Šentrupert, Šentvid pri
Stični, Škocjan, Škrbina, Šmarjeta, Šmartno ob Paki,
Šmartno pod Šm.Goro, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri
Slov.Gradcu, Šmartno v Rožni Dolini, Šmihel, Šoštanj,
Špitalič, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž na Drav.Polju, Štanjel,
Šturje, Teharje, Tišina, Tolmin, Tomišelj, Trata-Gorenja
Vas, Trbovlje-Sv.Martin, Trbovlje - Sv.Marija, Trebnje,
Trnje, Trstenik, Tržišče, Ubeljsko, Unec, VelenjeBl.A.M.Slomšek, Velenje-Sv.Martin, Velesovo, Velika
Nedelja, Veržej, Vipavski Križ, Vir, Vodice, Vogrsko,
Vojnik, Vojsko, Vransko, Vrhpolje, Vrtojba, Vuhred,
Vuzenica, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zapoge, Zavrč, Zgornji
Tuhinj, Zlato Polje, Zreče, Žabnica, Žalec, Žalna, Želimlje,
Žetale, Žiče posamezniki: Kužnik Jože, Leskovec Alenka,
N.N., Povše Andrej, Semen Jožica, Štrumpf Feliks David,
Žakelj Stane o MIVA župnije: Braslovče, Celje-Sv.Cecilija,
Celje-Sv.Jožef, Dramlje, Gomilsko, Gotovlje, Grosuplje,
Jurklošter, Kapele pri Brežicah, Kostrivnica, Lendava,
Ljubečna, Marijino Celje, Mengeš, Olimje, Pilštanj, Planina
pri Sevnici, Prečna, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Razbor pod
Lisco, Rečica ob Savinji, Ročinj, Sevnica, Sora, Sv.Andraž
nad Polzelo, Sv.Florijan ob Boču, Sv.Peter pod Sv.Gorami,
Sv.Štefan, Sv.Vid na Planini, Šentvid pri Grobelnem,
Šentvid pri Stični, Šmartno ob Paki, Vipavski Križ,
Zagorje posamezniki: Belužič Ida in Josip, Casar Mario,
Frančiškanski Samostan Brezje, Hojs Judita, Kokot
Branka Franc, Kotnik Ambrož, Kovšca Tončka, Menart
Tomaž, N.N., Ruparčič Miroslav, Škrabl Ivanka, Tisoviča
Marija Ana, Vomberger Angelca o ZAJOŽETA
ADAMIČA posamezniki: Beravs Franc, Burger Alenka,
Centro Misional Baraga, Čižman Marko, N.N. o ZA S.
KRISTINO BAJC o Lajevec Janja o ZA S. ANKO
BURGER župnija: Šentjurij-Podkum o ZA S. VIDO
GERKMAN
posameznica:
Pipan
Marinka
o ZA JOŽETA MLINARIČA posamezniki: Bogataj
Gradišnik Katarina, Kvaternik Tomaž, Pavlica Otilija
o ZA JOŽETA GROŠLJA posameznica: Velepič Anica
o ZA S. VESNO HITI posamezniki: Kunšič Francka,
Martinčič Angela, N.N., Senegačnik Dr.Jurij, Stanovnik
Ana, Štalec Kristina, Štalec Marija, Vatovev Nada
o ZA MILANA KADUNCA posameznik: N.N.
o ZA TONETA KERINA o župnije: Ljubljana-Črnuče,
Otlica, Stari Trg pri Ložu posamezniki: Capl Ana Marija,
Koncilija Jožica, Osterc Darja, Pompe Anica, Stanovnik
Ana, Šušteršič, Žabkar Bernarda o ZA S. AGATO
KOCIPER posamezniki: Muha Vera, Novak Anton,
Volavšek Marta o ZA JANKA KOSMAČA posameznica:
Bobnar Lojzka o ZA JANEZA KRMELJA posamezniki:
Dušnopastirski Urad, N.N., Sušnik Janez, Šifrer Marija,
Trček Francka, Vrabec Mirijam o ZA S. ANDREJO
GODNIČ posamezniki: Ačanski Elizabeta, Sitar
Antonija, Štuhec Msgr.Dr. Ivan o ZA DANILA LISJAKA
posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko,
Logar Marija, Sušnik Janez, Žukovec Jožica o ZA VILKA
POLJANŠKA
posameznik:
Kokotec
Lovro
o ZA TOMAŽA MAVRIČA posameznica: Malalan Nika
o ZA S. ZVONKO MIKEC posameznik: Murn
o ZA MISIJONARKE MATERE TEREZIJE
posameznika: Kranjc Rafael, N.N. o ZA S. TADEJO
MOZETIČ župnija: Miren posamezniki: Bonuti
Hajdinjak Kamila, Dornik Silvana, Gregorc Ivan, Rudež
Lučka, Skvarča Majda, Šiško, Zavrtanik Petra
o ZA JANEZA MESCA posamezniki: Oblak Tomaž,
Špendov Francka in Tone, Vagner Janez o ZA FRANCA
ZAJTLA o posameznik : Beravs Franc o ZA PEDRA
OPEKO župnije: Ljubljana-Štepanja Vas, LjubljanaZadobrova, Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Stari Trg pri
Ložu, Tržišče, Vrhnika, posamezniki: Adamič Marjan,
Autopoiesis D.O.O., Avbar Karel, Baloh Urška, Beci Franc,
Bergamasco Alijana, Bohak Ivan, Bojc Vida, Boltar Jure,
Brezec Filip, Breznikar Jožefa, Brvar Petra, Cafuta Anton,
Cankar Franc, Casar Mario, Centro Misional Baraga,
Debelak Mojca, Deleja Ciperle Helena, Gabrovšek ,
Gabrovšek Lora, Gale Polona, Gorenc Marija, Gortan
Ingrid, Gostiša Ladislav, Hozjan Fani, Iskra Jože, Janža
Andreja, Jeras Tanja, Jesenko Alenka, Ješovnik Simona,
Kastelec Tomaž, Kavčič Franc, Kern Mira, Klug Marija,
Kmetič Ana, Knavs Marjana, Kobi Alojzij, Končan Katja,
Kordiš Rozalija, Korenjak Tatjana, Korošec Tina, Košir
Melita, Kovše Štefka, Kožlin Marijan, Kržič Mirjam,
Kuclar Marija, Lazar Edi, Legan Miha, Lenarčič Kaja,
Lepenik Boštjan, Likar Ivan, Majer Ivica, Martinčič
Angela, Mastnjak Marjana, Medved Danica, Minoriti –
Provincialat, Modic Janez, Mohorič Milka, Murovec
Terezija, Mužina Andrej, N.N., Natek Alojzija, Novi Glas,
Oblak Albina, Ostan Mojca, Osterc Darja, Otto Andrej,
Peklaj Cirila, Petrič Dora, Pevec Andrej, Pirc Janko,
Polajžer Boštjan in Nada, Potužak Katja, Pribožič Anton,
Rigler Anton, Rigler Marta, Rotar Pance Branka, Rus
Valerija, Samotorčan Vida, Senegačnik dr.Jurij, Smole
Gorazd, Ščavničar Ema, Šprah Lucija, Štalec Kristina,
Štibilj Ivan, Tratnik Jožef, Turk Sulc Jana, Varga Jože,
Vehar Štucin Erna, Vrhovec Tanja, Zgonc Marija, Žagar
Ivanka, Žakelj Simon, Žup.Karitas Kokrica, Žvikart Anita
o ZA S. MARIJO PAVLIŠIČ posameznika: Rozman
Jerica, Vagner Janez o ZA S. MIRJAM PRAPROTNIK
župnija: Ljubljana-Sv. Nikolaj posamezniki: Beravs Franc,
Blažič Miha, Demšar Andrej, Kovše Štefka, Kregar Marija
Magdalena, Loboda Kristina, N.N., Rihtar Helena,
Zupančič Silvestra o ZA STANKA ROZMANA
posameznica: Debeljak Veronika o ZA MARTINA
KMETCA župnija: Mirna posameznik: Škvorc Marjan
o ZA KLEMENA ŠTOLCARJA župnija: Gorje
posamezniki: Čop Antonija, Lajevec Janja, Modic Janez,
Mulej Marija, N.N. o ZA SALOMONOVE OTOKE
župnija: Kranj-Šmartin, Toplice posamezniki: Fabčič
Irma, Hozjan Fani, Modic Janez, Bent Excellent D.O.O.,
Kranjec Matilda, Marolt Marjana, Sestre Usmiljenke
Šentjakob, Škulj Franc o ZA S. BOGDANO KAVČIČ
posameznica: Lesjak Bernarda o ZA LOJZETA
PODGRAJŠKA o župnija. Višnja Gora posamezniki:
Jelenko Gabriela, Lavrič Drago, Petrič Ingrid, Povh Jože
o ZA S. BARBARO ČUK posameznik: Jerina Marko
o ZA S. ANICO STARMAN posameznici: Ujčič Nadja,
Žveglič Marija o ZA S. ZORO ŠKERLJ posameznik:
N.N. o ZA S. MILENO ZADRAVEC posameznica:
Brišar Tončka o ZA S. LJUDMILO ANŽIČ posamezniki:
Boštjančič Cirila, Muha Vera, N.N., Sever Alojz, Strnad
Alenka o ZA KATARINO KAVČIČ posameznica: Irnar
Ana o ZA S. ANO SLIVKA posameznika: Jeromen Jane,
Skubin Dragica, Slivka S.Ana o ZA S. BARBARO
PETERLIN župnija: Škocjan o ZA S. DORICO SEVER
o posameznica: Vomberger Angelca o ZA IZIDORJA
GROŠLJA posameznika: Kokotec Lovro, Koželj Jure
o ZA S. POLONO ŠVIGELJ posameznika: Kožuh
Helena, Mihelčič Janez o ZA ANO KNEŽEVIČ
posameznici: Košmerlj Anica, Lapič Janez Ksenija
o ZA S. MOJCO KARNIČNIK posameznik: Polanšek
Grega o ZA P. MIHA MAJETIČA posameznica: Benedik
Barbara o ZA S. SLAVKO CEKUTA posameznici:
Hribernik Janja, Sajt Angela
Darovi objavljenih so na naš račun
prispeli do 27. 3. 2012. Hvala vsem.
Celoletni prispevek za Misijonska
obzorja za leto 2012: 9 EUR, za Evropo
12 EUR, avionska za Ameriko in
drugod je 20 USD, 25 CAD.
BOG VAM POVRNI!
15
V letu 2011
ste podprli …
Dragi misijonski sodelavci, pomočniki in
podporniki, Bogu in vam hvala, ker so z
vašim sodelovanjem, pomočjo in podporo naši misijonarji lahko izpeljali vrsto
projektov, s katerimi so krepili vero, utrjevali upanje in prižigali ljubezen. Koliko
dobrega lahko storimo skupaj, koliko veselja lahko naredimo, koliko ljudi lahko
osrečimo … Hvala vam, sodelujmo in
Izplačila v letu 2011
zmagujmo še naprej, Bog vas živi!
po posameznih projektih:
Stane Kerin,
narodni ravnatelj za misijone
PROJEKT
MIVA
Botrstvo
Adventna akcija
Trikraljevska akcija
Pustna sobotna iskrica
Izobraževanje (gradnja učilnic,
šol, vrtcev, nakup ali tisk knjig …)
Sociala (hrana, pomoč potrebnim,
zavetišča, sanacija po naravnih
nesrečah …)
Zdravstvo (nakup zdravil,
gradnja ambulant, dispanzerjev,
zdravstvena oskrba …)
Gradnja in obnova cerkva in
postojank
Razno (obnova mostov, nakupi
strojev …)
ODDANO
279.815,70 €
314.311,26 €
77.132,27 €
297.559,00 €
51.500,00 €
128.709,37 €
226.204,22 €
33.240,00 €
164.628,81 €
76.021,48 €