PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo

September 2011
{tevilka 181, leto 16
13.700 izvodov
JEMO
POVE^U
!
NAKLADO
@aga ob jezu na Zadnji Sori. Foto: Andrej Bogataj
TC POTRATNIK, Kidri~eva 75, 4220 [kofja Loka
TEL.: 04/50-21-300
GSM: 041/66-55-00
Sede`: Hafnerjevo naselje 27, 4220 Škofja Loka
TANA - ELEKTRONIKA, ŠKOFJA LOKA, d.o.o.
tana.elektronika siol.net
1
September 2011
2
September 2011
3
September 2011
POOBLA[^ENI PRODAJALEC
IN SERVISER VOZIL
Slika je simbolna.
vozila na zalogi – dobava takoj
Povpre~na poraba goriva: 4,9 - 7,2 l/100km, emisija CO:2 129 - 165 g/km.
Povpre~na poraba goriva in emisija je odvisna od vrste in modela vozila.
Na{a ponudba - va{a ugodnost
li~arske in kleparske storitve, v primeru {kode na va{em
vozilu poskrbimo za popravilo, sodelujemo z vsemi
zavarovalnicami.
Sodelujemo z vsemi zavarovalnicami - za pla~ilo poskrbimo mi!
4
September 2011
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
Elektronski naslov uredništva:
bogataj@freising.si
Prispevke sprejemamo na elektronski naslov do 20. v mesecu. Do 15.
v mesecu je potrebno rezervirati
prostor. Najavo kulturnih prireditev
sprejemamo do 22. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo,
če to ni izrecno naročeno!
Dig. fot.: H. M. in A. D.
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
bogataj@freising.si
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Katja Štucin,
novinarka
Kazalo
6
Kaj se bo nahajalo na širšem območju klavnice?
7
Kakšna je varnostna statistika?
8
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
10
Škofja Loka ima lepo prihodnost v evropskem zruženju Douzelage
12
Medpodjetniški izobraževalni center postaja realnost
13
Parkiranje po dveh urah plačljivo
14
Nadaljevanje del na poljanski obvoznici
15
»Rezultati našega dela so razvidni na dolgi rok«
18
Novemu šolskemu letu na pot
20
Škofja Loka v pisanih barvah
22
Žirovske novice
24
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
25
Estonijo osvojili na kolesu in s plesom
26
DC Ω tudi poleti ne počiva
28
»Knjiga me je spremljala že od otroštva«
29
Madagaskar – svet sreče in obupa
31
Zanimanje za stare predmete je danes moderno
33
Sinergija med človekom, psom in letečim krožnikom
37
S kolesom prevozili skoraj petsto kilometrov
40
Se bomo spet lahko kopali na urejenem kopališču?
42
Prireditve v septembru
51
Priloga Gradimo – obnavljamo
Tatjana Rant,
novinarka
Kristina Strnad,
lektorica
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
Loški utrip z vami že 15 let.
041/233-350
utrip@freising.si
5
September 2011
Kaj se bo nahajalo na širšem
območju klavnice?
Klavnica ima skladno z veljavnimi občinskimi dokumenti možnost delovanja na sedanji lokaciji na Studencu do leta
2015. Po njeni selitvi želi občina širše območje klavnice primerno urediti, saj z urbanistično arhitektonskega in programskega vidika to predstavlja najbolj problematičen del mesta. Iz tega razloga je škofjeloška občina naročila urbanistično delavnico, ki jo izvaja skupaj s Fakulteto za arhitekturo. Prvi vmesni rezultati bodo predstavljeni že septembra.
Trenutno stanje
Celotno območje, torej območje
škofjeloške klavnice, lokalne ceste
in poti ter vrtičkov ob nekdanjem
mestnem obzidju, ki se razteza na
nekaj več kot 15.300 kvadratnih
metrih mestne površine, danes
predstavlja degradiran mestni
prostor na sicer izjemni lokaciji
ob vstopu v mesto ob naravnem
stiku mesta z reko, ki je sedaj programsko neprimerno izkoriščen
oz. doživljajsko nezaznaven.
Območje predstavlja izjemen
potencial po novi programski
ponudbi mesta in po osrednjem
zeleno rekreacijskem prireditvenem prostoru mesta kot prostoru
dogajanja, srečavanja in druženja
in obenem točki, na kateri je po-
imeti mestno ekološko tržnico s
spremljajočimi prostori, ki naj bo
v največji možni meri zasnovana
oz. oblikovana tako, da se lahko
spremeni oz. uporablja tudi kot
zunanji javni prireditveni prostor,
namenjen koncertom, javnim prireditvam itd.
Polet tega želijo imeti parkirne
in zelene površine, treba pa bo
razmišljati tudi o prometni ureditvi po vzpostavitvi poljanske
obvoznice, ko na Spodnjem trgu
ne bo več toliko prometa. Posebno pozornost želijo nameniti tudi
»oblikovanju« naravnega ambienta sotočja dveh rek, ki s seboj nosi
značilnost dveh dolin in sporočilo
dveh pokrajin. Unikatni ambient
sotočja dveh rek se le redko zgodi
vezava mesta z reko in naravnim
ambientom obvodnega prostora
najintenzivnejša.
Usmeritve
Sodelujoči na delavnici bodo morali upoštevati obvezna strokovna
izhodišča, saj je prostor obravnave
zahteven in ima svoje omejitve.
Tako bo treba upoštevati navodila Zavoda za varstvo kulturne
dediščine in Zavoda RS za varstvo
narave.
Občina Škofja Loka ob upoštevanju zgoraj omenjenih strokovnih
izhodišč želi na območje klavnice
umestiti dve nosilni mestotvorni
dejavnosti, ki naj se dopolnjujeta
in nadgrajujeta ter ne konkurirata
ali celo izključujeta; in sicer želi
Širše območje klavnice je obkroženo z rdečo barvo.
6
v mestnem središču, zato želijo
ta del »oblikovati«, upoštevajoč
protipoplavne ukrepe. Ob reki se
tako predvidi mestna rekreativna
površina, površina sproščanja, meditacije ter druženja meščanov in
obiskovalcev mesta.
Prvi rezultati oz. predlogi rešitev bodo predstavljeni septembra,
oktobra pa je predvidena končna
predstavitev. Na predstavitev so
vabljeni vsi, ki jih zanima ureditev
območja klavnice.
Klavdija Škrbo Karabegović
September 2011
Kakšna je varnostna statistika?
Na zadnji seji občinskega sveta škofjeloške občine je komandir Policijske postaje Škofja Loka mag. Janez Šuštar predstavil poročilo o varnosti na območju občine. Komandir je ocenil, da je varnostna situacija dobra. Pri tem je sicer poudaril, da je nasilje v družini pereč problem naše občine ter da je veliko različnih kršitev povezanih prav s prekomernim
uživanjem alkohola. Svetniki so aktivno sodelovali v razpravi in opozorili na različne probleme, nevarnosti itd.
Na začetku je mag. Šuštar povedal, da so v lanskem letu obravnavali 510 kaznivih dejanj, preiskanih
pa jih je bilo malo manj kot 62 odstotkov. »Z odstotkom preiskanosti
smo lahko zadovoljni, a naša želja
je, da bi bili pri tem še uspešnejši,«
je poudaril.
V lanskem letu je bilo največ
kaznivih dejanj zoper premoženje
(370). Sledijo kazniva dejanja zoper
gospodarstvo (50), nadalje zoper
človekove pravice in svoboščine
(29), kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo in družino je bilo 20 ter
kaznivih dejanj zoper življenje in
telo 16. Pri premoženjski kriminaliteti prevladujejo tatvine, največ
je tatvin na bencinskih črpalkah,
kjer so storilci večinoma z drugih
območij.
V letu 2010 so zabeležili le eno
kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog. Odkrili so laboratorij
za pripravo drog v ožjem centru
mesta. Kot pravi komandir, si na
tem segmentu želijo več sodelovanja z občani. V lanskem letu
pa so zabeležili deset kršitev po
zakonu o proizvodnji in prometu
s prepovedanimi drogami. V teh
primerih so posamezniki imeli pri
sebi drogo za lastno uporabo.
Pri strukturi kršitev javnega
reda in miru je prevladovalo prepiranje, vpitje ali nedostojno vedenje (77). Sledilo je nasilje v družini
(72 primerov), nato pa izzivanje ali
spodbujanje k pretepu (55). »Nasilje v družini je pereč problem in je v
primerjavi z letom poprej naraslo.
Tovrstno nasilje želimo čim bolj
izkoreniniti in izvajati nično toleranco,« je dejal komandir.
Kot kraj kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru prevladuje cesta, ulica in trg (161);
sledi mu stanovanje (127), kar je
po besedah mag. Šuštarja precej
zaskrbljujoče; na tretjem mestu
pa so gostinski objekti z osemindvajsetimi primeri.
Zaskrbljujoč podatek za loške
policiste je tudi ta, da so pridržali kar 82 oseb zaradi vožnje pod
vplivom alkohola ali odklonitve
strokovnega pregleda. V letu 2009
je bilo zaradi istega vzroka pridržanih 58 oseb.
Tudi številka samomorov (štirje)
in poskusov samomora (trije) ni
zanemarljiva.
V lanskem letu je bila glavni
vzrok za prometno nesrečo nepravilna smer vožnje (50), ki je
bila običajno povezana ravno z
alkoholom. Mag. Šuštar je poudaril, da je neprilagojena hitrost
šele na petem mestu po vzrokih
(18), kar pripisuje tudi aktivnemu
izvajanju meritev hitrosti.
Lani smo imeli eno smrtno
žrtev, deset oseb se je huje telesno
poškodovalo, 63 pa lažje.
Najpogostejša kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa
je bila neprilagojena hitrost (1010),
sledi neuporaba varnostnih pasov
(200), vožnja pod vplivom alkohola
(100) in neregistrirano vozilo (81).
Mag. Šuštar je spregovoril še
o preventivnem delu, kateremu
dajejo velik poudarek, predvsem
delu z otroki in starostniki. Želijo
si boljšega sodelovanja z medobčinskim redarstvom, predvsem pa
z občani, ki lahko tudi anonimno
sporočijo koristne podatke.
V nadaljnji razpravi so svetniki
opozorili na organizirano beračenje; na hitro vožnjo motoristov po
Poljanski dolini; na točke, na kateri
določene osebe uničujejo objekte;
na nevarne cestne odseke itd.
Klavdija Škrbo Karabegović
Center zdravja, lepote in dobrega po~utja
Nasvidenje celulit in
ma{~obne obloge!
Kidri~eva cesta 71
4220 [kofja Loka
NOVO: tui-na masa`a
in tui-na terapija
NOVO: ZNANJE KITAJSKE
TRADICIONALNE MEDICINE V
FIZIZ-u - TUI-NA MASA@A IN
TUI-NA TERAPIJA
Stara kitajska medicinska
terapija, ki temelji na principih
tradicionalne kitajske medicine.
Z akupresurnimi to~kami in
masa`o meridianov odpravimo
energijske blokade in sprostimo
telo. Tui-na terapija pomaga
proti alergijam, glavobolom,
zvinom, prebavnim motnjam,
migrenam, menstrualnim
te`avam, itd…
Terapije izvaja certificirana
Tui-na terapevtka.
Vljudno vabljeni v Fiziz.
OBLIKUJTE SVOJE TELO
kavitacija
wrapping
limfna drena`a
[e bolj u~inkovita v
kombinaciji z infrarde~o
terapijo, zmanj{anje
obsega od -4 do -6 cm
~okoladna masa`a
^OKOLADNO
RAZVAJANJE ZA ZDRAVJE
Sprostite telo in duha, prijeten vonj
tople ~okolade sproš~a hormone
sre~e in zadovoljstva …
Nahranite svojo poškodovano in izsušeno
ko`o po poletju. ^okolada ko`o izdatno
nahrani, globinsko navla`i,
zmeh~a in zaš~iti.
Naro~ila na tel.: 040 814 313
E-mail: info fiziz.si, www.fiziz.si
7
September 2011
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
Še ta mesec podpis pogodbe za
kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda
Septembra predstavitev novega občinskega vodstva – Kaj čaka občinski svet v jesenskem času? – Pogodba podpisana, zemljišče v vojašnici je občinsko – Zakaj omejitev 40 km/h na cesti Podlubnik–Klančar?
Takoj na začetku mandata ste
obljubili reorganizacijo in kadrovske spremembe v občinski
upravi. Do katerih je do sedaj
prišlo in s kakšnim namenom?
Ali in katere spremembe se še
obetajo?
V septembru bo vodstvo praktično popolnoma prenovljeno.
Do sprememb je prišlo predvsem
zaradi tega, ker želimo biti bolj
učinkoviti in racionalni. Predstavljal sem si, da bomo v roku štirih
oz. petih mesecev lahko vzpostavili novo vodstvo, vendar sem
moral najprej spoznati zaposlene.
Tako so vsi vodje nekdanji uradniki,
razen vodje za okolje in prostor,
ki se je našemu timu priključila
prvega septembra. Na seji osmega septembra bomo predstavili
celotno novo vodstveno ekipo
škofjeloške občine. Vzpostavitev
novega vodstva sem želel imeti že
junija, vendar sem ugotovil, da so
postopki v javni upravi veliko bolj
dolgotrajni kot v gospodarstvu.
Od prvega julija naprej imamo
tudi vršilko dolžnosti direktorice
občinske uprave. Razpis za direktorja oz. direktorico je že objavljen.
Kar zadeva drugi del občinske
uprave, torej same uradnike, računam, da bomo nekje do konca
leta imeli racionalnejšo število
zaposlenih, s čimer bi znižali stroške, z reorganizacijo pa bi uradniki dobili take zadolžitve, ki bodo
kljub manjšemu številu zaposlenih
omogočale nemoteno in kakovostno opravljeno delo.
S katerimi temami in težavami se
bo ukvarjal občinski svet v jesenskem času?
Na septembrski seji bo drugo
branje poslovnika občinskega
sveta, tu je še priprava rebalansa
letošnjega proračuna. Oktobra
bo prvo branje proračuna za prihodnje leto in novembra upam,
da bomo proračun sprejeli v drugem branju. Proračun bo nekoliko
drugačen predvsem na področju
družbenih dejavnosti, več bo raz-
pisov, manj bo direktnih prejemnikov proračunskih sredstev, vendar
pa v tem proračunu družbenih
dejavnosti v celoti še ne bo možno
urediti tako, kot želimo, predvsem
zato, ker so ti procesi zelo povezani
ter zahtevajo medsebojno koordinacijo in veliko dogovarjanja,
kako urediti financiranje družbenih dejavnosti, da bomo dejansko
prišli do cilja, ki je – za isti denar
realizirati več projektov.
Jeseni bodo svetniki potrjevali
občinski prostorski načrt (OPN).
Računamo, da bo sredi septembra
pripravljen tekstualni del, skladno
z danimi pripombami, ki smo jih
lahko upoštevali, kot nam je svetoval izdelovalec OPN-ja. Nato bomo
OPN dali v potrditev državnim
soglasodajalcem, teh jih je okoli
trideset.
površinah bosta pogodbeni stranki
uskladili z aneksi k pogodbam, v
katerih se bo opredelila dodatna
odškodnina oz. vračilo odškodnine.
Zadevo trenutno rešujejo
pravniki, tako da je DRSC naročila odmero na njegovih kmetijskih
zemljiščih že pred koncem gradnje
in je skušala ta zemljišča odkupiti,
preveč kupljeno stavbno zemljišče
pa naj bi reševala ločeno. Ker želi
stranka kmetijska zemljišča prodati za ceno stavbnih zemljišč, je
na upravni enoti vložena zahteva
za razlastitev, kajti izsiljevanja s
ceno zemljišča so le prevelika. Če
teh zapletov ne bi bilo, bi bila vsa
dela že zdavnaj končana. Dokler
pa gradbena dela pri rekonstrukciji
ceste niso povsem zaključena, je
na omenjenem odseku še vedno
gradbišče, hitrost pa je bila do
nedavnega omejena na 40km/h.
Devetega avgusta je bil izveden
tehnični pregled ceste, ker tudi
izvajalec želi predati omenjena
dela investitorju, vendar je bilo
ugotovljeno, da je najprej treba
pridobiti sporna zemljišča, potem
pa dokončati še nedokončana dela
(izvesti zadrževalna bazena in urediti brežine ter postaviti odbojno
ograjo), za samo cesto pa se pričakuje izdaja začasnega uporabnega
dovoljenja za približno eno leto.
Zakaj je na cesti Podlubnik–Klančar, kjer dela že dolgo ne potekajo
več, še vedno tabla z omejitvijo
40 km/h. Občanom se zdi zadeva
absurdna in v povezavi z novim
zakonom celo problematična. Kaj
se pravzaprav dogaja s to cesto?
Gradbenih del na cesti Podlubnik–
Klančar v t. i. tretji fazi ni mogoče
zaključiti zaradi enega od tamkajšnjih lastnikov, ki je prepovedal
kakršne koli posege na »njegovih«
nepremičninah in gradnjo začel
tudi fizično ovirati. Odkup njegovih zemljišč, potrebnih za gradnjo
omenjene državne ceste, se je sicer
vršil po povsem enakih postopkih
kot pri ostalih lastnikih na trasi.
Direkcija RS za ceste (DRSC) se
kljub sprejetemu lokacijskemu načrtu tedaj ni odločila za razlastitev.
V primeru konkretnega zemljišča
so bila sicer odkupljena vsa potrebna zemljišča, na katerih poteka gradnja. V vseh treh sklenjenih
pogodbah je zapisano določilo, da
je odkupljena površina zemljišča le
približna in da bo dokončna površina posega oz. odkupljena površina
zemljišč ugotovljena po zaključni
geodetski odmeri, ki bo sledila izgradnji ceste. Morebitno razliko v
Na predstavitvi varnostne statistike našega mesta so policisti
izrazili željo po boljšem sodelovanju z medobčinskim redarstvom.
Zakaj do slednjega ne pride? Tudi
svetniki so izrekli precej kritik na
(ne)delovanje medobčinskega
inšpektorata. Kaj boste storili v
smeri, da bi bilo le-to bolj učinkovito?
V letošnjem letu urejamo parkirne
režime v občini in s tem v zvezi je
bilo pravzaprav največ pritožb
in nerešenih zadev. Računamo,
da bo medobčinski inšpektorat
bolj tvorno delal predvsem na
preventivnih dejavnostih.
Prav tako se že pozna, da je od
julija dalje medobčinski inšpektor
8
spet na delu polni delovni čas,
prej je namreč delal le polovični
delovni čas in v tem času se je
nabralo precej pritožb.
Na podlagi zgoraj navedenega
opažamo že izboljšano učinkovitost medobčinskega inšpektorata.
Do konca letošnjega leta nameravamo še bolj uskladiti njegovo
delovanje in s tem povečati učinkovitost. Občina Železniki, ki sedaj
ni vključena v naš inšpektorat, bi
se rada pridružila, tako da se bomo
tej problematiki intenzivneje posvetili v jesenskem času.
Zakorakali smo v mesec september. Kako kaže investicijam na
področju vrtca?
Glede vrtčevskega varstva mislim,
da smo v letošnjem letu naredili
velik preskok, predvsem pri načrtovanju. Vrtec Rožle smo uspeli
renovirati v poletnem času, tako da
je septembra lahko sprejel otroke.
Računamo, da bo sredi septembra
narejen nov vrtec oz. novi dve
enoti na Bukovici. To ureja zasebni
investitor KGZ Škofja Loka, ki bo
enoti dal v najem javnemu vrtcu.
Dogovarjamo se glede nakupa
zemljišč za potrebe vrtca v Retečah, kjer bi radi naredili pet enot.
V začetku avgusta smo dobili
podpisano pogodbo za brezplačni
prenos zemljišča v vojašnici na
škofjeloško občino izključno
za namene vrtca. To je bilo kar
dolgotrajno delo in mislim, da je
bilo preveč nepotrebnih zapletov,
zlasti med ministrstvi. V tem mandatnem obdobju sicer vrtec še ne
bo zgrajen, ker ni dovolj sredstev
(večino teh moramo nameniti za
projekt ureditve porečja Sor, ki
je v tem mandatu naš glavni investicijski projekt). V naslednjem
letu pa gremo v javni razpis za
projekte. Potem bomo čakali na
razpise za sofinanciranje in nato
začeli z gradnjo.
Od najmlajših pojdimo k starejši populaciji. Kdaj bo investitor
pričel z gradnjo doma starejših
September 2011
turnimi lepotami. Ena od posebnosti tisočletne lepotice, kot ji radi
pravimo, je tudi Aleja znamenitih
Ločanov, ki kljub odloku, ki pravi,
da naj bi tam redno postavili nov
kip, že vrsto let ostaja pri isti številki kipov. Zakaj je tako in ali
boste dovolili, da se ta zanimiv
projekt ustavi?
Ta projekt bomo gotovo izvajali še
naprej, vendar je trenutno v pripravi sprememba odloka, na podlagi
katerega bomo bolj fleksibilni in
bomo spet začeli s postavljanjem
kipov oz. bomo lahko pripravili
razpis. V letošnjem proračunu so
sredstva namenjena postavitvi
enega kipa.
Sanirani vrtec Rožle bo septembra sprejel otroke.
občanov na področju nekdanje
vojašnice?
To je zadeva, ki se je moramo ponovno zelo intenzivno lotiti. Za
maj je bil obljubljen ponovni razpis
za koncesijo, sredi avgusta smo
zadnjič poslali urgenco, kdaj se
bo kaj premaknilo z mrtve točke.
Prejeli smo odgovor, da ponovni
razpis pripravljajo, ampak da ne
vedo, kdaj točno bo objavljen.
Torej bo te aktivnosti treba ponovno pospešiti, ker smo prepričani, da dom za starejše občane
potrebujemo. Okrog 140 občanov
z Loškega je namreč nastanjenih
izven loškega območja. Predvsem
je pomembno, da imamo investi-
Krajnik raèunalništvo d.o.o.
torja. To bi bil lahko res dober projekt in nenazadnje tudi referenca
našega mesta – da imamo dobro
poskrbljeno tako za najmlajšo kot
za najstarejšo populacijo.
V prvem razpisu je bilo zahtevano gradbeno dovoljenje. Tega ni
mogoče pripraviti, preden točno
ne veš, kakšna bo koncesija. Tako
da tu lahko govorimo o kvadraturi
kroga. Zdaj naj bi bil razpis brez
tega pogoja, kar pomeni, da bi
lahko naš investitor zadostil pogojem razpisa, dobil pozitivno rešitev
in posledično začel z gradnjo.
Kaj se dogaja na področju ureditve porečja Sor tako za kanalizacijo kot za vodooskrbo? Kdaj
boste pričeli z gradnjo in ali je
kaj več znanega o sofinanciranju
oskrbe z vodo?
Kar zadeva kanalizacijo in čiščenje
odpadnih voda, so bile pritožbe
na izbor izvajalca in nadzornika s
strani državne revizijske komisije
zavrnjene. Tako smo dobili možnost, da se z gradnjo začne. Trenutno pripravljamo vse potrebno za
podpis pogodbe z izvajalcem del
podjetjem Pomgrad, za katerega
Naše mesto se lahko pohvali s
številnimi naravnimi in arhitek-
Krajnik
ra~unalni{tvo d.o.o.
Kidri~eva cesta 66a, [kofja Loka
SERVIS IN PRODAJA, tel.: 04/50-20-300
E-mail: prodajakbs rcl-group.com, www.krajnik.si
DELOVNI ^AS: ponedeljek - petek 8.00 - 17.00, sobota 8.00 - 12.00
Prenosnik ASUS
K53E-SX129V W7
Novi Intel® Core™ i5 procesor
i5-2410M (2,3 GHz)
15.6" HD LED (1366x768)
ram 4 GB DDR3, trdi disk 500 GB, DVD+/-RW
Intel® HD Graphics 3000 HDMI, Bluetooth,
Wlan, spletna kamera
Microsoft® Windows™ 7
Home Premium 64-bit
SLO/ANG
garancija 2 leti (baterija
1 leto), ASUS torbica
Cena z DDV:
614,00 EUR
Vse za ra~unalni{tvo na enem mestu!
9
računamo, da bo sredi septembra.
To bo zagotovo največja pogodba
v zgodovini škofjeloške občine, ki
jo je občina podpisala, in verjetno
še dolgo časa ne bo tako velike.
Kar zadeva oskrbo z vodo, je
zadeva nekoliko drugačna, saj financiranja po t. i. rumeni knjigi,
torej z vnaprejšnjo odobritvijo,
nismo dobili potrjenega, ampak
bomo šli po t. i. rdeči knjigi, torej
bo občina financirala in naknadno
dobila sredstva. Najprej bomo pridobili gradbeno dovoljenje in na
podlagi le-tega zgradili najnujnejše
cevovode, ki trenutno primanjkujejo. To je predvsem glavni vod od
Visokega do Virška ter vod od Trate
do Reteč, kjer praktično že sedaj
nimajo dovolj vode. Glede na to, da
je tam predvidena precejšnja pozidava, moramo vodo na vsak način
zagotoviti. Pri tem želim poudariti,
da nam manjka še nekaj soglasij in
ta bomo sedaj začeli intenzivno
pridobivati. Oblikovana je posebna
ekipa, sestavljena iz podžupanov
in vodij določenih oddelkov občinske uprave, ki bo šla na teren.
Pričakujemo odzivnost občanov.
Moramo namreč vedeti, da občina
kot taka ne potrebuje kanalizacije,
rabijo jo občani. K. Š. K.
September 2011
Škofja Loka ima lepo prihodnost
v evropskem zruženju Douzelage
Mednarodna organizacija Douzelage je bila ustanovljena leta 1991 v francoskem mestu Granville in je najprej vključevala dvanajst občin iz tedanjih držav Evropske unije. Od tedaj se je organizacija razširila na 27 članic, ki jih predstavljajo občine iz vsake države članice Evropske unije v velikosti od 15.000 do 20.000 prebivalcev. Pred kratkim je bila v
organizacijo sprejeta tudi škofjeloška občina, ki zastopa Slovenijo.
Mednarodna organizacija Douzelage je zrasla iz tesnega sodelovanja med angleškim mestom Sherborne in pobratenim francoskim
mestom Granville. Že leta 1989 so
Francozi predlagali ustanovitev
mreže evropskih mest. Leta 1991
je prišlo do podpisa in ustanovitve
organizacije. »V tistem času je bilo
v Evropski uniji dvanajst držav.
Francoska beseda za dvanajst je
'douze'. Njihova beseda za 'twinning' (povezovanje, sodelovanje)
pa je 'jumelage' in tako smo se
odločili za posrečeno kombinacijo
teh dveh besed,« je o začetkih
mednarodne organizacije spregovoril njen podpredsednik Mike
Balfour, doma iz Sherborna, ki je
torej eden od ustanovnih članov.
Organizacija spodbuja dialog med
državljani, zbližuje ljudi iz različnih evropskih držav ter prispeva h
krepitvi evropskih vrednot.
S širitvijo Evropske unije se je
počasi večalo tudi število članic v
Douzelagu, vendar postopoma
in premišljeno, predvsem pa na
osnovi že obstoječega sodelovanja
med mesti. Prve stike s Sherbor-
nom je Škofja Loka vzpostavila
leta 2008. Osnovna šola Škofja
Loka – Mesto in osnovna šola iz
Sherborna sta se skupaj prijavili na
natečaj za projekt Global Gateway
pri British Councilu in s svojim
programom osvojili prvo mesto.
»Hvaležni smo učiteljicama Betki
Mahnič in Heleni Markuta, ki sta
vodili projekt in obiskali Sherborne. Povedali sta mi vse o vašem
lepem mestu in postali moj prvi
prijateljici iz Škofje Loke,« je še
povedal Balfour.
parlamenti itd.
»Trenutno so to potencialne
prednosti, od nas pa je odvisno,
kako jih bomo izkoristili. Predvsem
vidim prednosti na področju sodelovanja mladine, lokalnih radijskih postaj, starejših občanov,
filatelistov itd. Verjetno bomo v
prvem letu iskali različne možnosti,
v naslednjih letih pa računam, da
bi bilo članstvo v Douzelagu lahko
dobra odskočna deska za razvoj
našega turizma, po drugi strani
pa tudi za izmenjave na različnih
interesnih področjih. V organizaciji
so zbrana izjemno zanimiva, ne
prevelika mesta z bogato zgodovinsko tradicijo. Pogoj pa je, da
imajo srednje šole in da se nahajajo blizu glavnih prometnih cest,
letališč, železnic,« je o možnostih
sodelovanja in prednostih članstva
v organizaciji Douzelage povedal
škofjeloški župan mag. Miha Ješe.
Vsi, ki pomagajo v vodenju Douzelaga, so prostovoljci. Njihovo
plačilo je, kot pravi Balfour, da vidijo nasmejane mlade obraze, ki
so spletli nove prijateljske vezi po
vsej Evropi.
Prednosti
Ko smo sogovornika povprašali
o prednostih članstva, nam jih je
nanizal kar nekaj in jih strnil v eno
misel: »Priložnosti in prijateljstva
po vsej Evropi«. Z vstopom v mednarodno organizacijo Škofja Loka
vstopa v mrežo številnih izmenjav
na šolskem, glasbenem in športnem področju ter v mednarodnih
projektih, ki so 85-odstotno sofinancirani s sredstvi Evropske unije.
Večina projektov je za mlade, teme
pa se razlikujejo: drama, glasba,
šport, okolje, tabori, mladinski
Idealno mesto
za Douzelage
»Škofja Loka je idealno mesto za
Douzelage in izpolnjuje vsa naša
merila. Ima bogato zgodovino in
pravi občutek za skupnost. Mesto
sem obiskal tudi sam in bil sem
zelo navdušen nad gradom, muzejem znotraj njega, Mestnim trgom
in vsemi srednjeveškimi zgradbami. Verjamem, da ima mesto lepo
prihodnost v Douzelagu. Spoznal
sem veliko prijaznih ljudi. Veselim se projektov, ki vključujejo
partnerstvo med Škofjo Loko in
drugimi člani Douzelaga, zlasti z
mojim mestom. Poudariti velja, da
je Douzelage organizacija, namenjena vsem občanom, ne samo
mestni hiši oz. občinski upravi. Vsi
občani so člani Douzelaga in lahko
predlagajo projekte ter izkoristijo
prijateljstva v naši mreži. Prepričan
sem, da se s tem strinja tudi župan
Ješe. Za konec vas še prosim, da
prenesete vsem Ločanom, da so
zelo dobrodošli v Sherbornu,« je
zaključil Balfour.
Klavdija Škrbo Karabegović
Po poteh starodavne lepotice
Avgustovske sobote smo lahko preživeli ob odličnem vodenem ogledu starodavne lepotice. Turizem Škofja Loka
(poslovna enota Razvojne agencije Sora) je namreč s pomočjo sponzorja Zavarovalnice Triglav organiziral brezplačna vodenja po Škofji Loki v slovenskem in angleškem jeziku. Odziv je bil zelo dober, po poteh tisočletne lepotice pa so se podali tudi Ločani, saj Škofja Loka s svojo lepoto vedno znova preseneti celo domačine.
Kot je dejala Marija Demšar iz
Turizma Škofja Loka, so želeli z
brezplačnim ogledom mesta pritegniti predvsem tuje goste. Pri
tem so naleteli na odličen odziv
slovenskih gostov, veliko pa je
bilo tudi domačinov, ki so želeli
svoje mesto še bolje spoznati.
Organizatorji so se zgledovali
po drugih slovenskih mestih, kot
so Radovljica, Kranj, Piran idr., v
katerih že imajo organizirana
brezplačna vodenja.
»Naš namen je promocija Ško-
Brezplačni ogledi mesta so se zaključili na Loškem gradu, ki
mogočno stoji nad mestom.
fje Loke, da njeno lepoto in široko
ponudbo spozna čim več ljudi.
Obiskovalcev nismo usmerili le na
najzanimivejše točke mesta, ampak
tudi na druge turistične točke po
Škofji Loki in okolici, z željo, da jim
10
naš kraj ostane v lepem spominu
in da se ponovno vrnejo k nam,«
je še povedala Demšarjeva. Dodala je, da si želijo brezplačna
vodenja po Škofji Loki organizirati
tudi prihodnje leto.
Vodenje je potekalo pod izkušenim vodstvom vodičke Mirjam Jezeršek, ki je v dveh urah
predstavila zgodovino mesta
in okolice ter se z obiskovalci
sprehodila po najpomembnejših turističnih točkah mesta na
sotočju obeh Sor. K. Š. K.
September 2011
NUDIMO KOMPLETNE
SERVISNE USLUGE
ZA VA[ AVTO
servis zavor (ABS)
najnovej{a tehnika
odprave napak in
nastavitve motorjev
s tehnologijo
kvalitetno popravilo zavor
priprava vozila za
tehni~ni pregled
prodaja in menjava
akumulatorjev
servis in polnjenje
klimatskih naprav
vsa ostala
avtomehani~na dela
SVETI DUH 37, 4220 [KOFJA LOKA
TEL: 04/513-81-80, FAX: 04/513-81-81
DEL. ^AS: VSAK DAN OD 8. DO 18. URE
FILTRI, SVE^KE, BRISALCI, JERMENA za vse znamke vozil!
hitro - kvalitetno - ugodno
A
JAV
MEN ODAJA
R
IN P VMATIK
E
PN
11
September 2011
Medpodjetniški izobraževalni center
postaja realnost
Šolski center Škofja Loka je v mesto na sotočju dveh Sor prinesel približno 2,5 milijona evrov, in sicer mu je za projekt
Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) uspelo pridobiti omenjeni znesek iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj. 27. junija so podpisali pogodbo z izvajalcem in istega dne je bila že zakopana prva lopata. MIC tako postaja
realnost, po terminskem načrtu naj bi bila zgradba zgrajena do pričetka naslednjega šolskega leta.
Povezovanje šolstva
in gospodarstva
MIC bo zgrajen v okviru šolskega
centra na Podnu. Njegov osnovni
namen je povezovanje šolstva in
podjetništva, torej šolske sfere in
gospodarstva. »Pred leti, ko smo
želeli posodobiti šolske delavnice
srednje šole za strojništvo, smo
ugotovili, da prostori ne ustrezajo
sodobnemu poučevanju in da bo
treba postaviti novo zgradbo, ki
ne bi povezovala samo dijakov,
ampak celotno gospodarstvo na
Loškem in širše. Kako nujen je MIC,
so potrdile tudi katastrofalne poplave leta 2007. Ker sredstev za
gradnjo s pristojnega ministrstva
ni bilo, smo izkoristili možnost
kandidiranja za evropska sredstva.
V letu 2009 smo pripravili projekt,
kandidirali na razpisu ter uspeli
dobiti 2,5 milijona evrov evropskih
sredstev za postavitev in opremo
MIC-a. Celotna vrednost projekta
je 3,1 milijona evrov, 600 tisoč pa
mora zagotoviti šolski center,« je
pojasnil direktor Šolskega centra
Škofja Loka Martin Pivk.
Kaj bo zajemal MIC?
Občina Škofja Loka je šolskemu
centru dala stavbno pravico za
izgradnjo MIC-a na območju med
delavnicami srednje šole za strojništvo in dijaškim domom. MIC bo
zajemal približno 2400 kvadra-
tnih metrov uporabnih površin,
ki bodo nadomestile obstoječe
delavnice. Rušitev slednjih je
predvidena junija prihodnje leto.
Nova prostorska razporeditev bo
omogočila učinkovitejše izvajanje
programov, pa tudi širjenje le-teh
v smislu sodelovanja z industrijo
na lokalnem in regionalnem nivoju
ter tudi širše. MIC bo vseboval
delavnice za potrebe srednje šole
za strojništvo, predavalnice, računalniške učilnice, več laboratorijev
itd., oprema pa bo namenjena
vsem udeležencem izobraževanj
tako na področju strojništva kot
tudi lesarstva in okoljevarstva. MIC
bo povezan s srednjo šolo, kar bo
omogočilo boljšo komunikacijo
in posledično boljše delovanje.
»V preteklem in letošnjem letu
smo že kupili nekaj opreme: robota, celico za avtomatizacijo, laser za
rezanje itd. Sicer pa je vsa oprema,
ki jo kupujemo, identična opremi,
kot jo imajo po podjetjih, tako
da udeleženci izobraževanj lahko
čim uspešneje prenesejo znanje
iz šolskega okolja v industrijo. Iz
obstoječih delavnic bomo selili le
novejšo opremo, avtomehanična
delavnica pa bo v MIC-u praktično
nova,« je o opremi povedal Pivk.
Pogled na gradbišče Medpodjetniškega izobraževalnega centra
konec avgusta
jektiranje MIC-a in izbiro opreme.
Predvsem sodelujejo s tehnično
pomočjo, finančno pa še niso
vključeni v projekt, vendar ga
podpirajo in pozdravljajo.
Šolski center sicer z gospodarstvom zelo dobro sodeluje, a to
sodelovanje želijo še poglobiti
in ga formalizirati. Strokovnjake
iz podjetij vključujejo tudi v učni
proces.
Terminski plan
Direktor Šolskega centra Škofja
Loka Martin Pivk ima iz svoje pisarne lep pogled na gradbišče in tako
dnevno nadzira potek del, saj želi,
Odzivi gospodarstva
Kar nekaj podjetij na Škofjeloškem
se je aktivno vključilo v samo pro-
Medpodjetniški izobraževalni center naj bi v polnosti zaživel septembra 2013.
12
da bodo dela zaključena v roku.
27. junija je bila podpisana pogodba z izvajalcem in istega dne
je bila tudi uvedba v delo. Podpis
pogodbe je dejansko pomenil
začetek gradnje. A priprave so
se lotili že prej sami, in sicer je
kolektiv skupaj z dijaki pospravil
igrišče in ga tako pripravil za pričetek gradnje. »Cel šolski center
podpira gradnjo MIC-a in se veseli
nove pridobitve, zato smo tudi
sami prispevali k čim prejšnjemu
začetku gradnje. Tudi ob podpisu
pogodbe z izvajalcem je bila polna
predavalnica zaposlenih in gostov,
kar kaže podporo projektu. Vsi se
dobro zavedamo, da s tem pridobijo največ naši dijaki, študenti in
ostali udeleženci izobraževanj ter
gospodarstvo,« je zaposlene, dijake in študente pohvalil direktor.
Po terminskem planu naj bi
bila zgradba zgrajena do konca
avgusta 2012, zaključek projekta
s celotno opremo ter zagon MIC-a
pa se predvideva v septembru
2013. Občina Škofja Loka bo do
uporabnega dovoljenja MIC-a morala zagotoviti še protipoplavno
zaščito celotnega območja Podna.
Klavdija Škrbo Karabegović
Prodamo OPEL VECTRO 1,6 +
klima, letnik 1998. Celo leto registracija. Info: 041 646492
September 2011
Parkiranje po dveh urah plačljivo
Zaradi ustreznejše ureditve mirujočega prometa na parkirišču pred Zdravstvenim domom Škofja Loka je občina s
prvim avgustom uvedla spremenjeni prometni in parkirni režim. Ob vsakem parkiranju moramo pridobiti parkirni
listek iz parkomata, kar velja tudi za obdobje dvournega brezplačnega parkiranja, in ga namestiti na vidno mesto za
vetrobransko steklo parkiranega vozila.
Po novem tako med tednom od
ponedeljka do petka med 7.00
in 17.00 uro lahko parkiramo na
označenih parkirnih mestih le s
parkirnim listkom, ki ga pridobimo na dveh tamkajšnjih na novo
postavljenih parkomatih.
»Da bi omogočili čim večjo ter
bolj tekočo izmenjavo vozil na
parkirišču ter tako občanom oz.
pacientom omogočili možnost
kratkotrajnega parkiranja, je za
obdobje dveh ur enkrat dnevno
mogoče brezplačno parkiranje,
seveda le s potrdilom – parkirnim listkom. Možno je tudi daljše
zadrževanje parkiranih vozil na
parkirišču, vendar je za daljše časovno obdobje (več kot dve uri)
treba parkiranje plačati. Cena parkiranja za vsake naslednje pol ure
je 0,5 evra oziroma 1evro na uro,«
so pojasnili na škofjeloški občini.
Do polovice avgusta je občinsko redarstvo obiskovalce zdravstvenega doma le opozarjalo na
nov prometni režim (objavljen je
bil tudi v lokalnih medijih), nato
pa so neupoštevanje novega režima pričeli sankcionirati z denarno
globo, in sicer za nepravilno parkiranje vozil na označenih parkirnih
mestih (pretečen čas parkiranja,
parkirano vozilo brez parkirnega
listka) 40 evrov, za parkiranje na
intervencijskih poteh pa 80 evrov,
z možnostjo odvoza vozila po nalogu redarja oziroma policista.
Da bo nov parkirni red učinkoval,
bo medobčinsko redarstvo tudi v
prihodnje izvajalo poostren nadzor nad nepravilno parkiranimi ali
ustavljenimi vozili.
»Parkirišče pred zdravstvenim
domom je namenjeno pacientom,
ne celodnevnemu parkiranju. Ob-
Parkirna ura pred zdravstvenim
domom naj bi delno rešila problem parkiranja.
čina bo v kratkem zagotovila dodatno dopolnilno tablo pri vhodu na
parkirišče, ki bo vsekakor opazna
za uporabnike. Poleg tega bomo
zagotovili šestnajst dodatnih parkirnih mest ob Stari cesti, ki bo po
novem v delu med uvozom na
parkirišče zdravstvenega doma in
Koširjevo cesto enosmerna cesta,
skladno z dogovorom s pristojnimi
službami OZG pa je predvidena
izgradnja novega parkirišča (33
PM) za vozila zaposlenih v zdravstvenem domu na drugi strani
Stare ceste. Glede na manjšo obremenitev omenjenega parkirišča
ob sobotah bomo na septembrski
seji občinskega sveta škofjeloške
občine podali predlog, da se ob
sobotah na parkirišču pred zdrav
stvenim domom ukine plačljivo
parkiranje,« je še povedal podžupan Robert Strah.
Klavdija Š. K.
Rezervni deli in vse, kar potrebujete za va{e vozilo
AVTO
www.avtodeli-markovic.si
PRVA POMO^ ZA AVTOMOBILISTE
samo 10,49
Motorno olje Marathon
EUR
Zavore ZIMMERMANN
Metlice brisalcev SWF
PRI NAS DOBITE LE ORIGINALNE IN ORIGINALOM
ENAKOVREDNE REZERVNE DELE!
tel.: 04/51-55-900
GSM: 041/705-278
13
e.mail: info avtomarkovic.si
September 2011
Nadaljevanje del na poljanski obvoznici
Po podatkih investitorja Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) je Republika Slovenija pridobila vsa potrebna
zemljišča za nadaljevanje del na koridorju poljanske obvoznice. Gre za prioritetni projekt, katerega skupni investicijski stroški znašajo 43 milijonov evrov, sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa je predvideno v
višini 21,7 milijona evrov.
Dela na predoru
in na trasi do Zminca
»Gradbena dela se trenutno izvajajo v predoru, kjer je dolžina izkopa približno 330 metrov. Dolžina
izkopanega reševalnega rova pa
trenutno znaša približno 150 metrov. Glede na težave gradbincev
se sicer kažejo določene zamude
napredovanja del, vendar končni
rok dokončanja del – avgust 2013
za enkrat ni ogrožen,« so sredi
avgusta zapisali v izjavi za javnost
na občini Škofja Loka. Informacijo o dolžini izkopanega predora
smo preverili tudi pri izvajalcu del,
Skupini Primorje, odgovorili so: »Izkopanega je približno pol podzemnega dela predora Sten. Izvajajo
se dela na stopnici predora in na
reševalnem rovu. Pripravlja se tudi
predvkop na južni strani predora.«
Zaradi zagotavljanja varnosti
pri miniranju južnega vhoda bodočega predora Puštal na trasi
poljanske obvoznice potekajo občasno popolne – do petnajst minut
trajajoče – zapore občinske ceste
Škofja Loka–dolina Hrastnice, na
območju priključka javne poti v
Žolšče in hišnih številk Puštal 77
do Puštal 116.
Občasne popolne zapore ceste,
ki potekajo v dnevnem in nočnem času, bodo trajale do 30.
septembra. »V času miniranja se
bodo slišali tudi močnejši poki, ki
jih vnaprej ni mogoče časovno
opredeliti. Investitor in izvajalec
minerskih del prosita okoliške prebivalce za večjo mero strpnosti in
razumevanja, za kar se vsem že
vnaprej zahvaljujeta,« so sporočili
iz občinske uprave.
Dela na trasi od predora do
Zminca potekajo na posameznih
cestnih objektih. Trenutno se izvaja gradnja mostu preko Hrastnice (gradi se kamnita zložba
in škatlasti prepust, vgrajuje se
nasipni material v peto nasipa in
posamezne nasipne plasti).
Dela tudi na Suhi
Izvajalci del na poljanski obvoznici pričenjajo z deli tudi v vasi
Suha oz. na trasi obvoznice od
Ljubljanske ceste do predora. Trasa
in način izvedbe nove poljanske
obvoznice skozi vas sta bila v preteklosti večkrat predmet spora
med nekaterimi lastniki zemljišč in
investitorjem – DRSC, ki bo sedaj
nadaljevala z deli na tem odseku.
»Vodstvo škofjeloške občine še
vedno meni, da predlagana rešitev sicer ni najustreznejša rešitev
ureditve prometa na trasi, vendar
se hkrati zaveda pomembnosti
celotnega projekta za občino in
dejstva, da je vsakršna zamuda v
škodo velikemu številu prebivalcev Škofje Loke in Poljanske doline.
Pri tem se moramo zavedati, da
je projekt poljanske obvoznice
treba realizirati v programskem
Priprave na južni strani tunela v Hrastnici
obdobju 2007–2013, saj bo treba
v nasprotnem primeru vračati že
pridobljena evropska kohezijska
sredstva. Vseeno poskušamo najti
rešitev, ki bi zadovoljila potrebe
vseh in ne bi pomenila časovne
zamude projekta. Zato smo na
škofjeloški občini naročili študijo
oz. posebno strokovno mnenje za
umestitev izvennivojskega križanja cest na tem odseku, s preučitvijo možnosti, da se to izvede znotraj
že obstoječega in veljavnega lokacijskega načrta (LN). O ugotovitvah
študije bomo obvestili javnost,« je
povedal podžupan Robert Strah,
ki je med drugim zadolžen za cestno infrastrukturo in prometno
Cestna povezava od Zminca do predora
varnost na občini.
Kot se dejali na občini, želijo,
da se ob predvidenih posegih v
prostor sprejmejo tudi ukrepi, ki
bodo vodili predvsem k izboljšanju
poplavne varnosti. Zato so naročili
projekt za nov lok na obstoječem
Suškem mostu, ki danes na tem
območju predstavlja ozko grlo. Z
razširitvijo okna mostu bi dosegli
tudi večjo poplavno varnost, zato
si bodo na občini Škofja Loka prizadevali, da bo ta gradbeni poseg
izveden že v času izgradnje poljanske obvoznice.
Klavdija Škrbo Karabegović
Most za povezavo z Žolščami v gradnji
14
September 2011
15
September 2011
»Rezultati našega dela
so razvidni na dolgi rok«
Skavti iz stega Škofja Loka 1 so za dvajset let kvalitetnega, širše družbenega in izjemno celostnega delovanja na
področju vzgoje prejeli srebrni grb škofjeloške občine. Omenjeno priznanje jim pomeni veliko motivacijo ob uresničevanju njihovega cilja, ki je – spreminjati svet na bolje.
»Občinski grb nam pomeni veliko
priznanje, saj so rezultati našega
dela razvidni šele na dolgi rok. Ne
prejemamo kolajn, ampak vzgajamo mlade, jim nudimo pozitivno
izkušnjo in jih razvijamo v odgovorne državljane. Zelo smo veseli,
da je naš trud opazila tudi širša
lokalna skupnost. Po drugi strani
nam grb pomeni motivacijo za
nadaljnje delo. Če veš, da delaš v
okolju, ki te podpira in spodbuja,
se z več energije lotiš nadaljnjih
projektov ter zamisli uresničuješ
z veliko več zanosa,« je povedal
klanovodja in stegovodja Jernej
Bernik. Slednji je odgovoren, da
skupina dobro deluje, da se programi izvajajo na kvalitetni ravni,
nadalje skrbi za finančno plat ter
da so voditelji povezani v dober
tim, saj se le v njem dosega in
včasih tudi presega pričakovanja.
Skavtska skupina Škofja Loka
1, ki deluje v okviru Združenja
slovenskih katoliških skavtinj in
skavtov (ZSKSS), se je neuradno
začela srečevati že leta 1990, uradno pa leto kasneje, ko so imeli
prvi skavtski tabor. Od takrat je
skupina štela vedno več članov,
saj je skavtska metoda po več
kot sto letih še vedno aktualna
za mladino. Danes skupina šteje
150 aktivnih članov, starih od osem
do enaindvajset let, ter njihovih
nekoliko starejših voditeljev.
Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče!«
(Baden-Powell, ustanovitelj skavtov)
»Naše poslanstvo je vzgojiti
odgovornega državljana. Skavtsko
gibanje je tako zgoščeno okolje
spodbud za razvoj mlade osebe
na vseh področjih: telesnem,
spoznavnem, čustvenem, družbenem, moralnem in duhovnem.
Ko enkrat obljubiš, da si skavt, si
to za vedno. Gre za način življenja,
za lasten razvoj, tudi ko ne nosiš
rutke. In da si širše družbeno aktiven v prostovoljnih dejavnostih,
npr. kot gasilec itd., ter vesten pri
opravljanju svojega poklica. Na
ta način skavti spreminjamo svet
na bolje,« je o poslanstvu skavtov
povedal Bernik.
Voditelji ne skrbijo le za vzgojo
mlajših, ampak tudi za povezovanje z naravo, obenem pa po-
udarjajo služenje v družbi in so
dejavni tudi na ravni občine, saj
vsako leto sodelujejo pri miklavževanju, pri organizaciji različnih
slovesnosti ter športnih dogodkih
itd., pomoč nudijo pri Pokalu Loka.
Redno sodelujejo s Civilno zaščito
in Karitasom.
»Načrtov je precej. Z letošnjim
letom bomo na ravni ZSKSS delovali pod okriljem novega vzgojnega namena, in sicer bomo v
naslednjih treh letih razvijali
ustvarjalnost in pobudništvo, saj
smo pri naših mladih opazili, kako
pričakujejo, da jim vse serviramo
na pladnju, namesto da bi svoja
razmišljanja in ideje udejanjili
sami. S tem se bomo ukvarjali
tudi v našem stegu. Poleg tega
imamo še nekaj dela z ureditvijo
skavtskega doma na Kamnitniku,
ki smo ga od občine dobili v najem.
Zelo veseli smo, da s slednjo dobro
sodelujemo in da podpira našo
dejavnost,« je zaključil Bernik.
Klavdija Škrbo Karabegović
Fordov poobla{~eni
serviser
CENITEV
AVTOMOBILSKIH
[KOD
- avtoli~arstvo
- avtokleparstvo
- avtoservis
- prodaja
originalnih
rezervnih delov
- poliranje vozil
Delovni ~as:
ponedeljek - petek
od 7.00 do 18.00
sobota
od 8.00 do 12.00
Feel the difference
BRELIH
d.o.o.
SUHA 29, 4220 [kofja Loka
tel.: 04/51 53 400 (401)
GSM: 051/380-713
fax: 04/51 53 402
www.brelih.info
Rast preko izzivov – drug ob drugem
16
September 2011
Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov in mentorjev nadarjenih učencev glasbene šole Škofja Loka – Jobstov
sklad (Uradni list RS, št. 61/02) Občina Škofja Loka objavlja
JAVNI POZIV
za sofinanciranje izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov – aktivnih članov glasbenih ali plesnih skupin, društev, orkestrov in klubov s
sedežem na območju občine Škofja Loka in mentorjev nadarjenih učencev Glasbene šole Škofja Loka v letu 2011 – Jobstov sklad.
1. Predmet poziva: iz proračunskih sredstev Občine Škofja Loka se bo
kupljenega glasbila ...).
sofinanciralo izobraževanje (sofinanciranje šolnin, enkratne dotacije
z namenom sofinanciranja udeležbe na poletnih glasbenih ali plesnih
šolah, na tekmovanjih ali javnih nastopih, sofinanciranje nakupa glasbila
in podobno) mladih glasbenikov – aktivnih članov glasbenih ali plesnih
skupin, društev, orkestrov in klubov s stalnim prebivališčem in sedežem
na območju občine Škofja Loka, in izobraževanje mentorjev nadarjenih
učencev Glasbene šole Škofja Loka (enkratne dotacije mentorjem z namenom sofinanciranja udeležbe na seminarjih ali poletnih glasbenih šolah
pod pogojem, da se jih mentorji udeležujejo skupaj s svojim nadarjenim
učencem za potrebe nadarjenega učenca) v letu 2011.
• Prijavitelji predložijo (če razpolagajo):
−potrdilo kandidata, da je aktiven član glasbene ali plesne skupine, orkestra, društva, kluba;
−fotokopijo prejete pohvale za vestno in požrtvovalno delo;
−fotokopijo potrdila o doseženih rezultatih na tekmovanjih;
−potrdilo o javnih nastopih in številu nastopov na občinski, regijski, državni
in mednarodni ravni (potrdilo izda pristojna glasbena, plesna vzgojnoizobraževalna ustanova, upošteva se tudi programski list, vabilo itd. z
imenom in priimkom kandidata).
5. Razpisna dokumentacija je na voljo na Občini Škofja Loka, sprejemna
2. Pogoji: na poziv se lahko prijavijo mladi glasbeniki – aktivni člani glasbenih
pisarna, Mestni trg 15, Škofja Loka in na spletni strani Občine Škofja Loka:
www.skofjaloka.si, rubrika Razpisi.
ali plesnih skupin, društev, orkestrov in klubov s stalnim prebivališčem in
sedežem na območju občine Škofja Loka, ki se bodo v letu 2011 udeleževali
glasbenih ali plesnih izobraževanj, tekmovanj ali javnih nastopov, oziroma
tisti, ki se šolajo v glasbenih ali plesnih vzgojno- izobraževalnih ustanovah,
ali tisti, ki bodo kupili glasbilo, in mentorji nadarjenih učencev Glasbene
šole Škofja Loka, ki se bodo do konca leta 2011 skupaj z nadarjenimi
učenci in za potrebe nadarjenih učencev udeležili glasbenih izobraževanj.
6. Poziv je odprt do 30. septembra 2011.
7. Prijave bodo ovrednotene v skladu z merili Pravilnika o sofinanciranju
izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov in mentorjev nadarjenih
učencev glasbene šole Škofja Loka – Jobstov sklad (Uradni list RS, št. 61/02).
O prispelih prijavah bo odločala tričlanska komisija po poteku roka za poziv.
3. Višina razpoložljivih sredstev: 2.940,00 evrov.
8. Kandidati bodo o izidu poziva obveščeni najkasneje v tridesetih dneh
od odpiranja vlog s sklepom, ki ga izda direktor občinske uprave škofjeloške občine.
4. Oblika in vsebina prijave: za prijavo se izpolni obrazec »Prijava na
javni poziv za sofinanciranje izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov – aktivnih članov glasbenih ali plesnih skupin, društev, orkestrov
in klubov s stalnim prebivališčem in sedežem na območju občine Škofja
Loka v letu 2011 (za učence)« ali »Prijava na javni poziv za sofinanciranje
izobraževanja mentorjev nadarjenih učencev Glasbene šole Škofja Loka
v letu 2011 (za mentorje)«.
9. Prijave pošljite na naslov: Občina Škofja Loka, Oddelek za družbene
dejavnosti, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka, v zaprti kuverti s pripisom
»Poziv za Jobstov sklad 2011 – ne odpiraj!«.
10.Dodatne informacije lahko dobite na Občini Škofja Loka, Oddelek za
družbene dejavnosti ali na tel. št.: 04/ 5112 333 (Sabina Gabrijel).
• Priloge, zahtevane na obrazcu:
−izjava mentorja o kandidatovi nadarjenosti;
−potrdilo o izobraževanju z navedbo letnika razreda, v katerega je kandidat vpisan;
−fotokopija o doseženem učnem uspehu pri glasbenem/plesnem izobraževanju;
−ostala dokazila, ki so navedena na obrazcu (npr. višina šolnine, cena
Župan
mag. Miha Ješe
Električna kolesa za ekološki turizem
Turistično društvo (TD) Škofja Loka je že meseca maja svoji ponudbi dodalo zanimivo popestritev. Elektro Gorenjska
je namreč društvu podarilo štiri električna kolesa, ki jih tako že od maja izposojajo v turistične namene.
S tem je TD Škofja Loka vstopilo
v projekt »S kolesom potujem,
okolje varujem«, ki ga vodi Elektro Gorenjska. Projekt promovira
ekološko mobilnost z električnimi
kolesi, vključuje pa mrežo sedmih
električnih polnilnic na Gorenjskem. Obisk naravnih znamenitosti
in podeželskih turističnih krajev je
sedaj možen na okolju in ljudem
prijaznejši način. Kot pravijo na TD,
so tako svojo ponudbo dopolnili
in jo približali ekološko bolj ozaveščenim turistom, s čimer sledijo
smernicam ekološkega turizma.
»Odziv je dober, vendar pričakujemo, da se bo povpraševanje
še povečalo. Za izposojo se odločajo predvsem tujci, večinoma
pari srednje generacije. Imeli smo
tudi primere poslovnežev, ki so si
kolo izposodili za službene zadeve
v mestu in okolici. Zanimivo pa je,
da so kolesa zelo zanimiva tudi za
domačine, ki povprašujejo, kako
električna kolesa sploh delujejo.
Pogon se aktivira s pedali, vendar
je slednja treba obračati, a kolesarjenje je veliko lažje,« je razložil
strokovni delavec TD Škofja Loka
Marko Pleško.
Na voljo imajo dve moški in dve
ženski kolesi. Ob izposoji vsak dobi
čelado in ključavnico. Baterija zdrži
Strokovni delavec Turističnega
društva Škofja Loka Marko Pleško na električnem kolesu
17
štirideset kilometrov, nato pa jo je
možno napolniti na elektriko. Ura
izposoje kolesa znaša 3,6 evra, štiri
ure 6 evrov in cel dan 9,6 evra.
»Turiste, ki se odločijo za izposojo kolesa, opremimo z osnovnimi turističnimi informacijami. Sami
se odločijo, kaj si bodo ogledali,
sicer pa jih usmerjamo na tiste
lokacije, ki so prometno manj
obremenjene. Ob izposoji koles
smo ugotovili, da bi potrebovali
turistično brošuro z označenimi
cestami, ki so primerne za kolesarje,« je še povedal Pleško.
Klavdija Škrbo Karabegović
September 2011
Novemu šolskemu letu na pot
Po zasluženih počitnicah so učenci ponovno sedli v šolske klopi, novim izzivom in znanjem naproti. Z ravnateljicami in
ravnateljem škofjeloških osnovnih šol in vrtca smo se pogovarjali,
kateri bodo glavni poudarki v letošnjem šolskem letu.
OŠ Ivana Groharja:
Zlatko Košič
Letošnje šolsko leto bodo med
drugim zaznamovale nekatere
pomembnejše investicije. Na matični šoli obnavljamo garderobe na
predmetni stopnji, lotili pa smo se
tudi postopne toplotne sanacije
izredno potrošnega objekta. Tako
smo že zamenjali okna v eni izmed
učilnic in postopoma jih bomo
zamenjali tudi v drugih. Okna so
namreč stara toliko kot šola, torej
osemintrideset let. Na podružnični
šoli v Bukovici obnavljamo fasado
in streho. Nadalje, veseli smo, da
smo v letošnjem letu dobili deset
elektronskih tabel, ki jih financirata ministrstvo za šolstvo in
škofjeloška občina. Slednji bi se
rad zahvalil, ker je bila pripravljena
pokriti polovico stroškov.
Sicer pa glavna vizija naše šole
še naprej ostaja graditev medčloveških odnosov, tako med učenci, med učenci in učitelji, pa tudi
starši.
Na šoli izvajamo več pomembnih projektov. Eden takih je Berem
in razumem, s katerim smo pričeli
lansko šolsko leto in tako postavili temelje za nadaljevanje v letošnjem. Ugotavljamo namreč,
da so otroci zadnja obdobja na
področju branja in razumevanja
slabši, kot so bili pred leti. Še naprej
bomo peljali projekte Mepi, Ekošola, Mreža učečih se šol in Loška
učna pot. Izredno zanimiv projekt je projekt, imenovan Human
učenec, ki je nastal na pobudo
otrok in ki ne temelji na učnem
uspehu, ampak na medčloveških
vrednotah. S projektom Babica
pripoveduje o zeliščih, ki poteka
na naših podružničnih šolah, vzgajamo pozitiven odnos mladih do
narave. Učenci namreč obdelujejo
zelenjavni vrt, vso pridelano zelenjavo in začimbe pa uporabijo v
šolski kuhinji.
Omeniti velja še dva zanimiva
projekta. Prvi se imenuje Prijatelj
prijatelju ter poteka med podružnično šolo Bukovica in prav tako
podružnično šolo Volkschule iz
mesta St. Egyden v Avstriji. Učenci
si dopisujejo in enkrat na leto tudi
srečajo. Matična šola pa sodeluje
z Nižjo srednjo šolo sv. Cirila in
Metoda iz Trsta, ki je šola s slovenskim učnim jezikom in glasbeno
usmeritvijo. Naši učenci preživijo
teden dni pri sovrstnikih in obiskujejo njihovo šolo, oni pa nam
obisk vrnejo. Cilj izmenjave je skrb
za ohranjanje slovenskega jezika
med zamejskimi Slovenci, spoznavanje Slovenije, druženje mladih,
navezava čim tesnejših stikov in
prijateljstev med vrstniki, spodbujanje čezmejnega sodelovanja
z vrstniki, spoznavanje razlik ter
podobnosti in predstavitev kulturnozgodovinskih znamenitosti
drug drugemu.
bomo dali zdravemu načinu življenja. Prijavili smo se na razpis Zdrav
življenjski slog in bili uspešni, kar
pomeni, da bomo našim učencem
lahko ponudili dodatne ure športne vzgoje. Kot zdrava šola bomo
nadaljevali z rekreativnimi odmori
ter ozaveščanjem staršev in otrok
o zdravem prehranjevanju.
Pri pouku bomo uporabljali sodobno informacijsko tehnologijo,
s katero mislim, da je šola dobro
stike z vrstniki, ki se nemalokrat
obdržijo tudi takrat, ko je uradni
del sodelovanja zaključen. Tudi
za zaposlene je to zanimiv način
spoznavanja šolskega prostora v
različnih državah.
Število učencev ostaja približno enako, opažamo pa, da jih je
vedno več vključenih v podaljšano
bivanje. Na šoli jim poskušamo
ponuditi čim večji nabor različnih
dejavnosti, s čimer lahko koristno
Mag. Karla Krajnik
opremljena. Letos smo pridobili
še interaktivne table, ki sta jih financirala ministrstvo za šolstvo in
škofjeloška občina.
Od učencev bomo poskusili
izvabiti največ, kar znajo. Nadarjenim bomo omogočili priprave na
tekmovanja in sodelovanje pri teh;
ponudili pa jim bomo tudi druge
vsebine, ki so njihova močna področja. Veliko pozornost bomo
namenili temu, da učenci sami
prevzamejo odgovornost za svoje
uspehe, torej da čim bolje opravljajo domače naloge, se pripravljajo
na pouk in so pri pouku aktivni.
Poleg naštetega bomo nadaljevali z dejavnostmi v okviru Unesco
šol, pa tudi s projektom Comenius, ki smo ga izvedli že lansko
leto. Letos bodo naši učenci in
učitelji jeseni odšli v Litvo, konec
šolskega leta v Turčijo, spomladi
pa bomo na naši šoli gostili učitelje
in učence iz sodelujočih držav. S
tem dajemo učencem možnost,
da v praksi preskusijo svoje znanje tujega jezika ter navežejo
OŠ Cvetka Golarja:
mag. Karla Krajnik
V letošnjem letu bomo nadaljevali
z dobrim delom pri pouku in drugih dejavnostih, velik poudarek pa
Zlatko Košič
18
preživijo svoj prosti čas.
OŠ Škofja Loka – Mesto:
Doris Kužel
Vizija naše šole je Rastemo skupaj
v znanju in spoštovanju in je naše
glavno vodilo. Cilji za letošnje leto
pa so: razvijali bomo medsebojne
odnose, odgovornost učencev na
področju učenja, ekološko osveščenost in spodbujali zdrav način
življenja.
Znotraj teh ciljev bodo potekale številne aktivnosti. Tako bomo
organizirali predavanja za starše
o zgoraj omenjenih temah, še
naprej bomo vključeni v projekt
Energetsko varčna šola, projekt
U4 energy; letos smo se vključili
tudi v projekt LoCaRe, ki ga vodi
Tehniški šolski center Kranj. Še
naprej bomo sodelovali v projektu
Zdrava šola, kandidirali pa smo
tudi na razpisu Shema šolskega
sadja, odgovor nanj pričakujemo
septembra. Med učenci in učitelji
so bili v lanskem letu zelo dobro
sprejeti aktivni odmori, zato z njimi
September 2011
znanja računalništva. V novembru
pa že drugič zapored načrtujemo
dan odprtih vrat šole za vso strokovno javnost. Udeležili se bomo
različnih prireditev po občinah,
zato bomo veseli vsakega vabila
k sodelovanju. Poseben dogodek
pripravljamo v okviru projekta
Comenius s temo Igrajmo se s
pravljicami. Vrhunec dogajanja
bo maja 2012, ko nas bodo obiskali
učenci in učitelji iz sodelujočih
šol iz Slovaške, Madžarske, Češke
in Poljske.
Vrtec Škofja Loka:
Janja Bogataj
Doris Kužel
nadaljujemo tudi letos.
Lani smo uspešno začeli izvajati mediacijo. Štirje učitelji so se
usposobili za mediatorje, uvedli
pa smo tudi vrstniško mediacijo.
Nadalje omeniti velja projekt Ešolstvo ter bogato mednarodno
sodelovanje. Tako bomo tudi letos
vključeni v projekt Comenius s
temo Food culture escange in
projekt AISEC, v okviru katerega
bomo gostili enega tujega študenta, ki bo obogatil naše učne ure.
Še naprej bomo velik poudarek
dajali nadarjenim učencem v smislu raziskovalnih nalog, sobotnih
šol, popoldanskih delavnic in izobraževalnih vikendov. Pohvalimo
se lahko z velikim izborom interesnih dejavnosti, s čimer učencem
ponujamo možnost kvalitetnega
preživljanja prostega časa.
Za nami so pomembne investicije. Tako smo obnovili vhod
v šolo, kar je v celoti financirala
škofjeloška občina; za šolo smo
postavili nova igrala za potrebe
podaljšanega bivanja razredne
stopnje; zamenjali smo del strešne kritine in v okviru varčevanja
sredstev v telovadnici zamenjali
razsvetljavo.
V letošnjem šolskem letu bomo
poslovali v devetinštiridesetih oddelkih na osmih različnih lokacijah.
pri čemer so dobri pogoji za delo
izrednega pomena. Naši učitelji izvajajo dodatno strokovno pomoč
tudi na rednih osnovnih šolah.
Veseli smo, da imamo lepo urejeno šolo in od leta 2009 novo
telovadnico. Med šolskimi počitnicami smo popolnoma prenovili
gospodinjsko učilnico, kar je zelo
pomembno za učenje praktičnih
spretnosti in skrbi za samega sebe.
Na starem delu šole smo zamenjali streho, sanirali pa smo tudi
posledice vdora meteorne vode,
do česar je prišlo junija. Dodatno
smo dobili interaktivne table, tako
da jih sedaj vsi učenci lahko uporabljajo v svojih razredih.
Konec lanskega šolskega leta
smo vzpostavili zelenjavno-zeliščni vrtiček, kar je novost, ob kateri
želimo, da se naši učenci naučijo
obdelovati vrt, pridobivati zdravo
zelenjavo ter uporabljati zelišča in
dišavnice. Že četrto leto smo vključeni v projekt Ekošola, za katerega
mislim, da ni samo projekt, temveč
način življenja šole. Nadaljevali
bomo s Shemo šolskega sadja in
organizirali državno tekmovanje iz
Janja Bogataj
Septembra smo odprli dva oddelka prvega starostnega obdobja v
enoti Rožle, predvidoma prvega
oktobra pa bosta odprta še dva
oddelka na Bukovici. Oba vrtca sta
na novo opremljena in adaptirana ter tako ponujata zadovoljive
standarde za izvajanje predšolske
dejavnosti. Presenečeni smo nad
OŠ Jela Janežiča:
mag. Marjeta Šmid
Vizija naše šole je stalna in ji sledimo že več let. Zastavili smo si
jo vsi pedagoški delavci šole, in
sicer da želimo ob dobrih pogojih
dela in usposobljenih kadrih narediti največ za optimalni razvoj
učencev. Želimo, da se učencem
omogoči razvoj njihovih močnih
področij in da se jih pripravi za
nadaljnje vključevanje v polno in
zadovoljno življenje. To dosegamo
s strokovnim delom ter zgledom,
in sicer z vsakodnevnim delom pri
pouku in tudi dodatnih projektih,
zanimanjem staršev za enoto Bukovica, zato smo zelo veseli, da bo
tam zaživel tudi vrtec. V letošnjem
letu bomo tam imeli dva oddelka
prvega starostnega obdobja, kasneje pa računamo, da bi oblikovali
en oddelek za mlajše in enega za
starejše otroke.
Največji poudarek v vseh enotah vrtca bo letos na zdravem
načinu življenja, kar pomeni še
več gibanja, zdrave prehrane in
seveda tudi medsebojnih kulturnih odnosov.
Veliko vsebin, ki smo jim pozornost posvečali v preteklem
šolskem letu, bomo zaradi pomembnosti ohranili tudi v letošnjem, dodali pa bomo še nekaj
novih. Eden izmed takih je prav
Mag. Marjeta Šmid
19
gotovo program Mali sonček, ki so
ga starši v preteklosti poznali pod
imenom Zlati sonček. Program je
naravnan na različne spretnosti
gibanja in ga bomo v Vrtcu Škofja Loka začeli kot pilotni projekt
izvajati z otroki od drugega leta
starosti dalje. To pomeni, da bodo
v ta projekt vključeni skoraj vsi
oddelki.
Še naprej se bomo vključevali v
mednarodno sodelovanje. Veseli
smo, da smo bili skupaj s Turčijo,
Litvijo in Poljsko izbrani v projektu
Comenius ravno z izbrano tematiko s področja zdravega načina
življenja.
Nadalje si bomo prizadevali
obnoviti naša igrišča in obogatiti
zunanje učno okolje z zasajanjem
gredic, zdravilnih zelišč in vzdrževanjem sadnih dreves. Prav tako
pripravljamo projekt Krepimo
družine, s katerim bomo skušali
usposobiti pedagoške delavke,
da bodo znale v kritičnih situacijah
še bolj prisluhniti staršem in jim
pomagati. K. Š. K
September 2011
Škofja Loka v pisanih barvah
Avgust je bil v Škofji Loki zelo pisan, saj se je godil festival Pisana Loka, ki je prijetno popestril dogajanje na Škofjeloškem. Prinesel je nekoliko drugačen izbor glasbe, kot so je domačini morda vajeni, kljub temu pa je postregel s koncerti različnih zvrsti in s pestrim programom za najmlajše.
Škofja Loka se je obarvala v petek,
petega avgusta, ko sta nastopila
Marloes Jager in Erik Marenče,
že naslednji dan pa so jo na Škofjeloškem gradu zagodli v glasbeni
predstavi Solistika, ki je nastala
v režiji Branka Završana. Pisana
Loka se je nadaljevala naslednji
konec tedna, ko so pred lepim številom navdušenih obiskovalcev, ki
so se zbrali Pri Čirotu, na bršljanov
list in harmoniko zaigrali in v poljanskem narečju zapeli Uršula
Ramoveš in Fantje iz Jazbecove
grape, večer pa sta s pripovedovanjem popestrili Ana Duša in
Špela Frlic. Naslednji dan je bil
še posebej čarobno iskren. Na
grajskem dvorišču so najprej zaigrali člani škofjeloškega godalnega
orkestra Arseia, ki se jim je med
zadnjo pesmijo pridružila zvezda
večera Elda Viler. Na začetku je
morda celo kazalo, da nastop ne
bo najbolj posrečen, potem pa je
člana zasedbe Malunca Matic
Smolnikar in Laura Zafred, ki
je s svojim glasom na nebo priklicala bliske in tako poskrbela za
prav posebno vzdušje. Kmalu po
koncertu se je edinstvena energija
razblinila v dežne kaplje. Naslednji
dan pa je bil prav tako v znamenju
prave napetosti, saj so nastopili
edinstvena Aphra Tesla in Električno gledališče ter Luka Vehar
in Urban Hafner. Nenazadnje sta
občinstvo letošnje Pisane Loke
na zadnji petek v mesecu razveselila vedno izjemna Jure Tori in
Bogdana Herman, za njima pa
nista kaj dosti zaostajala Katarina
Juvančič in Dejan Lapanja. Za
pravi zaključek letošnjega festivala
je poskrbela še skupina Arhibald
Arhibaldovich ter vsem dobro
znani Zoran Predin s skupino
Lačni Franz. Vse skupaj je dokumentirano v obliki fotografij in
video reportaž na spletni strani
Elda Viler je poskrbela tako za smeh kot za resen razmislek, se z odra
preselila med občinstvo in delila svojo ljubezen do glasbe neposredno med poslušalce, ki so, kljub nekaterim glasbenim napakicam,
lahko začutili iskrenost in simpatičnost. Foto: Marko Engelman.
zadovoljen, saj skupaj z Mihom
Erženom, s katerim sva pripravila
letošnjo Pisano Loko, delujeva zelo
usklajeno. Hkrati moram pohvaliti
našo predstavnico za odnose z javnostmi Tino Vatić, ekipo za video
reportaže, fotografe in ostale prostovoljce ter nenazadnje direktorja
Zavoda O Matjaža Vouka, ki nam
vsem daje podporo. Tudi odziv
občinstva je bil izjemen. Veseli me,
da obiskovalci festivala niso samo
domačini, videl sem poslušalce iz
vse Slovenije.« Krištof je dodal, da
si želijo pripravljati festival tudi v
prihodnje, saj imajo še veliko idej,
ki bi si jih želeli uresničiti v okviru projekta. Sicer pa že v začetku
septembra pripravljajo festival, s
katerim bodo obeležili petnajst
let MKC-ja Rdeča ostriga. V tem
okviru bosta drugega septembra
na Škofjeloškem gradu nastopila
Josipa Lisac in Magnifico.
Opravičilo
V zadnji številki Loškega utripa smo v prispevku Dvajset let dobrodelnosti pomotoma zapisali, da je bila v začetku delovanja škofjeloške
Karitas nepogrešljiva Mara Tavčar. Pravilno je Marta Tavčar. Za napako
se opravičujemo. Uredništvo
Branko Završan je poleg režije v predstavi prevzel tudi igralsko
vlogo, tako da so skupaj z Boštjanom Gombačem, Markom Brdnikom in ostalimi sodelavci ustvarili glasbeno predstavo Solistika.
Foto: Aljaž Hafner.
s svojo ljubeznijo do slovenske
popevke in njenih ustvarjalcev
pričarala nepozabne trenutke ob
polni luni. Slednje bi pravzaprav
veljalo za vse letošnje izvajalce,
saj so v Zavodu O poskrbeli za res
kakovosten program. Med drugim
sta v petek, 19. avgusta, na kitaro,
violino, škarje ter kazoo zaigrala
Prodamo OPEL VECTRO 1,6 +
klima, letnik 1998. Celo leto registracija. Info: 041 646492
www.pisanaloka.si. Prav tako so na
njej vtisi o dogodkih za najmlajše,
na katere v Zavodu O niso pozabili,
saj so zanje vsako soboto v avgustu
pripravili otroški program, v okviru
katerega so izvedli rokodelnice z
žogico, ježkom in pikapolonico,
predstavo za najmlajše z naslovom
Glava gor, noge dol ter otroški
delavnici Ateljeja CLOBB. Organizatorji so tako po besedah vodje
festivala Krištofa Bizovičarja zelo
zadovoljni z izpeljanim projektom: »Z izvedbo festivala sem zelo
20
September 2011
- prevozi
- `arni pogrebi
- klasi~ni pogrebi
- ureditev vseh
potrebnih dokumentov
- prekopi
- obnova obstoje~ih
grobov
- prodaja nagrobnega
peska in zemlje
Na spletni strani šole poteka vpisovanje v izobra`evalne
programe, ki jih bomo izvajali na dolo~enih lokacijah v
novem šolskem letu.
Ko ugasne
‘ivljenje
Pod rubriko "Predstavitev programov" boste našli
podroben opis o vsebini, namenu in ciljih posameznega
izobra`evalnega programa, ki bo predmet vaše izbire.
Postopek e-vpisa boste pri~eli s klikom na e-Vpis novih
u~enk/u~encev 2011. Sledi klik na E-vpisnica 2011 in
odprtje okna Informacije o vpisu 2011, kjer se pri izbrani
lokaciji izobra`evanja prepri~ate, ali se bo vaš glasbenoizobra`evalni program izvajal. Nadaljujete z vpisovanjem
potrebnih podatkov za vpis.
Specializirani smo
za prevoze v tujino
in iz tujine
de`urstvo
24 ur na dan
delujemo po celi
Gorenjski
Mi{a~e 1, Kamna Gorica
tel.: 04/530-85-30, fax: 04/530-85-31
E-mail: akris akris.si
GSM: 041/756-173
Uradne ure na mestnem pokopali{~u
v [kofji Loki vsako sredo od 10. do 12. ure
www.akris.si
tel. v [k. Loki: 04/512-30-76
Po oddaji E-vpisnice vas bomo obvestili o pri~etku
izobra`evanja.
vodenje
poslovnih knjig
PROGRAMI:
U~enje glasbenega inštrumenta
(za starostne skupine od 6 do 99 let)
klaviatura,
el. klavir.
DELAVNICE:
Priredba melodije(dijaki, študenti, odrasli)
Oblikovanje e-glasbenih notacij/gradiv
(u~itelji, vzgojitelji)
Razvijanje mentalnih sposobnosti s pomo~jo igranja
inštrumenta (za odrasle).
Sonja Stru{nik s. p.
Sveti Andrej 2, 4220 [kofja Loka
tel.: 04/51-55-630, 040/956-936
E-mail: strusnik siol.net
LOKACIJE:
lahko se oglasimo
na sede`u va{ega
podjetja
svetovanje
Ljubljana Center, Ljubljana Štepanja vas, Radovljica,
Škofja Loka, Škocjan na Dolenjskem
IZOBRA@EVANJE ODRASLIH
Pridobite si poklic s podro~ja:
Strahinj 99, 4202 Naklo
(04) 277 21 20 I 041 499 934 I www.bc-naklo.si
@IVILSTVA (pek, slaš~i~ar, mlekar,
`ivilsko-prehranski tehnik)
KMETIJSTVA (gospodar na pode`elju,
kmetijsko podjetniški tehnik)
HORTIKULTURE (cvetli~ar, vrtnar, hortikulturni tehnik)
NARAVOVARSTVA (naravovarstveni tehnik)
Skupaj z vami na~rtujemo izobra`evanje in ga prilagajamo vašim
potrebam, imate pa tudi mo`nost sofinanciranja šolnine.
Vpis v programe poteka do sredine septembra.
Informacije: Nada Zupanc (nada.zupanc guest.arnes.si)
Organiziramo tudi prakti~no naravnane TE^AJE in STROKOVNE
SEMINARJE in jih po potrebi prilagajamo zaklju~enim skupinam.
Informacije: Peter Ribi~ (tecaji bc-naklo.si)
TE^AJI:
Strahinj 99, 4202 Naklo
Konzerviranje sadja in vrtnin
(14. in 15. september)
Sla{~i~arski in kuharski te~aji
Te~aji predelave mleka in mesa
Varno delo s traktorjem
Ustvarjalne delavnice
Delavnice za zdrav `ivljenjski slog
Vrtnarjenje za vsakogar
Evropski florist 1. stopnje
... in {e marsikaj
21
September 2011
Žirovske novice
piše: Milena Miklavčič
Stopiti stopničko višje
Smučarski skakalni klub Alpina iz Žirov že več kot 35 let uspešno ohranja tradicijo smučarskih skokov. Leta 2002 so v
Račevi pričeli z gradnjo novega državnega panožnega centra za osnovnošolsko mladino, sedaj pa vse skakalnice
(8-, 15-, 26-, 40- in 66-metrske) omogočajo skoke preko celega leta.
Narejeno so želeli pokazati širši
javnosti že lansko jesen, vendar
jim je dolgotrajno deževje prekrižalo načrte. Odločili so se, da letos
desetega septembra nadoknadijo
zamujeno. Ob tem je predsednik
kluba Andraž Kopač povedal: »V
ta namen pripravljamo tekmovanje, na katerem se bodo na naši
največji skakalnici ob prisotnosti
medijev in predstavnikov športa,
sponzorjev in vseh, ki verjamejo v nas in naše delo, preizkusili
tnicami. Ema in Barbara Klinec
sta skupaj z ostalimi slovenskimi
reprezentantkami v smučarskih
skokih zadnja dva tedna nastopali
na nemški skakalni turneji. Komaj
trinajstletna Ema je presenetila
svetovni vrh, saj je na zahtevni
turneji, ki je trajala deset dni, na
petih tekmovanjih v treh različnih
krajih osvojila deveto, četrto, četrto, peto in drugo mesto. S temi
rezultati se je na svetovni lestvici
povzpela na neverjetno četrto
najboljši slovenski skakalci. Istega dne bo dopoldne potekalo
mednarodno tekmovanje deklet
v smučarskih skokih Ladies cup
na veliki skakalnici. V nedeljo dopoldne bo sledila še druga tekma,
v nadaljevanju pa tekmovanje za
pokal Cocta za dečke in deklice v
kategorijah do štirinajst in petnajst
let v smučarskih skokih in nordijski
kombinaciji (tek na rolerjih).«
Mladi žirovski tekmovalci niso
počivali niti med poletnimi poči-
mesto, takoj za Majo Vtič, ki je
trenutno na tretjem mestu. Barbara, ki po poškodbi vztrajno trenira
in lovi uvrstitve, ki jih je pred leti
že dosegala, je na nemški turneji
dosegla sedemnajsto, osemnajsto, dvanajsto, sedemindvajseto
in devetindvajseto mesto. S temi
rezultati drži trenutno trideseto
mesto v skupni uvrstitvi.
Obe dekleti bomo lahko spodbujali tudi desetega septembra
v Žireh.
Žirovski kolesarski krog,
tokrat že desetič
Žirovski kolesarski krog vsako leto na svoje proge, speljane po
hribih, ki objemajo žirovsko kotlino, privabi več obiskovalcev. Celotna trasa meri kar 55 kilometrov, prevozijo jo le najbolj vzdržljivi,
organizatorji pa so več kot zadovoljni, če se kolesarji podajo tudi
na njim prilagojene etape.
Vlasta Pečelin iz Turističnega društva Žiri je povedala, da so poti
tudi čez leto lepo vzdrževane in označene: »Krog se prične v Žireh,
kolesarji potem zapeljejo na Logaško cesto, nato skozi vas Sovro po
dolini Žirovnice, nakar se po stari italijanski cesti dvignejo na Vrsniško
planoto in zatem skozi Govejk do Ledinskih Krnic. Tik pred vasjo se
preusmerijo do Korit. Tam jih kot izziv čaka klanec, za nagrado pa
si na vrhu Mrzlega vrha privoščijo prečudovite razglede od Krna
do Julijcev ter od Kamniških Alp do Snežnika. Sledi spust do Sela,
vzpon na Zabrežnik, po grebenu Žirovskega vrha, mimo bunkerjev
Rupnikove linije, nato na Vrh Sv. Treh Kraljev, od koder potem gre
le še navzdol, proti Sedejevi dolini do Goropek in nazaj do Žirov.«
Predsednik društva Rok Klemenčič je dodal, da je žirovski kolesarski
krog vključen tudi v vseslovensko akcijo, imenovano Slovenija kolesari.
Smučarski center
Je že odločeno
Slovenske klekljarice so se več let trudile, da bi svetovni klekljarski
kongres pripeljale tudi v deželo pod Alpami. Tako bo 17. svetovni
čipkarski kongres potekal od 24. do 26. junija 2016 v Sloveniji.
Predsednica Združenja slovenskih klekljaric Afrodita Hebar Kljun
je na novinarski konferenci pojasnila, da bodo v okviru kongresa
potekala strokovna predavanja in generalna skupščina največje
svetovne organizacije, ki združuje klekljano in šivano čipko.
Kot je povedala, bodo za akreditirane udeležence kongresa
organizirali tudi strokovne ekskurzije v čipkarska središča, kot so
Idrija, Žiri, Železniki, Škofja Loka in Gorenja vas.
Na tiskovni konferenci je bil kot edini župan
najbolj zainteresiranih mest za ta kongres
mag. Janez Žakelj iz Žirov, ki je verjetno edini
župan, vešč klekljanja. Po konferenci je izjavil:
»S svojo prisotnostjo sem želel povedati, da
smo Žirovci še kako zainteresirani, da se tudi
v času kongresa postavimo na zemljevid
klekljarskih krajev. Da to zmoremo, sem simbolično dokazal s klekljanjem na konferenci.«
Njegovo klekljanje je med prisotnimi
novinarji naletelo na velik odmev, žirovske
klekljarice pa so že zagrabile bika za roge in vneto načrtujejo različne aktivnosti, s katerimi bodo v času svetovnega kongresa v Žiri
poskušale privabiti čim več obiskovalcev.
Upokojitev oldtajmerja
TAM GVC 16/25
Konec avgusta se bo zapisal v zgodovino Prostovoljnega gasilskega
društva Žiri, ki sicer deluje že dobrih 122 let. Leta 1982 so takratni
člani kupili TAM GVC 16/25. Po devetindvajsetih letih je gasilski
avtomobil, ki so ga z leti vzpetine vedno bolj utrujale, dokončno
odslužil. Društvu je z velikim trudom uspelo kupiti novega, saj si
je predsednik Urban Posedi zadal nalogo, da – tako ali drugače –
izpelje nakup. Tako se jim danes pod streho blešči nov GVC 16/25,
ki so ga zadnjo soboto v avgustu tudi krstili, tako kot se za gasilce
spodobi. Ob tej priložnosti so uradno blagoslovili fresko sv. Florjana
akademskega slikarja Marka Tuška.
22
September 2011
piše: Milena Miklavčič
Žirovske novice
Žirovci po Jakobovi poti
Poleti se vse več ljudi odpravi na različna romanja, med katerimi je zagotovo eno najbolj priljubljenih tisto v Santiago
de Compostela, kamor se je julija odpravilo tudi 27 romarjev kolesarjev iz Žirov. Njihovo izhodiščno mesto je bilo Saint
Jean Pied de Port, od koder so se odpravili na več kot osemsto kilometrov dolgo pot. Glede na to, da so pred tem okoli
1600 kilometrov presedeli v avtobusu, jim je poganjanje pedal vsekakor način prijalo. Dnevno so prevozili približno
sto kilometrov, včasih več, drugič manj.
Vodja odprave je bil Andraž Poljanšek, ki je povedal: »Vsako leto
se žirovski romarji odpravimo na
kakšno pot. V Kompostelo nas je
vozil bratranec Urban. Dnevi, ki
smo jih preživeli skupaj, so pustili
sledi na duši in na kondiciji. Najbolj
me je presunila cerkev v Leonu – z
vsemi vitraži, v katere se ujamejo
sončni žarki in pričarajo nešteto
mavric. Španci so bili zelo prijazni.
Ko smo se izgubili, se je prvi, ki smo
ga vprašali za pot, usedel v avto
in nam takoj pokazal pravo smer.
Pri kolesarjenju smo imeli srečo,
imeli smo le nekaj težav s koleni.
V skupini smo bili različnih starosti,
najmlajši je imel devetindvajset,
najstarejši pa oseminšestdeset
let.«
Marinka Jurca sicer ni bila med
mlajšimi, vendar to ne pomeni
dosti, če si človek zada prave cilje:
»Tudi vzpetine mi niso prišle do
živega, najbolj pa mi bo ostal v
spominu prihod v Kompostelo.
Tega doživetja se ne da pozabiti.«
Duhovni vodja je bil župnik
iz Sore, Jože Čuk, ki je pred leti
služboval v Žireh kot kaplan. S
svojim mirnim glasom in občutkom za sočloveka je romarjem
vlival moči za čim bolj plemenito
duhovno doživljanje Kompostele:
»Vsako potovanje, zlasti romanje
KOTEL
na biomaso (polena)
človeka spremeni. Dan smo začeli
z molitvijo in duhovno mislijo.
Narava in medsebojno druženje
pa sta nas povezovala in bogatila.
Osebno moram reči, da še nisem
tako dobro izkoristil dopusta kot
tokrat. Dežela, ki smo jo prevozili,
je prekrasna, enako velja za ljudi,
s katerimi smo prihajali v stik.«
Eden od udeležencev Bojan
Zorjan je svoje spomine strnil takole: »Iz mene kar vrejo doživetja,
tako močna in bogata, da jih je
težko opisati. Vse nas je prevevalo
eno samo veselje. Pred odhodom
sem o Komposteli prebral nekaj
knjig, vendar je to, kar smo doživeli, preseglo pričakovanja. Pšenična
polja so bila delno požeta, a so
vseeno nudila prečudovite poglede. Srečevali smo popotnike vseh
narodnosti, pozdravljali smo se,
v tistih trenutkih smo čutili, kako
blizu smo si lahko ljudje, četudi se
ne poznamo. Dotaknile so se me
maše na prostem. Na poti pa smo
se ustavljali tudi v katedralah, mežnarji so nam jih brez težav odprli.
Mašam, ki jih je daroval Jože Čuk
v slovenščini, so prisostvovali tudi
drugi romarji. Sploh ni pomembno, ali se na to pot odpravijo verni
ali neverni. Doživljanje Kompostele pusti neizbrisne sledi.«
Brane Albreht je kot najstarejši
ZALOGOVNIK
Skupinska slika v Santiagu
udeleženec romanja dodal naslednje: »Pot ti da voljo, energijo, je
poseben izziv, ki se ga lahko loti
vsak, ki se čuti vsaj malo kolesarja.
Presenetilo me je, kako so se celo
vozniki znali prilagajati. Slovenci
smo v primerjavi z njimi veliko
manj strpni. Moram pa reči, da so
poti za kolesarjenje nekoliko slabše označene, včasih smo zašli na
pešpoti, nekatere niso bile primerne za kolesa. Dan smo zastavili že
ob sedmih zjutraj, do naslednjega
TALNO
OGREVANJE
počivališča pa smo prikolesarili
okoli tretje ure popoldne. Prvi dan
smo se povzpeli na 1400 metrov,
malo nas je tudi namočilo, vendar
smo premagali sebe in tudi vremenske težave. Včasih smo spali v
posteljah, drugič v spalnih vrečah
in v šotorih. Kadar smo vozili tesno
skupaj zaradi zavetrja, smo morali
biti bolj pozorni drug do drugega.
Me pa še vleče nazaj, ja, ni dvakrat
reči, da Jakobove poti naslednje
leto spet ne prevozim.«
KOTEL
AKCIJA
gretja!
TKU3
trovle~ni toplovodni
kotel na trda goriva
Industrijska 11, 4226 Žiri
Tel.: 04 518 44 14 / 35
GSM: 041 426 738
www.ika.si
23
September 2011
piše: Milena Miklavčič
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
Blagoslovili nov vodnjak
Ko se obrne leto in ko vaška cerkev na Hotavljah ponovno pokliče vaščane k praznovanju zavetnika svetega Lovrenca,
je za Hotaveljčane poseben praznik. Že štirideset let. Tokrat so slovesno izročili v uporabo vaški vodnjak, za katerega
je občina Gorenja vas-Poljane uspešno kandidirala na razpisu Heliosa in ministrstva za okolje in prostor v okviru projekta oživljanja krajevnih vodnjakov v Sloveniji.
Vodnjak, ki se nahaja v starem
vaškem jedru Hotavelj, je bil nekoč
pomemben objekt v tem delu vasi,
saj se je s pitno vodno oskrbovalo
več hiš. To je ob otvoritvi poudaril
tudi najstarejši Hotaveljčan Žirovcov France: »Spominjam se, da je
bila rajnka mežnarica huda, če smo
kot otroci hodili tod okoli. V času
moje mladosti je vodnjak oskrboval z vodo celo vas. Še danes je
voda dobra in zelo hladna.«
Alenka Pivk, koordinatorka
pri obnovi, je skupaj z arhitektom Petrom Pogačnikom in s
pomočjo vaščanov ter domačih
društev zbrala podatke o vodnjaku
ter pripravila dokumentacijo za
razpis. »Danes sem res zelo vesela.
Potrudili smo se, da smo vodnjak
v celoti izdelali na tradicionalen
način. Največ težav nam je povzročalo leseno kolo, ki so ga vaški
mojstri izdelali iz treh ukrivljenih
delov. Ves nadzemni del je lesen,
tudi žeblji, le kritina je slamnata.
No, strokovnjake za pokrivanje
s slamo smo morali pripeljati iz
Prekmurja. Prostor, na katerem
se nahaja vodnjak, je ravno prav
šnji za srečevanja in pogovore.
Prepričani smo, da bo predstavljal
novo turistično zanimivost kraja,«
je povedala.
Andreja Roš iz Heliosa, ki je
prispeval sredstva za obnovo, je
bila nad Hotavljami zelo navdušena: »Bistvo našega projekta je,
da pomagamo ohranjati lokalne
vodne vire. Letos je prispelo kar
trideset prijav, Hotaveljčani so
pripravili izjemno predstavitev,
zato smo jih tudi izbrali.«
Aljaž Mravlja je sodeloval pri
oblikovanju vodne učne poti. Skupaj s sošolci so obiskovali domačine in jih spraševali o vodnjakih
in drugih nekdanjih vodnih virih.
Kaj se dogaja s četrto razvojno osjo?
Župan občine Gorenja vas-Poljane
Milan Čadež in Tomaž Potočnik iz
podjetja Topos Hotavlje sta v četrtek, 25. avgusta, podpisala pogodbo o izgradnji kanalizacije Javorje.
Le-to delno financira Evropska
unija iz skladov za regionalni razvoj. Letos morajo zgraditi glavni
kanalizacijski kanal v Četeni Ravni
za čistilno napravo, v Dolenčicah
pa samo čistilno napravo.
potekajo po načrtu, gradnja poljanske obvoznice zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev ni
ogrožena, župan Milan Čadež pa
skupaj z županom občine Cerkno
Miranom Cigličem čaka na odgovor ministra Vlačiča, kaj bo s
četrto razvojno osjo.
V zadnji številki Loškega utripa
smo pisali o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja okolice osnovne
šole. Pridobljene so bile številne
pripombe, ki jih bodo načrtovalci morali upoštevati. Tako ne bo
enosmerne ceste okoli šole, glavna
prometnica se odmika od naselja
Izgradnja igrišča na Sovodnju
gre, kljub začetnim težavam s plazenjem, h koncu. Imelo bo povezavo z igriščem pred osnovno šolo,
za red na igralnih ploskvah bo v
dopoldanskem času skrbela šola,
po četrti uri pa lokalna skupnost.
Istočasno bo rekonstrukcijo doživel odsek ceste proti Novi Oselici
v neposredni bližini šole.
Dela na cesti Trebija–Sovodenj
Žirovski Vrh – živ in zabaven
Da so prebivalci tisti, ki dajejo nekemu kraju svojstven pečat (ali pa
tudi ne), se še posebej dokazuje na podeželju. Mladi, zagnani, polni
energije in novih idej so tudi člani Turističnega društva Žirovski Vrh,
ki so letos uspešno izpeljali tradicionalni prireditvi: sobotno – Lepo
je res na deželi in nedeljsko – Praznik žetve.
Zadnja julijska sobota je bila v znamenju kmečke igre, govorila je
o vragolijah mladine izpred več desetletij. Z njo so dodobra nasmejali
številne obiskovalce. Čeprav so organizatorji dokaj pozno legli k
počitku, so naslednji dan, v nedeljo, znova poskrbeli, da je Žirovski
Vrh pokal po šivih, saj so na prizorišče prihajali obiskovalci z vseh
možnih vetrov. Nasmejali so jih imitatorji, ki so med leseno, slamnato
in volneno nošo izbirali najbolj primerno eko oblačilo 21. stoletja.
Prikaz setve repe je bil v znamenju laži – ljudski glas namreč pravi,
da bolj ko lažemo med tem opravilom, debelejša je. Prikazali so še
mlačev in čiščenje žita, izdelavo plevnice, cepljenje drv, za likof je
zaplesala domača folklorna skupina. Za tiste, ki se jim je po žilah
pretakalo preveč adrenalina, so člani gorenjevaškega jamarskega
društva postavili zanimivo gugalnico. Oba večera so dogajanje
popestrila simpatična dekleta v vlogi medicinskih sester in vojakinj,
ki so skrbela za dobro počutje v »jegerbunkerju«.
pa v Gorenji vasi. Septembra se
veselim srečanj z prvošolčki, katerim pripravljam presenečenje,«
je še dodal župan Milan Čadež.
Končana je izgradnja Nežkove
brvi, ki sodi med lepše objekte v
občini. Obnovili so jo v duhu spomina na brvi in mostove v starih
časih, zadnjo je odnesla povodenj
leta 1926. Projekt je vreden 180
tisoč evrov, od tega so 110 tisočakov pridobili s čezmejnim projektom Slowtourism, pri katerem
sodelujeta Slovenija in Italija. Most
iz leta 1926, podoben zdajšnjemu,
pokrit in širok tri metre, je služil
kot glavna povezava za Lučine in
Nežkova brv
Trata, tudi parkirišča bodo umeščena pod osnovno šolo, do katere
bo na zahtevo občanov speljala
varna pešpot.
»Med počitnicami sem obiskal
nova župnika. Jožef Poje že mašuje v Novi Oselici, Gregor Luštrek
24
Žirovski Vrh.
Nova Nežkova brv je prav tako
usklajena s projektom bodoče obvoznice. Uporabljali jo bodo tudi
šolarji, ki bodo tako imeli krajšo
pot v šolo. Nasploh so pokrite brvi
značilne za gorenjevaško občino.
September 2011
Estonijo osvojili na kolesu in s plesom
Društvo Rovtarji in Folklorna skupina Škofja Loka sta se julija udeležila 48. evropskega folklornega festivala Europeada, ki je tokrat potekal v univerzitetnem mestu Tartu v Estoniji. Škofjeločani so že prvič, lani v Bolzanu, s svojim
nastopom poželi aplavz. Tja so odpotovali na povabilo Jefa Albrechtsa iz pobratenega mesta Maasmechelen, njegov
brat Jules je namreč član glavnega organizacijskega odbora. Europeada je nastala kot dokaz vere v prijateljstvo med
ljudmi stare celine, prepleta pa jo ideja enotnosti, obogatena z različnostmi krajev in običajev. Več kot polovico
udeležencev predstavljajo mladi do 35 let.
Brane Tavčar, predsednik društva
Rovtarji in obenem vodja odprave,
ni mogel skriti navdušenja: »Za nas,
ki smo z dušo in srcem predani tradiciji, jo negujemo in ohranjamo,
je Evropeada izjemen dogodek.
V dneh, ko se družimo z ostalimi
folklornimi skupinami, doživljamo
povezanost, ki ji ne morejo priti
do živega niti jezikovne pregrade.
Že samo odprtje, ki mu je prisostvovalo skoraj deset tisoč obiskovalcev, je bilo v svoji pisanosti
narodnih oblačil nepozaben dogodek. S posredovanjem Sandija
Igličarja, predsednika škofjeloških
muzealcev, mi je bilo dano, da sem
se pred večtisočglavo množico
zapeljal po prizorišču s svojim starodobnim kolesom, ki je vzbudil
nemalo pozornosti in ploskanja.«
V posebno zadovoljstvo jim je bil
tudi obisk manjšega kraja, imenovanega Kilingi-Nomme. Tipična
estonska vasica z daljšo glavno
ulico jih je prijetno presenetila.
Številni obiskovalci so si ogledali
njihov nastop, gostiteljice, članice lokalne folklorne skupine, so
razkazale moderno urejeno gimnazijo, druženje pa so zaključili ob
enem od številnih jezer, kjer se je
kramljalo pozno v noč. Da festival
folklore vsako leto posebej požene
močnejše korenine prijateljstva
med sodelujočimi narodi, je na
uradnem sprejemu potrdil tudi
predsednik organizacijskega odbora, Nizozemec Bruno Peeters,
ki je bil še posebej navdušen nad
Branetovimi akrobatskimi vožnjami s kolesom – starodobnikom.
Stojko Dušan, član škofjeloške
folklorne skupine, ki jo je vodil
Brane Krajnik, je ob vsem, kar je
ponujala Estonija, pogosto ostajal
brez besed: »Doživeli smo veliko
lepega, uradni spremljevalki naše
skupine, študentki Eva Reis in Piret
Maalep, pa sta nam omogočili, da
smo se hitro znašli tudi pri ogledu mestnih znamenitosti. Nekaj
posebnega so bile kratke noči,
saj dneva tudi proti polnoči kar
ni hotelo biti konec.«
Sandi Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, je s
svojo odprtostjo in prijaznostjo na
vsakem koraku predstavljal Škofjo Loko in Slovenijo: »Estonci so
izjemni, ogromno ljudi je vedelo
za Slovenijo, mnogi so se je spominjali preko osebnih doživetij. Z
veseljem sem pomagal navezovati
stike, s sabo smo imeli kitaro, mimogrede smo kaj zapeli. Ko so
strune zazvenele v taktih pesmi
Slovenskega naroda sin, so mimoidoči obstali in nam prisluhnili. Pogovarjal sem se z županom mesta,
Urmasom Kruusem, prijazno sva
pokramljala tudi o Škofji Loki.«
Mag. Andreja Ravnihar Megušar, predstavnica škofjeloške
občine, se je Evropeade udeležila po službeni dolžnosti: »Zelo
sem vesela, da mi je bilo dano
doživeti in videti srečanje več
Brane Tavčar je s svojim kolesom – starodobnikom na vsakem
koraku vzbujal pozornost in zmeraj se je našel kdo, ki se je želel z
njim fotografirati. Tudi dekleti na zaključnem ceremonialu Evropeade v Tartuju. Foto: Sandi Igličar.
kot tri tisoč narodnih noš iz vse
Evrope. Začetki druženja segajo
v leto 1964, ko so se v Antwerpnu predstavili tudi predstavniki
vzhodno- in južnoevropskih držav:
Poljaki, Jugoslovani in Ukrajinci.
Že skoraj pet desetletij folklorne,
pevske in druge skupine ohranjajo
tradicijo ljudskega plesa, petja
in drugih običajev. Organizacijo
vodi mednarodni odbor s pred-
stavniki različnih držav s sedežem
v Antwerpnu skupaj z odborom
mesta – organizatorja, v katerem
poteka dogodek. S sodelovanjem
loških skupin na Europeadi želimo
mednarodni dogodek pripeljati v
Slovenijo, kar bi bila za Škofjo Loko,
ki bi jo radi tudi na ta način postavili na turistični zemljevid Evrope,
enkratna promocija.« M.M.
Rovtarji v »arestanski« opravi z gostiteljicami – članicami folklorne
skupine iz kraja Kilingi-Nomme. Foto: Sandi Igličar.
Gasilska slika sredi Tartuja, v katerem so vse dni nastopale različne
folklorne skupine. Foto: Sandi Igličar.
25
September 2011
DC Ω tudi poleti ne počiva
V Dnevnem centru za otroke in mladostnike DC Ω, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Škofja Loka, se trudijo osnovnošolcem popestriti vsak dan. Ob zaključku šolskega leta niso končali z raznovrstnimi aktivnostmi, temveč
so z njimi nadaljevali preko poletja. V kvalitetne in raznolike dejavnosti se je dnevno vključilo okoli trideset otrok.
Ne, v DC Ω poleti niso počivali, temveč so kvalitetno preživljali prosti čas.
Tako so se mladi v prvem delu
počitnic med drugim odpravili na
pustolovsko raziskovanje Kranja;
skupaj z dnevnimi in mladinskimi
centri, ki so povezani v mrežo
Preventivnih programov za mlade
Slovenije (PPMS), so pozdravili
poletje s skupnim piknikom, različnimi športnimi turnirji in medsebojnim povezovanjem; nadalje
so preživeli zanimiv dan in ga poimenovali Šport malo drugače,
obiskali so namreč dom starejših
občanov in skupaj s stanovalci
uživali v dopoldanskih skupnih
športno-družabnih igrah itd.
Prav posebno doživetje je bil
poletni pustolovski tabor Ti, jaz,
sonce in smeh v Rakovem Škocjanu pri Cerknici. Dvajset otrok in
mladostnikov iz DC Ω je na taboru
spoznavalo življenje Indijancev, se
zbližalo z naravo ter tkalo trdnejše
medsebojne vezi. »Na taboru smo
Preizkus Indijanca na vodi – poletni tabor Ti, jaz, sonce in smeh 2011
Športni dan v prelepem Bohinju
združili delo in zabavo, torej prijetno s koristnim. Zelo pomemben
dejavnik pri vsem tem pa je bila
samostojnost. Preživeti štiri dni
brez staršev oz. skrbnikov, sam
dan jim bomo ponudili različne
organizirane aktivnosti, vse z namenom, da pokrijejo širši krog
otrok. Pomemben del programa
ostaja individualna pomoč pri učenju. Prostorska in kadrovska stiska
nas omejuje, da bi jim ponudili še
več, kajti potrebe so. Zato vabimo
k sodelovanju prostovoljce, brez
njihove pomoči ne bi tako dobro
delali. V lanskem šolskem letu jih
je bilo okoli petnajst – od dijakov
do starejših občanov, DC W pa je
obiskovalo okoli šestdeset otrok,«
je še povedala Žibertova.
Osnovnošolski populaciji namenjen program v glavnini financira škofjeloška občina, delno ga
sofinancira ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve, v ekipi
pa se trudijo poiskati tudi druge
vire. Klavdija Škrbo Karabegović
poskrbeti zase … Brez televizije,
radia, računalnikov, ki našim otrokom in mladostnikom vzamejo večino prostega časa ter prispevajo k
temu, da je beseda vsak dan manj
vredna,« je povedala vodja DC Ω
Vesna Žibert.
Tudi drugi del počitnic je v
dnevni center privabil lepo število
otrok, vsak dan jih je bilo približno
trideset. Večkrat so se odpravili
na plavanje v kranjski bazen, pa
tudi v idilo bohinjskega kotička,
organizirali so poletje na mivki,
piknik itd. Zelo so bili navdušeni
nad psi iz društva Ambasadorji
nasmeha – tako so v živo spoznali
skrivnosti in posebnosti teh živali.
»V novem šolskem letu se
bomo še naprej trudili, da otrokom popestrimo vsak dan, pač
glede na njihove potrebe. Vsak
Otroci so bili navdušeni nad psi iz društva Ambasadorji nasmeha.
26
September 2011
Se bo kozolec ohranil?
Arhitektura kozolca tako v zasnovi, konstrukciji, izvedbi in uporabnosti v svetu predstavlja vrhunski dosežek. Vrhunski dosežek kmečke pameti. Naše, slovenske pameti. Bomo dovolili, da ta pomemben del naše
kulturne dediščine izgine z našega ozemlja?
Zanimanje za kozolec je stalno
prisotno. Predvsem je zanimiv za
slikarje, zgodovinarje, arhitekte, fotografe in različne raziskovalce. Najbolj suhoparna definicija kozolca
se glasi, da je kozolec samostojna,
stalna, pretežno lesena, vertikalna, bolj ali manj odprta in pokrita
naprava za sušenje in za spravilo.
Zanesljivih virov, ki bi govorili o
izvoru ali začetku kozolca, ni. Sprva
kozolec še ni imel lastnosti stavbe.
Zasnovan je bil kot preprosto sušilo
v obliki navpičnih kolov ali stebrov
in prečnih rant. Današnji kozolec
naj bi se pojavil konec 17. stoletja
in se v razvoju ni več bistveno spreminjal. Gotovo pa je, da se nikjer na
svetu ni razširili v tolikšnem obsegu kot na našem ozemlju, kjer se
je razvil v več oblikah, inačicah in
konstrukcijskih posebnostih.
Najdemo jih zlasti tam, kjer so
se naseljevali naši predniki, torej
predvsem na Gorenjskem, Štajerskem, Koroškem, Dolenjskem in
v delu Bele krajine, Primorske in
Notranjske ter tudi na avstrijskem
Koroškem v Zilji ter nekaj manj v
Rožu in Podjuni. Poznajo ga tudi na
vzhodnem Tirolskem, v nekaterih
delih Švice, kot osnovne oblike
sušilnih naprav pa jih poznajo še
na Finskem, Švedskem, v Belorusiji
in celo na Kitajskem in Japonskem.
Naši predniki so ga gradili s pomočjo izkušenj, znanja in predvsem
izročila. Načrta za kozolec niso poznali, pa čeprav je tehnično izjemna
konstrukcija, izjemen pa je tudi v
svoji kompoziciji, v izrabi okoliščin
in energije. Oblika in tip kozolca sta
odvisna od več dejavnikov. V hribovitih krajih so manjši, razgibani, v
krajih z več dežja so bolj zaščiteni,
v ravninah so dolgi, daleč od domačije imajo dodatne zaščite pred
nenadnim nalivom. Blizu hiš, kjer so
bolj pod nadzorom, so večji. Velja
pa, da so postavljeni »na sonce«
in »na veter«.
V kozolcih lastniki shranjujejo
kmetijsko mehanizacijo, orodje
in druge naprave, zlagajo žitne
snope, seno, slamo, praprot ter
druga krmila. Ponekod imajo v
njem postavljeno kaščo ali pa
imajo pod njem skopano vinsko
klet. V zavetju kozolcev so se in
se še vedno odvijajo različna družabna srečanja in gledališke igre.
Kozolci so tudi odlična priložnost
za razširitev turistične ponudbe.
Tako so marsikje kozolci še vedno
vključeni v najrazličnejše oblike
gospodarskih prizadevanj, zato jih
lastniki obnavljajo ali celo gradijo
na novo, saj so spoznali njihove
prednosti pred ostalimi objekti za
shranjevanje pridelkov in orodja.
V našem Škofjeloškem hribovju
ter tudi na Notranjskem ter v Beli
krajini prevladujejo predvsem
dvojni vezani kozolci – toplarji.
Prednost kozolcev toplarjev pred
enojnimi kozolci je v gospodarski
izrabi pritličnega in nadstropnega
dela stavbe. Navadno je pritlični
del vezanega kozolca odprt, pre-
Eden večjih toplarjev v Sloveniji na Visokem v Poljanski dolini
hoden. Vanj shranjujejo kmečke
stroje, orodje in vozove. V zgornji
del kozolca pa shranjujejo seno.
Gospodar je navadno na toplar
zelo ponosen, če ne kar srčno
navezan. Včasih to razkrijejo izrezljani napisi na lini ali na tramu, še
večkrat pa izrezljana letnica in ime
gospodarja. Najstarejši ohranjeni
toplar v Sloveniji najdemo v vasi
Kaplanovo v Mišji dolini zahodno
od Velikih Lašč. Na notranji strani prečnega trama ima vrezano
letnico 1772. Z enim največjih toplarjev v Sloveniji se lahko pohvali
Poljanska dolina, kjer na Visokem
pri Tavčarjevem dvorcu stoji toplar
s šestimi pari oken izjemnih razponov; v dolžino meri čez trideset
metrov, v širino pa več kot devet
Toplar je primeren za shranjevanje različnih stvari.
metrov. Nastal je okrog leta 1850.
Pred kratkim so na eni izmed
kmetij v Poljanski dolini v Žirovskem Vrhu postavili nov dvojni
vezani kozolec – toplar. Sama
gradnja je potekala štirinajst dni,
do končne podobe pa bo verjetno
preteklo še nekaj časa. To je eden
izmed dobrih znakov, ki kažejo,
da se bo kozolec ohranil, čeprav
nam okolica kaže žalostno sliko
njihovega propadanja ter s tem
tudi propadanja slovenske kulturne dediščine.
Vse lepo in prav, radi berimo in
pripovedujmo pravljice, poskrbimo pa, da se ne bo katera začela z:
Nekoč, pred davnimi davnimi časi,
je na Slovenskem stal kozolec ...
Barbara Tušek
Ponekod toplar še uporabljajo za sušenje sena.
27
September 2011
»Knjiga me je spremljala že od otroštva«
Marija Lebar, direktorica Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, s septembrom zapušča svoje delovno mesto. Vsako
slovo malo zagreni, vendar pravi, da je treba v vsaki stvari poiskati nekaj pozitivnega.
Vaša poklicna pot se ni pričela v
knjižnici, najprej ste poučevali
slovenski jezik in književnost.
Kako se spominjate tistih časov?
Vas je že takrat mikalo delo v knjižnici?
Po izobrazbi sem profesorica slovenskega jezika in književnosti
ter primerjalne književnosti. Ko
sem začela učiti, sem se poskušala približati dijakom, vendar je
bilo to dokaj težavno, kajti bili so
sami fantje, ki jih slovenščina ni
zanimala. Tako sem na poklicni šoli
za kovinarsko in avtomehanično
stroko v Škofji Loki vztrajala tri leta.
Potem pa sem si zaželela drugačnega dela. Vedno sem želela delati
z ljudmi, knjiga pa me je spremljala
že od otroštva. Napisala sem prošnjo za delo v knjižnici. Bila sem
sprejeta in tako delam v knjižnici
že triintrideset let.
Katerega leta ste se torej zaposlili
v knjižnici? Kdaj ste nastopili kot
direktorica knjižnice?
Z delom v knjižnici sem pričela
septembra leta 1978 kot knjižničarka. Za mesto direktorice nisem
imela posebnih ambicij, vedno
sem želela delati z ljudmi in ne
s papirji. Vendar kot pravijo, se
zarečenega kruha največ poje.
To se je zgodilo tudi meni. 1998.
leta, ko se je predčasno upokojila
prejšnja direktorica Ana Florjančič,
sem prevzela njeno mesto.
Kakšne so bile takrat razmere v
knjižnici? Kaj vam je predstavljalo
največji izziv?
To je bil čas, ko sta se spreminjali
lokalna in knjižničarska zakonodaja. Začetki so bili bistveno drugačni kot danes. Marsikaj je bilo bolj
preprosto, danes je vse preveč
neke administracije. Izziv so bili
predvsem prostori. Pomanjkanje
prostora je bilo že takrat veliko,
danes pa je še bolj. Če pogledamo
prirastek knjižničnega gradiva v
zadnjih desetih letih, se je povečal
s približno 145 na 217 tisoč enot.
Vsak obiskovalec lahko vidi, da
nimamo več nobenega prostora.
Bo imel novi direktor Matjaž
Eržen lažje ali težje delo?
Verjamem, da zelo dobro pozna
razmere v knjižnici, ker je bil svoj
čas tu zaposlen. Ves čas je spre-
četi stvari, za katere do sedaj ni
bilo časa. Mika me, da bi s kakšno
kolegico začela zbirati gradivo
za etnološko-etnografsko zbirko,
kakršna izdaja dr. Marija Stanonik
v zbirki Glasovi. Že dolgo časa se
načrtuje tak zbornik anekdot o
življenju v nekdanji Loki, o običajih, o govoru itd. Več časa bom
posvetila branju. Imam spisek del,
ki bi jih želela prebrati, pa jih doslej
nisem uspela. Ponavadi je kar več
knjig na knjižni polici, ki jih berem,
odvisno od razpoloženja.
Marija Lebar ob knjigah pesmi Neže Maurer, izdanih v času njenega
delovanja na mestu direktorice knjižnice
mljal dejavnosti, bil je aktiven v
gradbenem odboru za pridobivanje novih prostorov loške knjižnice. Mislim pa, da ga ne čaka
lahko delo, zaradi finančne krize,
ki se pozna tudi pri našem delu.
Verjamem, da bo uspešen direktor.
Maurer Kaj delajo palčki pozimi.
Gre za uglasbene pesmice, tako
da je priložen notni zapis.
Ponovno ne moremo mimo nove
knjižnice, ki jo v Škofji Loki tako
nujno potrebujemo. Jo bomo po
vašem mnenju dobili?
Verjamem, da bo Škofja Loka imela
novo knjižnico. Določene ideje,
ki se poskušajo realizirati v pogovorih z arhitektom, se mi zdijo
izjemne. Če bo prišlo do realizacije,
ta nova knjižnica ne bo samo služila uporabnikom, ampak bo kot
stavba lahko v ponos Škofji Loki.
Na kateri dosežek ali pridobitev
v knjižnici v času svojega delovanja ste še posebno ponosni?
Osnovne naloge so bile vedno
– večji prostori, novi prostori,
ne samo za osrednjo knjižnico v
Škofji Loki, ampak tudi za krajevne knjižnice. Če nismo bili tako
uspešni tukaj, pa se je toliko več
spremenilo v krajevnih knjižnicah. Tako smo v občini Gorenja
vas-Poljane pridobili kar precej
dodatnega prostora v Poljanah.
Prav tako imamo na Sovodnju v
mansardi šole izjemno lep prostor.
Upam, da bo v naslednjem letu
tudi v Gorenji vasi knjižnica dobila
nove prostore, ker se projekt že
pripravlja. V Žireh smo se preselili
v staro šolo. Ker je bila prej lokacija
v centru, sedaj pa na obrobju, smo
se bali, da bo manjši obisk, pa ni.
Tudi v Železnikih smo pridobili
dodatne prostore, tako so otroci
dobili svojo knjižnico, kot radi rečejo. Vesela sem publikacij, ki jih
je knjižnica izdala v mojem času.
To sta dve bibliografiji, in sicer
bibliografija prof. Franceta Planine
in dr. Pavleta Blaznika. Odmevna je bila tudi knjiga pesmi Neže
Maurer z naslovom Pišem, berem
ABC, ki smo jo izdali ob šestdeseti
obletnici knjižnice. V letošnjem
letu pa smo izdali pesmice Neže
Sedaj, ko odhajate z mesta direktorice, boste verjetno imeli več
časa. Čemu ga boste posvetili?
Najprej se bom odpočila. Potem
bom veliko časa posvetila svojim
vnukom. Prav gotovo si želim po-
Ko človek več let deluje v istem
okolju z istimi ljudmi, se nanje
navadi in naveže. Verjetno jih
boste pogrešali.
Mislim, da smo bili dober tim, da
se vsi zaposleni v knjižnici izredno
dobro razumemo, ni prihajalo do
trenj. Pogrešala bom druženje s
sodelavkami, pa saj bodo še priložnosti za srečevanja. Vsako slovo
pusti majčkeno grenkobe, ampak
mislim, da sem človek, ki v vsakem obdobju zna poiskati nekaj
pozitivnega.
Novega direktorja, gospoda Eržena, poznate. Katere besede in
želje mu namenjate ob prevzemu vašega mesta?
Predvsem mu želim, da bo uspešen pri iskanju rešitev za novo knjižnico in da bi se razumel z vsemi
zaposlenimi, da bo knjižnica še
naprej živela s krajem, kar je v
manjših mestih nujno potrebno.
Matjaž, vso srečo!
Barbara Tušek
Gospa Lebar se dobro počuti tudi med knjižnimi policami za nekoliko mlajše obiskovalce knjižnice.
28
September 2011
Madagaskar – svet sreče in obupa
Laiški misijonar Tomaž Oblak iz Dolenjega Brda v Poljanski dolini se je letos, po treh letih misijonarstva na Madagaskarju, vrnil domov. S seboj je pripeljal ženo Sebastienne, s katero v teh dneh nestrpno pričakujeta prihod novorojenčka. Madagaskar je svet sreče in obupa hkrati. Ob tamkajšnji revščini se zdijo naše težave nepomembne.
Mnogi bi težko zapustili svoje
domače in prijatelje, da bi odšli
v čisto drug svet, kjer bi delovali
kot misijonarji. Od kod vam želja
po misijonarstvu?
Udeležil sem se srečanja misijonarjev v Celju, na katerem sem
srečal znanca Janka Slabeta iz
Rovt. Med pogovorom mi je dejal,
da sem ravno pravi za na Madagaskar. Nato sva se še večkrat slišala
in pogovarjala o misijonarstvu, ki
me je tako vedno bolj zanimalo.
Tako, kot se je treba izobraziti za
vsak poklic, ste se morali verjetno
pripraviti na poklic laiškega misijonarja. Kako in koliko časa so
potekale priprave?
Dve leti sem se pripravljal v skupini
Sled. Enkrat na mesec smo imeli
duhovne vaje, ki so se odvijale ob
koncu tedna. Učili smo se različnih stvari, kot so npr. spoznavanje
verstev in kulture, misijonologija,
tropska medicina, zgodovina krščanstva itd. Pomladi leta 2008
mi je ravnatelj za misijone Stane
Kerin v cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko podelil križ,
s katerim sprejmeš veliko odgovornost – biti poslan od Cerkve
z namenom, da boš pomagal ljudem v revščini.
Pred odhodom ste se verjetno
pozanimali o Madagaskarju in
o življenju na tem otoku. Na kaj
ste se najtežje privadili oz. kaj ste
najbolj pogrešali?
Bral sem knjige in literaturo, ki
jo je napisal Janko Slabe. Najbolj me je presenetila hrana, ki
je povsem drugačna kot naša.
Tukaj imaš vsega dovolj, tam pa je
hrana slabša. Čeprav sem se hrane
privadil, sem bil telesno slaboten, velikokrat sem imel malarijo.
Zdelovala me je vročina in pa tropsko podnebje, ki ima veliko vlage.
Same priprave ti pri življenju na
Madagaskarju ne pomagajo tako
zelo, velikokrat se je treba znajti
po svoje, uporabiti zdravo kmečko
pamet. Tam se naučiš, kako se da
stvari poenostaviti, česar evropska
kultura ne dopušča.
Težko si predstavljamo, kako poteka dan laiškega misijonarja. Kje
ste stanovali? Katere so bile vaše
naloge ali obveznosti?
Stanoval sem v misijonskih prostorih. Imel sem sobo s posteljo
in omaro ter garažo, v kateri smo
imeli delavnice in skladišča. Vstajali smo približno ob pol šestih,
ob šestih je bila sveta maša, ob
sedmih pa zajtrk. Okrog osme ure
smo pričeli z delom v delavnici.
Ob dvanajstih je bilo kosilo. Uro
kasneje smo nadaljevali z delom,
ki je trajalo do pete ure popoldne.
Obroke so pripravljali v župnišču,
kjer je bila tudi jedilnica. Velikokrat
se je dan odvijal povsem drugače.
Urnika nisi mogel načrtovati vnaprej, odvisen je bil od tega, kolikim
ljudem je bilo treba pomagati,
koga odpeljati v bolnišnico itd.
Tomaž v družbi ljudi z Madagaskarja
V času vašega delovanja ste gradili cerkve. Tu vam je verjetno
prišlo zelo prav vaše znanje o obdelavi lesa. Kako ste še pomagali?
Poleg cerkev smo gradili tudi šole
in vrtec ter hiše za reveže. Najskromnejše hiše smo naredili za dvesto
evrov. Vsakršno znanje, ki ga imaš,
ti pride prav, ker se je velikokrat
treba znajti. Tako imajo misijonarji
velik ugled, ljudje jih zelo spoštujejo in jim zaupajo, ker vedo, da je
prva naloga misijonarjev, da jim
pomagajo iz revščine in jim tako
omogočijo boljše življenje.
Na začetku vašega delovanja ste
zboleli za malarijo in se k sreči
pozdravili. Zdravniška oskrba
je tam verjetno precej drugačna
od naše.
Za malarijo sem zbolel dvanajstkrat, trikrat sem moral v bolnišnico.
Zdravila sem dobil v dispanzerju, ki
ga imajo nune zraven misijona. Veliko revežev zaradi malarije umre,
ker nimajo možnosti zdravljenja.
Umre trideset odstotkov otrok do
petega leta starosti. Misijonarji
niso na vseh območjih. Zdravniška
oskrba pa je draga, bolnišnice so
zelo oddaljene.
Tomaž in Sebastienne pri domači hiši v Dolenjem Brdu
Po treh letih ste se vrnili domov.
29
Vzdržujete stike z misijonarji, ki
so še na Madagaskarju. Se boste
kdaj vrnili tja?
Na Madagaskarju sem se udomačil, navadil sem se na tamkajšnje
življenje, vendar je težko biti misijonar in si hkrati ustvariti družino.
Razen, če bi se odločil, da bi živel
tam, vendar je tam veliko slabša
že socialna in zdravstvena oskrba. Še smo v stikih, predvsem s
pomočjo različnih možnosti, ki
jih danes nudi računalnik, npr. po
elektronski pošti, pa tudi po telefonu, prek SMS-sporočil. Mogoče
se bom še kdaj vrnil, rad bi naredil
še kakšno cerkev.
Na Madagaskarju ste našli življenjsko sopotnico in jo pripeljali
v Slovenijo. Kako se tu počuti?
Mislim, da se Sebastienne tukaj v
redu počuti. Zelo dobro razume
slovensko, pri govorjenju pa je še
previdna. Pravi, da je bolj modro
poslušati kot govoriti. Sporazumevava se tako, da sam govorim
slovensko, ona pa malgaško. Veliko
se sporazumevava zgolj v malgaščini. Zna biti zelo potrpežljiva in
prilagodljiva, kar je značilno za
tamkajšnje ljudi.
Barbara Tušek
September 2011
10. DNEVI TURIZMA NA LOŠKEM in DNEVI
EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
22. september–1. oktober 2011
Ob svetovnem dnevu turizma (27. septembra) bodo na Škofjeloškem potekali dnevi turizma, katerih namen je predstavitev turistične ponudbe območja Škofje Loke s Selško in Poljansko dolino z Žirmi.
Četrtek, 22. september, ob 17.00, Godešič, Škofja Loka
Petek, 30. september, Škofja Loka
Predstavitev vodnika 'Slikar Jernej iz Loke in njegova dela na Loškem' ter ogled fresk po okoliških cerkvah, s pričetkom ob 17.00
pred cerkvijo na Godešiču.
(Organizator: Muzejsko društvo Škofja Loka.)
Mala Groharjeva kolonija, od 9.00 do 17.00.
(Organizatorja: Občina Škofja Loka in JSKD Škofja Loka.)
Odprtje razstave 'Ivan, dej mi rešpetin', v Sokolskem domu v
Škofji Loki ob 19.00.
(Organizator: Združenje umetnikov Škofja Loka.)
Sobota, 24. september, od 9.00 do 13.00,
Škofja Loka – Mestni trg
Sobota, 1. oktober, od 9.00 do 13.00,
Škofja Loka – Mestni trg
• predstavitev turističnih društev škofjeloškega območja
• Združenje zgodovinskih mest Slovenije – predstavitev in kulturni
program mesta Ptuj
• predstavitev turistične in kulinarične ponudbe pobratenega mesta
Tabor (Češka)
• predstavitev ponudbe adrenalinskega parka Storž
• nastop glasbenikov iz Škofjeloškega – Jazz je kul band
• nastop glasbenikov iz pobratenega Tabora – Swing band
• bogato založena rokodelska in živilska tržnica,
• razstava rokodelskih izdelkov v novem Centru za domačo in umetnostno obrt
• strokovno vodenje po tematski 'Poti treh gradov'
Predstavitev del slikarjev in rokodelcev z loškega območja, Koroške,
Obsotelja, Kozjanskega in avstrijske Koroške
• slavnostna otvoritev Centra za domačo in umetnostno obrt
• rokodelske delavnice za otroke
• slikarske delavnice za otroke z akademsko slikarko Agato Pavlovec
• osnove risanja skozi Groharjev pogled s slikarjem Mirom Kačarjem
iz Sorice
SADOVI JESENI
od 16. do 18. septembra 2011
Nedelja, 25. september, Gorenja vas-Poljane, Žiri
Srečanje pohodnikov tematske poti 'Po sledeh Rupnikove linije'
• start pohodnikov iz Gorenje vasi in Žirov
• ogled bunkerjev na Golem vrhu in na Hrastovem griču
• srečanje pohodnikov z družabnim programom pred Lovsko kočo
na Javorču
To nedeljo bo potekal tudi Markov tek na Javorč.
(Organizator: PD Žiri.)
Petek, 16. september, od 18.00 do 21.00
• pričetek tradicionalne prireditve v Sorici
• otroški živžav
• predvajanje filma 'Lucija'
Sobota, 17. september, od 10.00 do 22.00
• pohod pod obronki Ratitovca s pričetkom
• tržnica pridelkov
• srečanje domačih pevcev in godcev ob 17.30 in veselica z Gorenjskim
kvintetom
Ponedeljek, 26. september, Škofja Loka
Kulinarična delavnica z Andrejem Goljatom na temo 'Pozabljene jedi
z domačega vrta'
Nedelja, 18. september, od 14.30 dalje
Ponedeljek, 26. september,
Škofja Loka – Sokolski dom ob 19.00
• odprtje razstave del domačih ustvarjalcev v Dvorani Ivana Groharja
• voden ogled Sorice
• zaključek etnološke prireditve Sadovi jeseni, nastop folkloristov,
recitatorjev in pevcev
(Organizator: TD Sorica.)
Predavanje in razstava Mateje Kavčič in Minke Osojnik (ZVKDS Restavratorski center 'Homanova hiša 1511–2011'
Torek, 27. september,
Škofja Loka – Sokolski dom ob 19.00
Predavanje dr. Franceta Štukla 'Dograjevanje mestnih in predmestnih
hiš po potresu'
Informacije za dneve turizma na Loškem
Razvojna agencija Sora,
PE Turizem Škofja Loka
Sreda, 28. september,
Škofja Loka – Sokolski dom ob 19.00
Kidričeva cesta 1a
4220 Škofja Loka
T: 04/ 517 06 02, M: 051 427 827, F: 04 517 06 05
E: info@skofja-loka.com, W: www.skofja-loka.com
Predavanje dr. Darka Likarja (Fakulteta za arhitekturo) 'Razvoj Loke v
obdobju po potresu'
Četrtek, 29. september,
Škofja Loka – Sokolski dom ob 19.00
Informacije za dneve evropske
kulturne dediščine
Predstavitev knjige dr. Franceta Štukla 'Po poti kulturne dediščine
Škofje Loke, Sprehod skozi vasi Škofje Loke in vasi v spodnjem porečju
Poljanske Sore'
Občina Škofja Loka
30
September 2011
Zanimanje za stare predmete
je danes moderno
Ali kot hudomušno pravi Cene Božnar iz Žabnice: »S starimi predmeti si vedno v stilu.« V vzdušju razstavljenih starin v
njegovem domu, ob dobrem vinu in prijetnem sogovorniku so ure kar minevale.
Ste restavrator, ljubitelj in zbiratelj starih predmetov – kaj bi
še lahko rekli o sebi? S čim se še
ukvarjate?
Bolj kot restavrator sem ljubitelj
starih predmetov. Samo ljubiteljstvo pa me je pripeljalo tako daleč,
da sem začel razmišljati, kako bi
nek predmet ohranil, še posebno,
če je bil v slabem stanju. Tako sem
pričel tudi restavrirati. Znanje sem
pridobil preko lastnega študija literature in poizvedovanja pri ljudeh,
ki so v tem strokovno podkovani.
Ko se enkrat pričneš ukvarjati s
to dejavnostjo, je treba veliko
spraševati, saj te zanimanje kar
vleče. Moja velika ljubezen pa so
tudi knjige in petje. Pojem, odkar
pomnim. Imam zlato Gallusovo
značko. Pojem pri dveh moških
zborih, in sicer pri Cerkvenem
moškem pevskem zboru Polde
Polenec in pri moškem pevskem
zboru pri LTH-ju na Trati.
Restavratorjev oz. konservatorjev ni veliko. Kdo vas je navdušil
za to dejavnost in koliko časa v
njej že delujete? Kje ste se naučili
te spretnosti in koliko časa ste za
to potrebovali?
Z restavratorstvom se ukvarjam
že petindvajset let. Iz moje ljubezni do starih predmetov je prišlo
zanimanje, kako jih rešiti pred propadanjem, kako predmetu vrniti
pripadajočo funkcijo, ki je lahko
samo okrasna. Od malega sem
rad imel orodje v roki. Ata je bil
večkrat nejevoljen, ko je orodje
izginjalo iz delavnice. Spravljeno
imam še otroško orodje, ki sem ga
kot otrok dobil za Miklavža. Moram
poudariti, da imam prednike po
očetovi strani, ki so bili teh strok
– mizarji, tesarji, gotovo imam to v
krvi. Na očetovi domačiji imamo še
vedno ohranjene kose pohištva, ki
so jih izdelali naši predniki. Same
spretnosti sem se naučil sproti,
saj se pri tem delu ves čas učiš.
Vedno ti pride v roke nov predmet,
noben predmet nima svojega pravila, vsak je drugače poškodovan,
pobarvan z drugačnimi barvami,
izdelan iz drugačnih, različnih materialov. Treba pa ga je avtentično
ohraniti, zato se učim pri vsakem
predmetu, ki ga obnavljam.
Restavratorstvo je zelo zamudno
in natančno delo. Koliko časa povprečno vložite v en predmet? Se
spominjate, kateri predmet vam
je vzel največ časa? Se vam je kdaj
zgodilo, da predmeta niste mogli
obnoviti?
Čas je odvisen od stanja predmeta,
torej od tega, kako je oziroma ni
ohranjen. Najprej predmete na
grobo očistim. Navadno so namreč zelo umazani, saj ležijo po
podstrešjih ali drvarnicah. Potem
se poskušam znebiti največjega
sovražnika starih lesenih stvari,
zajedavca. Sem eden redkih, ki
za to uporabljam plinsko komoro.
Plinim z dušikom. V njej mora biti
predmet vsaj šest tednov. Če dvomim, da je zajedavec res uničen,
postopek raje še enkrat ponovim.
Nato poskušam ohraniti prvoten
namaz ali pa ga obnovim, da je
predmet čim bolj originalen. Za
en predmet lahko tako porabim
več mesecev. Največ časa sem
se ukvarjal s kipi iz podružnične
cerkve sv. Jurija na Volči. Sakralne
predmete zelo rad obnavljam, ker
imajo sporočilnost. Do sedaj še
nisem obupal pri nobenem predmetu, sem ga pa že odložil za nekaj
časa in se ga potem ponovno lotil,
Cene Božnar v svoji delavnici. V rokah ima najljubši predmet
iz svoje zbirke, rogač.
Stenska ura, pri obnovi katere
je mojster skoraj obupal.
ko se mi je volja utrdila. Ravno pri
stenski uri, ki jo imam obešeno
doma, sem skoraj obupal, ko sem
jo že povsem razstavil. Delo se ni
nikamor premaknilo, imel sem
polno težav, skalpel mi je uhajal
v les. Zanjo sem porabil eno leto.
Katere predmete je najtežje restavrirati? Zakaj?
Najtežje je obnoviti ali popraviti
tiste predmete, ki so zelo poškodovani. Najraje restavriram les,
vendar je treba pri njem zelo paziti, da se kak del ne odlomi, ker
Obnovljena pozlačena skrinja iz sredine 19. stoletja
31
September 2011
Obnovljen križ, najden na obrobju smetišča.
Danes stoji na bratovem grobu.
je potem dela še več. Lotim se
tudi kovine, ki je mogoče še bolj
elegantna.
Vaše znanje je zelo specifično in
redko. Ga prenašate na naslednje
rodove? Je med mladimi kaj zanimanja za to dejavnost?
Znanje bi z veseljem prenašal.
Težko verjamem, da bo kateri
izmed mojih sinov to nadaljeval,
imam pa še upanje. Hči pa ima
precejšnje likovne sposobnosti.
Sam sem že v mladih letih rad kakšno stvar popravil ali izdelal. Že v
gimnaziji sem izdelal načrt, da smo
lahko z bratoma naredili veliko
pisalno mizo, ki stoji še danes v
sobi pokojnega brata.
Verjetno se lahko pohvalite z več
predmeti, ki ste jih restavrirali in
jim vrnili prejšnje stanje. Kateri
so vam posebno pri srcu? Zakaj?
Nabralo se je že toliko predmetov, ki so mi pri srcu. Kljub temu
bi izpostavil stensko uro, ki mi jo je
podaril stric. Ni verjel, da mi jo bo
uspelo tako lepo obnoviti. Zanjo
sem porabil eno leto. Posebno
sem ponosen na vrata neke omare
iz leta 1764, v katerih je bilo veliko črvov. Bila so iz kvalitetnega
orehovega materiala, uspelo mi
jih je očistiti ter speskati okovje.
Omenil bi tudi križ, ki sem ga našel
na smetišču, ko sem bil na obisku
pri bratu. Tudi on ni verjel, da mi
ga bo uspelo obnoviti, ker je bil
prelomljen na dva dela. Posebno
zanimiva je stranska tabla skrinje, ki
sem jo našel v neki drvarnici. Spet
mi niso verjeli, da mi jo bo uspelo
obnoviti in jo tako rešiti pred propadom. Jaz pa sem ves čas verjel
in pod umazanijo res našel čudovit
motiv. Poseben je tudi pozlačen
predalnik iz sredine 19. stoletja, ki
sem ga obnovil ter pozlatil žlebove
ter nekatere okraske.
Pod umazanijo se velikokrat skrivajo čudoviti motivi.
Obnavljate tudi oltarje v cerkvah.
Katere ste do sedaj že obnovili?
Do sedaj sem obnovil oltarje v
cerkvi na Volči v Poljanski dolini. Z
oltarjev smo najprej pobrali kipe,
nato smo jih pokrili z vrečami in
jih zaplinili. Kipe sem obnavljal
doma. Trudim se, da vse, česar se
lotim, naredim kvalitetno. Na Volči
sem obnavljal eno leto. To je bilo
leta 2009. Vesel sem, ker sem jih
obnovil. Mislim, da ti oltarji še bolj
zasijejo pri sveti maši, ko pride res
do izraza njihova sporočilnost.
Predniki so vse to ustvarjali z neko
globoko vero in ponosom. Takrat
niso znali vsi brati, so pa lahko
vsi videli in tako razumeli sporočilnost. Temu pravimo Biblia
pauperum – Biblija ubogih.
move s starimi predmeti?
Zanimanje za starine se veča, postalo je moderno, vendar se sam
s tem ukvarjam le ljubiteljsko. Ko
sem bil majhen, so starine metali
ven iz hiš in jih sežigali, sedaj pa
jih želijo spet imeti. Veliko vrednih
stvari se je uničilo. Še danes se
spominjam predmetov, ki so jih
uničili, pa bi jih danes sam zelo
rad imel. To je velika škoda.
Kot smo že omenili, ste tudi zbiratelj starih predmetov. Katerih?
Imate več zbirk? Katera je najbolj
obsežna?
Zbiram vse predmete – etnografske, kmečke stvari, imam več
primerkov starega mizarskega in
čevljarskega orodja, slike, nekaj
stare keramike ... Vse imam v eni
zbirki, imam pa namen nekoč stvari urediti in ustvariti muzej.
Zanimanje za starine se povečuje,
s tem pa verjetno tudi obseg vašega dela. Se vam zdi, da ljudje
vedno bolj opremljajo svoje do-
Kateri predmet vam je najljubši
in zakaj?
Težko bi našel enega. Mogoče
rogač, za katerega malo ljudi ve,
da so ga rabili za sezuvanje čevljev. Zelo stari sta verjetno dve
stopici, ki ju imam iz Martinove in
iz Homanove hiše. Obe sta legalno
pridobljeni.
V svojem domu imate poseben
prostor, namenjen le knjigam.
Kako velika je ta vaša zbirka?
Katero knjigo bi posebej omenili?
Mislim, da hranim okrog tri tisoč
knjig. Naj omenim lepo zbirko Svetih pisem, zbiram domoznansko
literaturo ter tiske iz okolice Škofje
Loke – dajem vezati Ločanko, Loški
utrip, farna oznanila itd. Ob knjigah in branju sem se vedno dobro
počutil. Imam tudi take prijetne
knjige, ob katerih se nasmejem,
na primer ameriško humoresko,
prevedeno v slovenščino, z naslovom Dnevnik malega poredneža,
ki sem jo kupil v Vipavi. Zelo rad
berem Cankarja, imam vsa njegova
dela in ga zelo občudujem.
Spoznate se tudi na vina. Katerega najraje odprete, ko ste v družbi
prijateljev? Katera vina bi priporočili bralcem Loškega utripa?
Da, rad imam dobro vino. S Krapeževim merlotom sem v družbi
doživel veliko lepih trenutkov.
Bralcem bi priporočil vsa vina, ki
so dobra, teh pa je v naši domovini
precej. In na koncu, kot so rekli
stari Latinci: Ad multos annos!
Barbara Tušek
K sodelovanju vabimo
novinarja za področje
Selške doline.
Informacije:
bogataj@freising.si
Obnovljen oltar v cerkvi sv. Jurija na Volči v Poljanski dolini
32
September 2011
Sinergija med človekom,
psom in letečim krožnikom
Tomaž Šubic iz Zminca se ukvarja s kinološkim športom, ki se imenuje dog frisbee, disc dog ali po naše kar pasji frizbi
oziroma leteči krožnik. V Sloveniji je manj poznan kot v drugih evropskih državah, še posebej pa je priljubljen
v Ameriki in na Japonskem.
Za začetek nam, prosim, pojasni, kako si se začel ukvarjati s
športom, ki pri nas še ni tako zelo
aktualen.
Zgodilo se je pred dobrimi tremi
leti, začel pa sem povsem po naključju. Casper je za prvi rojstni
dan dobil pasji frizbi, prinesla ga je
prijateljica. Spominjam se, da sem
ga preprosto vrgel, on pa je stekel
za njim, ga ulovil v zraku in mi ga
prinesel. Kmalu potem sem na
nekem forumu zasledil, da Kinološko društvo Ajdovščina organizira
dvodnevni seminar o pasjem frizbiju. Še isti trenutek sem se prijavil.
Češki inštruktorji pa so bili tisti, ki
so nama pravzaprav približali ta
neverjeten šport. Lahko rečem, da
je bil omenjeni seminar tudi najin
dejanski začetek. Casper je pokazal neizmerno veselje in talent. Že
takrat sva spoznala, da je to tisto
pravo za naju oba. Lahko rečem, da
v tem atraktivnem športu izredno
uživava.
Seveda nas zanima kaj več o tvojem Casperju.
Casper je pasme Parson Russell
terier, ki izvira iz Anglije. Včasih
je ta pasma služila za lov na lisice,
danes pa so nekoliko bolj znani
predvsem iz filmov. So odlični
športniki, predvsem v agilityju in
pasjem frizbiju, in kot taki ideal-
ni sopotniki za aktivne. Sicer pa
je Casper zelo igriv in predvsem
pameten. Do tujcev je prijazen, še
posebej pa ima rad otroke.
Ali obstajajo bolj ali manj primerne pasme za to dejavnost ali je
odvisno od volje lastnika, ki lahko
tega športa nauči vsakega kužka?
S frizbiji se lahko ukvarja prav vsak
pes, seveda v okviru svojih zmožnosti. Ni važno, ali je mešanec
ali pasemski. Poudarek pri tem
športu je predvsem v tem, da oba
z vodnikom uživata. Je pa res, da
so nekako bolj primerni hitri in
eksplozivni psi.
Trening za hišo. Fotografija prikazuje element iz freestyla, tako imenovani back vault, po naše odskok s hrbta. Casper priteče od zadaj,
se odrine s hrbta in v zraku ujame frizbi.
Gre za atraktiven šport, ki nam je
sicer nekoliko poznan s televizije,
ampak večina ne ve veliko o njem.
Nam ga lahko malce opišeš?
Kot veliko stvari je tudi ta šport
prišel iz Amerike. Začelo se je leta
1974, ko je študent Alex Stein iz
Ohia v ZDA sredi bejzbolske tekme
skočil s svojim psom Ashleyem
Whippetom preko ograje in začel
metati frizbi. Ker je bil neposredni
televizijski prenos, se je ogromno
ljudi navdušilo nad spretnostmi
psa. Leto kasneje so že organizirali prvo svetovno prvenstvo,
ki se vsako leto ponovi. Sicer pa
poznamo več oblik tekmovanja,
med njimi Skyhoundz, USDDN,
AWI. S Casperjem tekmujeva predvsem po pravilih Skyhoundz in
USDDN-ja. Po verziji Skyhoundz
imaš na nastopu v freestylu lahko
samo pet frizbijev, medtem ko jih
imaš po pravilih USDDN-ja lahko
deset. Tudi samo ocenjevanje se
nekoliko razlikuje. Freestyle je
prav gotovo najbolj atraktivna
in zanimiva disciplina, v kateri s
Casperjem tudi največ nastopava. Sam nastop v freestylu traja
dvakrat po dve minuti. V tem času
ob izbrani glasbi pokažeš svojo
koreografijo. Ocenjujejo te štirje
sodniki. Sicer pa je še kar nekaj
različnih disciplin. Naj omenim
samo minidistance, v okviru katere
imaš na voljo zgolj en frizbi, ki ga
mečeš na daljavo v cone (od 10
do 50 metrov ali jardov). Dlje, če
vržeš in če ga kuža ujame v zraku
ter prinese nazaj, več točk dosežeš.
Glede na to, da v tem športu sodelujeta človek in pes, mora biti
usklajenost med njima precejšnja. Ali vidva s Casperjem trenirata vsak dan? Kako potekajo
treningi oziroma vaje?
Treningi potekajo s psom in brez
njega. Veliko več časa namenim
vaji različnih metov in učenju
koreografije kot treningu s Casperjem. Pri psih je treba paziti,
da se s treningi ne pretirava. Če
Casper na obali Lignana Sabbiadorra v Italiji, kjer sta skupaj s Tomažem lani jeseni postala olimpijska prvaka.
33
je kuža preutrujen, se kaj hitro
lahko pripeti kakšna poškodba. S
Casperjem trenirava le nekajkrat
na dan po mogoče pet minut. Včasih tudi to ne. Glavni poudarek na
treningu je predvsem varnost in,
seveda, da nama je obema fino.
Če je pes pozoren na vodnika in
se z njim rad igra, potem se vsakega novega trika zelo hitro nauči.
Da do tega prideš, je treba veliko
delati že, ko je kuža še mladiček.
Midva s Casperjem sva to počela
in danes nimam s pozornostjo in
učenjem nobenih težav.
Si član Športno kinološkega društva Škofja Loka-Železniki. Lahko
kaj več poveš o omenjenem društvu, v okviru katerega je Casper
kot še čisto majhen kuža začel
svoje šolanje?
Naj najprej poudarim, da sva s Casperjem omenjeno društvo prvič
obiskala, ko je bil star komaj dva
meseca. Zmotno je prepričanje,
da je pes primeren za šolanje šele
pri enem letu. Prav je, da mladička
pričnemo vzgajati že prvi dan, ko
pride v nov dom. Psički so v tej starosti izredno dojemljivi za učenje
in to v ŠKD Škofja Loka-Železniki
zelo dobro vedo. Moram omeniti najinega prvega vzgojitelja
na igralnih uricah za mladičke in
kasneje učitelja osnovnega šola-
September 2011
nja B-BH. To je Samo Potočnik iz
Železnikov. V omenjenem društvu
poteka šolanje izključno po načelu
pozitivne motivacije (nagrajevanje
z igro in hrano) in brez vsakršne
prisile, cukanja na povodcu …
Ravno to mi je bilo pri Samu najbolj všeč. Da pa je Casper danes
tak, kot je, je prav gotovo najbolj
zaslužna gospodična Maja Ogrizek iz Škofje Loke. V tistem času
je med dopusti pomagala kot učiteljica v mali šoli. Nad Casperjem
je bila tako navdušena, da sva po
končanem rednem programu šolanja nadaljevala še individualno.
Danes ima tudi ona doma dva
kužka iste pasme, kot je Casper.
Ali tudi v Sloveniji obstajajo
tekmovanja v pasjem frizbiju?
Kje pravzaprav lahko bralke in
bralci Loškega utripa vidijo vajin
nastop?
Letos so bile v Sloveniji organizirane tri tekme z mednarodno
udeležbo. Na Ptuju, v Mariboru
in Mirni na Dolenjskem. Sicer pa
sva že večkrat nastopala na raznih
športnih oziroma družabnih prireditvah. Če naju kdo povabi in če
so pogoji primerni, se z veseljem
odzoveva povabilu.
Sredi junija letos sta se s Casperjem udeležila evropskega
prvenstva Skyhoundz DiscDog
v Budimpešti na Madžarskem.
Bila sta celo najboljša in sta tako
postala evropska prvaka. Kakšna
je bila konkurenca? Kako je potekalo samo tekmovanje?
Zmagala sva v svoji kategoriji v
disciplini freestyle. Konkurenca je
bila res zelo huda. Tekmovanja so
se udeležili praktično vsi najboljši
Fotografija – avtorica vseh je Tomaževa hči Blažka Šubic – prikazuje leg vault oziroma odskok z noge, ki
sta ga med drugim izvedla na evropskem prvenstvu na Madžarskem.
evropski tekmovalci. Pred samim
nastopom si niti približno nisem
nadejal takega rezultata, čeprav
sem vedel, da sva dobro pripravljena in da sva sposobna priti
visoko. Na koncu se je izkazalo,
da sva zmagala s kar veliko prednostjo. Lanska prvakinja Nemka
Angela Tederke, moja vzornica,
je končala šele na nehvaležnem
četrtem mestu. Samo tekmovanje
je potekalo v izredno prijetnem
vzdušju. Vsi tekmovalci se poznamo in vedno vsi navijamo eden
za drugega.
tovno prvenstvo, ki bo konec leta
v mestu Chattanooga v državi
Tennessee, v ZDA. Se ga bosta
udeležila?
Vsekakor si na svetovno prvenstvo
želiva predvsem zato, ker nama
letos gre res zelo dobro. Kvalifikacije potekajo po vsem svetu
že od marca dalje in med vsemi
kvalificiranimi imava do sedaj tretji
najbolje ocenjen freestyle. Takšno
potovanje na žalost veliko stane,
tako da brez pomoči sponzorja
oziroma donatorja žal ne bo šlo.
Tega pa je danes zelo težko dobiti.
Kot evropska prvaka sta se neposredno kvalificirala na sve-
Kakšna so tvoja pričakovanja?
Tam bo konkurenca bržkone zelo
huda.
Na svetovnem prvenstvu v ZDA
sva bila že lani. Med petindvajsetimi finalisti sva zasedla dvanajsto
mesto. Že takrat je bila konkurenca
zelo huda. Čeprav sva dosegla lep
rezultat, saj sva premagala kar
nekaj tekmovalcev iz Japonske,
kjer je ta šport najbolj priljubljen, z
nastopom nisem bil povsem zadovoljen. Letos bi si želel ta rezultat
izboljšati.
Kolikor mi je znano, sta s Casperjem že pred omenjenimi dosežki
nanizala kupček izvrstnih dosežkov. S kakšnimi rezultati se lahko
pohvalita?
Še istega leta, ko sva se spoznala s
tem športom, sva se jeseni udeležila najinega prvega evropskega
prvenstva v Pragi na Češkem. V
kategoriji mladih psov sva dosegla
Letošnja evropska prvaka s prehodnim pokalom, na katerem bo
vgravirano njuno ime.
34
za takrat odlično peto mesto. Nato
je sledilo leto 2009 in nov velik
uspeh. Na evropskem prvenstvu
v Verdnu na zgornjem Saškem v
Nemčiji sva prvič v najini karieri na
tako velikem tekmovanju stopila
na stopničke za zmagovalce. V
najini kategoriji, torej v disciplini freestyle, sva osvojila drugo
mesto. Vmes sva sodelovala tudi
na drugih tekmah, predvsem v
Italiji, na Češkem in na Madžarskem, kjer sva se skoraj vedno
odlično odrezala. Tudi lani nama
je šlo izredno dobro. Na eni od
kvalifikacijskih tekem za svetovno
prvenstvo sva zmagala in se tja
tudi uvrstila. Prvenstvo je bilo v
ZDA. Tam sva mogoče z nekoliko
preveč treme med petindvajsetimi
finalisti osvojila dvanajsto mesto,
kar je tudi zelo dobro. Za konec
sezone pa sva nastopila na pasjih olimpijskih igrah v Lignanu v
Italiji. V pasjem frizbiju sva v svoji
kategoriji zmagala in tako postala
olimpijska prvaka.
Kaj je pravzaprav vrhunec tovrstnega športnega udejstvovanja?
Kakšni so vajini cilji?
Za konec bi rad poudaril, da to,
kar počneva s Casperjem, delava
z neizmernim veseljem. Kadar so
na sporedu frizbiji, pes nepopisno
uživa. Upam, da bo še dolgo tako.
Tudi, ko ne bova več tekmovala,
bodo frizbiji ostali najina najljubša
igrača.
Katja Štucin
September 2011
Obnova fasade in notranjosti
garderobnega objekta v Puštalu
Nogometni klub (NK) Ločan ima že več kot osemdesetletno tradicijo. Pričetki razvoja panoge segajo v leto 1929, ko je
skupina navdušencev na lokaciji današnjega gasilskega doma na Spodnjem trgu pričela brcati okroglo usnje. Za uradni začetek nogometa v našem mestu šteje 23. junij 1929, ko je bil ustanovni občni zbor nogometnega odseka Sokolskega društva Škofja Loka. Nogomet so na današnji lokaciji v Puštalu pričeli igrati leta 1941. Samo igrišče z atletsko
stezo je bilo sicer zgrajeno že leta 1936. Gradnjo je financiral veliki športni in kulturni mecen v Škofji Loki, g. Dolenc.
Od takrat dalje se je nogomet v Puštalu igral z večjimi in manjšimi uspehi.
Z odhodom ostalih športov iz
Puštala (rokomet, košarka) leta
1971 se je ustavilo tudi investicijsko vlaganje v omenjeno lokacijo.
Posledica tega je, da infrastruktura
močno zaostaja za primerljivimi
sredinami v Sloveniji. Izredno zanimanje za nogomet in mizerna
situacija glede puštalskih objektov, kateri botruje postopek denacionalizacije, ki odvrača vlaganje v
objekt in se vleče že dvanajst let, je
vzpodbudila člane kluba in njegove podpornike, da so sami pričeli z
obnovo okolice in objektov.
V okviru tega je eden izmed
zadnjih večjih projektov obnova
garderobnega objekta, ki se ga
je lotil Edis Kaltak. Kaltak se je
obrnil na sponzorje in bil pozitivno
presenečen nad njihovim odzivom. Očitno se podjetja zavedajo,
kakšen pomen ima za Ločane klub
s tako dolgo tradicijo. V samo nekaj
tednih jim je s skupnimi močmi
uspelo obnoviti objekt, in sicer
so ga toplotno izolirali, naredili
fasado, obnovili streho, prepleskali
notranjost in zamenjali keramiko
v sanitarijah.
»Bodisi z delom bodisi z materialom ali pa tudi z obojim so
pri obnovi sodelovali fasadersko
podjetje ART DOM, Knauf Insulation, DOM Trade trgovina z
gradbenimi materiali, Tesarstvo
in krovstvo Kaltak, servis Na
dom, Elektroinštalacije ELBEG
ter podjetje Weber Saint Gobain
gradbeni izdelki. Prav vsi so veseli, da so lahko pomagali mladim
nogometašem, in si želijo, da bi
NK Ločan ponovno postal eden
izmed boljših slovenskih klubov,«
Objekt na puštalskem nogometnem igrišču
pred obnovo
je še povedal Edis Kaltak.
Obnova garderobnega objekta
spada v celovito obnovo športnega parka Puštal. Do sedaj so
obnovili leseno ograjo okoli igrišča, okolico so očistili nevarnih
objektov, na puštalskih objektih so
zamenjali dotrajana okna in vrata,
uredili sistem zalivanja igrišča ter
obnovili žičnato ograjo.
Kljub slabim pogojem za delo
je vsa ta leta dejavnost v Puštalu
ostala izredno živa. Klub ima preko
150 članov, med katerimi jih je več
kot 120 mlajših od 18 let. Več kot
sedem selekcij (od otrok, starih
komaj šest let, pa do članske ekipe)
tekmuje v okviru MNZ Gorenjske,
letos pa je združeni ekipi U14 vseh
treh škofjeloških klubov NK Ločana, NK Kondor Godešič in NK Polet
uspel preboj v prvo slovensko ligo.
»Klub ima ogromen potencial v
mladih nogometaših, ki ga lahko v
polnosti razvije le z dovolj finanč-
Objekt po obnovi
nimi in materialnimi sredstvi. Tako
se klub zahvaljuje vsem obstoječim sponzorjem, ki obetajo loškemu nogometu lepšo prihodnost,
in vabi nova podjetja, ki imajo
radi nogomet, da nas podprejo
pri našem delu in nas poiščejo
na naslovu jemec4@siol.net,« je
za konec povedal predsednik NK
Ločan Roman Jemec.
Klavdija Škrbo Karabegović
Utrinek z avgustovske tekme v prvi slovenski ligi, ko je na puštalskem nogometnem igrišču igral NK Škofja Loka
proti NK Brinje Grosuplje.
SERVIS “NA DOM”
specializirani storitveni servis za pomoč na domu
041-542-452, 041-508-825
35
070-737-857
September 2011
V Šolskem centru Škofja Loka se zavedamo, da je
odločitev mladih za tehnične, strokovne poklice
PRIHODNOST TE DRUŽBE
V šolskem centru Škofja Loka že poteka gradnja tri milijone evrov
vrednega Medpodjetniškega izobraževalnega centra, v katerem bodo
zagotovljeni najboljši pogoji za kakovostno praktično izobraževanje
na področju strojništva, lesarstva in okoljevarstva ne samo za dijake, ampak za vse, ki bodo želeli na teh področjih posodobiti svoje
dosedanje znanje. V novih prostorih bomo s sodobno opremljenimi
laboratoriji in delavnicami nadgradili in še okrepili dosedanje dobro
sodelovanje s podjetji pri spremljanju razvoja novih tehnologij na
področju strojništva in lesarstva.
V Šolskem centru Škofja Loka se zavedamo, da je odločitev mladih
za tehnične, strokovne poklice, prihodnost te družbe, zato jim želimo
zagotoviti najboljše pogoje za pridobitev kvalitetnega strokovnega
znanja. V Šolskem centru Škofja Loka poučujejo strokovno usposobljeni profesorji in predavatelji z delovnimi izkušnjami v industriji.
Udeležencem izobraževanja posredujemo aktualna in sodobna znanja.
Poučevanje poteka v sodobnih učilnicah in predavalnicah, opremljenih
z računalniki in LCD-projektorji ter interaktivnimi tablami, v merilnih
laboratorijih in računalniških učilnicah, s podporo sodobnega informacijskega sistema. Praktično izobraževanje poteka v delavnicah šolskega
centa, praktično usposabljanje z delom pa se opravi v podjetju.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije je nujno
potrebna pri računalniško podprtem konstruiranju.
svetujemo, upoštevajoč predznanje ter učne in delovne navade posameznika. Udeleženci pridobijo osnovno izobrazbo po javno veljavnih
programih, opravijo prekvalifikacijo ali lahko zaključijo že začeto, a prekinjeno izobraževanje. Izvajamo tudi različna strokovna usposabljanja.
Srednja šola za lesarstvo ponuja programe od nižjega poklicnega,
srednjega poklicnega, poklicno-tehniškega do srednje strokovnega izobraževanja. Področje lesarstva dopolnjujemo s programom okoljevarstva,
ki je nujno in pomembno področje v sodobnem času. Izobražujemo za
poklice, kot so: obdelovalec lesa, mizar, tapetnik, lesarski tehnik in okoljevarstveni tehnik. Kasneje dijaki svoje znanje lahko nadgradijo na Višji
strokovni šoli v programu lesarstva in pridobijo naziv inženir lesarstva.
Višja strokovna šola izvaja višješolska programa za strojništvo in lesarstvo. V programu strojništva ponujamo izbiro naslednjih modulov:
avtomatizacija ali energetika in orodjarstvo ali proizvodnja. V programu
lesarstvo sta na izbiro dva modula, in sicer primarna predelava in lesna
gradnja ter finalna obdelava. Kateri modul bo šola izvajala, je odvisno
predvsem od želje in števila vpisanih študentov. Študente usposabljamo
za kvalitetno opravljanje svojega poklica ter morebitna napredovanja
v nadaljnji študij.
Srednja šola za strojništvo prav tako ponuja programe od nižjega in
srednjega poklicnega, poklicno-tehniškega do srednjega strokovnega izobraževanja. Izobražujemo za poklice: pomočnik v tehnoloških
procesih, oblikovalec kovin — orodjar, instalater strojnih instalacij,
izdelovalec kovinskih konstrukcij, avtoserviser, avtokaroserist, strojni
tehnik in avtoservisni tehnik. Po zaključku srednješolskega izobraževanja
lahko dijaki svoje znanje nadgradijo na Višji strokovni šoli in pridobijo
naziv inženir strojništva.
Dan odprtih vrat Šolskega centra
Če si želite v živo ogledati, kako se pri nas mladi izobražujejo in
usposabljajo za izbrani poklic in kaj vse se naučijo v času šolanja,
vas vabimo na predstavitev, ki jo bodo za vas pripravili dijaki konec
septembra. Čaka vas presenečenje – kaj vse znajo in zmorejo naši
fantje in dekleta.
Izobraževalno delo z odraslimi ima v Šolskem centru že dolgo tradicijo.
Odrasle udeležence izobražujemo v skladu z načeli sodobne andragoške
prakse. S posameznikom, zainteresiranim za izobraževanje, opravimo
uvodni razgovor, pripravimo individualni načrt izobraževanja in pri tem
Informativni dan:
Če želite dobiti informacije za vpis v srednješolske in višješolske
programe za odrasle za šolsko oz. študijsko leto 2011/2012, bomo
za vas pripravili predstavitev v sredo, 7. septembra 2011, ob
17.00 uri v sobi 235 v II. nadstropju.
.
Šolski center Škofja Loka Podlubnik l b, 4220 Škofja Loka,
tel.: +386 (0)4 506 23 00, tel.: +386(0)4 506 23 18, info@scsl.si
Izobraževanje okoljevarstvenih tehnikov poteka v šolskem
laboratoriju in na terenu.
Dijaki svoje delo načrtujejo in
izvajajo s pomočjo računalniško
vodenih strojev.
36
September 2011
S kolesom prevozili skoraj petsto kilometrov
Petek trinajstega je za mnoge praznoverne nesrečen dan, za trideset članov Športnega društva Pungert pa je bil nadvse srečen, saj so se prav na ta dan v maju podali na kolesarjenje po Korziki. Sledilo je nekaj prečudovitih dni na četrtem največjem otoku v Sredozemskem morju, na katerem so dnevno prekolesarili približno sto kilometrov.
Športno društvo Pungert je nastalo leta 1994 z namenom, da
bi se zbrali ljubitelji športa iz vasi
Puštal, Hosta, Pungert, Gosteče
in Draga. Čez čas so se jim pridružili še nekateri Škofjeločani,
tako da je trenutno že osemdeset
aktivnih članov vseh starostnih
skupin, ki tekmujejo v različnih
športih, med drugimi v kegljanju,
streljanju, pikadu in kolesarjenju.
Približno enkrat letno organizirajo izlet, tako so letos že obiskali
Logarsko dolino, pred tem pa so
si med drugim privoščili osmico
na Krasu, se udeležili splavarjenja
na Dravi, obiskali Babno polje in si
ogledali grad Snežnik.
S kolesom na tuje
Ideja za kolesarski podvig po Korziki se je porodila pri Nacetu pod
Lubnikom, kjer se je nekaj kolesarjev omenjenega društva naključno
srečalo z Romanom Hartmanom,
ki je pred tremi leti kot predstavnik
vojske pomagal izvajati sanacijo
kraja tragične letalske nesreče na
gori San Pietro oziroma Sv. Peter na
Korziki. Leta 1981 je namreč tam
strmoglavilo letalo Inex Adria, pri
tem pa je umrlo 180 potnikov in
članov posadke. Slovenska odprava je šele pred tremi leti odstranila
več kot 27 ton ostankov nesreče,
dve leti kasneje pa je Roman tja
odpeljal planince, ki so obiskali še
ostale korziške vrhove. Na otoku
je več kot 70 vrhov višjih od 2000
metrov, povprečna višina otoka
je 568 metrov, najvišji vrh pa je
Skupinska slika na prelazu Foce Di Vizzavona s 1163 metri nadmorske višine.
To je bil tudi najvišji vzpon na kolesarjenju.
Monte Cinto, visok 2710 metrov.
Površje te upravno celinske Francije je pretežno gorato, le štirinajst
odstotkov ozemlja predstavlja priobalna ravnica. Takšna pokrajina
je pravi izziv za kolesarje, zato se je
porodila ideja, da bi jo v tem letu
Roman pobližje predstavil še članom Športnega društva Pungert.
Na petek trinajstega se je tako
deset zakonskih parov ter deset
strastnih kolesarjev, voznica in
voznik ter kuhar Nace odpravilo
na pot.
odprave se je ekipa neizmerno
dobro razumela. »Takoj ko smo
se usedli na avtobus, smo se ujeli.
Zavladalo je sproščeno vzdušje,
čeprav se nekateri od prej nismo
poznali. Bili smo pestra druščina,
stari od 37 let do 68 let, ampak vsi
smo imeli nekaj skupnega, in sicer
ljubezen do kolesarjenja. Takšni
ljudje pa se hitro ujamemo,« je
povedal Goran Logar, ki je bil
navdušen nad potovanjem. Ponoči
so se vozili skozi Italijo ter zjutraj
prispeli do Livorna, kjer so cesto
zamenjali za morje, se štiri ure
vozili s trajektom ter tako končno
prispeli do Korzike.
Kolesarji se hitro ujamejo
V petek zvečer, 13. maja, se je skupinica zbrala na Trati. V avtobusno
prikolico so naložili kolesa, natovorili ostalo prtljago ter se odpeljali na pot. Po pripovedovanju
Pivo namesto po grlu steklo po potoku
Ura je odbila poldne, ko so se po-
potniki iz luke na vzhodni obali v
kraju Bastia z avtobusom odpeljali
do Ponte nuo, kjer so se ustavili
v kampu, postavili šotore in pomalicali. Hrana pa ne gre dobro
po grlu, če je človek ne poplakne
z mrzlo pijačo. Kamp je bil k sreči
ob potočku, tako da so vanj lahko
dali hladiti pivo. Takrat še niso vedeli, da je malce višje ležalo akumulacijsko jezero, kjer so vsake
toliko dvignili zapornice, tako da
jim je odplavilo kar lepo zalogo
piva. Takoj so bili pripravljeni na
reševalno akcijo, v kateri je bil najbolj vztrajen Pavle Kalan, ki mu
prijatelji pravijo Šmone. Skupaj z
italijanskim ribičem sta rešila približno deset pločevink, kar sicer
ni bil najboljši izkupiček, ampak
kljub temu kolesarska odprava
Glavni organizator Janez z delom skupine, ki si je z ladjice
ogledovala zanimivosti turistično najbolj razvitega
in zanimivega mesteca na Korziki – Bonifacie.
Čudovita pokrajina, lepo speljane ceste in uvidevni vozniki so slovenske kolesarje navduševali skozi celotno potovanje po Korziki.
37
September 2011
v tem tednu ni bila žejna. Še isti
dan so se z avtobusom odpeljali
v mesto Corte, ki je bilo še pred
časom glavno mesto Korziške republike, a je z razvojem turizma
svojo pozicijo moralo prepustiti
mestu Ajaccio. Corte je zelo slikovito mesto, v katerem je lepo
razvidna stara arhitektura, ki jo
dodatno krasi velika utrdba. Po
prijetnem doživljanju kraja, ki
leži znotraj naravnega regijskega parka Korzike, se je slovenska skupina zvečer vrnila nazaj v
kamp, zjutraj pa so začeli pravo
kolesarsko pot.
Končno na kolo!
Prva tura je bila zelo hribovita, saj
je bil njihov cilj Ajaccio, moderno
mesto z galerijami in lokali. Tu se
je leta 1769 rodil najslavnejši sin
Korzike, Napoleon Bonaparte, in
njegova hiša je največja mestna
znamenitost, ki so si jo, seveda,
ogledali. Še prej jih je ujel dež,
vendar so se pred njim uspešno
skrili v garaži delovnih strojev. Ko
je ponehal, so do konca oddiha
imeli zelo lepo vreme. Potovali
so tako, da so se razdelili v več
skupin, vsaka je imela svoj tempo.
Na vrhu večjih klancev jih je največkrat čakal avtobus, da so se
okrepčali, počakali zadnjo skupino ter se skupaj podali naprej.
Na cilju v Ajacciu so popoldne
postavili šotore, pojedli in prespali. Ponavadi so vstajali ob šestih,
uro kasneje so si privoščili zajtrk,
Kolo so za hip
zamenjali za ladjico
do osmih pa so pospravili šotore
in se odpravili na turo. Zjutraj,
ko so vstali, sta Roman in Mirko
najprej skuhala čaj, potem je vstal
še kuhar Nace, ki je pripravil zajtrk
in skuhal kavo. No, ampak drugi
dan potovanja so se na izlet v
Porto odpravili kar z avtobusom,
ki se je pogumno prebijal po ozki
in vijugasti cesti po lepi pokrajini
z rdečkastimi skalami do izredno
slikovitega mesta s trdnjavo in
z razglednim stolpom. Na poti
nazaj so si ogledali osamelce in
nenazadnje še Ajaccio oziroma
tamkajšnji Napoleonov trg. Zvečer so se vrnili v tabor, kjer so si
kot po navadi rade volje izmenjali
zaloge šal. Tretji dan so odšli na
goro Sveti Peter, kjer se je zgodila
že omenjena letalska nesreča.
Pod gorskim masivom je vasica s
cerkvico, kamor so takrat prinesli posmrtne ostanke. Tokrat se
je slovenska skupina s kolesom
odpeljala na greben, kjer je koča,
njen skrbnik pa je izredno navdušen nad Slovenci. »Res nas je
bil vesel! Dali smo mu slovensko
zastavico, s katero je mahal še ob
našem odhodu,« je pripovedoval
Goran, ki se je skupaj z ekipo peš
odpravil prav do vrha, kjer se je
zgodila nesreča. Na mestu trka je
spominska plošča, saj se še vedno
lahko vidi delček letalskega krila
v skali, en večji del pa so pred
tremi leti pustili v spomin na ta
tragičen dogodek.
Po uživaškem kolesarskem spustu
s Sv. Petra se je ekipa utaborila
v mestu Propriano, kjer so si po
večerji izmenjali vtise in popili
zasluženo pivo, tudi kostanjevega,
ki je lokalna specialiteta. Četrti dan
so se vozili skozi zelo zanimive vasi,
ki imajo mogočna pokopališča z
grobnicami. Na tem območju je
bilo namreč še pred časom aktualno krvno maščevanje. Tako je na
enem hribčku vas, na drugem pa
pokopališče. Na poti do Bonifacia,
mesta nad previsom na skrajnem
jugu Korzike, so kolesarji veselo
obračali pedala. V najbolj turističnem mestu pa so si lahko odpočili
in med drugim uživali na ladjici, s
katero so se peljali pogledat zanimive zalivčke in ogromno jamo
z manjkajočim stropom v obliki
Korzike. Sproščeno vzdušje je vladalo tudi zvečer, ko so s pesmijo
uspešno zaključili polovico svoje
poti. Čakal jih je še ravninski del.
Zajtrk prestavljen!
Peti dan potovanja so nekateri
začeli brez jutranjega obeda, saj
so vsi skupaj že zvečer pojedli
takšno količino kruha, da ga je
zjutraj zmanjkalo. Zajtrk so si tako
privoščili le najbolj lačni, ostali pa
so se na kolo usedli kar s praznim
želodcem. Tura je bila ravninska,
zato je bila ena skupina zelo hitra
in je že pred odprtjem trgovin
prevozila petdeset kilometrov. Ker
38
so se želodčki oglašali vse glasneje,
so klicali šoferja, ki je pojasnil, da
so se že ustavili, da bi si končno
privoščili nekaj za pod zob. Vendar
iz te moke ni bilo kruha, saj je bila
najbolj oddaljena skupina tudi
lačna. Tako se je avtobus moral
odpraviti še malo naprej, malce
nejevoljni kolesarji pa so hitro
zavrteli pedala, se podali do prve
skupine in si končno privoščili
zajtrk. Dodobra okrepčani so se
odpravili naprej proti majhnemu,
modernemu turističnemu mestu
Solenzara, ki se ponaša s peščeno plažo. Po kosilu so si ogledali
še kanjon istoimenske reke z več
tolmuni in si privoščili kopanje v
sladki vodi. To noč so jim namesto neutrudnih ptic, ki pojejo tudi
ponoči, popestrile žabe s svojim
regljanjem v sosednjem jezeru.
Zadnji dan kolesarjenja
Pokrajina se je spremenila. Vozili
so se predvsem ob obali po nižinskem svetu, polnem vinogradov
in vinskih kleti. Gre za turistično
območje, polno turističnih naselij.
Korzika ima na vzhodnem delu
skalnate, prodnate plaže, pa tudi
tisti, ki imajo radi mivko, lahko pridejo na svoj račun. Ceste so dovolj
široke, za kolesarje je označen metrski pas, pa tudi ostali udeleženci
v prometu so zelo strpni. Edina
pomanjkljivost je, da v samih mestih nimajo kolesarskih stez. »Naš
cilj je bil izredno lepo urejen kamp
pred Bastio, v kraju Pineto. Ker se
je sezona šele začenjala, smo bili
v večini kampov sami, tukaj pa
je bilo bolj živahno. Ko smo bili
zvečer dobro razpoloženi in smo
prepevali, so nas z navdušenjem
opazovali,« je povzel Goran in
dodal, da so se tisto noč malce
bolj poveselili, saj so zaključili s
kolesarjenjem. Nekateri so imeli
celo težave z iskanjem svojega
šotora, vendar so si naslednji dan
vsi, tudi tisti malo manj spočiti,
rade volje ogledali pet kilometrov
oddaljeno mesto Bastio, ki ima
lep stari del in zelo razvit novi del
mesta s trgom in številnimi lokali, v
katerih se zbirajo mladi in starejši.
Vsi klepetajo, sliši se korziščina,
ljudje se družijo oziroma si ob
srečanjih izmenjajo poljubčke. V
tako prijetnem vzdušju so člani
Športnega društva Pungert morali
zapustiti tujo deželo in se z lepimi
spomini vrniti domov.
Katja Štucin
September 2011
AVTOHI[A KAV^I^ d.o.o., Milje 45, 4212 Visoko, Tel.: 04 275 93 00, www.avtohisa-kavcic.si
39
September 2011
Se bomo spet lahko kopali
na urejenem kopališču?
Luka Selak iz Škofje Loke je pripravil osnutek idejne rešitve urejanja kopališča v Puštalu ob hkratnem izkoriščanju
vodnega potenciala. Idejo bi rad predstavil čim širši javnosti, saj si želi, da bi nekoč zagledala luč sveta.
Tako je Luka idejo že predstavil
županu mag. Mihu Ješetu, ki je
nato v okviru projekta »Loško je
ekološko« omogočil predstavitev
vodnih potencialov na območju
Škofje Loke. Kasneje se je projekt
razvijal dalje, jez na kopališču v
Puštalu pa je bil identificiran kot
najprimernejša lokacija za izkoriščanje vodne energije. V času
razvoja se je izkazalo, da projekt
lahko omogoča tudi delno ureditev sicer neurejenega kopališča.
Kopališče v Škofji Loki ima namreč
širši družbeni pomen. Do brvi poteka varovani pas Natura 2000,
na območju poplavnega pasu je
območje naravnih vrednot, po
reki so pomembna ribja drstišča,
vsi objekti na tem območju pa
spadajo v širše območje kulturne
dediščine. Poleg tega je v zadnjem
obdobju ponovno pomembna
funkcija kopališča, saj je reka Sora
v tem delu ustrezne kakovosti.
Žal je zaradi neustreznega gospodarjenja to okolje v zadnjih
letih postalo zanemarjeno. Na območju naravnih vrednot tečejo v
reko odplake, leseni pragovi jezu
vztrajno propadajo, voda za jezom
je napolnjena z blatom, prodom
in muljem, podobno tudi območje
pod jezom.
Kot rešitev oziroma trajno ureditev območja Luka Selak predlaga
gradnjo male hidroelektrarne, saj
bi se tako izboljšalo tudi stanje
kopališča. V obzir je vzel znane slabosti tovrstne hidroelektrarne, kot
so vpliv na okolje z delnim odvzemom vode in večjimi gradbenimi
posegi v prostor, vendar poudarja,
da so pri tistih malih hidroelektrarnah, ki so zgrajene na obstoječih
jezovih, ti gradbeni posegi manjši,
saj ni potreben vkop cevi, dolžina
odvzema vode iz potoka pa je
točkovna. Pri načrtovanju svoje
gradbena dela, ki vključujejo zgolj
gradnjo kanala, zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka in
poplavno varnost z možnostjo
dviga turbine iz vode. V Sloveniji
bi s tem pridobili tudi prvo vzorčno elektrarno, ki pri nas še ni bila
zgrajena, čeprav je na slovenskih
rekah še mnogo neizkoriščenih
lokacij s podobnimi lastnostmi.
Elektrarna v Puštalu bi omogočila
proizvodnjo električne energije za
250 gospodinjstev.
Hidroelektrarna in posledično tudi kopališče
Luka Selak iz Škofje Loke je po izobrazbi univ. dipl. inž. strojništva,
predstavljena tematika pa je deloma dopolnitev njegovega podiplomskega študija na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani,
kjer je zaposlen kot mladi raziskovalec.
loškim produktom francoskega
podjetja, ki omogoča najboljšo
izrabo nizkega padca in visokega pretoka na zelo kratki razdalji.
Prednosti te turbine so možnost
prehajanja rib skozi turbino in neslišno obratovanje zaradi nizkih
obratovalnih vrtljajev, preprosta
ideje je namreč upošteval naravne
in kulturne značilnosti območja ter
ob poznavanju aktualnih razmer v
energetiki in inovativnih tehničnih
rešitev razvil celostni pristop k trajni ureditvi območja. Ta vključuje
umestitev male hidroelektrarne
s posebno turbino, visokotehno-
Kopališče bi zaživelo z dograditvijo
zapornic v vodi za jezom, kar bi
omogočilo redno čiščenje mulja,
peska in proda. Projekt predvideva, da elektrarna v poletnih
mesecih zaradi zagotavljanja
funkcionalnosti kopališča in nizkih vodostajev ne bi obratovala.
Tolmuni v srednjem toku bodo
tako napolnjeni z vodo iz ekološko sprejemljivega pretoka, v
spodnjem delu pa bodo napolnjeni tudi z izstopajočo vodo iz
elektrarne. »Starejši ljudje se spo-
Fotografija družine Kožuh prikazuje nekdanji mlin, žago in kovačijo.
40
September 2011
Avtor projekta Luka Selak je izdelal tudi računalniški prikaz oziroma osnutek umestitve objektov v prostor.
Osnovna vodila, ki jih je pri tem upošteval, so: omogočiti funkcionalnost kopališča; vedno zagotavljati
tako količino vode preko jezu, ki ne bo vizualno kvarila pogleda na jez; rešiti težavo z odlaganjem proda
in peska; zagotoviti čim krajšo odvzemno dolžino vode iz reke, ekološko sprejemljiv pretok vode v reki ter
estetsko nemoteča umestitev objektov v prostor.
mnijo, da so bili tolmuni v glavni
strugi – kljub obratovanju žage,
mlina in kovačije – vedno polni
vode. Čeprav je bila odvzeta vsa
voda in ni bilo zgrajene ribje steze,
je jez toliko puščal, da so se ljudje v tolmunih lahko kopali,« je
pojasnil Luka Selak in dodal, da
so po njegovem premisleku vsi
objekti estetsko umeščeni v pro-
stor. Projekt namreč predvideva,
da je kanal zalit z vodo, tako kot
danes pa bi bil tudi po realizaciji
skrit za drevesi in skalami. Gradnja
objekta za pomožne sisteme je
predvidena pod obstoječo javno
potjo med hudičevo brvjo in Fužinsko ulico. Vtočne rešetke in
zapornice so umeščene v vodo,
kar bo ščitilo tudi kopalce pred
vstopom do turbine. Električni
kablovod bo predvidoma vkopan
do transformatorske postaje v Viršku. Obstoječi daljnovod srednje
napetosti pa bo ob gradnji obvoznice predvidoma umaknjen.
Kot je razložil Luka Selak, orisana
rešitev omogoča zagotavljanje
smernic pri umeščanju, še posebej
pa optimalne umestitve v prostor,
ohranitev videza jezu ob hkratnem
zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka in migracijo rib skozi
turbino.
Občani Škofje Loke bi tako
pridobili z urejenostjo vodnega
območja in ponovno funkcionalnostjo vodnega dela kopališča,
mala hidroelektrarna pa bi pripomogla k postopnemu prehodu k
obnovljivimi virom energije.
Katja Štucin
OBČINA ŠKOFJA LOKA
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da je na spletni strani Občine
Škofja Loka objavljen
DODATNI JAVNI RAZPIS
za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj
kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Škofja Loka za
neporabljena sredstva v letu 2011
(kontakt: Irena Studen, 04/ 51 12 304
in Majda Luznar, 04/51 12 702).
Vsebina dodatnega javnega razpisa in razpisna dokumentacija je
na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si
pod rubriko Javni razpisi, v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka,
I. nadstropje, Mestni trg 15, Škofja Loka.
mag. Miha Ješe, l. r.
Servis
klimatskih naprav
Luka Selak vodi projekt raziskovalno in prostovoljno. Zaradi zahtevnih postopkov pridobivanja dovoljenj, kot sam pravi, končni
izid projekta ni jasen, zato v ozadju trenutno še ni nobenega investitorja. »Dejstvo pa je, da je projekt zanimiv tudi ekonomsko,« še
dodaja Luka, ki sicer vse, ki jih omenjeno zanima, ponuja možnost
dodatnih informacij in predlogov ter pomislekov na spletni strani
www.MHE-skofjaloka.si, na kateri bo objavljen tudi nadaljnji potek
vodenja projekta.
Diagnostika vseh tipov vozil
Splo{ni servis vozil
tel.: 01/36-11-279
GSM: 041/56-83-53
Spodnja Senica 19c, 1215 Medvode
E-mail: avto.jamnik siol.net
41
September 2011
SEPTEMBER 2011
www.škofja-loka.com
DATUM
URA
NAZIV PRIREDITVE
KRAJ
01.
20.00
15 letnica Ostrige - Otvoritev s fotografsko razstavo Tomaža Bradeška,
dražbo fotografij, degustacijo vin in Jazz koncertom B.A.D.
MKC Pri RdeËi Ostrigi
02.
19.30
15 letnica Ostrige - Koncert: Josipa Lisac, Magnifico
©kofjeloπki grad
23.00
After: Cigumigu v Ostrigi
MKC Pri RdeËi Ostrigi
20.00
Gledališka predstava “Svobodni zakon”
Kino dvorana Zadruænega doma, Žiri
08.00 - 12.00
Trænica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Mestni trg
10.00
Rekreativni pohod na Ratitovec
Æelezniki - Ratitovec
14.00
15 letnica Ostrige - Ostrigin športni dan
Stara vojaπnica
18.00
Live in-sanity piknik
MKC Pri RdeËi Ostrigi
21.00
Slovo poletju - koncert skupin: Zmelkoow, Don Mentony, Obidil
©portni park Rovn, Selca
20.30
15 letnica Ostrige - Gledališka predstava “To so gadi”
MKC Pri RdeËi Ostrigi
Slovo poletju - Kuharski teËaj z Jakobom
Osnovna πola Æelezniki
10.00 - 12.00
14.00 - 18.00
Vpis abonmajev (do 8. september 2011)
Loški oder
16.00 - 19.00
Eko tržnica
Mestni trg
Vpis abonmajev (do 9. september 2011)
Sv. Duh, Kulturni dom
Dnevi odprtih vrat Plesno-športnega centra RitmoLoko - brezplaËne vadbe
Plesno-πportni center RitmoLoko na Trati
Odprtje slikarske razstave Jožefa MuhoviËa
Galerija Ivana Groharja
Dnevi odprtih vrat Plesno-športnega centra RitmoLoko - brezplaËne vadbe
Plesno-πportni center RitmoLoko na Trati
03.
04.
05.
07.
08.
16.30 - 22.00
19.00
09.
17.00 - 22.00
Odprtje razstave “Impresije Groharjevega leta”
Muzej Æelezniki
10.
08.00 - 12.00
Trænica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Trg pri poslovnem centru, Gorenja vas
08.00 - 12.00
Trænica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Pred BC Mercator, Æelezniki
09.00 - 12.00
Dnevi odprtih vrat Plesno-športnega centra RitmoLoko - brezplaËne vadbe
Plesno-πportni center RitmoLoko na Trati
10.30 - 12.30
Mednarodno tekmovanje deklet LADIES CUP v smuËarskih skokih
Nordijski center Æiri
13.00
Otvoritev novih skakalnic
Nordijski center Æiri
16.00
Groharjev tek v Sorici
Pred gostiπËem Macesen v Sorici
07.00
Romarski shod na Vrh Sv. Treh Kraljev
Za gostiπËem Katernik
Slovo poletju - Skok s padalom s Površnice
Povrπnica pri Draægoπah - Rudno
Pohod po Rapalski meji
Soriπka planina
Mednarodno tekmovanje deklet LADIES CUP, državno prvenstvo za Pokal
COCTA v smuËarskih skokih in nordijski kombinaciji za deËke in dekleta
do 14. oz 15 let
Nordijski center Æiri
Državna filatelistiËna razstava “20 let samostojne Slovenije”
Sokolski dom
18.30 - 20.00
TeËaj meditacije: “Z meditacijo do sprošËenosti in notranjega miru”
BudistiËni center Maitreja
16.00 - 19.00
Eko tržnica
Mestni trg
16.30
Skupina za podporo in pomoË pri dojenju LLL
Zdravstveni dom ©kofja Loka
18.00
Sadovi jeseni - Otroški živ žav
Sorica
20.00
Predvajanje filma “Lucija” (1966 posnet v Sorici)
Sorica
19.00
11.
09.00
10.00 -15.00
12.
14.
16.
18.00
42
September 2011
Koledar prireditev sprejemamo do 22. v mesecu na naslov: prireditve@skofja-loka.com
TU BI BIL LAHKO VAŠ LOGOTIP
43
September 2011
Nova sezona z novimi programi
Plesno-športni center RitmoLoko z 8. septembrom pričenja z novo vadbeno sezono. Od 8. do 10. septembra bodo
potekali dnevi odprtih vrat s predstavitvijo celotne ponudbe od plesa do vseh vadb in aktivnosti, ki so jih letos še razširili. V nadaljevanju nam bo vodja plesno-športnega centra RitmoLoko, Irena Dolinar, predstavila celotno ponudbo ter
vse aktivnosti in novosti, ki jih nudijo.
Nova sezona, nove vadbe. Kaj
novega lahko pričakujejo vaši
stari in novi obiskovalci?
Vedno je treba skrbeti, da smo v
koraku s časom, če je možno, še
korak naprej. Moram priznati, da
mi je v veliko veselje, da pričenjamo sezono z veliko širšo ponudbo kot lansko leto. Naj omenim
predvsem dve novi vadbi. Prva
je cycling (»kolesarjenje«), druga
pa TRX (»viseči trening«). Omenim
lahko še, da smo prvi oz. trenutno
edini center na Gorenjskem, ki
ponujamo vadbo TRX.
Cycling in TRX, sliši se neobičajno,
a zanimivo. Nam lahko poveste
nekaj več o obeh vadbah, mogoče
najprej o cyclingu?
Cycling je grobo rečeno vadba
na sobnem kolesu. Odvija se na
posebej prirejenih sobnih kolesih
pod vodstvom usposobljenega
inštruktorja. Skupina kolesari po
navodilih, ki jih podaja inštruktor,
in sicer glede moči vožnje in takta.
Vse skupaj se odvija v dvorani ob
glasbi in primerni osvetljavi. Vadba
je namenjena tako začetnikom
kot profesionalnim kolesarjem,
rekreativcem oz. vsem, ki uživajo
v vožnji s kolesom in bi radi ostali
v formi tudi pozimi, ko ni primeren
čas za vožnjo s pravim kolesom.
Kaj pa TRX?
TRX ali viseči trening je precej nov
način vadbe. Potrebujemo poseben pripomoček, to je trak, ki se
proti koncu razpne v dva dela, na
obeh delih sta ročaja za roke in
zanki za noge. Velika prednost
omenjenega načina vadbe je v
tem, da delamo s težo telesa. Težko
je opisati natančen potek vaj oz.
sam TRX, zato bi vse zainteresirane
povabila, naj si na naši spletni strani ogledajo predstavitveni video
in slike iz našega centra (www.
ritmoloko.si).
Nam lahko v nekaj stavkih opišete ostalo ponudbo v vašem
centru?
Skupinske vadbe delimo na aerobne vadbe (aerobika) in ostale
vadbe. Naj na kratko opišem aerobiko: TNZ – step, body pump,
ritmofit in ritmo power aerobika,
zumba, letošnja novost zumba
toning – to je zumba z ročkami
ter že omenjena TRX ter cycling.
Naslednji sklop vadb so vadbe za
telo in dušo, v okviru teh ponujamo pilates, individualni pilates,
jogo ter letošnjo novost jogolates,
ki je odlična kombinacija joge ter
pilatesa. Naj omenim še telovadbo
za starejše, vadbo za mamice z
dojenčki in vadbo za nosečnice.
Tudi za otroke letos ponujamo
športno gibalno urico ter karate.
Naj omenim še plesne tečaje, ki
jih prav tako razdelimo v tečaje
za odrasle in tečaje za otroke. Za
odrasle ponujamo balet za odrasle, trebušni ples, tečaj družabnih
plesov, zanimiv tečaj je tudi predporočni plesni tečaj, na katerem
zaročenca obnovita znanje ali pa
se spoznata s plesom. Naslednji
sklop plesnih tečajev so tečaji,
namenjeni otrokom in mladini. V
tej paleti tečajev najdemo plesne
urice, plesno-baletno pripravljalnico in malo baletno šolo. Imeli
bomo tudi hip-hop, letos bo otro-
Irena Dolinar
ke učila Tina iz plesnega društva
Maestro.
Zakaj sploh začeti z vadbo oz. s
tečaji v plesno-športnem centru
RitmoLoko?
Naš center nudi zares pestro izbiro
vadb in tečajev za vse generacije. Kot smo že povedali, smo z
letošnjim letom dodali še nekaj
novosti, saj s tem želimo spodbuditi vse, ki se že ali pa bi se radi
ukvarjali z vadbo ali se naučili
plesa, si pridobili nova znanja ali
pa jih le obnovili. Skratka, pri nas so
dobrodošli vsi in prepričana sem,
da lahko vsakdo najde primerno
vadbo ali ples zase. Pri tem so mu
lahko v pomoč naši strokovnjaki.
Na začetku ste omenili dan odprtih vrat, ki bo potekal od 8. do
10. septembra.
Tudi letos smo se odločili za dan
oz. kar dneve odprtih vrat. Ti bodo
potekali 8., 9. in 10. septembra
v našem centru. Ob tej priliki bi
Cycling
povabila vse, da se nam pridružijo
in nas še bolje spoznajo. Razpored
vadb za te tri dni je že objavljen
na naši spletni strani www.ritmoloko.si
Kje lahko kupimo vstopnico?
Vse dodatne informacije o vadbah,
tečajih, urnikih vadb in nakupu
vstopnic lahko dobite na naši spletni strani www.ritmoloko.si, preko
elektronske pošte info@ritmoloko.
si ali pa na telefonu 041/ 710 310.
Z veseljem bomo pomagali vsem,
ki jih zanima vadba ali ples v
našem plesno-športnem centru
RitmoLoko.
In še za konec, kje se nahaja vaš
center?
Plesno-športni center RitmoLoko
se nahaja na Kidričevi cesti 75 v
Škofji Loki – Trata (ob Gorenjski
predilnici). Pravzaprav vse table
in smerokazi kažejo v RitmoLoko.
Vljudno vabljeni! I. A.
TRX
44
September 2011
Vodilni gorenjski klub v slovenski futsal ligi
V Futsal klubu (FSK) Stripy iz Škofje Loke že od leta 1987 igrajo dvoranski nogomet. Klub je v tem času doživel velike
tekmovalne uspehe, prav tako tudi padce. Jeseni 2006 so si zadali cilj, da člansko ekipo znova poskušajo vrniti v prvo
slovensko futsal ligo, kjer je klub že bil.
Novi upravni odbor kluba si je
zadal cilj, da poleg članske ekipe
vsako leto ustvari tudi eno podselekcijo. »Klub na državnem prvenstvu ne more biti uspešen brez
svojega podmladka, zato bomo v
novi tekmovalni sezoni 2011/2012
na državnem prvenstvu Slovenije
nastopali s štirimi selekcijami,« je
povedal predsednik FSK Stripy
Davorin Stanonik.
Poleg tega se zavedajo, da brez
izobraženega trenerskega kadra
ne bo uspehov, zato vsako leto
pošljejo na izobraževanje vsaj dva
trenerja. »Trenutno imamo v klubu
osem trenerjev s futsal licenco. V
klubu deluje okoli 100 članov, od
tega je več kot polovica igralcev,
ostali člani pa skrbijo za nemoteno
delovanje kluba. Z zadovoljstvom
lahko rečemo, da smo kot vodilni
gorenjski klub v slovenski futsal ligi
zdrav in dokaj dobro organiziran,«
je dodal Stanonik.
Spomladi leta 2010 se je klub
preselil v novo zgrajeno športno
dvorano na Trati, v kateri imajo njihove selekcije treninge in tekme,
prav tako pa ima klub v tej dvorani
svoj sedež in klubske prostore.
Nova dvorana jim je prinesla tudi
večje število gledalcev. Tako so v
tekmovalni sezoni 2010/2011 imeli
skupno na tekmah 1760 gledalcev.
Članske tekme si je povprečno
ogledalo od 100 do 150 gledalcev,
tekme mlajših selekcij pa okoli
100 gledalcev, na kar so v klub še
posebej ponosni.
Jeseni leta 2007 je zaživela
klubska spletna stran (www.fskstripy.si), na kateri si ljubitelji futsala oz. dvoranskega nogometa
lahko preberejo vse o delovanju
kluba.
»Vsak športni kolektiv za nemoteno delovanje potrebuje določena finančna sredstva. V našem
klubu smo zelo zadovoljni, da nas
v teh težkih gospodarskih časih
podpira velik krog sponzorjev in
donatorjev, še posebej pa smo
ponosni, da nas je v preteklih se-
Članska ekipa
zonah kot glavni sponzor podprlo
podjetje Weber,« se je na koncu
zahvalil predsednik.
Sicer pa so se priprave klubskih
selekcij na novo tekmovalno sezono pričele že konec avgusta in
v začetku septembra, tekmovalni
del pa se bo pričel v mesecu oktobru. FSK Stripy je ekipa, ki je lahko
vzor drugim, saj kaže, kako je moč
uspeti tudi brez tujih in plačanih
Osnovnošolski krožek
igralcev, z veliko mero potrpežljivosti, z gorenjsko trmo, s srčnostjo,
prijateljstvom ter medsebojnim
spoštovanjem. Prepričani smo, da
bodo v letošnji sezoni ta pozitivni
športni duh in tudi zmage ponovno pokazali.
Klavdija Škrbo Karabegović
Mladinska ekipa
AVTOSTEKLA
TAKO SE ZA^NE
MENJAVA STEKEL OSEBNIM
IN TOVORNIM VOZILOM,
BAGERJEM, TRAKTORJEM ...
Prihranimo vam pot na zavarovalnico! Cenitev po{kodb ali
razbitega stekla vam uredimo mi! Smo partnerji vseh zavarovalnic!
JELOV^AN, d.o.o., @abnica 24, @abnica, Tel.: 04/231 02 22, GSM: 041/756 188
Zaposlimo sodelavca za nabavo materiala in pomo~ v delavnici. Za`eljene izku{nje.
45
September 2011
Petnajst let delovanja
O priljubljenosti ženske odbojke v Sloveniji najverjetneje ni treba posebej izgubljati besed. Samo po sebi govori
dejstvo, da igra v slovenskih državnih ligah kar 53 ženskih klubov. Take množičnosti ne beleži noben
drug kolektiven ženski šport.
Tudi v Škofji Loki je odbojka trdno zasidran šport. Odbojkarice so organizirane v Ženskem odbojkarskem klubu ŽOK Partizan Škofja Loka.
Aktivnosti potekajo pod vodstvom predsednice Aleksandre Kavčič,
na državnih prvenstvih pa pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije
v vseh starostnih kategorijah.
Letos praznujemo že petnajsto obletnico delovanja kluba. Vsako
leto zastopamo škofjeloško odbojko na mednarodnem turnirju United
World Games v Celovcu, ob koncu sezone pa poskrbimo za druženje
vseh prijateljev odbojke na dnevu ženske odbojke.
Največji uspeh beležimo v letu 2010, ko je članska ekipa zaključila
sezono tik pod vrhom 2. DOL. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za
sodelovanje dosedanjemu trenerju Črtu Butinarju, ki je žensko člansko
ekipo vodil zadnji dve leti.
Nekaj misli o odbojki so prispevale še
naše odbojkarice
Maruša: Odbojka mi veliko pomeni! Ob vsakodnevnih dejavnostih
me sprosti in napaja z energijo. Rada imam igre, pri katerih si igralci
med seboj pomagajo in se vzpodbujajo.
Klara: Odbojka ni grob šport, saj ni stika z nasprotniki. Sprosti me.
Lara: Rada jo igram, ker je zabaven in kul šport.
Ajda: Uživam v igri, še bolj pa v zmagi. Ob koncu sezone bomo
odpotovali v Avstrijo, kjer bomo tekmovali z ekipami z vsega sveta.
Taja: Odbojka je zanimiv šport z malo poškodbami in veliko stika
z ekipo.
Ob tej priložnosti k vpisu vabimo nove odbojkarice. V letošnjem letu
bo prvič možen vpis tudi za deklice, rojene v letih 2001 in 2002, to je
učenke 4. in 5. razreda osnovne šole, ki bodo igrale mini odbojko. Urnik
vadbe bo v začetku šolskega leta objavljen na spletni strani www.
sd-partizan.si/sekcija odbojka. Treningi (kar enajst terminov) bodo
večinoma potekali na OŠ Jela Janežiča, po en termin tedensko pa bo
tudi na OŠ Škofja Loka – Mesto, OŠ Ivana Groharja in OŠ Cvetka Golarja.
Tjaša Košorok
Starejše deklice
Tako prihajajoča sezona prinaša velike spremembe.
• Članska ekipa, ki bo precej pomlajena in sestavljena samo iz domačih
igralk, bo nastopala v 3. DOL.
• Članice je prevzela Katarina Juhart iz Domžal, starejše deklice pa
Marko Cvahte iz Kranja. Oba sta strokovno podkovana trenerja.
Poleg njiju bodo nad dekleti bdeli še vodja trenerske sekcije Tanja
Melihen in domači vaditelji Martina Fojkar, Tilen Albreht, Mojca
Padežnik, Maja Goršek in Tanja Brejc.
Mlajše deklice na United World Games Celovec 2011
46
September 2011
47
št. 67 september/oktober 2011 leto 12 cena: 5,42 €
ideje za ustvarjalne
Ustvarjanje s štampiljkami, 1. del
Oblikovanje papirnatega cvetja
Izdelovanje nakita
Didaktične igre
Šivanje copatov
priloga za otroke
www.unikat.si
Preko 100 kreativnih idej
Ustvarjajmo
s štampiljkami
1. del, učinek akvarela.
Štampiljke nudijo
mnogo možnosti.
Z njimi ne delamo
le navadnih odtisov,
ampak lahko z
nekaj iznajdljivosti
ustvarimo zelo
zanimive vzorce
in učinke. V šestih
delih si bomo
ogledali zelo različne
načine ustvarjanja
s štampiljkami.
Spoznajmo najprej,
kako lahko ustvarimo
učinek akvarela
s štampiljko.
1.) Iz kartona izrežemo osnovo za voščilnico, 2.) Na štampiljko nanesemo barvo z akvarelnimi 3.) Pobarvano štampiljko enakomerno
ki jo prepognemo. Iz svetlo in temno zelenega
papirja izrežemo primerno velika pravokotnika,
ki ju po treh stranicah izrežemo in po četrti
odtrgamo.
voščenkami. Nanesemo vsaj tri barve, ki
ustrezajo motivu. Na primer zeleno, oker in rjavo
barvo.
4.) S štampiljko takoj naredimo odtis na večji
svetlo zelen pravokotnik.
5.) Z isto štampiljko naredimo še en odtis na 6.) Na prednjo stran voščilnice prilepimo zelena
bež papir. Odtis je običajno dovolj močen, saj
je papir svetlejši.
poškropimo z vodo. Pazimo, da niso vodne
kapljice prevelike.
pravokotnika. Iz odtisa na svetel papir izrežemo
del motiva v obliki kvadrata, ki ga zalepimo
preko odtisa na zelenem papirju, tako da se
odtisa ujemata.
Nasvet
Material:
• 3D-lepilne blazinice,
• podlaga za voščilnico,
• barvni papir,
• akvarelne voščenke,
• lepilo,
7.) Na sprednji strani voščilnice večkrat 8.) Po robu voščilnice spredaj z rjavim Če se nam pri odtisu štampiljke zlije vodna
• vrvica.
ovijemo vrv, ki jo zavežemo v notranjosti flomastrom narišemo črtkano obrobo. Če kapljica, jo popivnamo s konico papirnatega
Orodje:
Pri vseh pre
želimo, napišemo na prednjo stran tudi voščilo robčka.
voščilnice.
dstavljenih
1.) Dele za
materiale
• cop
štampiljke,
ali lepo misel.
atih smo
. Ob
spodnjo podplat zrcalno ukr
namenoma
stra
dodali ma ičajno dol
ojimo trik
uporabili
razpršilka
z vodo,
asne cop
ga in vme n in zgornjo stran
rat: za 2.)
lo glamurja • goč
ate za gos
sve
sno polnilo
pod
in tudi tak
te smo s tem tleče in satenaste
strani 75.
iz filca. Gle plata iz bla- del Za zgornji del cop
• olfa nož, o pokaza
ata zrcalno
jte šablon
iz
poživili, jim
li dobrod
o na tran polnila za krpank
ošl
e in en del ukrojimo en 3.)
ico
jost copat.
obiskoval
• ravnilo,
iz blaga za
Za
cem.
no- žem zunanji d
o trakove
• pisalo.
(da
kov
blaga.
Avtorica: Tina Zlobec Baša
Opozorilo
Material:
Pazimo, da vodne
kapljice pri škropljenju na
štampiljko niso prevelike,
4.) Daljše
trakove seši
saj bi med izdelavo
skupaj. Vse
šive razlikamjemo skupaj, kraj
še pa 5.)
o.
Iz eno
odtisa
voda
stekla
preko
bar
tnik in ozn vnega blaga izre
ačimo sred
žem
štampiljke
odtisnjen
rišemona
ino. Na eno o pravokotri kva
polovico
drate (6
pa
sta na sred cm), na drugo pol namotiv indva
ga, kipreveč
ovico
ini prvih
treh.
razlila oz. spackala.
• ostanki blag
a v rjavi,
oranžni in zlat
i bar
vi,
• debel filc,
• polnilo za
krpanke,
• sukanec,
• diagona
Orodje:
Pri izdelavi voščilnice smo
uporabili lepilo Mekol Creative.
28
lni robilni trak
.
• šivalni stro
j,
• likalnik,
• šivanka,
• škarje,
• pisalo,
• bucike.
6.)
Narisane
bovih. Do kvadrate i
sredine zare
kvadrati.
ž
29
7.) Vse kva
drate prepog
ti sredini
nemo po
v isto sme
diagona
r. Pregibe
zlikamo. li pro-
Avtorica: Dian
a Šercer Stojano
vić
8.)
Prvi pre
so trije) zap pognjen kvadrat
(na polovic
smeri od ognemo po diag
onali v nas i, kjer
prvega pre
protni
giba.
9.) Nastali
prepognem trikotnik zapnem
o preko sred
ine na
10.)
50
Prvi pre
sta dva) pre pognjen kvadrat
(na polovic
Prepognjen pognemo enako,
i,
kot smo prv kjer 11.) Po diag
ga zapnem del položimo čez
prvi trikotn ega. tnik od treh onali prepognem
o z buciko.
o srednji
in ga prepog
b
ik in črte
triko.
nemo pre
ko sredinsk
e
12.
) Enako
najprej dru prepognemo še pre
gega na pol
osta
na koncu
ovici z dve
tret
be razlikam jega na nasprotni ma
polo
o. Nastan
e nazobč
an trak
Dne
vi
odp
rtih
vrat
8., 9
.
sept in 10.
emb
er
DAN ODPRTIH VRAT
8. - 10. SEPTEMBER
RAZPORED VADB
RDEČA DVORANA
ORANŽNA DVORANA
ZELENA DVORANA
Četrtek - 8. september:
16:30 Plesne urice
17:30 Zdrava hrbtenica
18:30 Pilates
17:00 Karate
18:00 Zumbatomic
(za otroke )
19:00 Jogalates
18:00 Cycling
19:30 Cycling
20:00 Body pump
21:00 TRX
Petek - 9. september
16:30 Balet
17:30 Zumba
17:00 Športno-gibalna urica
18:00 Trebušni ples
19:00 Zumba & Zumba Toning
20:00 Step & Ritmofit
21:00 Ritmo Power
18:30 Cycling
20:00 Cycling
21:00 TRX
Sobota - 10. september
Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka
telefon: 041 710 310, info@ritmoloko.si
www.ritmoloko.si
10:00 TRX
11:00 TRX
09:00 Cycling
Body pump
20.30
19.30
TNZ/Step
18.30
Zumba
(za
otroke)
17.30
Hip-hop
16.30
Hip-hop
16.15
Karate
17.15
oranžna
rdeča
20.30
Ritmofit
19.30
Jogaza telo in
dušo
18.30
Pilates
rdeča
20.40
TRX
19.00
- 20.30
Trebušni
ples
17.45
Balet
16.45
Balet
16.00
Balet
oranžna
Torek
20.00
Cycling
zelena
16.30
Hip-hop
16.30
Športno
gibalna
urica
(z
ročkami)
20.30
20.40
TRX
Body pump
19.30
18.30
TNZ/Step
17.30
Hip-hop
9.00
Vadba za
mamice z
dojenčki
9.00
Vadba za
starejše
17.30
Zdrava
hrbtenica
oranžna
rdeča
Sreda
20.00
Cycling
zelena
20.30
Ritmofit
19.30
Ritmo
Power
18.30
Pilates
16.15
Karate
rdeča
20.40
TRX
19.0020.30
Ples
17.3019.00
Ples
16.30
Plesne
urice
oranžna
Četrtek
20.45
Cycling
zelena
19.30
Jogaza telo in
dušo
oranžna
21.00
Plesni večeri
19.30
Step/
dance/
TNZ
18.30
16.30
Vadba za
nosečnice
rdeča
Petek
zelena
rdeča
oranžna
Nedelja
zelena
Body
pump
20.30
19.30
Ritmo
Power
19.00
Jogalates
20.00
Cycling
KDAJ PRIČNEMO Z VADBAMI?
• pričetek skupinskih vadb: 12.9.2011
• pričetek otroških programov: 19.9.2011
• pričetek vadbe zdrava hrbtenica: 28.9.2011
• pričetek vadbe jogalates: 2.10.2011
• s tečajem družabnih plesov bomo pričeli ob
zadostenem številu prijavljenih
Sobota
Plesno-športni center RitmoLoko, Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka, telefon: 041 710 310, info@ritmoloko.si, www.ritmoloko.si
20.00
Cycling
18.45
Cycling
zelena
Ponedeljek
URNIK skupinskih vadb in plesa (sezona 2011-2012)
September 2011
52
PRILOGA
GRADIMO ‒
OBNAVLJAMO
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
Pasti pri gradnji in obnovi
Ko gradimo ali obnavljamo, se pogosto niti ne zavedamo vseh pasti, ki nas čakajo, če se na gradnjo ali obnovo ne pripravimo dobro. Direktor Gea Consult, Jože Misson, je za bralce Loškega utripa povedal, na kaj moramo biti posebej pozorni.
Najprej je poudaril, da je obnova ena izmed najbolj zapletenih
zadev v gradbeništvu. Vsaka obnova je po naravi dela težja od
novogradnje, ker je treba paziti na
več stvari. Opozoril je še, da je velikokrat pristop pri obnovi preveč
površen, zato lahko pride do velikih težav. Investitorji se pogosto ne
zavedajo, da je obnova zahtevna
in se je treba na njo tako kot na
vsako delo dobro pripraviti. Poudaril je tudi, da je pri spremembi
namembnosti prostorov običajno
treba urediti gradbeno dovoljenje,
prav tako tudi pri posegih v konstrukcijo ali fasado. Da ne pride do
težav, je treba pripraviti projektno
nalogo, iz katere je razvidno, kaj je
potrebno za pričetek gradnje. »Iz
te projektne naloge pridejo tudi
popisi del. Ti omogočijo investitorju zbiranje konkurenčnih ponudb,
pridobitev najbolj ugodnega ponudnika in kvalitetno prenovo.«
Kot vemo, najugodnejši ponudnik
ni vedno tudi najcenejši, zato je
Misson poudaril, da je treba preveriti ponudnika, njegove reference.
»Preveriti je treba, kaj je naredil,
pri prejšnjih investitorjih pa se je
dobro pozanimati tudi, kako je to
naredil. Ne gre samo za kvaliteto
izdelka, ampak tudi za kvaliteto in
korektnost obračunov.« Predvsem
morate biti pazljivi, da z izvajalci
sklenete pogodbe, v kateri so določeni vsi bistveni elementi: cena,
roki in garancijska doba. Misson je
dejal, da se je z izvajalcem treba
na začetku dogovoriti, kaj točno
je predmet dela in kakšne so cene,
sicer lahko hitro pride do zapletov
med investitorjem in izvajalcem.
Pride do spreminjanja del, kar
privede do nove proračunske
postavke, ki ni v dogovorjenem
predračunu. Te pa so običajno
bistveno višje kot takrat, ko preverjate konkurenčne ponudbe. Paziti
je torej treba, da za vsa dodatna
dela preverimo, koliko bodo stala
oziroma kaj pomenijo pri končni
investiciji.
Jože Misson, direktor Gea Consult
Dela je treba nadzorovati, zato
Misson svetuje: »Dobro je dobiti
nekega strokovnjaka, nadzornika.
Pri beljenju je to lahko tehnolog
dobavitelja barve. Ti poznajo
barve, podlage, omete in vedo,
kaj gre skupaj. To so zastonj tehnološke podpore, ki se jih premalo
poslužujemo.«
Pri vsaki gradnji ali obnovi
lahko pride do napak. Nekatere
lahko odpravljamo znotraj garancijskih rokov, skrite napake pa ponavadi odkrijemo takrat, ko ti roki
ne veljajo več. Sicer je za veljavne
garancijske roke z izvajalcem treba
skleniti pogodbo, to pa velja tudi
za skrite napake. »Pogodba je ključ
Damjan Mesec s.p.
Jazbine 3
4223 Poljane
GSM: 041/765 842
suhomonta`a KNAUF
stre{na okna VELUX
brunarice in nadstre{ki
napu{~i
www.damjanmesec.si
54
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
do reševanja in odpravljanja skritih
napak. Po zakonodaji se ve, kaj
je lahko skrita napaka.« Misson
poudarja: »Kadar je kaj treba popraviti, je mukotrpno, ampak je
dosti lažje, če imamo sklenjeno
pogodbo. Seveda tudi takrat ni
lahko. Ampak, če ste prej preverili,
da so izvajalci kvalitetni, imajo
reference, da so pri prejšnjih investitorjih delali solidno in ni bilo
veliko reklamacij, je več upanja, da
boste prišli do konca.«
V gradbeništvu delajo ljudje,
ki seveda niso nezmotljivi, tako
da je vedno možnost, da pride do
napake. »Brezhibnih objektov ni.
Vsak ima kakšno napako, ta pa se
mora popraviti,« je povedal Misson,
ki je tudi poudaril, da je najpogostejša napaka nestrokovni pristop.
»Da se nekdo loti obnove, ki je ni
vešč in nekaj dela po svoje. Tega
ne sme biti. Danes znamo s postopki in raziskavami skoraj vse
predvideti. Materiali so kvalitetni
in da se zelo natančno predvideti
rezultat prenove. Improvizacije naj
v gradbeništvu ne bi bilo, saj je
lahko za investitorja zelo draga. Izid
improvizirane obnove pa je nejasen
in negotov. Točno moraš vnaprej
vedeti, kaj boš z obnovo dobil.«
Pri gradnji ali obnovi sta najbolj pomembni dobra priprava in pogodba z izvajalci.
projektant upoštevati v dokumentaciji, ki mora biti pripravljena.
Na pripravljeno dokumentacijo
zavod izda soglasje, nadzorujejo pa tudi samo izvedbo del, saj
preverjajo, če so dela izvedena v
skladu z dokumentacijo. Misson je
poudaril, da je delo na spomeniško
varstvenih objektih za marsikaterega obrtnika, ki nima izkušenj,
prevelik zalogaj. Večina zadevo
vzame preveč zlahka. Obnova
teh objektov je specifična, paziti
V Škofji Loki, pa tudi v okolici,
je precej spomeniško zaščitenih
stavb. Obnova teh zgradb zahteva
drugačne postopke in še večjo
pazljivost pri izbiranju izvajalcev
ter izdelavi projektne dokumentacije. Misson je razložil, da Zavod za
varstvo kulturne dediščine predpiše, kateri elementi so v stavbi
pomembni oz. jih je treba ohraniti
in pod kakšnimi pogoji se stavba
lahko obnavlja. Pogoje, katere podajo na omenjenem zavodu, mora
je treba na veliko stvari. Ker se
predpisi pri gradnji spreminjajo, je
pri obnovi spomeniško zaščitenih
objektov treba upoštevati veljavno zakonodajo. To včasih zahteva
kompromise med željami, določili
zavoda in zakonodajo.
Če se boste torej lotili gradnje
ali obnove, bodite pazljivi pri pisanju pogodb z izvajalci. Prehitro vas
lahko obnova stanovanja ali gradnja družinske hiše stane preveč.
Tatjana Rant
O
VA[A PARTNERJA PRI GRADNJI
Telefon.: 04/2364-070, 04/2364-030
betonarna
vse vrste betonov
granulatni pesek (gramoz) za
betonske me{anice in estrihe
razvoz betona v najkraj{em ~asu z
najsodobnej{im avtome{alcem z `e
vgrajeno roko s ~rpalko na kamionu
(doseg roke 25 m), popolna izraba
materiala, zelo primeren za te`ko
dostopne kraje, kjer je dostop ve~
kamionom ote`en, za manj{e betona`e,
greznice, {karpe, brez razsipavanja
betona v okolico
kiperski prevozi
notranja in mednarodna {pedicija
izkopi z lahko in te`ko mehanizacijo
razvoz najmanj{ih mo`nih
koli~in materiala
UGODNO!
Gara`na vrata Hormann
Vklju~en motorni pogon,
monta`a in 8,5% DDV
TRGOVINA
Z GRADBENIM
MATERIALOM
ope~ni izdelki
betonski in modularni bloki
poroterm
betonske cevi, ja{ki, pokrovi
cement, apno, maltit, mivka
tlakovci, robniki
betonsko `elezo, armaturne mre`e
PVC program
O
888,00 EUR
Odslej tudi
BEGRAD, Kranj, d.o.o.,
Pre~na ul. 24, 4000 Kranj
NIKO TRANS
Sodnikar Niko s.p.
Pre~na ul. 24, 4000 Kranj
e-mail: nikotrans siol.net
Sede` podjetja:
Savska loka 23, 4000 Kranj
55
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
Prizidki, nova stopnišča, frčade …
Na že obstoječih hišah nenehno kaj spreminjamo, dodajamo, popravljamo … Mogoče so dotrajana okna, treba je
zamenjati strešnike ali pa bi radi prazno podstrešje spremenili v stanovanje za mlado družino. Za nekatera dela
na hišah sicer ne potrebujemo nobenega dovoljenja, kot sta povedali Maša Primožič in Judita Stanonik s škofjeloške
upravne enote, pa za večino del na obstoječih objektih potrebujemo gradbeno dovoljenje.
Kot sta povedali, je treba vedeti,
da za vsak poseg v konstrukcijo
objekta potrebujemo gradbeno
dovoljenje. »Če samo zamenjamo
strešnike, potem za to ne rabimo
ničesar, če pa zamenjamo ostrešje,
je že potrebno gradbeno dovoljenje.« Takoj, ko spreminjamo videz
stavbe, potrebujemo čisto pravo
gradbeno dovoljenje. To pomeni,
da projektant pripravi projekt z
vsemi soglasji, na podlagi tega pa
zaprosimo za gradbeno dovoljenje
na upravni enoti. »Postopek je
enak kot pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo hiše,« je
povedala Maša Primožič. Za vsak
prizidek, spremembo stopnišča,
vhoda, strehe, za izdelavo frčade
…, za vse to potrebujemo gradbeno dovoljenje. Brez dovoljenja
lahko na obstoječih objektih opravljamo le investicijsko vzdrževalna
dela, ki pa so določena v uredbi
o vrstah objektov glede na zahtevnost. Lahko zamenjamo okna,
dotrajano napeljavo, vgradimo
strešna okna ali zamenjamo strešnike. Pri vsem tem pa ne smemo
posegati v konstrukcijo hiše. Ob
menjavi strešnikov ali vgradnji
strešnih oken torej brez ustreznih
dovoljenj ne smemo zamenjati še
ostrešja ali dodati frčade.
Naši sogovornici sta poudarili,
da je dobro pred izdelavo projekta
preveriti, kaj za določeno območje,
na katerem želimo dograjevati,
določajo občinski predpisi. »Najlažje je, če na občini pridobite lokacijsko informacijo,« je povedala
Stanonikova. Primožičeva pa je
povedala: »Imamo tudi PISO (prostorski informacijski sistem občin),
v katerem lahko pogleda vsak za
svojo parcelo, samo poiskati mora
znati. Škofja Loka ima res veliko že
označenih vodov.«
Povedali sta tudi, da so v uredbi
vsi objekti specificirani v: enostavne (zanje se ne rabi nobenega
dovoljenja), nezahtevne, manj
zahtevne in zahtevne objekte
(zanje gradbena dovoljenja izdaja le ministrstvo za okolje in
prostor). Enostavni objekti so s
to uredbo tudi natančno opredeljeni, ne smejo pa biti vpeti v
že obstoječe konstrukcije, tako da
vse prezidave in dozidave sem ne
spadajo. Lahko pa brez dovoljenj
zgradite garažo, bazen ali nadstrešek za avtomobile, ki ne presega
velikosti, določene z uredbo.
Če torej niste prepričani, ali za
dela, ki jih načrtujete, potrebujete gradbeno dovoljenje ali ne,
v Uradnem listu poiščite uredbo o vrstah objektov glede na
zahtevnost ali pa povprašajte na
upravni enoti, kjer vam bodo znali
svetovati. Tatjana Rant
HITRA VGRADNJA
ROLETE IN
DEKORATIVNA
SEN^ILA
izmera dobava monta`a
servisiranje vseh vrst sen~il in stavbnega pohi{tva
rolete
zunanje in
notranje `aluzije
lesene `aluzije
tende
roloji
pliseji
panelne zavese
lamelne zavese
komarniki
IZSU[EVANJE:
[U[TAR ROMAN S.P.
gsm: 040/898-098 www.roletko.si
estrihov
novogradenj
sanacije
vodnih {kod
Draga 16 a, 4220 [kofja Loka
GSM: 041/721 570
www.knauf-sustar.com
Marko Mrlak s.p.
Novova{ka cesta 103, 4226 @IRI
56
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
i
t
s
u
p
o
p
i
n
t
!
a
u
d
r
o
D ptemb
v se
57
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
Fasade naj bodo v svetlih, zemeljskih tonih
Pri obnavljanju fasad ali pri gradnji nove hiše se hitro srečamo z dilemo, kakšno barvo fasade izbrati. Ob pestri paleti
barv, ki nam jih ponujajo, izbira ni lahka. Vse premalokrat pa se pri izbiri barve naše fasade ozremo po okolici in premislimo, kako bo naša živobarvna hiša spadala v okolje in koliko bo motila sosede. Izstopajoče fasade lahko opazimo
že skoraj povsod, malokdo pa ve, da občinski akti ponavadi določajo vsaj enotnost zaselkov. To pomeni, da razna
izstopanja niso zaželena.
Barbara Pokorn iz škofjeloške občinske uprave je povedala, da so na
določenih območjih barve fasad
kar strogo omejene, na nekaterih
pa je določeno le, naj bodo zaselki
enotni. Pri spomeniško zaščitenih
stavbah lastniki tako rekoč nimajo
vpliva na barvo fasade. Tudi škofjeloško mestno jedro dobiva podobo, kakršno je nekoč že imelo. Vsaj,
kar se barv hiš tiče. Obnove fasad
sicer sofinancira občina, o barvah
pa odloča Zavod za varstvo kulturne dediščine. Po plasteh ometa na
hišah ugotovijo, kakšne barve je
bila hiša nekoč. »Sedanje barve
so približek originalnih barv,« je
povedala Pokornova.
Nekatera območja so opredeljena z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti, v katerih so
pogosto kar natančno opredeljene
tudi barve fasad in streh. Ponavadi
preberemo, naj bodo barve svetle, zemeljskih tonov, izključujejo
oziroma celo prepovedujejo pa
kričeče in agresivne barve. Kot
je povedala Barbara Pokorn, je
težava tudi v tem, ker ljudje teh
jo, kar hočejo. Nekateri sploh ne
vprašajo, kaj piše v aktih. V uredbi,
ki ureja investicijska vzdrževalna
dela, pa seveda piše, da morajo
biti slednja v skladu s prostorskim
aktom.« Povedala je še, da je težko
nekaj prepovedovati, ker bi ljudje
takoj nasprotovali, saj hočejo sami
odločati o tem, kakšna bo videti
njihova hiša, čeprav to lahko pomeni, da bo barvno izmed vseh
najbolj izstopala.
Pokornova o kričečih barvah
fasad ugotavlja tudi naslednje:
»Zdi se mi, da to že upada. Mogoče
so ljudje do zdaj že ugotovili, da
take barve ne vplivajo dobro. Očitno so hoteli biti markantni, pa je
malo drugače izpadlo.«
Tatjana Rant
Barve fasad na spomeniško zaščitenih objektih določa
Zavod za varstvo kulturne dediščine.
usmeritev ne upoštevajo. »Za obnovo fasade ne rabiš nobenega
dovoljenja in ljudje si mogoče po
svoje razlagajo, da lahko naredi-
MIHA KALAN S.P.
S.P.
Splo{na slikopleskarska
in pleskarska dela
izdelava fasad
dekorativni ometi
banda`iranje
glajenje sten
Po določilih naj bi bila podoba naselij enotna, intenzivne barve so
nezaželene.
STROJNI TLAKI - ESTRIHI
Podlubnik 290, 4220 [kofja Loka
strojni ometi
Bo{tjan
GSM: 040/303-208
031/689-832
E-mail: mojstermiha.kalan gmail.com
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO
58
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
www.steklarstvo-sp.si
STEKLENA VRATNA KRILA
(drsna, klasi~na, nihajna)
VE^SLOJNA VARNOSTNA,
POHODNA STEKLA
IZDELAVA TU[ KABIN
PO NARO^ILU
STEKLA ZA BALKONSKE
OGRAJE
STEKLENE STENSKE
OBLOGE
STEKLENE VITRINE, MIZE
STEKLENI NADSTRE[KI
IZOLACIJSKO STEKLO
OGLEDALA, VITRA@I
... iz teme v svetlobo
Steklarstvo Stoiljkovi~, s. p., Sv. Duh 96, 4220 [kofja Loka, Tel.: 04 51 51 511, Faks: 04 51 51 510, info steklarstvo-sp.si
SALON KERAMIKE IN KOPALNI[KE OPREME
STAVBNO POHI[TVO:
TRGOCEV, d.o.o., Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec
Tel.: 01/ 754 24 85, 01/ 754 33 98, fax: 01/ 754 35 22, www.trgocev.com
podboji, ograje, stopnice, obloge, ...
NOTRANJA OPREMA:
-15%
kuhinje, vgradne omare, mize in ostalo
po meri in dogovoru
do konca oktobra na
vse zunanje plo{~ice
(tudi po naro~ilu)
PRI
PRI NAS
NAS NAJDETE
NAJDETE VSE,
VSE, OD
OD MATERIALA
MATERIALA DO
DO IZVEDBE:
IZVEDBE:
centralno
plo{~ice,
centralno ogrevanje
ogrevanje
plo{~ice, granitogresi
granitogresi
vodovodne
armature,
vodovodne instalacije
instalacije
armature, kopalni{ko
kopalni{ko pohi{tvo
pohi{tvo
plinske
strokovno
plinske instalacije
instalacije
strokovno svetovanje
svetovanje in
in izris
izris
Delovni ~as: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ure,
sobota od 8.00 do 13.00 ure
Poljane 66, 4223 Poljane, GSM: 031/852-765
59
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
Katera okna izbrati – plastična ali lesena?
Pri gradnji in obnovi hiše oziroma stanovanja je večna dilema tudi, kakšna okna izbrati, da bomo z njimi najbolj zadovoljni in da bodo dolgo dobro služila svojemu namenu. Pri dveh ponudnikih oken smo zato preverili, kakšni so argumenti za lesena ali plastična okna.
Seveda vsak proizvajalec in prodajalec zagovarja svoje izdelke,
tako da bo odločitev na koncu
kljub vsem argumentom še vedno
vaša. Eden izmed pomembnih
dejavnikov pri odločitvi je zagotovo cena. Uroš Krek, direktor
Hausmarta, trdi, da so plastična
oziroma PVC okna cenovno bolj
dostopna, hkrati pa da je danes
tehnologija same proizvodnje PVC
oken že na tako visokem nivoju,
da proizvajajo prav tako ali še bolj
energetsko varčna okna, kot so
lesena. Prav prihranek je tudi argument Alenke Popp Vogelnik iz
Jelovice, ki trdi, da z lesenimi okni
lahko prihranimo, saj njihova visoka toplotna izolativnost prispeva k
zmanjšanju stroškov za ogrevanje.
Če se bomo odločili za lesena
okna, bo prav gotovo pretehtal
tudi argument, da leseno okno
ponuja ugodje bivanja v prostoru.
Les je le naraven material – po
besedah Popp Vogelnikove lesena
okna nudijo ugodno klimo v prostoru in podzavestno spodbujajo
dobro počutje, občutek topline
in domačnosti. Kar je za nekatere
argument za, je za druge lahko protiargument. Tako je tudi z lesom, za
katerega vsi vemo, da vpija vlago iz
prostora in s tem uravnava vlažnost
prostora. V Jelovici poudarjajo to
lastnost lesa, saj tako les pripomore
k zdravemu bivanju. Pri Hausmartu
pa verjamejo, da je prav to, da plastika ne vpija vlage iz okolja, razlog,
da se odločite za PVC okna. Zaradi
te lastnosti plastična okna tudi z leti
ostajajo enaka in zahtevajo manj
vzdrževanja. Poudarili so še, da je
v profilih PVC oken vgrajena dodatna ojačitev, tako da so okna res
trdna in se ne spreminjajo, kar za
lesena okna ne more veljati. Les v
prostoru diha, vpija in oddaja vlago
in se tako nenehno spreminja.
Garancija za lesena okna je
večinoma krajša kot za plastična,
dejanska življenjska doba pa je
ob primerni uporabi vsekakor primerljiva. Tako PVC kot lesena okna
lahko zdržijo tudi do trideset let.
Podobno so mnenja deljena
pri videzu oken. Pri Jelovici poudarjajo unikatnost lesenega okna,
saj je vsak kos lesa edinstven, ni
ga mogoče kopirati ali kako drugače ustvariti. Krek pa je poudaril
pestro izbiro barv plastičnih oken:
»Možne so tudi imitacije lesenih
profilov.«
Kot je povedal Krek, se ljudje
za PVC okna največkrat odločajo
zaradi lažjega vzdrževanja in obstojnosti barv, Popp Vogelnikova
pa je spomnila na možnost koriščenja sredstev Eko sklada Republike Slovenije za menjavo starih
oken z lesenimi.
Tako pri Hausmartu kot pri
Jelovici so prepričani, da njihovi
argumenti pretehtajo. Kateri so
prepričali vas, veste sami. Za res
pravo odločitev pa si bo najbrž
treba vzeti čas ter si pobliže ogledati in potipati tako lesena kot
plastična okna. V prodajnih salonih
vam bodo z veseljem svetovali
in svoje izdelke tudi predstavili,
potem pa bo odločitev že lažja.
Tatjana Rant
GSM.: 041/ 392-2
248
E-mail: krovmojcevka@volja.net
IZDELAVA IN MONTA@A SEN^IL,
POPRAVILA ROLET IN DRUGIH SEN^IL
PREKRIVANJE IN POKRIVANJE STREH
STAVBNO KLEPARSKA DELA
POSTAVITEV OSTRE[IJ
MONTA@A STRE[NIH OKEN
IZDELAVA IN POSTAVITEV NADSTRE[KOV
POSTAVITEV STAVBNEGA POHI[TVA
Rezervni deli za
`aluzije, rolete in
ostala sen~ila
Rolete
Komarniki
Notranje `aluzije
Zunanje `aluzije
Gara`na rolo vrata
Pliseji
Lamelne zavese
Panelne zavese
Duo roloji
TOMA@ KOSEC s.p.
Pre{ernova cesta 8, 1234 Menge{
GSM: 041/662 483, www.akrol.si
60
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
B&M TEAM
NOVO!
Polaganje PVC podov, gotovih parketov,
laminatov, dekorativna obdelava sten
SUHOMONTA@NA DELA
SLIKOPLESKARSTVO
pleskanje stanovanj, stopni{~,
poslovnih prostorov
kitanje stropov in sten
barvanje fasad
izdelava mansard,
spu{~enih stropov,
predelnih sten
040 / 548-036
031 / 877-138
Matev` Benedik s.p., Lavtarski vrh 4, 4000 Kranj
Borut Mohori~ s.p., Dolenja vas 66, 4227 Selca
61
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
Mansarda kot bivalni prostor
Streha, najpomembnejši del ovoja zgradbe v smislu zaščite objekta pred zunanjimi vplivi, je v celinski arhitekturi
pri večini objektov postavljena poševno z lesenim ostrešjem – poševna streha. Bivanje v mansardi je lahko izjemno
prijetno, a le v primeru, če streho oz. strešno konstrukcijo pravilno, zadostno in kvalitetno izoliramo, torej ustrezno
sestavimo in vgradimo elemente, ki nas ločujejo od okolice. Okolica nam namreč ponuja vrsto vremenskih neprilik
(visoka temperaturna nihanja, mraz in vročina) in posledično vpliva na ugodje našega bivanja. Streha mora ne samo
preprečiti velike temperaturne spremembe v bivalnem prostoru, ampak tudi pravilno uravnavati fizikalne procese,
povezane s tem. Preprosto povedano, preprečevati mora nastajanje kondenza – vode, ki lahko trajno in relativno
hitro uniči konstrukcijo.
Izbira materialov in izvedba je pomembna
Sestava strehe mora biti skrbno
načrtovana in kvalitetno izdelana.
Poleg strešne kritine, ki na gradbeno fizikalne lastnosti strehe nima
vpliva, so za strešno konstrukcijo
bistvenega pomena osnovni sloji,
tipični za vsako pravilno sestavo
strehe:
• zračni kanal (zagotavlja prezračevanje konstrukcije);
• sekundarna kritina (dodatno
preprečuje vdor vode v konstrukcijo);
• IZOLACIJA (toplotno, zvočno in
požarno izolira!);
• parna zapora ali ovira (uravnava
prehod vodne pare).
Sloj, ki primarno zagotavlja ugodje
v prostoru in energijsko varčnost
objekta, je izolacija. Sodobni in
tehnološko dovršeni izolativni materiali niso zgolj toplotne izolacije.
Združujejo celo vrsto lastnosti od
tehnično fizikalnih do praktičnih.
So negorljivi, zvočno izolirajo, so
trajni in dimenzijsko obstojni,
zdravju prijazni, preprosto jih je
vgraditi in so seveda ekonomsko
sprejemljivi. Vse našteto velja za
stekleno volno Knauf Insulation, proizvedeno po postopku
Ecose® Technolgy. Gre za novo
Ste vedeli?
Izolacija fasade in mansarde
pomembno doprinese pri
varčevanju z energijo. Z izolacijo fasade zmanjšate porabo
energije za ogrevanje od 30
do 36 odstotkov*, medtem ko
z izolacijo mansarde lahko privarčujete od 15 do 20 odstotkov* energije. (*GI ZRMK, 2011)
generacijo mineralnih izolacij,
ki je okoljsko in bivalno bolj
sprejemljiva, saj izboljšuje
kakovost zraka v prostorih, v
katerih je vgrajena. Material
namreč ne vsebuje več fenolformaldehidnih veziv, ki so jih
zamenjala veziva na bio osnovi.
Nova tehnologija prispeva k
zmanjšanju porabe energije in
dosega najvišje standarde sprejemljivosti za okolje.
Ste vedeli?
Steklena volna nove generacije Knauf Insulation, proizvedena po
postopku ECOSE Technology, je prejela certifikat Indoor Air Quality,
ki dokazuje, da njena vgradnja izboljšuje kakovost zraka v notranjih
prostorih (mansarde, predelne stene), saj namesto fenol- formaldehidnih veziv vsebuje veziva na bio osnovi.
Izbirate lahko med različnimi tipi izolacije, najpogosteje pa se
uporabljata materiala Knauf Insulation Unifit 035 in 039. Na poševno
streho jih vgrajujemo v debelinah od 20 centimetrov navzgor. Ob
tem naj omenimo, da lahko iz naše ponudbe izberete tudi ustrezno
sekundarno kritino ter parno zaporo/oviro Knauf Insulation LDS.
Več na
www.knaufinsulation.si.
IZOLIRAJ – PROFITIRAJ!
Vnesite naravo v svoj dom z vrhunsko
izolacijo KnAuF InsuLATIOn unIFIT
IFIT 035,
■
■
■
ki izbolj{uje kakovost zraka v prostoru,
ki je prijetna za rokovanje,
ki namesto fenol fomaldehidnih veziv vsebuje
veziva na naravni osnovi.
JsKO
AKCI CEn
%
0
1
5
AnJE
ZnIŽ unIFIT 03
2011
delek
8.10.
za iz
o
d
1
1
.8.20
od 25
PriPoro^amo Za iZoLaCiJo
podstre{ij
KI-OGLAS-210x74 mm-DOM V NARAVI.indd 1
predelnih
sten
skeletnih
konstrukcij
www.knaufinsulation.si
62
8/15/11 6:05 PM
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
AKCIJA MESECA!
Ve~ na www.prevc.si
Otro{ke sobe
-25%
za vse otro{ke
sobe ALPLES
otro{ke sobe,
ki rastejo z otrokom
sestavljivo pohi{tvo
prakti~ni elementi
bogata paleta barv
pohi{tvo tudi po meri
Prevc, saloni pohi{tva, d.o.o.
SALON PREVC Ljubljana
BTC hala 10
tel.: (01) 541 18 20
e-po{ta: prevc btc-city.si
SALON PREVC Kranj
Dorfarje 17, @abnica
tel.: (04) 502 19 00
e-po{ta: info prevc.si
*Akcija velja za gotovino do 30. 9. 2011.
Podrobnosti na prodajnih mestih.
Prodaja, monta`a in servis gara`nih vrat
!
o
Nov
Zelo ugodna enotna cena
belih, rjavih, srebrnih
in antracit vrat
V ponudbi tudi industrijska
in rolo vrata
l
a
n
i
Origdska
{ve liteta!
kva
Obla~ek d.o.o. GSM: 031/608-089 www.oblacek.si
63
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
Alge - Problem zaključnih slojev na fasadi in
Alge in
plesniinovativnih
– težava zaključnih
slojev in
nove
rešitve
proizvajalcev.
nove rešitve inovativnih proizvajalcev
Vse, ki se odločajo za izdelavo nove fasade skrbi, da se bodo tako kot na sosednih objektih, tudi na zaključnem sloju njihove fasade pričele
Vse, ki se odločajo za izdelavo nove fasade, skrbi, da se bodo na zaključnem sloju fasade pričele razvijati alge in plesni. Le-te se razvijejo na
razvijati alge in plesni. Le-te se razvijejo na vseh površinah, ki so v stiku z vlago, ne glede na vrsto. Na nekaterih (kot je npr streha) so
vseh površinah, ki so v stiku z vlago, ne glede na vrsto. Na nekaterih (kot je npr. streha) so samoumevne, na fasadnih površinah pa predstasamoumevne, na fasadnih površinah pa predstavljajo problem – predvsem estetski.
vljajo težavo – predvsem estetsko.
V preteklosti se s tem problemom nismo srečevali zaradi dveh razlogov:
V preteklosti se s to težavo nismo srečevali zaradi dveh razlogov:
1. Na objekte se je vgrajevalo apnene mineralne zaključne sloje.
− na objekte se je vgrajevalo apnene mineralne zaključne sloje;
2. Objekte se ni izoliralo.
− objektov se ni izoliralo.
V hladnejših obdobjih, ko se omočena fasadna površina težko posuši, je toplota iz notranjih prostorov prehajala skozi steno in sušila zaključne
V hladnejših obdobjih, ko se omočena fasadna površina težko posuši, je toplota iz notranjih prostorov prehajala skozi steno in sušila zasloje. Danes pa zaradi energetske učinkovitosti in izboljševanja bivalne klime, objekte izoliramo in preprečimo toploti, da bi prišla do
ključne sloje.sloja.
Danes pa zaradi energetske učinkovitosti in izboljševanja bivalne klime objekte izoliramo in preprečimo toploti, da bi prišla
zaključnega
do zaključnega sloja.
Od kar so se pojavile alge na zaključnih slojih pa se proizvajalci fasadnih materialov borijo proti tej težavi. Z znanim vzrokom v mislih – vlago
so se pojavile
alge
na zaključnih
slojih,
proizvajalci fasadnih materialov bojujejo s to težavo. Proizvajalci so v več fazah poskušali
–Odkar
so proizvajalci
v večih
fazah
poskušali priti
dose
rešitve:
priti
do
rešitve:
V prvem koraku so poskušali z dodajanjem algicidnih sredstev v zaključne sloje, ki na podoben način kot apno v mineralnih zaključnih slojih
zvišujejo Ph podlage na tako visok nivo, da zavira razvoj alg in plesni. Rešitev pa se je izkazala le za kratkoročno učinkovito. Na žalost so algicidi
V prvem
koraku
poskušali
z dodajanjem
algicidnih
sredstev
v zaključne
ki nanjihovo
podoben
način kot zmanjšuje.
apno v mineralnih
zaključnih
slojih
UV
neobstojni
inso
neglede
na količino
dodanega
algicida
v zaključni
sloj se sloje,
ščasoma
učinkovanje
Po določenem
obdobju,
zvišujejodolžina
pH-podlage
na tako
visoko
raven, da(umestitve
zavira razvoj
alg inv plesni.
se je izkazala
le zasončnim
kratkoročno
učinkovito.
Na žalostzloji
so
katerega
je odvisna
od vrste
dejavnikov
objekta
prostor,Rešitev
izpostavljenosti
površine
žarkom
itd.), vsi zaključni
algicidi
UV-neobstojni
in
ne
glede
na
količino
dodanega
algicida
v
zaključni
sloj
se
sčasoma
njihova
učinkovitost
zmanjša.
Po
določenem
izgubijo umetno zaščito in postanejo dovzetni za razvoj alg in plesni.
obdobju,
katerega
dolžina
je odvisna
odfasado,
vrste dejavnikov
objekta
v prostor,
izpostavljenosti
žarkom
itd.), vsi
Drugi
korak
je iskal način,
kako
omočeno
čim hitreje (umestitve
posušiti. Razviti
so bili
popolnoma
vodoodbojnipovršine
zaključnisončnim
sloji (s tako
imenovanim
zaključni sloji
izgubijo
zaščito
in postanejo
dovzetni
za razvoj algimeni).
in plesni.
lotusovim
učinkom,
nano
tehnologijo
oz. drugimi
komercialnimi
Ideja, ki se je skrivala v ozadju je bila v tem, da vlagi, ki pride v stik s
fasadno površino pomagamo, da čim hitreje odteče z zaključnega sloja. Na žalost pa se na fasadnih površinah, na enak način, kot to opazimo
V drugem
koraku so iskali
način,kondenzacija
kako omočeno
hitrejefasadni
posušiti.
Razvili so
popolnoma
vodoodbojni
slojkondenzacijaska
(s t.i. lotusovim
zjutraj
na avtomobilu,
ustvarja
(nafasado
ponočičim
ohlajeni
površini)
v jutranjem
času
segrevanjazaključni
ozračja. Ta
učinkom
oz. nanotehnologijo).
Idejanimajo
je bila, tako
da vlagi,
ki pride
stik sda
fasadno
površino, pomagamo,
da čim hitreje
odteče
z zaključnega
sloja.
vlaga
oz. kapljice,
ki tako nastanejo,
velike
lastnevteže,
bi jih gravitacija
odvedla s površine.
Kapljice,
ki ostanejo
v razbrazdani
Na žalost
pa se jepanadelujejo
fasadnih
(na enak
način
kotalg
zjutraj
na avtomobilu),
ustvarjal kondenz.
Tasvoj
kondenzacijska
vlaga oz. kapljice
fasadni
strukturi
kotpovršinah
lepilo in nase
vežejo
spore
in plesni
ter jim takoj omogočijo
pogoje za
razvoj.
nimajo tako velike lastne teže, da bi jih gravitacija odvedla s površine. Kapljice, ki ostanejo v razbrazdani fasadni strukturi, delujejo kot lepilo
in nase
vežejo
spore
in plesni
terrešitev,
jim takoj
omogočijo
pogoje
za razvoj.
Pred
nekaj
leti, pa
se jealg
pojavila
nova
ki izkazuje
izredno
dobre
rezultate. To so tako imenovani higroskopični tankoslojni zaključni sloji,
ki imitirajo še eno lastnost mineralnih ometov.
Pred nekaj
pa se
je pojavila nova
rešitev,
ki kaže
izredno
dobrevrezultate.
To so
t.i. higroskopični
tankoslojni
sloji, ki20
posnemajo
Znano
je daleti
apno,
ki predstavlja
naravni
repelent
za alge
in plesni,
mineralnem
ometu
(npr. praskani
terranovi)zaključni
»zori« približno
let. V tem
še eno
lastnost
mineralnih
Apno, ki neugodno
preprečujepodlago
nastanekzaalg
in plesni
mineralnem
(npr.
terranova),
»zori«
pričasu
ima
taka površina
visokometov.
Ph in prestavlja
razvoj
alg invplesni.
Po časuometu
zorenja
pa praskana
se Ph zniža
na nevtralno
raven.
bližnotemu
20 let.
tem času
ima površina
pH in predstavlja
neugodno podlago
razvoj algkapilarnega
in plesni. Povpitja
času zorenja
se pH zniža
Kljub
paVimajo
mineralni
ometi ševisok
eno dobro
lastnost – higroskopičnost.
To je za
sposobnost
odvečnepa
količine
vlage,na
ki
nevtralno
zastane
naraven.
fasadni površini.
Kljub
pa imajo
ometi
še eno
dobro lastnost
– higroskopičnost.
je sposobnost
kapilarnega
odvečnevpijejo
količinekapljico
vlage,
In
pravtemu
to lastnost
somineralni
proizvajalci
dodali
novodobnim
tankoslojnim
zaključnim To
slojem.
Ti inovativni
zaključni vpitja
sloji kapilarno
ki zastane
naustavila
fasadnina
površini.
prav toinlastnost
so proizvajalci
dodali novim
tankoslojnim
zaključnim
inovativni
sloji
vode,
ki se je
fasadni In
površini
jo razporedijo
na večjo površino.
Na tako
veliki površini
se vlagaslojem.
odvedeTi
s fasade
tudi zaključni
do 10x hitreje
vpijejo
kapljice
vode,
ki se
ustavijo na
fasadni površini in jih razpršijo po večji površini. Na tako veliki površini se vlaga odvede tudi
vkapilarno
primerjavi
z enako
količino
vlage
v kapljični
obliki.
do desetkrat hitreje v primerjavi z enako količino vlage v kapljični obliki.
Suha fasadna površina pa je predpogoj za boj proti algam in plesnim.
Suha fasadna površina pa je predpogoj za boj proti algam in plesnim.
Proj
weberMatija
MARKETING
weber.pas
topDry
weber.pas topdry
Prvi pastozni zaključni sloj z
lastnostmi mineralnih ometov!
Revolucionarni weber.pas topdry kot papir
razpusti površinsko napetost vodne kapljice
in jo s pomočjo množice kapilar na površini
ometa razporedi po celotni površini. Ta
fizikalni proces z razporeditvijo vlage po
površini predstavlja inteligenten nadzor
nad vlažnostjo površine in izjemno pospeši
sušenje zaključnega sloja. Ko dež poneha in
se zrak posuši, weber.pas topdry pospešeno
suši površino in tako eliminira prvi pogoj za
nastanek alg in plesni - vlago.
HIGROSKOPIČNI ZAKLJUČNI SLOJ
evolucija tehnologije na fasadi
64
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
KMETIJSKO
GOZDARSKA
ZADRUGA z.o.o.
[KOFJA LOKA
Kidri~eva c. 63a
Delovni ~as - Trata:
od ponedeljka do petka
od 7.00 do 20.00 ure,
sobota
od 7.00 do 17.00 ure
Kmetijske trgovine:
Trata
(51-30-333)
ope~ni in betonski
izdelki, cement,
apno, `elezo,
pesek,...
kritine, dimniki
fasade, izolacije
barve, laki, lepila
stre{na okna
Sovodenj
(51-95-003)
Lu~ine
(51-82-537)
Selca
(51-46-333)
(041-728-925)
NOVO!
`ita, krmila
gnojila, {kropiva
semena vrtnin, ro`, trav
sadike, zemlja, ro`e
kmetijski stroji
kosilnice, kose,...
gozdarska oprema:
`age, olja
orodja
rezervni deli
Gradbeni materiali:
Poljane
(51-83-600)
V [PECERIJSKI
TRGOVINI KGZ
V STARI LOKI 27!
Prodajni program:
!
Z
G
K
V
NOVO vi
ne ce
pohi{tve `elezo
profilno t razreza)
(mo`nos
UGODNE CENE FASAD:
AKCIJA! STREHE
Dolo~eni popusti za
gradbeni material
Mo`nost prevoza na
dom z avtodvigalom
Brezpla~no strokovno
svetovanje
DNE
UGO NE
CE
Bioprehranski izdelki
najvi{je kakovosti
EKO mle~ni izdelki
kruh iz kru{ne pe~i
doma~e pecivo in potica
mesni izdelki
EKO jajca, suho sadje
doma~i sokovi in
marmelade
doma~e `ganje in likerji
~aji iz {kofjelo{kega
hribovja
med, ...
041 774 568 www.jungmeier.si
65
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
66
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
Novi razstavni salon
parketov v [kofji Loki!
Naj va{ dom za`ivi ...
Stara cesta 2, 4220 [kofja Loka
(pod trgovino Tehnik)
tel.: 0599-38-328
VELIKA IZBIRA
PROFESIONALNIH ^ISTIL
IN ZA[^ITNIH PREMAZOV
ZA VSE VRSTE TAL
Akcijske cene laminatov najnovej{i leto{nji dekorji
Novi dekorji PVC talnih oblog
Vedno pestra izbira parketov
po akcijskih cenah
3% popust na gotovinsko pla~ilo
JESENSKA AKCIJA
TALNIH OBLOG!
Cesta talcev 36, 4220 [kofja Loka
Tel.: 04/515 60 30, Fax: 04/515 60 31
GSM: 040/821 756
GIBLJIVE HIDRAVLI^NE
CEVI S PRIKLJU^KI
STRU@ENJE
REZKANJE
IZDELAVA CILINDROV
PO NARO^ILU
INDUSTRIJSKE CEVI
VISOKOTEMPERATURNE
INOX CEVI za
izpu{ne sisteme
67
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
Kvaliteta ni ve~ luksuz!
Kakovost + ugodna cena = Hausmart
Odlo~anje med kakovostjo in ceno je z imenom Hausmart
izgubilo pomen. S prihodom blagovne znamke Hausmart
na slovenski trg, ki je produkt dolgoletnih izkušenj in `e
uveljavljena na srednje evropskih trgih, nudimo stavbno
pohištvo kot so okna, vrata vrhunske in preverjene
kvalitete. Glede na ceno je stavbno pohištva Hausmart
postalo dostopno vsakomur.
Ob dovršenem dizajnu, modernih ali konvencionalnih
linijah vam zagotavljamo tudi funkcionalno zanesljivost.
Prednost pred ostalimi ponudniki stavbnega pohištva je v
dejstvu, da podjetje Hausmart pod svojo blagovno znamko
nudi široko paleto profilov, ki zadovoljijo vsakega
potrošnika.
V ponudbi imamo okna iz PVC profilov: BRUGMANN,
REHAU, SCHÜCO, SiP, iz ALU profilov: PONZIO NT52,
NT60, NT78, ter iz lesenih profilov: SVENDBORG
ECO68 in THERM78. Energijsko in pasivno var~nim
objektom smo se prilagodili z izbranimi profili: ECONO86
6-komorni iz profila REHAU, BluEvolution 6-komorni iz
profila SiP, CORONA SI82 6-komorni iz profilov
SCHÜCO. Z ustrezno izbiro profilov lahko s primerno
zasteklitvijo dose`emo toplotno izolativnost oken tudi do
0,7 W/m2K in zvo~no do 48dB, kar je dejansko veliko ve~
kot zahtevajo trenutni standardi v gradbeništvu, hkrati pa so
primerni za nizko energijske in pasivne gradnje.
Brez dopla~ila vam ponujamo zasteklitev s toplotno
prevodnostjo 1,0 W/m2K in 32dB dušenja zvoka, okovje
prve stopnje varnosti z `e vgrajenim nastavljivim sistemom
za zra~enje ter med stekli PVC distan~nik t.i.
SUPERSPACER, kateri ob primernem zra~enju prepre~uje
nastajanje kondenza na steklu.
Vsakogar najprej pozdravijo vhodna vrata in prvi vtis ni
zanemarljiv, zato vam podjetje Hausmart nudi tudi ta.
Izbirate lahko med ponujenimi modeli ali pa jih naredimo na
osnovi vaše predloge posebej za vas.
S programom sen~il (rolete, zunanje in notranje `aluzije,
komarniki, polkna), zunanjih in notranjih polic razli~nih
materialov, gara`nih in stranskih vrat, prihranimo ~as, saj pri
nas dobite vse na enem mestu.
Ob nakupu stavbnega pohištva vam nudimo brezobrestni
kredit, kmalu pa bo na voljo tudi obro~no odpla~evanje
preko Diners Club-a.
Hausmart, d.o.o.
080 87 74 – modra številka
info hausmart.si, www.hausmart.si
Okna in vrata so o~i hiše.
In lepe o~i...
Romanca za vse `ivljenje.
st
u
p
o
p
artikle
% brane
0
3 na i z
1 EUR
ije po
z
u
l
V.
`a
nje
in DD
a
e
r
`
t
No
onta
zm
e
r
b
68
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
Jakob Jezer{ek, s.p
Na~rtovanje in urejanje
vrtov in parkov
Hotavlje 64, 4224 Gorenja vas
Tel.: 04/ 51 81 221
faks: 04/ 51 80 430
info stresniki-jezersek.si
www.stresniki-jezersek.si
svetovanje pri urejanju vrtov
izdelava zasaditvenih na~rtov
Akcija!
zasaditev celotnih vrtov,
okrasnih gredic, korit, `ivih mej
stre{niki!
ko{nja trave
obrezovanje okrasnih in plodonosnih
grmovnic in dreves
Stre{nik - SIV
`e od 5,40 EUR/m2 dalje
na~rtovanje in izvedba ureditve okolice
hi{e in ve~stanovanjskih objektov
Stre{nik - BARVNI
`e od 6,9 EUR/m2 dalje
let
0
3
Stre{nik [PI^AK
10,8 EUR/m2
Urška Kova~ Mrak s.p.
ga
ije
ranc
na~rtovanje in urejanje vrtov
Proizvodnji program stre{nikov
temelji na tradicionalnih izku{njah,
ki smo jih pridobili v 30. letih.
Grenc 5, 4220 Škofja Loka
G: 041/817-119, F: 04/515-19-19
E: info@zeleni-vrt.si, W: www.zeleni-vrt.si
BREZOBRESTNI KREDIT DO 36 MESECEV
69
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
[kofja Loka
STORITVE
- adaptacija stanovanjskih in poslovnih prostorov
- hitra in kvalitetna adaptacija kopalnic
- finalizacija novih objektov
IZDELKI
- parketi
- kopalni{ka oprema
- gradbeni material
- orodje
Z vami
`e 46 let
SVETOVANJE
- projektiranje
- ideje
- na~rti
Va{e zadovoljstvo je na{ uspeh.
Obrtnik d.o.o., [kofja Loka
Bla`eva ulica 3
4220 [kofja Loka
70
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
CENTER TALNIH OBLOG
Trgovina Lisjak
I
tel.: 04/23-53-810
Lisjak d.o.o., Kranj I Cesta talcev 67, 4000 Kranj
PVC podi
preproge
itisoni
teka~i
laminati
prodaja
I
dostava
I
monta`a
71
AKCIJSKE
CENE!
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
72
PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo
73
September 2011
d.o.o.
Godeši~ 53
4220 [kofja Loka
ZA[^ITITE SVOJE VOZILO PRED VLAGO, SOLJO IN SNEGOM
Kaj vse olje KROWN za{~iti in ma`e?
Tel.:
prepre~uje dostop vlage
do elektronike in
el. kablov
04/5137-600
Faks:
04/5137-601
E-mail:
tri.krone siol.net
pokrov
motorja
celoten
motor
okvire lu~i,
vijake in
vse kontakte
odbija~e
z nosilci vzmeti, vodila
in vse gibljive dele
te~aje
vrat
okvire vrat
oken
antena
klju~avnice
pokrov prt. kpl. prtlja`ni
prostora
prostor
lu~i
rezervoar
goriva
odbija~e
z nosilci
zadnje blatnike
pragove,
dno vozila
steno med
motorjem in
kabino
zadnje vzmeti in prenose
vrata, mehanizme za
blatnike,
odpiranje vrat, stekel cevi za zavore,
okrasne obrobe
odvode goriva, pletenice
ro~ne zavore
Ob ~udovitem razgledu na vso
Gorenjsko vas razvajamo z bogato izbiro jedi, hi{nimi specialitetami iz kru{ne pe~i ter kar osmimi
vrstami doma pripravljenih sladic.
Ob nedeljah, sobotah in praznikih
nudimo prazni~na kosila, jagnjetino in odojka. Prav tako pa pogostimo zaklju~ene dru‘be.
V letu 2010 smo dogradili nove prostore tako, da Gosti{~e sprejme do 200 gostov.
74
[tefe Gregor s.p., Zapreval 5, 4223 Poljane
Gosti{~e in penzion STARI VRH
September 2011
75
September 2011
76
September 2011
77
September 2011
http://www.pralnica-bistra.com I e-mail: bistra@siol.net
tel.: 04/511-17-44 I faks: 04/511-17-45
BI RO
d.o.o. @iri
Novova{ka 48
4226 @iri,
tel.: 04/5105-200
fax: 04/5105-201
E-mail: birodoo siol.net
ra~unovodske
storitve
V reviji preberite:
• Oče, to je tudi tvoj sin
• Izkoristite domače pridelke
• Ne »jamrajte«, izvajajte
r 2011
Septembe
avtogeni trening
•
•
•
•
•
•
•
•
Perkom
Andrejem
ka
ogom dr.
r s psihol
oč in moš
m
vo
na
go
ol
po
sin –
zni Sp
rosti
lnih bole
tudi tvoj
sp
ži
je
a
oto
ih
,
čn
ps
sr
če
e
O
– ko se
zdravljenj
ni trening
Sodobno
est Avtoge
ešni
samozav
vi in usp
dra
otroci-z
Po srčnem infarktu
Pršice – nevidna nadloga
Ne ščitnica, ampak obščitnica!
Naši otroci – zdravi in uspešni
Misija nemogoče?
In stanje otroških zob? Žal, slabo
Večina mladostnikov ima
dobro duševno zdravje
Sodobne bolezni mladih
Otroci in ekologija
Otroci in ekologija
Očesni ječmen
5-7775
aši
Priloga N
•
•
•
•
Sodobno zdravljenje
•
•
•
•
•
•
•
•
Spolna moč in moška samozavest
Jod – pomembna je prava mera
Ko dojenčki komunicirajo z nami
Ljubezenski trikotnik...
Obutev – ne le modni dodatek
Kako do lepega nasmeha?
Prepoznajte demenco
Nekoč priljubljene,
danes pozabljene
• Je – boot camp je tukaj,
privoščite si ga!
• Kako izboljšam svojo
telesno samopodobo?
•
•
•
•
Tašča in snaha – večno vprašanje?
Panična motnja
Motivacija…
Z živali na človeka
ISSN 185
Revija je v vseh kioskih.
Letna naročnina na revijo znaša samo 19,60 EUR.
Pokličite za naročilo: 04/51 55 880, unikat@freising.si, www.abczdravja.si.
78
September 2011
POLO Bunny in GOLF Rabbit
Bogato opremljena po izjemni ceni.
Novi CADDY Family
Najbolj dru`inski
Caddy vseh ~asov.
2000 EUR prihranka
+ darilo otro{ki sede`
PRODAJA OSEBNIH IN GOSPODARSKIH VOZIL
NUDIMO UGODEN KREDIT ALI LEASING
AVTOSERVIS PAULUS
Avtoservis PAULUS d.o.o., Partizanska 23, 4220 [kofja Loka
www.avtoservis-paulus.si
79
04/511 14 80
04/511 14 82
80 let
80