ZLOŽENKA slikarke in ilustratorke Maja Šubic

MAJA ŠUBIC
Samostojne razstave, izbor
Rojena je bila 28. avgusta 1965 v Kranju. Študirala je
slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani
kjer je leta 1990 diplomirala pri prof. Emeriku Bernardu.
Po akademiji se je začela intezivneje ukvarjati s knjižno
ilustracijo in freskoslikarstvom. Te tehnike ne uporablja
le za slikanje na zidove arhitekturnih objektov, ampak
svež omet nanša tudi na različne prenosne nosilce –
kamen lehnjak ali keramika.
Njena velika strast je narava ter prebiranje naravoslovne in potopisne literature. Glavna tema njenega
ustvarjanja je družina Darwin, predvsem dnevnik
Charlesa Darwina Potovanje na ladji Beagle, ki ga je
skozi številne projekte upodabljala v različnih slikarskih
tehnikah (freska, akvarel, akril). Tako je v njegovem
rojstnem mestu Shrewsburyu šola, ki jo je Darwin
obiskoval, dvestoto obletnico njegovega rojstva
proslavila prav z njeno fresko.
Veliko se posveča tudi knjižni ilustraciji. Ilustrirala je
več samostojnih knjižnih izdaj, redno objavlja v
slovenskih otroških in mladinskih revijah, kot
scenaristka in ilustratorka pa zadnja leta sodeluje
tudi pri animiranem filmu.
Kot samostojna ustvarjalka živi in dela v Škofji Loki
in Poljanah.
1991 1992 1993 1994 1998 2001 2003 2005 2005 2006
2008 2008 2009 2009 2010 2012 Maja Šubic
Mestni trg 8, 4220 Škofja Loka
Telefon: ++386 041 683 862
e-naslov: maja.d.subic@gmail.com
Kadetska šola Tacen
Galerija Ivana Groharja Škofja Loka, Škofja Loka
Terra Nostra, Gorenjski muzej, Kranj
Božičnata ograja, Galerija Fara, Škofja Loka
Kronika fantastičnih bitij, Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka
Potovanje na ladji Beagle I, Loški muzej, Škofja Loka
Potovanje na Ladji Beagle II, OŠ Škofja Loka Mesto, Škofja Loka
Potovanje na ladji Beagle, morje, Marin Galerija, Umag, Hrvaška
Imagine, Galerija Fara, Škofja Loka
Darwin’s Voyage, Contemporary Frescoes by Maja Šubic, Shrewsbury Museum and Art Galery, (otvoritveni dogodek Darwinovega festivala), Shrewsbury, Velika Britanija
Potovanja drugih, DPD Svoboda Žiri, Žiri
Tistega lepega dne, Loški Muzej, Škofja Loka
Charles Darwin 200 let, Slovanska Knjižnica, Ljubljana
Potovanje na ladji Beagle – Stolp, Okrogli stolp loškega gradu, Škofja Loka
Umetnost ptic, Bežigrajska galerija 1, Ljubljana
Potovanje na ladji Beagle: Pasavec, 10 minutna risanka, produkcija Invida
Večja javna monumentalna dela:
1996 2007 2007 2010 2011 2012 Freska na fasadi Upravne enote v Škofji Loki
Freska v apsidi cerkve Sv. Jakoba, Livek nad Kobaridom
Ptičja abeceda, freske na lehnjaku v avli OŠ Ivan Tavčar, Gorenja vas
The Voyage of the Beagle, freska, Shrewsbury School, Shrewsbury, Velika Britanija
Stvarjenje sveta, Kapelica Jezusovih blagrov, Papirnica pri Škofji Loki
Freske na Trščevi kapeli, Goriče
Posebej se zahvaljujem Tanji Sokolov in Milanu Špičku
za tehnično in moralno pomoč pri izvedbi krožnikov.
Spomini na deda, Erasmus Darwin, 1731-1802;
razstava akademske slikarke Maje Šubic
Galerija Šivčeva hiša Radovljica, 2. avgust - 4. september 2013,
Kustosinja razstave in besedilo: Barbara Boltar,
Oblikovanje: Nives Lunder / Fotografija: Tomaž Lunder
Tisk Medium d.o.o. / naklada 300 izvodov
Izdal: Muzeji radovljiške občine, Linhartov trg 1, Radovljica
Maja Šubic
Spomini na deda
Erasmus Darwin, 1731-1802
Spomini na deda
Slikarka in ilustratorka Maja Šubic s pričujočo razstavo oživlja
spomin na velike duhove naše preteklosti in na obdobja
vznemirljivih odkritij, ki so spremenila dojemanje sveta.
Pred leti je njeno radovednost vzbudil Charles Darwin.
Poglobila se je v njegovo življenje in delo ter ga interpretirala
v številnih likovnih delih. V svojem raziskovanju je pričakovano
naletela tudi na Erasmusa Darwina. Evolucionist in utemeljitelj
selekcijske teorije je namreč odraščal v intelektualni senci deda
Erasmusa in brez dvoma je intenzivno dojemal in občutil njegove humanistične nazore. Čeprav manj znan kot slavni vnuk,
je Erasmus Darwin s svojim delovanjem temeljito zaznamoval
čas evropskega razsvetljenstva.
Majo Šubic je pritegnila in očarala tudi njegova zgodba, ki jo
pripoveduje z domišljenimi, kronološko nanizanimi podobami, s katerimi nam želi na sugestiven način in z izraznimi sredstvi likovne umetnosti celovito predočiti dosežke zdravnika,
izumitelja, znanstvenika in pesnika. Neposredni vir so ji bila
njegova umetniška, znanstvena in poljudna dela, navdahnjena poezija in razprave o raznovrstnih temah, ki utegnejo
biti danes, brez dodatnih razlag in poznavanja duha časa, celo
nerazumljive.
S premišljenimi poudarki in drobnimi detajli je Maji Šubic
uspelo izraziti bistvene razsežnosti oziroma duh časa, v katerem je živel Erasmus Darwin. Ob pravzaprav
strogem upoštevanju likovnih principov
je zasnovala kompleksne
likovne celote, pri katerih
sta kompozicija in tehnika
domiselno in duhovito
usklajeni z estetskimi oblikami, ki so bile lastne
umetnostnim gibanjem
tistega časa. Značilna
je baročna silhueta,
t. j. iz temnega enobarvnega papirja
izrezana podoba
na svetlem ozadju, s katero so predstavljeni prizori in osebe iz Darwinovega družinskega kroga. Na ploskih ovalih
naslikane živali in rastline pa spominjajo na nazorne upodobitve v sočasnih enciklopedijah. Tu je Maja Šubic uporabila zanjo značilno tehniko freske, za podlago pa površino
glinenih krožnikov. Izbira krožnika je večpomenska, saj je
s tem želela nakazati rodbinsko in intelektualno povezanost z Wedgwoodi, ki so bili znani izdelovalci porcelana,
hkrati pa s prizorom črnca v okovih in napisom Am I not a
Man and a Brother na enem izmed njih, poudariti razsežnost
prizadevanj tega kroga humanistov, ki so se med drugim
zavzemali za odpravo suženjstva. Krožniki so bili podlaga in
okvir večbarvnim koncentričnim krogom, s kakršnimi je
Erasmus ponazarjal delovanje očesne mrežnice, ter za upodobitev nenavadnih pojavov, ki jih je opisoval v svojih znamenitih delih. Skupek krožnikov se zaključuje z razgibano risbo
Erasmusovega grba z geslom, ki ga opredeljuje E Concis Omnia
(Vse iz školjk) in letnico 1771, ki opredeljuje njegovo bivanje
v mestu Lichfield.
Nedvomno je snov – življenje in delo Erasmusa Darwina, ki
si jo je Maja Šubic tako dosledno izbrala za ustvarjalni izziv,
vsestranska in malone neizčrpna, vsako posamezno delo, ki
bodisi neposredno ilustrira ali pa simbolično interpretira izbrano
temo, pa lahko izzove nešteto novih misli in
predstav. Izbor del, s katerimi se Maja
Šubic predstavlja na razstavi v
Galeriji Šivčeva hiša,
dokazuje, da likovnemu umetniku, ki
dela z navdušenjem
in žarom, nikoli ne
zmanjka ustvarjalnega
navdiha in da prave
priložnosti lahko spodbudijo likovna snovanja, ki so splošno jasna
in razumljiva.
“…Robert, gentleman iz Nottinghamshira, se je ukvarjal
s književnostjo in znanostjo, predvsem s tedaj še fantastično
geologijo. Njegova dva sinova sta se zanimala za botaniko.
Eden od njiju, Erazem (1731–1802), je bil zdravnik v
Nottinghamu, kasneje v Lichfieldu. Energičen atlet, pameten
in originalen, je zaničeval predsodke in bil med prvimi, ki so
pridigali zmernost in obsojali suženjstvo. Objavil je dve čudni
pesnitvi: The Botanic Garden (Botanični vrt) in The Temple of
Nature (Svetišče narave), neko razpravo o vrtnarstvu in
predvsem Zoonomijo, nekakšno razpravo iz fiziologije,
medicine, patologije in terapije. Kot ded Charlesa Darwina je
bil hkrati tudi predhodnik njegove filozofije o naravi.”
Marcel Prenant: Charles Darwin, Cankarjeva založba, 1959