Opolnomočenje učiteljev za karierno orientacijo otrok in mladostnikov

Transcription

Opolnomočenje učiteljev za karierno orientacijo otrok in mladostnikov
Opolnomočenje učiteljev za
karierno orientacijo otrok in
mladostnikov
Dr. Tina Vršnik Perše,
Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru
Učiteljeve kompetence (EK)
A) Usposobljenost za nove načine dela v razredu:
• uporaba ustreznih pristopov glede na socialno, kulturno in etnično različnost učencev,
• organiziranje optimalnega in spodbudnega učnega okolja z namenom olajšati in spodbuditi proces
učenja,
• timsko delo (poučevanje) z drugimi učitelji in strokovnimi sodelavci, ki sodelujejo v vzgojnoizobraževalnem procesu z istimi učenci
B) Usposobljenost za nove naloge delo zunaj razreda: na šoli in s socialnimi partnerji:
• razvijanje šolskega kurikuluma (v decentraliziranih sistemih), organizacija in evalvacija vzgojnoizobraževalnega dela,
• sodelovanje s starši in drugimi socialnimi partnerji.
C) Usposobljenost za razvijanje novih kompetenc in novega znanja pri učencih:
Razvijanje usposobljenosti učencev za vseživljenjsko učenje na različnih področjih v
družbi znanja.
D) Razvijanje lastne profesionalnosti:
• raziskovalni pristop in usmerjenost v reševanje problemov,
• odgovorno usmerjanje lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja.
E) Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT):
• uporaba IKT v formalnih učnih situacijah (pri pouku) in pri drugem strokovnem delu (tudi za
potrebe lastnega poklicnega razvoja).
„Ozadenjske“ kompetence
• Subjektivna pojmovanja
• Socialne kompetence
• Čustvene kompetence
Vpliv kompetenc:
• Prenašanje na otroke;
• Lastno delovanje
Kolikšen je vpliv dejavnikov na zmožnosti za
socialno vključevanje otrok in mladostnikov
(Kiswarday, 2012)
45
45
40
35,7
32
35
30
25,8
21,622,6
25
težave pri obvladovanju vedenja,
čustvovanja
pomanjkanje socialnih spretnosti
20
15
10
5
5,9 6,7
1,7
3
0
ne vpliva
malo vpliva
srednje vpliva precej vpliva
zelo vpliva
N = 429 pedagoških delavcev
Stališča učiteljev do možnosti razvijanja rezilientnosti pri učencih in
dijakih, Doktorska disertacija
Samoocena kompetentnosti za usposabljanje
dijakov za področje karierne orientacije:
spoznavanje sebe (CPI, 2012)
84,60%
90,00%
80,00%
70,00%
52,60%
60,00%
47,40%
50,00%
učitelji
40,00%
ŠSS
30,00%
15,40%
20,00%
10,00%
0,00%
nisem dovolj kompetenten
N = 736; χ² = 20,65, p = 0,000
sem dovolj kompetenten
Oblike izobraževanja,ki največ prispevajo k
razvoju kompetence: komunikacija in odnosi
(Vršnik Perše idr., 2012)
komunikacija in odnosi
formalno izobraževanje /
študij
2,5
12,7
9,4
nadaljnje izobraževanje in
usposabljanje
4,5
pedagoško-andragoško
izobraževanje (PAI)
18,4
samoizobraževanje
(literatura, internet,…)
praksa, izkušnje
52,5
neformalna sodelovanja
(hospitacije, sodelovanje v
projektih,…)
N = 1822
Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju, Evalvacijska študija
Teze
• Osebne in socialne kompetence pedagoških delavcev so
pomembne za njihovo delovanje, kakor tudi za
spodbujanje osebnega (spoznavnega in čustvenega) ter
socialnega razvoja učencev
• Potrebna je kohezivnost smernic za delovanje pedagoških
delavcev
• Pridobivanje kompetenc pedagoških delavcev na
področju osebnih in socialnih kompetenc učiteljev skozi
(samoorganiziranje) „praktičnih skupnosti“
HVALA ZA POZORNOST!
tina.vrsnik@pei.si