Opolnomočenje učiteljev za karierno orientacijo otrok in mladostnikov
Transcription
Opolnomočenje učiteljev za karierno orientacijo otrok in mladostnikov
Opolnomočenje učiteljev za karierno orientacijo otrok in mladostnikov Dr. Tina Vršnik Perše, Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru Učiteljeve kompetence (EK) A) Usposobljenost za nove načine dela v razredu: • uporaba ustreznih pristopov glede na socialno, kulturno in etnično različnost učencev, • organiziranje optimalnega in spodbudnega učnega okolja z namenom olajšati in spodbuditi proces učenja, • timsko delo (poučevanje) z drugimi učitelji in strokovnimi sodelavci, ki sodelujejo v vzgojnoizobraževalnem procesu z istimi učenci B) Usposobljenost za nove naloge delo zunaj razreda: na šoli in s socialnimi partnerji: • razvijanje šolskega kurikuluma (v decentraliziranih sistemih), organizacija in evalvacija vzgojnoizobraževalnega dela, • sodelovanje s starši in drugimi socialnimi partnerji. C) Usposobljenost za razvijanje novih kompetenc in novega znanja pri učencih: Razvijanje usposobljenosti učencev za vseživljenjsko učenje na različnih področjih v družbi znanja. D) Razvijanje lastne profesionalnosti: • raziskovalni pristop in usmerjenost v reševanje problemov, • odgovorno usmerjanje lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja. E) Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT): • uporaba IKT v formalnih učnih situacijah (pri pouku) in pri drugem strokovnem delu (tudi za potrebe lastnega poklicnega razvoja). „Ozadenjske“ kompetence • Subjektivna pojmovanja • Socialne kompetence • Čustvene kompetence Vpliv kompetenc: • Prenašanje na otroke; • Lastno delovanje Kolikšen je vpliv dejavnikov na zmožnosti za socialno vključevanje otrok in mladostnikov (Kiswarday, 2012) 45 45 40 35,7 32 35 30 25,8 21,622,6 25 težave pri obvladovanju vedenja, čustvovanja pomanjkanje socialnih spretnosti 20 15 10 5 5,9 6,7 1,7 3 0 ne vpliva malo vpliva srednje vpliva precej vpliva zelo vpliva N = 429 pedagoških delavcev Stališča učiteljev do možnosti razvijanja rezilientnosti pri učencih in dijakih, Doktorska disertacija Samoocena kompetentnosti za usposabljanje dijakov za področje karierne orientacije: spoznavanje sebe (CPI, 2012) 84,60% 90,00% 80,00% 70,00% 52,60% 60,00% 47,40% 50,00% učitelji 40,00% ŠSS 30,00% 15,40% 20,00% 10,00% 0,00% nisem dovolj kompetenten N = 736; χ² = 20,65, p = 0,000 sem dovolj kompetenten Oblike izobraževanja,ki največ prispevajo k razvoju kompetence: komunikacija in odnosi (Vršnik Perše idr., 2012) komunikacija in odnosi formalno izobraževanje / študij 2,5 12,7 9,4 nadaljnje izobraževanje in usposabljanje 4,5 pedagoško-andragoško izobraževanje (PAI) 18,4 samoizobraževanje (literatura, internet,…) praksa, izkušnje 52,5 neformalna sodelovanja (hospitacije, sodelovanje v projektih,…) N = 1822 Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju, Evalvacijska študija Teze • Osebne in socialne kompetence pedagoških delavcev so pomembne za njihovo delovanje, kakor tudi za spodbujanje osebnega (spoznavnega in čustvenega) ter socialnega razvoja učencev • Potrebna je kohezivnost smernic za delovanje pedagoških delavcev • Pridobivanje kompetenc pedagoških delavcev na področju osebnih in socialnih kompetenc učiteljev skozi (samoorganiziranje) „praktičnih skupnosti“ HVALA ZA POZORNOST! tina.vrsnik@pei.si