Letno poročilo 2012

Transcription

Letno poročilo 2012

LETNO POROČILO 2012 PRVI FAKTOR SKUPINA
1
Letno
poročilo
2012
Skupina
2
PRVI FAKTOR SKUPINA LETNO POROČILO 2012
Skupina PRVI FAKTOR
Letno poročilo
za poslovno leto,
ki se je končalo
31. 12. 2012
Vsebina
1
2
3
4
5
Poslovno poročilo
5
Poročilo neodvisnega revizorja
27
Skupinski računovodski izkazi
31
Računovodske usmeritve
37
Pojasnila k skupinskim računovodskim izkazom
67
3
4
5
1.0
Poslovno
poročilo
6
1.0
Nagovor direktorjev matične družbe Skupine
Prvi faktor
Spoštovani poslovni partnerji, lastniki in zaposleni Skupine
Prvi Faktor!
Kljub nadaljnjemu zaostrovanju in poglabljanju gospodarsko finančne krize
je Skupina Prvi Faktor v letu 2012 izpolnila svoje cilje glede obsega poslovanja in doseženih poslovnih rezultatov, kot tudi na strani stroškovne
učinkovitosti. Poslovni rezultati so bili ugodni pri vseh družbah in na nivoju
celotne Skupine. Nadaljevalo se je prestrukturiranje poslovanja, saj se je
Skupina umikala iz dejavnosti, ki so v krizi najbolj prizadete in krepila prisotnost v dejavnostih, kjer kriza ni bila tako pereča. Utrjeval se je tudi tržni
položaj Skupine. Bilančna vsota Skupine se je nekoliko znižala, kar je posledica vse bolj zaostrenih razmer na področju kreditiranja s strani poslovnih
bank. Kljub znižanju bilančne vsote je bil obseg poslovanja nekoliko višji,
kar govori o izboljšanju upravljanja s sredstvi.
Zaskrbljujoče je, da se je po izboljšanju v letu 2011 gospodarsko okrevanje
v Sloveniji v letu 2012 ustavilo. Tako je BDP zopet upadel, take so napovedi
tudi za letošnje leto. Upad domačega povpraševanja, investicij in izvoza bo
imel vpliv na obseg poslovanja Prvega Faktorja. Realna slika gospodarstva
je precej slabša, kot je bila v letu 2011 in je bila napovedana v preteklih
obdobjih. Tudi zadnje napovedi za prihodnja obdobja so precej slabše kot
pred časom. Podobno kot v Sloveniji je stanje v ostalih državah, kjer je prisotna Skupina Prvi Faktor.
Ne glede na slabe razmere v gospodarstvu je poslovanje Skupine Prvi faktor
stabilno. K temu je nedvomno pripomoglo dejstvo, da je bila v času krize
dejavnost faktoringa globalno prepoznana kot zelo pomembna za reševanje kreditnega krča. Naraščanje povpraševanja po storitvah faktoringa tako
ni le trend, ki se dogaja na tržiščih, kjer je prisotna Skupina Prvi Faktor. Rast
obsega faktoringa namreč beležijo finančno stabilne države, kot tudi države, ki se slabše spopadajo s finančnimi težavami. Zaradi težjega dostopanja
do virov financiranja so storitve faktoringa vse bolj zanimive tudi za družbe,
ki se pred nastopom krize zaradi lahkega dostopanja virov financiranja te
možnosti niso posluževale.
Ne glede na razmere in rezultate je ključna osredotočenost na prihodnost.
Razmere bodo negotove, zato nas tudi v letu 2013 čakajo novi izzivi. Ti
bodo vezani predvsem na iskanje ustreznih rešitev, povezanih z vse slabšo
likvidnostjo gospodarstva in finančnega sektorja ter upadom gospodarske aktivnosti. Po eni strani taka situacija predstavlja precejšnja tveganja
in nevarnosti, po drugi strani pa odpira tudi dovolj priložnosti. Tveganja se
bodo povečevala, a hkrati ocenjujemo, da bo povpraševanje po storitvah
faktoringa ostalo močno, v nekaterih segmentih pa se bo še povečalo. Tudi
v prihodnje bo poudarek na ustreznem obvladovanju tveganj in na izbiri
primernih komitentov ter oblikovanju ustreznega portfelja. Dosedanji rezultati govorijo o tem, da se je Skupina ustrezno prilagodila razmeram in je
sposobna odgovoriti na izzive in priložnosti, ki jih prinaša prihodnost. Prepričani smo v svojo moč, voljo in odločnost, kar nam ob podpori lastnikov
daje zagon za delo v prihodnje.
Za leto 2013 načrtujemo stabilno poslovanje in doseganje pozitivnih rezultatov. Cilje bomo uresničevali skupaj s svojimi strankami, ki nam zaupajo,
z lastniki, ki verjamejo v naše delo, z visoko usposobljenimi in motiviranimi
sodelavkami in sodelavci ter s celovito ponudbo faktorinških storitev.
Ernest RibičMatej Špragar
DirektorDirektor
7
8
Stisk roke in pogled v oči
sta včasih vredna več, kot
lahko da črka na papirju.
Ljudje so tisti, ki gradijo in
negujejo odnose.
Uroš Vidović, direktor pravne službe
Skupine Prvi faktor
1.1
Uvodna predstavitev Skupine Prvi Faktor
Splošni podatki
Dne 31.12.2012 so Skupino Prvi faktor sestavljale naslednje družbe:
Obvladujoča družba
Firma: PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o.
Skrajšana firma: PRVI FAKTOR d.o.o.
Sedež družbe: Slovenska 17, 1000 Ljubljana, Slovenija
Osnovni kapital: 3.168.419 EUR
Organizacijska oblika: družba z omejeno odgovornostjo
Matična številka: 5842115
Davčna številka: 98503332
Velikost: velika družba po Zakonu o gospodarskih družbah (55. člen (8))
Transakcijski račun: 02924-0012104915
Poslovno leto: koledarsko
Direktor: Ernest Ribič
Direktor: Matej Špragar
E-mail: info@prvifaktor.si
Telefon: +386 1 200 54 10
Faks: +386 1 426 07 47
9
10
Odvisne družbe
Firma: PRVI FAKTOR, društvo s ograničenom odgovornošču za faktoring,
Zagreb
Skrajšana firma: PRVI FAKTOR d.o.o., Zagreb
Sedež: Hektorovićeva 2/V, 10000 Zagreb, Hrvaška
Datum vpisa v sodni register: 17.12.2003, Trgovski sud Zagreb
Osnovni kapital: 19.466.600 HRK
Direktor: Tomaž Kačar
E-mail: tomaz.kacar@prvifaktor.hr
Telefon: + 385 1 617 78 05
Faks: + 385 1 617 66 29
Predstavništvo Osijek
Ribarska 4, 31000 Osijek, Hrvaška
Telefon: + 385 31 200 691
Faks: + 385 31 200 692
Predstavništvo Rijeka
Korzo 11, 51000 Rijeka, Hrvaška
Telefon: + 385 51 495 550
Faks: + 385 51 495 553
Predstavništvo Split
Put Brodarice 6, 21000 Split, Hrvaška
Telefon: + 385 21 492 550
Faks: + 385 21 492 551
Firma: PRVI FAKTOR – faktoring, društvo s ograničenom odgovornošču,
Beograd
Skrajšana firma: PRVI FAKTOR – faktoring d.o.o., Beograd
Sedež: Bulevar Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Srbija
Datum vpisa v sodni register: 24.02.2005, Agencija za privredne register,
Srbija
Osnovni kapital: 269.276.730 RSD
Direktor: Jelena Tanasković
E-mail: jelena.tanasković@prvifaktor.rs
Telefon: + 387 33 767 210
Faks: + 387 33 767 211
Predstavništvo Niš
Svetozara Markovića 27/II, 18000 Niš, Srbija
Telefon: + 381 18 295 205
Faks: + 381 18 295 204
Predstavništvo Novi Sad
Ul. Katolička porta 6/3, 21000 Novi Sad, Srbija
Telefon: + 381 21 6617 355
Faks: + 381 21 6617 133
Firma: PRVI FAKTOR, društvo sa ograničenom odgovornošču za finansijski inžinjering, Sarajevo
Skrajšana firma: PRVI FAKTOR d.o.o., Sarajevo
Sedež: Tešanjska 24A, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Datum vpisa v sodni register: 27.02.2006, Kantonalni sud Sarajevo
Osnovni kapital: 2.838.162 KM
Matična številka: 1-25518
Direktor: Đenan Bogdanić
E-mail: đenan.bogdanic@prvifaktor.ba
Telefon: + 387 33 564 500
Faks: + 387 33 564 501
Dne 17.12.2003 je bila v sodni register pri Trgovskem sodišču v Zagrebu vpisana družba Prvi faktor d.o.o., Zagreb (v nadaljevanju PF Zagreb). Njen 100%
lastnik je družba Prvi faktor d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju PF Ljubljana).
Družba je začela s poslovanjem marca 2004. Osnovni kapital te družbe na
dan 31.12.2012 znaša 19.466.600,00 HRK.
Podružnica Mostar
Kralja Petra Krešimira IV bb, 88000 Mostar, Bosna in Hercegovina
Telefon: + 387 36 334 090
Faks: + 387 36 334 091
Dne 27.02.2006 je bila v sodni register pri Kantonalnem sodišču v Sarajevu
vpisana družba Prvi faktor d.o.o., Sarajevo (v nadaljevanju PF Sarajevo). Njen
100% lastnik je družba PF Ljubljana. Družba je začela s poslovanjem marca
2006. Osnovni kapital te družbe na dan 31. 12. 2012 znaša 2.838.162,00
KM.
Podružnica Banja Luka
Aleja svetog Save 7a, 78000 Banja Luka, Bosna in Hercegovina
Telefon: + 387 51 346 870
Faks: + 387 51 346 871
Firma: PRVI FAKTOR, d.o.o.e.l. (družba še ne posluje)
Sedež: Mito Hađivasiljev – Jasmin 20 , 111000 Skopje, Makedonija
Telefon: Faks: Direktor: Ernest Ribič
E-mail: -
Dne 24.02.2005 je bila v sodni register pri Agenciji za privredne registre v
Beogradu vpisana družba Prvi faktor – faktoring d.o.o., Beograd (v nadaljevanju PF Beograd). Njen 100% lastnik je družba PF Ljubljana. Družba je začela s poslovanjem marca 2005. V letu 2012 je družba PF Ljubljana dokapitalizirala družbo PF Beograd (dne 30.10.2012 v znesku 170.809.950,00 RSD),
tako da osnovni kapital te družbe na dan 31.12.2012 znaša 269.276.730,00
RSD.
Dne 22.09.2006 je bila pri Centralnem registru Republike Makedonije vpisana družba Prvi faktor d.o.o., Skopje (v nadaljevanju PF Skopje) z ustanovitvenim kapitalom v višini 5.000,00 EUR. Njen 100% lastnik je družba PF
Ljubljana, družba pa s poslovanjem še ni pričela. Njen osnovni kapital znaša
5.000,00 EUR.
Skupina Prvi faktor (dalje tudi Skupina PF ali Skupina) je imela na dan
01.01.2012 zaposlenih 122 delavcev, na dan 31.12.2012 pa 123 delavcev, od
tega 31 v PF Ljubljana, 44 v PF Zagreb, 33 v PF Beograd in 15 v PF Sarajevo.
V letu 2012 sta odšla iz Skupine dva zaposlena, na novo zaposleni pa so bili
trije, od tega dva v PF Zagreb in en v PF Sarajevo.
11
12
Lastniška struktura
Deleži v osnovnem kapitalu obvladujoče družbe (matična družba Skupine
Prvi faktor) so v lasti dveh slovenskih bank, in sicer:
Družbenik
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana
Skupaj osnovni kapital
Delež v %
Delež v EUR
50
50
1.584.209,50
1.584.209,50
100
3.168.419,00
Dejavnost družb v Skupini Prvi faktor
Dejavnost družb v Skupini Prvi faktor je opravljanje faktoringa za stranke s
sedežem v državi in tujini v zvezi z njihovimi terjatvami iz naslova prodaje
blaga in storitev. V okviru te dejavnosti družbe opravljajo predvsem naslednje posle:
• odplačni prevzem oziroma odkup terjatev iz naslova prodaje blaga in
storitev s prevzemom in brez prevzema rizika plačila,
• financiranje prevzetih terjatev,
•
•
•
•
•
•
vodenje prevzetih terjatev,
unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev,
trgovanje s prevzetimi terjatvami,
posredovanje in zastopanje pri faktoring poslih tako v državi kot tujini,
zavarovanje terjatev,
izterjava problematičnih terjatev.
13
14
S storitvami, ustvarjenimi
po vaši meri, smo dober
partner na vaši poslovni
poti. Partnerstvo je plod
razumevanja in posluha
za drugega, je spodbudna
beseda v pravem trenutku
in pomoč, ko jo najbolj
potrebujete.
Damir Abdić, vodja oddelka
za komercialo in marketing
1.2
Poslovanje v letu 2012
Poglabljanje gospodarske in politične krize nam je narekovalo ponovno zaostrovanje oz. spremembe pogojev financiranja, kljub temu, da se je cena
teh storitev zviševala že v preteklem letu.
povečali pomembnost faktorinških storitev. To so ključni dejavniki rasti obsega odkupljenih terjatev, ki je v skupini PF znašal dobrih 929 milijonov EUR,
kar predstavlja 2% rast v primerjavi z letom 2011.
V tako zahtevnem gospodarskem okolju smo še naprej nudili zanesljivo in
trdno podporo strankam.
Skupina Prvi faktor si nenehno prizadeva utrditi partnerski odnos s poudarkom na kakovosti. Odločilni sta premišljenost in previdnost pri spremljanju
vseh vrst tveganj, predvsem kreditnih in operativnih. Posebno pozornost še
naprej posvečamo optimizaciji postopka izterjave terjatev, še posebej delu
pred začetkom pravne izterjave.
Z ustrezno in učinkovito poslovno politiko smo, v razmerah nizke kapitalske ustreznosti finančnih institucij in omejenih težkih pogojev financiranja,
Podatki o obsegu odstopljenih terjatev
Skupaj 2011
1
Skupaj 2012
2
Plan 2012
3
Indeks 2012/2011
4=2/1
Indeks 2012/plan2012
5=2/3
Domači faktoring
PF Ljubljana
PF Zagreb
PF Beograd
PF Sarajevo
798.348.077
174.339.650
345.377.085
244.651.010
33.980.331
788.687.186
183.286.393
335.814.470
231.305.433
38.280.890
666.000.000
150.000.000
285.000.000
190.000.000
41.000.000
99
105
97
95
113
118
122
118
122
93
Izvozni faktoring
PF Ljubljana
PF Zagreb
PF Beograd
PF Sarajevo
60.502.528
41.215.195
8.702.164
0
10.585.168
91.640.485
66.180.743
8.476.373
0
16.983.370
51.000.000
32.000.000
7.000.000
0
12.000.000
151
161
97
0
160
180
207
121
0
142
Uvozni faktoring
PF Ljubljana
PF Zagreb
PF Beograd
PF Sarajevo
49.366.880
21.346.741
22.097.855
0
5.922.285
48.975.046
17.771.137
23.293.630
0
7.910.280
43.000.000
18.000.000
18.000.000
0
7.000.000
99
83
105
0
134
114
99
129
0
113
908.217.485
236.901.586
376.177.104
244.651.010
50.487.785
929.302.717
267.238.272
367.584.473
231.305.433
63.174.539
760.000.000
200.000.000
310.000.000
190.000.000
60.000.000
102
113
98
95
125
122
134
119
122
105
Skupaj (1+2+3)
PF Ljubljana
PF Zagreb
PF Beograd
PF Sarajevo
15
16
delež v %
PF Ljubljana
PF Zagreb
PF Beograd
PF Sarajevo
100
26
41
27
6
Skupina Prvi faktor s svojo strokovnostjo in predanostjo postavlja standarde
faktoring dejavnosti in se zavezuje k izboljšanju svoje ponudbe z zviševanjem kakovosti storitev, upravljanjem s tveganji in nenehnem iskanju sinergij med posameznimi družbami v skupini. Glede na promet Skupine PF je
najuspešnejša družba PF Zagreb, ki prispeva 40% obsega vseh odstopljenih
terjatev, sledita ji družbi PF Ljubljana in PF Beograd. Vztrajno raste obseg
prometa družbe PF Sarajevo, ki je v letu 2012 prispevala 7% delež celotnega
prometa skupine, v primerjavi z letom 2011 pa dosegla 25% zvišanje. Tudi
promet družbe PF Ljubljana se je, glede na leto 2011, zvišal za 13%.
100
28
40
25
7
100
26
41
25
8
100
PF SARAJEVO
7%
PF ZAGREB
40%
PF BEOGRAD
25%
Struktura
prometa Skupine
PF v letu 2012
Po vrsti faktoringa ima največji delež domači faktoring, ki predstavlja 85%
celotne realizacije, sledi izvozni faktoring z 10% in uvozni faktoring s 5% celotne realizacije. Navedeno je primerljivo s faktoring hišami iz ostalih držav
v svetu. V primerjavi s celotnim prometom, ki ga ustvarijo faktoring hiše
v Evropi, predstavlja Skupina PF majhen delež, saj ne dosegamo niti 0,1%
celotnega prometa.
Po dejavnosti strank ostaja struktura obsega odkupljenih terjatev Skupine
PF skoraj nespremenjena. Naše storitve koristijo predvsem družbe iz dejavnosti trgovina na debelo in sicer v višini 29% celotne realizacije, sledijo
družbe iz predelovalne industrije z 18% in družbe iz dejavnosti proizvodnje
živil in pijač z 12% celotne realizacije.
100
PF LJUBLJANA
28%
UVOZ
5%
DOMAČI
85%
Promet
faktoringa
Skupine PF po
vrstah faktoringa
v letu 2012
IZVOZ
10%
PROIZVODNJA IZDELKOV IZ GUM IN PLASTIČNIH MAS
3%
KOPENSKI TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE
3%
DRUGE STORITVENE DEJAVNOSTI
2%
PROIZVODNJA NEKOVINSKIH MINERALNIH IZDELKOV
2%
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, RAZEN STROJEV IN NAPRAV
6%
TRGOVINA NA DROBNO, RAZEN Z MOTORNIMI VOZILI
4%
STROKOVNE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
5%
PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL,
PRIKOLIC IN POLPRIKOLIC
5%
SPECIALIZIRANA GRADBENA DELA
11%
DEJAVNOST
STRANK PF
SKUPINE
V LETU 2012
POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA NA DEBELO,
RAZEN Z MOTORNIMI VOZILI
29%
PROIZVODNJA ŽIVIL IN PIJAČ
12%
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
18%
Z razpršitvijo deleža odkupljenih terjatev po dejavnostih, smo v zadnjih letih
znižali tveganje, da dolžniki svojih obveznosti ne bodo poravnali. Največji
delež dolžnikov izhaja iz dejavnosti trgovine na debelo (24%), sledijo dolžniki iz dejavnosti trgovine na drobno (21%) in dolžniki iz dejavnosti predelovalne industrije (14%).
17
18
DEJAVNOST UPRAVE IN OBRAMBE;
DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
4%
PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL, PRIKOLIC IN POLPRIKOLIC
6%
PROIZVODNJA ŽIVIL IN PIJAČ
9%
STROKOVNE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
3%
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, RAZEN STROJEV IN NAPRAV
3%
KOPENSKI PROMET; CEVOVODNI TRANSPORT
3%
PROIZVODNJA ELEKTRIČNIH NAPRAV
2%
DRUGE STORITVENE DEJAVNOSTI
2%
SPECIALIZIRANA GRADBENA DELA
9%
DEJAVNOST
DOLŽNIKOV
PF SKUPINE
V LETU 2012
POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA NA DEBELO,
RAZEN Z MOTORNIMI VOZILI
24%
PREDELOVALNA INDUSTRIJA
14%
TRGOVINA NA DROBNO, RAZEN Z MOTORNIMI VOZILI
21%
1.3
Načrti za leto 2013
Cilji Skupine so ohranjanje deležev na posameznih trgih kjer so družbe Skupine prisotne in nadaljnje izboljšanje storitev, ki jih Skupina nudi strankam.
Leto 2013 bo namenjeno nadaljnji konsolidaciji ter organizacijski učinkovitosti Skupine.
Bistveni elementi plana Skupine Prvi faktor za leto 2013:
• obseg prometa v višini najmanj 894.500 tisoč EUR;
• dobiček pred davki v višini 1.507 tisoč EUR.
Dolgoročni cilji Skupine so seveda v širitvi in utrjevanju položaja na ciljnih
trgih. Zagotavljati želimo ustrezno rast in vsaj 15% donosnost lastniškega
kapitala pred davki.
Ostali cilji so vezani na organizacijo Skupine, predvsem na dograjevanje
politike upravljanja s tveganji, internih pravilnikov, nadgradnjo informacijske podpore za vse družbe z namenom zagotavljanja podlage za pravočasno in učinkovito sprejemanje odločitev v trenutno negotovem poslovnem
okolju.
19
20
Le kdor je sam uspešen,
lahko prispeva tudi k
uspehu drugega.
Tomaž Marinšek, notranji revizor
1.4
Služba notranje revizije v letu 2012
Služba notranje revizije (SNR) je bila v družbi PF Ljubljana organizacijsko
vzpostavljena v drugi polovici leta 2007. V letu 2008 so organi te družbe
sprejeli krovni dokument (Listina o delovanju SNR), s čimer je vzpostavljena
metodološka podlaga za delovanje službe. Skladno s tem krovnim dokumentom SNR deluje v vseh družbah Skupine Prvi faktor. SNR, od vzpostavitve dalje, deluje z 1 notranjim revizorjem.
V letu 2012 je SNR 60% svojega razpoložljivega delovnega časa razporedila
za izvedbe notranjerevizijskih pregledov, 20% za sodelovanje z zunanjo revizijsko družbo v okviru rednega revidiranja računovodskih izkazov Skupine
Prvi faktor in matične družbe te skupine, vključno s pripravo Letnega poročila ter 20% za druge naloge. Plan SNR za leto 2012 ni bil v celoti realiziran
(realiziran je bil okrog 75%) zaradi izvedbe izrednih pregledov ter drugih
nalog (svetovalne naloge).
SNR je v letu 2012 izvedla tri redne in tri izredne notranjerevizijske preglede. Vodstvo matične družbe skupine je služba redno seznanjala s svojimi
ugotovitvami, o svojem delu pa je periodično poročala tudi stalnim pooblaščencem družbenikov (članom skupščine družbe PF Ljubljana) in notranjerevizijskim službam družbenikov te družbe.
1. 5
Notranje-kontrolni sistem v Prvem faktorju
Že v prejšnjih letih so bili izvedeni zaključni koraki k poenotenju poslovnega
procesa v družbah Skupine Prvi faktor. V celotni Skupini Prvi faktor je tako
izvedeno poenotenje dokumentacije, ki jo družbe uporabljajo v poslovnem
procesu, vključno s poenotenjem spremljajočih kontrolnih postopkov.
Redno so pregledani in ažurirani vsi interni akti družb iz Skupine Prvi faktor, pri čemer je dodatna pozornost posvečena aktom, ki urejajo področje
upravljanja s tveganji. Na tem področju se interni akti odvisnih družb redno
usklajujejo glede na interne akte, ki jih uporablja matična družba skupine.
Vse družbe skupine svoje računovodske evidence vodijo v istem programu,
za računovodsko poročanje pa uporabljajo isto programsko aplikacijo (oz.
poročevalski paket). Istovrstna so tudi vsa poročila na področju upravljanja s tveganji (spremljanje kreditnega, nekreditnega in operativnega tveganja). Služba kontrolinga deluje v vseh družbah Skupine Prvi faktor, razen
v najmanjši družbi iz te skupine. Te službe so osredotočene v pripravo vseh
poročil s področja upravljanja s tveganji (vključno z rednim preverjanjem
vnesenih podatkov). Služba kontrolinga matične družbe skupine ob tem
spremlja tudi vsa tovrstna poročila odvisnih družb.
Služba notranje revizije, s sprejetjem svojega krovnega dokumenta, izvaja
redne notranjerevizijske preglede v vseh družbah in organizacijskih enotah
Skupine, podaja priporočila glede na ugotovitve ob teh pregledih ter sistematično spremlja realizacijo teh priporočil. Občasne preglede notranje-kontrolnih sistemov Prvega faktorja izvajajo tudi notranjerevizijske službe
družbenikov matične družbe skupine. Računovodski izkazi vseh družb Skupine Prvi faktor so s strani revizijskih družb revidirani vsako leto, zunanje
institucije pa občasno vršijo preglede na posameznih specifičnih področjih
(davčne inšpekcije, idr.).
21
22
Trudimo se, da z našim
znanjem in izkušnjami
izpolnimo želje in zahteve
uporabnikov našega
informacijskega sistema.
Zato razvijamo rešitve, ki
so čim bolj enostavne in
prijazne za uporabo.
Jože Matjaž, direktor IT služb Skupine
Prvi faktor
1.6
Poročilo o opravljenem delu na področju
informatike v letu 2012
Aktivnosti na področju informatike so se izvajale v skladu s potrjenim strateškim načrtom informatike. Usmerjene so bile v izboljšave in dopolnitve
obstoječih funkcionalnosti kot tudi v implementacijo novih in to tako v dokumentnem kot tudi v ERP sistemu. Vse to smo izvajali zaradi stalnih sprememb na trgih na katerih nastopamo in zaradi izboljšav, ki jih izvajamo v
naših poslovnih procesih.
INFRASTRUKTURA
Pri strojni opremi, ki predstavlja osnovo naše infrastrukture se je dogajalo
naslednje:
• V letu 2012 smo začeli na vseh novo nabavljenih osebnih računalnikih
instalirati Windows 7 operacijski sistem. Na novih strežnikih (BG) pa VMware za potrebe virtualizacije in nato Windows ali Unix operacijski sistem.
• Vzpostavili smo nov način replikacje podatkov na našo rezervno lokacijo.
• Zamenjali smo del aktivne opreme (strežnik, router, switche,...)
DOKUMENTNI SISTEM
Implementirane novosti v dokumentnem sistemu:
• Nadgradnje funkcionalnosti v zvezi s poročanjem kontrolinga.
• Dodana so bila nova polja na zahtevku za limit, vključno z možnostjo
dodajanja poljubnega teksta.
• V kontaktih je pri vnosu podatkov komitenta omogočen tudi vpis dobaviteljev in kupcev s katerimi komitent sodeluje, kar v nadaljevanju omogoča iskanje kompenzacijske verige.
• Implementirano je arhiviranje neaktivnih zadev ter skenirane vhodne pošte.
• Dodana je možnost vklopa večjega števila alarmov na dogodku.
• Izvedena je nadgradnja domino strežnika na verzijo 8.5.3 in tudi nadgradnja same baze dokumentnega sistema, s čimer se je omogočilo
brezhibno delovanje dokumentnega sistema tudi na Windows 7 delovnih
postajah, ki imajo instaliran 64 bitni operacijski sistem.
ERP SISTEM
V okviru ERP sistema Navision so bili izvedeni številni popravki in spremembe obstoječe funkcionalnosti, ravno tako pa tudi implementirane popolnoma nove funkcionalnosti. Najpomembnejše novitete so naslednje:
• Zaradi uvedbe nove tretje davčne stopnje je bilo samo za PF Beograd
spremenjena funkcionalnost v povezavi z DDV-jem (davčne knjige, obračun, itd.)
• V mesečno analizo faktoringa je vključena funkcionalnost, ki zagotavlja
izračun donosnosti na nivoju odstopnika, komercialista ali aneksa.
• Narejeno je novo poročilo za SID-PKZ, ki se uporablja za poročanje o
zamudah dolžnikov, katerih terjatve imamo zavarovane na SID-PKZ.
• Omogočeno je razmejevanje prihodkov za obdobje daljše od 24 mesecev.
• V seznam kupcev in dobaviteljev je dodana možnost za hiter vpogled v
promet in saldo.
• V seznam knjiženih odstopov je dodan tudi podatek o realizirani proviziji
v času samega odkupa.
• Za potrebe PF Zagreb so bile izvedene dopolnitve funkcionalnosti tako,
da ta družba lahko zagotovi vse podatke, ki jih zahteva zakonodajalec
glede uvedbe t.i. fiskalizacije.
• Za potrebe PF Sarajevo so bile izvedene dopolnitve na BH lokalizaciji za
potrebe DDV-ja.
• Izdelane so bile obdelave za uvoz in izvoz podatkov, ki ''potujejo'' na relaciji PF in SID-PKZ ter vzpostavljena enotna evidenca terjatev, ki jih imamo
zavarovane.
• V sistemu za poslovno poročanje smo poenotili prikaz zneskov. Vsi se
zdaj prikazujejo v eurih ob tem, da se nekateri preračunajo iz lokalne valute v eure na dan knjiženja, nekateri pa na zadnji dan v mesecu za katerega se dela poročilo.
23
24
1.7
Izjava o odgovornosti poslovodstva
Poslovodstvo potrjuje skupinske računovodske izkaze za leto, končano na
dan 31.12.2012, kot so objavljeni na straneh 32 do 35 tega poročila, ter
uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k skupinskim računovodskim izkazom na straneh 37 do 100 tega poročila.
25
26
27
2.0
Poročilo
neodvisnega
revizorja
30
Uspeh sam bi bil le kup
podatkov in številk, če
ne bi vedeli, da za njimi
stojijo zaposleni s trdim in
predanim delom.
Tanja Sibinčič, vodja financ
31
3.0
Skupinski
računovodski
izkazi
32
Skupinski izkaz finančnega položaja
000 EUR
Pojasnilo
31.12.2012
31.12.2011
315.038
338.485
5.1
5.2
5.3
5.22
5.4
5.036
45
315
1.696
2.980
0
4.466
75
376
522
2.977
516
5.5
5.4
5.6
5.22
5.7
310.002
8
40.820
224.989
14.403
731
29.051
334.019
7
43.617
247.252
18.700
689
23.754
315.038
338.485
8.722
3.168
1.890
87
0
- 1.439
5.016
6.443
3.168
1.890
87
- 1.544
- 1.084
3.926
SREDSTVA
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Neopredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Terjatve za odloženi davek
Posojila in terjatve
KRATKOROČNA SREDSTVA
Zaloge
Finančna sredstva, v posesti do zapadlosti
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Terjatve za davek od dohodkov
Denarna sredstva in denarni ustrezniki
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
KAPITAL
Vpoklicani kapital
Kapitalske rezerve
Druge rezerve
Prevrednotevalni popravek kapitala
Rezerve iz prevedbenih tečajnih razlik
Zadržani dobiček
5.8
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Nekratkoročne obveznosti do bank
Rezervacije
5.9
5.11
93.745
93.529
216
7.211
6.974
237
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Kratkoročne obveznosti do bank
Kratkoročne poslovne in druge obveznosti
5.9
5.10
212.571
209.626
2.945
324.831
321.799
3.032
Pojasnila na straneh 37 do 100 so sestavni del prikazanih skupinskih računovodskih izkazov.
Skupinski računovodski izkazi na straneh 32 do 35 so potrjeni v okviru Izjave o odgovornosti poslovodstva z dne 12.03.2013 in so podpisani
s strani direktorjev obvladujoče družbe skupine.
Direktor obvladujoče družbe
Ernest Ribič
Matej Špragar
Skupinski izkaz vseobsegajočega donosa
000 EUR
Pojasnilo
2012
2011
5.13
5.14
31.963
- 18.106
36.960
- 19.499
13.857
17.461
704
123
2.012
4.165
5.388
2.018
1.685
- 16
0
240
- 2.111
- 4.092
- 8.483
- 2.190
2.415
- 33
2.770
3.207
- 1.680
- 1.348
Čisti dobiček poslovnega leta
1.090
1.859
Drugi vseobsegajoči donos
Prevedbene tečajne razlike
Čisti dobiček/ čista izguba, prepoznana v presežku iz
prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo
1.189
- 355
- 1.572
- 28
1.544
- 1.544
Skupaj vseobsegajoči donos
2.279
287
Prihodki od obresti in podobni prihodki
Odhodki za obresti in podobni odhodki
Čiste obresti
Prihodki iz dividend
Drugi poslovni prihodki
Stroški storitev
Stroški dela
Oslabitve
Drugi poslovni odhodki
Čisti dobički iz tečajnih razlik
Čiste izgube iz finančnih sredstev in obveznosti
5.15
5.16
5.17
5.18
5.19
5.20
5.21
Dobiček iz rednega poslovanja
Davek iz dohodka
5.22
-
Ernest Ribič
Matej Špragar
33
34
Skupinski izkaz denarnih tokov
000 EUR
2012
2011
1.090
1.859
222
5.388
- 710
18.106
- 31.963
- 1.685
- 10.642
289
8.483
2.334
19.499
- 36.960
- 2.415
- 8.770
4.299
22.263
2.797
87
39.056
- 20.799
- 1.550
46.153
- 18.700
8.164
3.203
- 580
44.006
- 21.891
- 1.582
12.620
- 1.668
- 1.668
- 639
- 639
Denarni tokovi pri financiranju:
Prejete dividende
Prejemki od povečanja obveznosti do bank
Izdatki za odplačila obveznosti do bank
Prebitek prejemkov (izdatkov) pri financiranju
704
605.327
- 635.667
- 29.636
0
374.458
- 362.058
12.400
Denarni izid v obdobju
Denar in denarni ustrezniki na začetku obdobja
Denar in denarni ustrezniki na koncu obdobja
5.297
23.754
29.051
17.470
6.284
23.754
Čisti dobiček poslovnega leta
Prilagoditve:
Amortizacija
Oslabitve
Druge nedenarne postavke
Odhodki od obresti
Prihodki od obresti
Tečajne razlike
Spremembe čistih obratnih sredstev:
Začetna manj končna finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Začetna manj končna posojila in terjatve
Začetna manj končna finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Začetne manj končne poslovne in druge obveznosti
Prejete obresti
Plačane obresti
Plačani davek iz dohodka
Prebitek prejemkov (izdatkov) pri poslovanju
Denarni tokovi pri naložbenju:
Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev
Prebitek prejemkov (izdatkov) pri naložbenju
Ernest Ribič
Matej Špragar
Skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala
000 EUR
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Druge
rezerve
Rezerve iz
preved. tečajnih
razlik
3.168
1.890
87
-1.056
0
2.067
6.156
0
0
0
0
0
1.859
1.859
0
0
0
0
0
0
-28
0
0
-1.544
0
0
-28
-1.544
0
0
0
-28
-1.544
0
-1.572
Stanje 31.12.2011
3.168
1.890
87
-1.084
-1.544
3.926
6.443
Stanje 01.01.2012
3.168
1.890
87
-1.084
-1.544
3.926
6.443
0
0
0
0
0
1.090
1.090
0
0
0
0
0
0
-355
0
0
1.544
0
0
-355
1.544
0
0
0
-355
1.544
0
1.189
3.168
1.890
87
-1.439
0
5.016
8.722
Stanje 01.01.2011
Vseobsegajoči donos
Poslovni izid leta
Čiste izgube, prepoznane v presežku iz prevrednotenja v
zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo
Vseobsegajoči donos
Poslovni izid leta
Čiste izgube, prepoznane v presežku iz prevrednotenja v
zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo
Stanje 31.12.2012
Prevred.
Popravek
kapitala
Zadržani
dobiček
Skupaj
Ernest Ribič
Matej Špragar
35
36
37
4.0
Računovodske
usmeritve
38
4.1
Splošni podatki
Skupinski (konsolidirani) računovodski izkazi za leto 2012 Skupine Prvi
faktor vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe (Prvi faktor
d.o.o., Ljubljana) in njenih treh odvisnih družb (Prvi faktor d.o.o., Zagreb,
Prvi faktor-faktoring d.o.o., Beograd in Prvi faktor d.o.o., Sarajevo).
Obvladujoča družba, Prvi faktor d.o.o., Ljubljana (PF Ljubljana) je družba
z omejeno odgovornostjo, ustanovljena v Sloveniji v skladu s slovensko
zakonodajo. Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je bila vpisana dne
23.03.1994. Sedež ima v Ljubljani na Slovenski 17. Družba je s poslovanjem
začela dne 01.09.1994.
Lastnici deležev v osnovnem kapitalu družbe sta dve banki: Nova Ljubljanska
banka d.d., Ljubljana (NLB) ter SID – Slovenska izvozna in razvojna banka,
d.d., Ljubljana (SID banka).
Odvisna družba Prvi faktor – faktoring d.o.o., Beograd (PF Beograd) je
družba z omejeno odgovornostjo, ustanovljena v Srbiji v skladu s srbsko
zakonodajo. Pri Agenciji za gospodarske registre v Beogradu je bila vpisana
dne 24.02.2005. Sedež ima v Novem Beogradu na Bulevaru Mihajla Pupina
165/v. Družba je s poslovanjem začela dne 01.03.2005.
Odvisna družba Prvi faktor d.o.o., Sarajevo (PF Sarajevo) je družba z
omejeno odgovornostjo, ustanovljena v Bosni in Hercegovini v skladu s
tamkajšnjo zakonodajo. Pri Kantonalnem sodišču v Sarajevu je bila vpisana
dne 27.02.2006. Sedež ima v Sarajevu na Tešanjska 24A. Družba je s
poslovanjem začela dne 01.03.2006.
PF Ljubljana ima v vseh odvisnih družbah 100% delež.
Najpomembnejši dejavnosti Skupine sta domači in izvozni faktoring.
Odvisna družba Prvi faktor d.o.o., Zagreb (PF Zagreb) je družba z omejeno
odgovornostjo, ustanovljena na Hrvaškem v skladu s hrvaško zakonodajo.
Pri Trgovskem sodišču v Zagrebu je bila vpisana dne 17.12.2003. Sedež
ima v Zagrebu na Hektorovićevi 2. Družba je s poslovanjem začela dne
01.03.2004.
4.2
Pomembnejše računovodske usmeritve
4.2.1 Podlaga za pripravo računovodskih izkazov
Skupinski računovodski izkazi Skupine za leto, ki se je končalo dne
31.12.2012, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (EU).
Posamični (individualni) računovodski izkazi so, v skladu z zahtevami lokalne zakonodaje, pripravljeni poleg skupinskih računovodskih izkazov.
Spodaj opisane usmeritve so se dosledno uporabljale v vseh obdobjih, ki so
predstavljena v računovodskih izkazih, vključenih v to poročilo.
Skupinski računovodski izkazi so bili pripravljeni v skladu z načelom izvirne
vrednosti.
Priprava skupinskih računovodskih izkazov v skladu z MSRP, kot jih je sprejela Evropska unija, zahteva uporabo določenih ključnih računovodskih
ocen in predpostavk. Od poslovodstva zahteva tudi presojo pri uporabi računovodskih usmeritev Skupine.
V poslovnem letu 2012 je Skupina uvedla vse nove in dopolnjene standarde
in pojasnila, kakor so jih izdali ustrezni organi v EU (Odbor za mednarodne
računovodske standarde (OMRS) in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih
standardov računovodskega poročanja (OPMSRP)), katerih uporaba je obvezna za poročevalsko obdobje, ki se začne s 1. januarjem 2012.
Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki veljajo od vključno 1. januarja 2012 in jih je potrdila EU in Skupina vpeljala
- MSRP 7 (dopolnitev) – Prenosi finančnih sredstev (velja od 1. julija 2011).
Dopolnitev določa dodatna razkritja glede na izpostavljenost tveganju, ki
izhaja iz prenesenega finančnega sredstva. Dopolnitev vključuje zahtevo,
da se po vrstah prenesenih sredstev razkrijejo informacije glede narave tveganj, njihove vrednosti in opis tveganja oziroma koristi finančnih
sredstev, ki so bile prenesene na tretjo osebo, vendar niso izpolnjeni pogoji za odpravo pripoznanja. Razkritja omogočajo uporabnikom razume-
ti znesek povezanih obveznosti in razmerje med finančnim sredstvom in
obveznostjo. Ko je finančnemu sredstvu odpravljeno pripoznanje, vendar je družba še vedno izpostavljena določenemu tveganju in koristim, ki
so povezane s prenesenim sredstvom, je potrebno dodatno razkritje za
razumevanje učinkov tveganja. Dopolnitve vplivajo na predstavitev računovodskih izkazov Skupine.
- Druge spremembe in dopolnitve standardov ter pojasnila: spremembe
MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki se nanašajo na hudo hiperinflacijo in odpravo fiksnih datumov
za pripravljavce, ki prvikrat uporabljajo MSRP in spremembe MRS 12 Davek iz dobička, ki se nanašajo na povrnitev vrednosti osnovnih sredstev
– naložbenih nepremičnin, izkazanih po pošteni vrednosti. Dopolnitve
ne vplivajo na računovodske izkaze Skupine.
Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih je EU potrdila in jih Skupina ni predčasno vpeljala
- MRS 19 (sprememba) - Zaslužki zaposlencev (velja za letna obdobja, ki se
začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje). Spremembe standarda se nanašajo
na pripoznavanje in merjenje obvez za določene zaslužke ter na razkritje
vseh zaslužkov zaposlencev. Dopolnitve ne bodo vplivale na računovodske izkaze Skupine.
- MRS 1 (sprememba) - Predstavljanje računovodskih izkazov (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2012 ali kasneje). Standard ohranja
možnost, da se poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos predstavita
bodisi v enem izkazu ali v dveh ločenih, toda zaporednih izkazih. Vendar
pa spremembe standarda zahtevajo, da se v delu, ki se nanaša na drugi vseobsegajoči donos, opravijo dodatna razkritja, in sicer tako da so
postavke drugega vseobsegajočega donosa razvrščene v dve kategoriji:
postavke, ki se pozneje ne bodo prerazvrstile v izkaz poslovnega izida, ter
postavke, ki se bodo pozneje prerazvrstile v izkaz poslovnega izida, kadar bodo izpolnjeni posebni pogoji. Davek iz dobička za vsako postavko
drugega vseobsegajočega donosa je treba izkazovati na enaki podlagi.
Sprememba vpliva na predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov
Skupine.
39
40
- MSRP 7 (dopolnitev) – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti (velja za letna obdobja od 1. januarja 2013). Dopolnitev standarda zahteva dodatna razkritja, ki bodo uporabnikom računovodskih informacij omogočile oceno dejanskih in potencialnih učinkov pobotanja
finančnih sredstev in finančnih obveznosti, vključno z neto poravnavo
finančnih sredstev in obveznosti. Dopolnitve vplivajo na predstavitev računovodskih izkazov Skupine.
- MRS 32 (dopolnitev) - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti (velja za letna obdobja od 1. januarja 2014). Dopolnitev vsebuje
pojasnila k MRS 32, s katerimi odpravlja nedoslednosti glede izpolnjevanja pogojev za pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti.
Dodatno je pojasnjena trenutna in uradno izvršljiva pravica pobotanja
pripoznanih zneskov ter možnosti hkratne poravnave sredstev in obveznosti, ki se smatrajo kot enakovredne pobotu.
-MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni podvigi,
MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih podjetjih, prenovljena različica
MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, ki je bil spremenjen zaradi izdaje
MSRP 10, vendar pa ohranja obstoječa navodila za pripravo ločenih računovodskih izkazov, ter prenovljena različica MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige, ki je bil spremenjen zaradi skladnosti s
spremembami na podlagi izdaje MSRP 10 in MSRP 11. Navedeni standardi
veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje, pri čemer je uporaba pred tem datumom dovoljena, če se takrat uporabijo tudi
vsi drugi navedeni standardi. Vendar pa lahko podjetja pri pripravi svojih
konsolidiranih računovodskih izkazov uporabijo katere koli zahteve glede
razkrivanja, določene v MSRP 12, ne da bi predčasno uvedla MSRP 12.
Skupina trenutno ocenjuje potencialni vpliv sprejetja navedenih standardov na njene konsolidirane računovodske izkaze.
- MSRP 10 (nov standard). Novi standard nadomešča dele MRS 27 Skupinski in ločeni računovodski izkazi, ki obravnavajo konsolidirane računovodske izkaze. Pojasnilo SOP 12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene je bilo preklicano ob izdaji MSRP 10. Po MSRP 10 obstaja
samo ena podlaga za konsolidacijo, in sicer obvladovanje. Poleg tega
MSRP 10 vključuje novo opredelitev obvladovanja, po kateri to vsebuje
tri elemente: moč nad podjetjem, v katero vlaga vlagatelj, izpostavljenost ali pravice do spremenljivih donosov, ki izhajajo iz vpetosti vlagatelja v podjetje, v katero vlaga, in zmožnost vlagatelja, da zaradi svoje
moči nad podjetjem, v katero vlaga, vpliva na višino svojih donosov.
V MSRP 10 so bila dodana obširna navodila za obravnavanje kompleksnih scenarijev.
- MSRP 11 (nov standard). Novi standard nadomešča MRS 31 Deleži v
skupnih podvigih. MSRP 11 določa, kako je treba razvrstiti skupni podvig, ki je predmet skupnega obvladovanja dveh ali več strank. Pojasnilo
SOP 13 Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov je bilo preklicano ob izdaji MSRP 11. Po MSRP 11 se skupni podvig
razvrsti kot skupno delovanje ali skupno vlaganje, odvisno od pravic in
obveznosti strank v skupnem podvigu. Nasprotno v okviru MRS 31 obstajajo tri vrste skupnih podvigov: skupaj obvladovana podjetja, skupaj
obvladovana sredstva in skupaj obvladovano delovanje. Poleg tega je
treba skupna vlaganja na podlagi MSRP 11 obračunavati po kapitalski
metodi, medtem ko se lahko na podlagi MRS 31 obračunavajo z uporabo kapitalske metode ali sorazmerne konsolidacije.
-MSRP 12 (nov standard). Novi standard obravnava razkrivanje in ga
morajo uporabljati podjetja, ki imajo deleže v odvisnih podjetjih, skupnih podvigih, pridruženih podjetjih in/ali nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih. Na splošno so zahteve glede razkrivanja, ki jih določa
MSRP 12, obsežnejše kot zahteve glede razkrivanja, ki jih določajo trenutni standardi.
- MSRP 13 (nov standard) Merjenje poštene vrednosti (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje). Standard na enem mestu
združuje navodila za merjenje poštene vrednosti in razkritja o merjenju
poštene vrednosti. Standard opredeljuje pošteno vrednost, vzpostavlja
okvir za merjenje poštene vrednosti in zahteva razkritja o merjenju poštene vrednosti. Področje uporabe standarda je široko; uporablja se za
postavke finančnih instrumentov in postavke nefinančnih instrumentov, pri katerih drugi standardi zahtevajo ali dovoljujejo merjenje poštene vrednosti in razkritja o merjenju poštene vrednosti, razen v posebej
določenih okoliščinah. Na splošno so zahteve glede razkrivanja, ki jih
določa MSRP 13, obsežnejše kot zahteve glede razkrivanja, ki jih določajo trenutni standardi. MSRP 13 na primer kvantitativna in kvalitativna
razkritja na podlagi tristopenjske hierarhije poštene vrednosti, ki se za
finančne instrumente trenutno zahtevajo samo v okviru MSRP 7 Finančni
instrumenti: razkritja, razširi tako, da obsegajo vsa sredstva in obveznosti, ki spadajo na njegovo področje uporabe. Skupina trenutno ocenjuje
potencialni vpliv sprejetja navedenega standarda na njene konsolidirane
računovodske izkaze.
- Druge spremembe in dopolnitve standardov ter pojasnila: sprememba
OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja krovne plasti v proizvodni fazi dnevnega kopa. Dopolnitev ne bo vplivala na računovodske izkaze Skupine.
Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki jih EU še ni potrdila
- MSRP 9 – Finančni instrumenti. MSRP 9, ki je bil izdan novembra 2009,
nadomešča dele MRS 39, ki se nanašajo na klasifikacijo in merjenje finančnih sredstev. MSRP 9 je bil pozneje oktobra 2010 dopolnjen s klasifikacijo in merjenjem finančnih obveznosti. Ključne značilnosti novega
standarda:
- Finančna sredstva je treba razvrstiti v dve skupini: finančna sredstva
po pošteni vrednosti ali finančna sredstva po odplačni vrednosti. Odločitev je treba sprejeti ob začetnem pripoznanju in mora temeljiti na
poslovnem modelu.
- Finančno sredstvo je dovoljeno meriti po odplačni vrednosti, če gre
za dolžniški instrument in je namen držanja zbiranje pogodbenih denarnih tokov, ki pomenijo izključno poplačilo glavnice in obresti. Drugi
dolžniški instrumenti morajo biti vrednoteni po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida.
- Vsi lastniški instrumenti morajo biti vrednoteni po pošteni vrednosti.
Lastniški instrumenti, ki so namenjeni trgovanju, se vrednotijo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Ostale lastniške instru-
mente je treba vrednotiti po pošteni vrednosti skozi izkaz vseobsegajočega donosa, brez kasnejšega prenosa dobičkov ali izgub v izkaz
poslovnega izida. Dividende morajo še naprej biti pripoznane kot prihodek v izkazu poslovnega izida, saj pomenijo donos naložbe.
- Večina določil MRS 39, ki se nanašajo na klasifikacijo in merjenje finančnih obveznosti, je prenesena v sklop MSRP 9. Ključna sprememba
je le, da bo družba morala spremembe finančnih obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki so posledica spremembe
lastnega kreditnega tveganja, pripoznati v drugem vseobsegajočem
donosu.
- Vpeljava MSRP 9 je obvezna s 1. januarjem 2015, z možnostjo predčasne
vpeljave. Skupina preučuje posledice novega standarda na računovodske izkaze in postavlja časovni okvir, v katerem bo novosti vpeljala.
- Dopolnitve MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni
podvigi in MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih podjetjih – Smernice za
prehod (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje).
Dopolnitve bodo olajšale prehod na nove standarde z omejitvijo zahtev
po zagotavljanju prilagojenih, primerljivih podatkov zgolj za primerljivo
predhodno obdobje.
- Dopolnitve MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni
podvigi in MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih podjetjih – Investicijske
družbe (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje).
Dopolnitve se nanašajo na obravnavo investicijskih družb in obsegajo definicijo investicijske družbe, določila, da investicijske družbe merijo svoje
naložbe v odvisne družbe po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida in jih tako ne konsolidirajo, nova razkritja za investicijske družbe in
določila za pripravo ločenih računovodskih izkazov investicijskih družb.
- Letne dopolnitve MSRP 2009-2011. Dopolnitve so sestavljene iz vsebinskih sprememb in pojasnil in so veljavne za letna obdobja, ki se začnejo
1. januarja 2013 ali kasneje. Dopolnitve v MSRP 1 Predstavljanje računovodskih standardov zajemajo pojasnila glede razkritij dodatnih primerjalnih podatkov. Če podjetje prostovoljno razkrije dodatno primerjalno
41
42
obdobje, ki po MSRP ni zahtevano, potem mora vključiti dodatno primerjalno obdobje tudi med pojasnila k računovodskim izkazom. V primeru
prostovoljnega razkritja informacij dodatnega primerjalnega obdobja,
podjetju ni potrebno razkrivati za dodatno primerjalno obdobje celotnega sklopa računovodskih izkazov s pojasnili. Dopolnitve MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva pojasnjuje, da se nadomestni deli in oprema
ter oprema za vzdrževanje, ki ustrezajo definiciji opredmetenih osnovnih
sredstev, razvrstijo in obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva in
ne kot zaloge. Sprememba MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje
določa, da se davčni učinki distribucije umetnikom kapitalskega instrumenta in transakcijske stroške kapitalske transakcije obravnavajo v skladu
z MRS 12 Davek iz dobička. Dopolnitev MRS 34 Medletno računovodsko
poročanje zahteva ločeno razkritje skupaj sredstva in skupaj obveznosti
za posamezne segmente za namene segmentnega poročanja v skladu z
MSRP 8 Poslovni izseki samo v primeru, ko se redno ločeno poroča tudi
ključnemu poslovodstvu in v primeru, ko bi se znesek skupaj sredstev
in obveznosti določenega segmenta pomembno razlikoval od zadnjih
letnih računovodskih izkazov. Dopolnitev MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja pojasnjuje, da se morajo
stroški izposojanja, ki so nastali na dan prehoda na MSRP ali kasneje in
jih je mogoče pripisati sredstvu v gradnji na dan prehoda obravnavati v
skladu z MRS 23 Stroški izposojanja.
Vse transakcije in stanja znotraj Skupine ter nerealizirani dobički v zvezi s
transakcijami znotraj Skupine so bili izločeni. Prav tako so bile izločene nerealizirane izgube v zvezi s transakcijami znotraj Skupine, z izjemo transakcij, ki dokazujejo oslabitev prenesenih sredstev.
- Druge spremembe in dopolnitve standardov ter pojasnila: spremembe
MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja glede prospektivne uporabe standarda za prejete kredite države ne
bodo vplivale na računovodske izkaze Skupine.
Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi pretvorbe nedenarnih postavk, se pripoznajo kot dobiček ali izguba, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti.
4.2.2 Konsolidacija
Pri konsolidiranju odvisnih družb – to je tistih družb, v katerih ima matična
(obvladujoča) družba Skupine neposredno ali posredno 50% glasovalnih
pravic ali več ali sicer prevladujoč vpliv – je bila uporabljena metoda popolnega uskupinjevanja (konsolidiranja). Odvisne družbe se konsolidirajo
od datuma, ko se dejanski vpliv prenese na Skupino, in se ne konsolidirajo
od datuma, ko tega vpliva ni več.
Zaradi poročanja v skladu z MSRP, kot jih je sprejela Evropska unija, so bile
odvisne družbe konsolidirane z uporabo metode popolnega konsolidiranja.
4.2.3 Prevedba tujih valut
(i) Funkcijska in predstavitvena valuta
Postavke v skupinskih računovodskih izkazih, vključenih v to poročilo, so
izražene v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem subjekt deluje
(tj. v funkcijski valuti). Skupinski računovodski izkazi so predstavljeni v evrih
(EUR).
(ii) Transakcije in stanja
Transakcije v tujih valutah se prevedejo v funkcijsko valuto po tečaju, ki velja na dan transakcije. Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi takšne pretvorbe
transakcij ter zaradi pretvorbe denarnih sredstev in obveznosti po tečaju na
zadnji dan leta, se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa.
(iii) Družbe v Skupini
Transakcije in stanja vseh družb v Skupini, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene, se prevedejo na naslednji način:
- sredstva in obveznosti iz vsakega predstavljenega izkaza finančnega položaja se prevedejo po končnemu tečaju na datum izkaza finančnega
položaja;
- prihodki in odhodki iz vsakega predstavljenega izkaza vseobsegajočega
donosa se prevedejo po povprečnem tečaju;
- vse tako nastale tečajne razlike se pripoznajo kot posebna postavka kapitala.
Ob konsolidaciji se tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe deležev in
dolgov, pripoznajo v kapitalu. Ob odtujitvi deležev se te tečajne razlike
pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa kot del dobička/izgube od
odtujitve.
4.2.4 Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva vključujejo licence za programsko opremo. Ta
sredstva se kapitalizirajo na podlagi stroškov, nastalih v zvezi s pridobitvijo in usposobitvijo programske opreme za nameravano uporabo. Ti
stroški se amortizirajo v celotni dobi koristnosti programske opreme (v
4 letih).
Neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, ki je znižana za
kumulativno amortizacijo in slabitve.
Neopredmetena sredstva se pričnejo amortizirati, ko so na razpolago za
uporabo.
4.2.5 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva se v izkazu finančnega položaja pripoznajo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in oslabitve.
Nabavna cena vključuje vse izdatke, ki jih je mogoče neposredno pripisati
pridobitvi opredmetenega osnovnega sredstva.
Naknadno nastali stroški se vključijo bodisi v knjigovodsko vrednost sredstva bodisi se pripoznajo kot posebno sredstvo, vendar samo, če je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane z njimi, pritekale v Skupino, in
če jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški popravil in vzdrževanja
se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa za obračunsko obdobje, v
katerem so nastali.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja.
Letne amortizacijske stopnje, določene na podlagi dobe koristnosti sredstev, so bile naslednje:
Vlaganja v opremo v najemu
Računalniška oprema
Motorna vozila
Druga oprema
12,24% do 20,00%
25%
20%
20%
Opredmetena osnovna sredstva se pričnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.
Knjigovodska vrednost sredstva se nemudoma odpiše na njegovo ocenjeno iztržljivo vrednost, če prva presega drugo.
Dobički in izgube ob odtujitvi sredstva se določijo kot razlika med iztržkom
in knjigovodsko vrednostjo sredstva. Pripoznajo se v izkazu vseobsegajočega donosa.
4.2.6 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem. Naložbene nepremičnine so prikazane
po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost
temelji na trenutnih tržnih cenah. Dobički in izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti so vključeni v izkazu vseobsegajočega donosa. Če pride do
spremembe namena uporabe nepremičnine, se le-ta prenese med lastniško uporabljena sredstva.
4.2.7 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedeni finančni
instrumenti s fiksnimi ali določljivimi donosi in fiksno zapadlostjo, ki niso
uvrščeni na aktivne trge. Pripoznajo se po odplačni vrednosti po metodi
efektivnih obresti. Skupina ima namen držanja teh vrednostnih papirjev do
43
44
zapadlosti. V primeru, da Skupina ne bi bila sposobna držati finančna sredstva do zapadlosti, bi posledično morala celotno skupino prerazvrstiti med
finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.
Popravke vrednosti oziroma slabitve je treba oblikovati v primerih, ko Skupina ocenjuje, da določenih finančnih sredstev v posesti do zapadlosti ne
bo mogla unovčiti v skladu s pogodbenimi določbami in zato pričakuje izgubo. Slabitve finančnih sredstev do zapadlosti se oblikujejo na enak način
kot slabitve posojil in terjatev (v primerih, kot je opisano v pojasnilu 4.2.8
Posojila in terjatve).
4.2.8 Posojila in terjatve
Posojila in terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za neposredno pripisljive stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih
obresti. V izkazu finančnega položaja se terjatve iz naslova posojil izkazujejo kot kratkoročna in nekratkoročna sredstva.
Dani predujmi se v izkazu finančnega položaja izkazujejo v zvezi s stvarmi,
na katere se nanašajo. Dani predujmi za opremo med opremo, dani predujmi za neopredmetena sredstva med neopredmetenimi sredstvi, dani
predujmi za zaloge pa med zalogami. Terjatve, ki izvirajo iz faktoring poslov
z regresno pravico, so prikazane po čisti vrednosti, v višini zneska financiranega odkupa terjatev. Terjatve brez regresne pravice pa so prikazane po
bruto vrednosti.
Skupina slabi posojila in terjatve individualno, če gre za posamično pomembne postavke pri katerih so prisotni znaki o oslabitvi teh sredstev,
ostala posojila in terjatve pa slabi skupinsko. Če Skupina ugotovi, da pri
individualno ocenjenem posojilu ali terjatvi ni prisotnih znakov oslabitve,
te vključi v skupino sorodnih posojil in terjatev s podobnimi značilnostmi
kreditnega tveganja in jih slabi skupinsko.
Popravke vrednosti oziroma slabitve je treba oblikovati v primerih, ko Skupina ocenjuje, da določenih terjatev ne bo mogla unovčiti v skladu s po-
godbenimi določbami in zato pričakuje izgubo. Obstajati morajo dokazi o
oslabitvi:
• večje finančne težave dolžnika,
• kršenje pogodbenih obveznosti s strani dolžnika,
• prestrukturiranje finančnih sredstev zaradi finančnih težav dolžnika,
• verjetnost ali obstoj stečaja ali finančne reorganizacije dolžnika,
• neugodne spremembe pri poravnavanju dolgov,
• poslabšanje ekonomskih pogojev, ki vplivajo na poravnavanje finančnih
sredstev.
Višino popravka oziroma slabitve je potrebno oceniti za vsako terjatev, ki je
pomembna posamično, na osnovi individualne ocene njene poplačljivosti.
Skupinske oslabitve se oblikujejo na podlagi povprečij prehodov terjatev
iz predhodno neoslabljenih terjatev v oslabljene terjatve. Za povprečje se
jemljejo povprečni prehodi v zadnjih štirih kvartalih.
Odpišejo se tiste posamično obravnavane terjatve, za katere obstaja nedvoumno dokazilo, da je njihova poštena oziroma izterljiva vrednost enaka nič.
Posojila in terjatve se delijo na finančna in nefinančna sredstva.
Terjatve iz faktoring poslov
Terjatve iz faktoring poslov nastanejo pri opravljanju osnovne dejavnosti
Skupine. Nanašajo se na fiksna ali določljiva plačila, z njimi pa se ne trguje aktivno. Skupina financira poslovne terjatve svojih strank, pri čemer si
pravico do vračila terjatve v primeru neplačila zadrži (terjatve iz faktoring
poslov z regresno pravico) ali ne (terjatve iz faktoring poslov brez regresne
pravice).
Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po odplačni vrednosti po metodi
efektivnih obresti, zmanjšane za morebitne popravke vrednosti zaradi slabitve. Pripoznanje terjatev iz faktoring poslov se odpravi, ko ugasnejo pravice do denarnih tokov iz finančnih sredstev ali ko Skupina prenese skoraj
vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom. Pripoznanje finančnih obveznosti, povezanih s terjatvami iz faktoring poslov, se odpravi, ko ugasnejo,
to je, ko se obveznost poravna, stornira ali ugasne.
Posojila v zvezi s faktoring posli
Posojila v zvezi s faktoring posli izhajajo iz naslova sklenjenih pogodb o
prevzemu izpolnitev (dobaviteljski faktoring). Skupina navedene pogodbe
sklene s komitenti, za katere v tem okviru prevzame izpolnitev določenih
njihovih obveznosti. V primeru tovrstnih poslov Skupina svoje terjatve uveljavlja le do dolžnikov (ne obstaja regresna pravica).
4.2.9 Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Denarna sredstva in denarne ustreznike sestavljajo gotovina, stanje na računih in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov.
Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen račun pri banki
ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri
njej.
Obveznosti do bank se razvrstijo med kratkoročne obveznosti, razen če
Skupina nima brezpogojne pravice do odloga njihove poravnave za najmanj leto dni po datumu izkaza finančnega položaja.
4.2.12 Poslovne in druge obveznosti
Poslovne in druge obveznosti se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.
Obveznosti iz faktoring poslov
Obveznosti iz faktoring poslov predstavljajo obveznosti do odstopnikov
terjatev, zmanjšane za dane predujme. Te obveznosti običajno predstavljajo 10% do 20% odstopljenih terjatev in se ob zapadlosti porabijo za pobotanje obresti in provizij, zaračunanih odstopnikom terjatev. Ko dolžnik
stranke faktoringa poplača odstopljene terjatve, družba nakaže preostali
nepobotani znesek teh obveznosti odstopniku terjatev.
Med denarna sredstva uvrščamo tudi denarne ustreznike, ki jih je mogoče
hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno.
Poslovne in druge obveznosti se delijo na finančne in nefinančne obveznosti.
4.2.10 Zaloge
4.2.13 Zaslužki zaposlencev
Zaloge se izkazujejo po nižji od nabavne in čiste iztržljive vrednosti. Za zaloge uporablja Skupina metodo zaporednih cen (FIFO metoda).
Skupina svojim zaposlenim zagotavlja vse z zakonom predvidene zaslužke:
jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Vrednotenje rezervacij za
te obveznosti opravijo neodvisni pooblaščeni aktuarji. Pri svojih izračunih
upoštevajo naslednje predpostavke:
- rast plač v skladu z inflacijo, zvišanje plač in napredovanje v skladu z leti
delovne dobe;
- diskontna stopnja v višini 4,90% p.a. za izračune rezervacij družbe PF Ljubljana, 6,65% p.a. za izračune rezervacij družbe PF Zagreb, 13,00% p.a. za
izračune rezervacij družbe PF Beograd in 15,00% p.a. za izračune rezervacij družbe PF Sarajevo;
- število zaposlenih, upravičenih do zaslužkov.
4.2.11 Obveznosti do bank
Obveznosti do bank se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po odplačni vrednosti. Morebitna razlika med začetnim zneskom dolga
(zmanjšanim za stroške posla) in v plačilo zapadlim zneskom dolga se pripozna v skupinskem izkazu vseobsegajočega donosa v celotni dobi trajanja
dolga po metodi efektivnih obresti.
45
46
V skladu s sedaj veljavno zakonodajo v državah, v katerih delujejo družbe
Skupine Prvi faktor, se zaposleni upokojijo, ko izpolnijo 35 do 40 let delovne dobe. Takrat jim pripade odpravnina v enkratnem znesku. Zaposlenci
so upravičeni tudi do jubilejne nagrade, ki jim pripade za vsakih deset let
delovne dobe v Skupini. Zgoraj omenjeni zaslužki se pripoznajo v izkazu
vseobsegajočega donosa v znesku, ki je enak sedanji vrednosti prihodnjih
denarnih tokov, skupaj s pripadajočimi dobički in izgubami.
4.2.15 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in čisti
dobiček iz tega naslova
Prispevki za socialno zavarovanje, ki se obračunajo hkrati s plačami, se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa ob obračunu.
Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani
za transakcijske stroške.
4.2.14 Kapital
Nakupi in prodaje finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla.
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, druge rezerve, rezerve iz prevedbenih tečajnih razlik in zadržani dobiček. Vpoklicani
kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali njegovi lastniki.
Kapitalske rezerve nastanejo z vplačili družbenikov matične družbe Skupine. Tovrstne rezerve naj bi bile namenjene predvsem poravnavanju izgube.
Kapitalske rezerve sestavljajo: zneski, ki jih matična družba Skupine pridobi
iz vplačil nad nominalnimi zneski deležev (vplačani presežek kapitala), zneski, ki jih ta družba pridobi z vplačili nad knjigovodsko vrednostjo finančnih
naložb lastnih deležev pri odtujitvi ter začasno odkupljenih lastnih deležev, zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic
z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, zneski, ki
jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev,
zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta, zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev, zneski
iz odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala in zneski iz
učinkov potrjene prisilne poravnave.
Druge rezerve morajo biti uporabljene glede na namene, kakor so definirani v zakonodaji, ki ureja poslovanje družb. Obsegajo zakonske in druge
rezerve.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizvedena finančna
sredstva, ki jih Skupina namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje
in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali zaradi sprememb obrestnih
mer, deviznih tečajev ali cen.
Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se dobički in izgube zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti prikažejo v drugem vseobsegajočem
donosu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko se za finančno sredstvo odpravi pripoznanje ali pa je oslabljeno. Obresti, izračunane z uporabo
metode efektivne obrestne mere, in tečajne razlike iz denarnih postavk,
razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pa so
pripoznane neposredno v izkazu poslovnega izida.
4.2.16 Davek iz dohodka
Davčni odhodki družbe v posameznem obravnavanem obdobju obsegajo
davek iz naslova doseženega poslovnega izida v tem obdobju ter odložene davke. Davek iz naslova doseženega poslovnega izida je obračunan na
podlagi davčne zakonodaje v državah, v katerih družbe iz Skupine delujejo
in generirajo obdavčljive prihodke.
Skupina obračuna odloženi davek z uporabo metode obveznosti po bilanci
stanja, ki se osredotoča na začasne razlike. Začasne razlike so razlike med
davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo (njeno)
knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Začasne razlike družbe v glavnem
izhajajo iz vrednotenja terjatev.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo, če je verjetno, da se bo pojavil
razpoložljivi obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za odbitne
začasne razlike. Pri tem Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja
pregleda knjigovodsko vrednost terjatev za odložene davke in oceni razpoložljivost bodočega dobička, v korist katerega se lahko začasne razlike
poračunajo.
Odložene terjatve in obveznosti za davek se izmerijo po davčnih stopnjah,
za katere se pričakuje, da bodo veljale v času, ko bo terjatev povrnjena ali
obveznost poravnana.
4.2.17 Pripoznavanje prihodkov in odhodkov
(i) Prihodki od obresti
Prihodki od obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem
po metodi efektivnih obresti.
Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti
finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter porazdelitve obrestnih prihodkov ali odhodkov skozi ustrezno obdobje. Efektivna obrestna mera je
tista, ki natančno razobresti ocenjene prihodnje denarne tokove skozi pričakovano življenjsko dobo finančnega sredstva ali obveznosti.
Če pride do oslabitve terjatve, Skupina zmanjša njeno knjigovodsko vrednost na iztržljivo vrednost, ki je enaka sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Prihodki od obresti od oslabljenih posojil in poslovnih
terjatev se pripoznajo z uporabo prvotne efektivne obrestne mere.
Prihodki od obresti vključujejo predvsem obresti na zneske, plačane odstopnikom terjatev, ki so predmet faktoring poslov, kot tudi obresti na kratkoročna posojila in diskontirane menice.
Provizije se v izkazu vseobsegajočega donosa praviloma pripoznajo, ko je
storitev opravljena. Provizije vključujejo predvsem provizije iz poslov faktoringa. Provizije, ki so vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva, so izkazane med obrestnimi prihodki.
(ii) Odhodki za obresti
Odhodki za obresti se nanašajo predvsem na dolgove Skupine in se v njenem izkazu vseobsegajočega donosa pripoznajo ob nastanku po metodi
efektivnih obresti.
4.2.18 Prihodki iz naslova dividend
Prihodki iz naslova dividend (deleži v dobičku družb, v katerih ima družba
iz Skupine PF delež oz. ima delnice takšne družbe) so pripoznani v izkazu
vseobsegajočega donosa, ko nastane pravica družbe iz Skupine PF do prejetega izplačila.
4.2.19 Finančne garancije
Finančne garancije so instrument, ki od izdajatelja zahteva, da prejemniku
garancije v skladu s pogodbenimi določili povrne določen znesek izgube, ki jo je ta utrpel zaradi neplačila določenega dolžnika. Takšne finančne
garancije se dajo drugim v imenu strank za zavarovanje njihovih dolgov,
prekoračitev na bančnem računu in drugih instrumentov.
Finančne garancije se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti na datum njihove izdaje. Po začetnem pripoznanju se obveznosti
Skupine, ki izhajajo iz finančnih garancij, izkazujejo po višji od naslednjih
dveh vrednosti: po prvotno izmerjeni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo, obračunano zaradi pripoznanja prihodka od provizije po enakomerni časovni metodi v celotni dobi garancije, ali po najboljši oceni izdatkov,
potrebnih za poravnavo na datum izkaza finančnega položaja obstoječih
finančnih obveznosti. Takšna ocena je rezultat izkušenj s podobnimi posli in izgubami pri podobnih poslih, kot tudi presoje poslovodstva. Vsako
povečanje obveznosti, ki izhaja iz finančnih garancij, se pripozna v izkazu
vseobsegajočega donosa pod drugimi poslovnimi odhodki.
47
48
4.2.20 Ključne računovodske ocene in presoje
Skupina pregleda svoja posojila in terjatve najmanj vsake tri mesece, da bi
ugotovila, ali je prišlo do oslabitve. Skupina pri tem najprej presodi, ali obstajajo znamenja, da je prišlo do pomembnega zmanjšanja pričakovanih
prihodnjih denarnih tokov iz posojil in terjatev, in šele nato ugotavlja, pri
katerih posameznih posojilih ali terjatvah je prišlo do oslabitve. Omenjena
znamenja lahko vključujejo znamenja, da je prišlo do poslabšanja plačilne
sposobnosti dolžnikov v določeni skupini sredstev ali nacionalnih ali lokalnih gospodarskih pogojev, ki vplivajo na neizpolnjevanje obveznosti v
določeni skupini sredstev. Takšna ocena je rezultat izkušenj z izgubami v
preteklosti zaradi sredstev s podobnimi tveganji in objektivnimi znamenji
oslabitve, kot so značilna za zadevna sredstva, na podlagi katerih se ocenjujejo prihodnji denarni tokovi. Metodologija in predpostavke, ki se uporabljajo pri ocenjevanju zneska in dinamike prihodnjih denarnih tokov, se
redno pregledujejo, da bi se zmanjšale razlike med ocenjenimi in dejanskimi izgubami. Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva pri katerih so prisotni znaki o oslabitvi
teh sredstev, ostala finančna sredstva pa slabi skupinsko. Če Skupina ugotovi, da pri individualno ocenjenem finančnem sredstvu ni prisotnih znakov
oslabitve, te vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja in jih slabi skupinsko.
Ker je portfelj Prvega faktorja izrazito kratkoročne narave, poleg tega se terjatve redno spremljajo, je primerno, da je obdobje identifikacije izgub (loss
identification period), za namen oblikovanja skupinskih slabitev, četrtletje.
Skupinske izgube se tako identificirajo na podlagi povprečij prehodov terjatev iz predhodno neoslabljenih terjatev v oslabljene terjatve, pri čemer se
za povprečje upoštevajo povprečni prehodi v zadnjih štirih četrtletjih.
Morebitno poslabšanje kvalitete porfelja bi vplivalo na obseg skupinskih
slabitev. Ob znatnem poslabšanju portfelja bi se skupinske slabitve po naši
oceni lahko povečale do okrog 660 tisoč EUR. Ker je večina slabitev oblikovanih individualno, to na skupni obseg slabitev ne bi imelo pomembnega
vpliva.
Znesek izgube za oslabitev se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri oziroma po obrestni meri opredeljeni
v internem pravilniku, če izvirna obrestna mera ne velja več. Vrednost izgube se pripozna v izkazu vseobsegajočega donosa.
49
50
Naši dobri rezultati dobijo
pravo vrednost šele, ko se
jih skupaj z nami veselite
tudi vi, ki nam zaupate.
Blaž Peterc, vodja kontrolinga
4.3
Upravljanje finančnih tveganj
V nadaljevanju so v skladu z MRS 32 in MSRP 7 prikazane postavke Izkaza
finančnega položaja, razdeljena na finančna in nefinančna sredstva in obveznosti.
000 EUR
31.12.2012
FINANČNE POSTAVKE
NEFINANČNE POSTAVKE
SKUPAJ
294.620
6.015
300.635
0
0
0
0
0
5.036
45
315
1.696
2.980
5.036
45
315
1.696
2.980
Zaloge
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
Denarna sredstva
294.620
0
40.820
224.749
0
29.051
979
8
0
240
731
0
295.599
8
40.820
224.989
731
29.051
OBVEZNOSTI
305.941
375
306.316
93.529
93.529
0
216
0
216
93.745
93.529
216
212.412
209.626
2.786
159
0
159
212.571
209.626
2.945
SREDSTVA
Rezervacije
51
52
000 EUR
31.12.2011
FINANČNE POSTAVKE
NEFINANČNE POSTAVKE
SKUPAJ
314.979
4.806
319.785
516
0
0
0
0
516
3.950
75
376
522
2.977
0
4.466
75
376
522
2.977
516
Zaloge
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
Denarna sredstva
314.463
0
43.617
247.092
0
23.754
856
7
0
160
689
0
315.319
7
43.617
247.252
689
23.754
OBVEZNOSTI
331.598
444
332.042
6.974
6.974
0
237
0
237
7.211
6.974
237
324.624
321.799
2.825
207
0
207
324.831
321.799
3.032
SREDSTVA
Rezervacije
Zaradi dejavnosti, ki jih opravlja, je Skupina izpostavljena številnim tveganjem, med drugim valutnemu, obrestnemu, kreditnemu in likvidnostnemu.
Upravljanje kreditnega tveganja
Na tem področju so oblikovana ustrezna navodila glede odobritve razvrstitve strank, določitve limitov poslov in odobritve naložb. Navodila vključujejo vse potrebne podatke, kriterije in model razvrščanja strank in naložb.
Limiti in naložbe se odobravajo na kreditnih odborih družb iz Skupine.
Razvrstitev strank je odvisna od njihovega finančnega položaja, uspešnosti
poslovanja, preteklih odnosov s skupino in sposobnosti zagotovitve zadostnih denarnih tokov za izpolnitev obveznosti v prihodnosti.
Stranke z boniteto A so finančno močne, zato skupina ne pričakuje, da bi
lahko imele težave pri izpolnjevanju svojih obveznosti v prihodnosti. Stranke z boniteto B imajo ugoden finančni položaj, vendar so do določene
mere občutljive na dogajanje na trgih. Stranke z boniteto C so že povezane
z višjim tveganjem, ker svoje obveznosti običajno izpolnjujejo z do polletno
zamudo. Stranke z boniteto D so nelikvidne in nesolventne.
Limiti poslov se določajo na podlagi kreditne sposobnosti strank, izvedljivosti posla in drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na sposobnost stranke,
da poravna svoj dolg.
Skupina kreditno tveganje zmanjšuje z različnimi vrstami zavarovanj. Za
posojila in terjatve zahteva normalne instrumente za zavarovanje (menice),
hipoteke ali zavarovanje pri zavarovalni družbi SID-PKZ ali korespondenčnih tujih faktorjih.
Ključnega pomena je, da je okrog 75% faktoring poslov z regresno pravico,
kar skupini v primeru neplačila s strani dolžnika daje možnost izterjave terjatve od regresnega dolžnika, to je, odstopnika terjatve. S tem se kreditno
tveganje zmanjša.
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za posojila in terjatve
000 EUR
Stanje 31.12.2012
Stanje 31.12.2011
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Denarna sredstva
Finančne garancije
40.820
224.749
29.051
1.030
43.617
247.608
23.754
3.910
Skupaj
295.650
318.889
Zgornja tabela predstavlja najslabši scenarij izpostavljenosti kreditnemu
tveganju Skupine na zadnji dan leta 2012 in leta 2011, brez upoštevanja
prejetih zavarovanj. Prikazana izpostavljenost za bilančna sredstva izhaja
iz knjigovodske vrednosti iz izkaza finančnega položaja, za zunajbilančna
sredstva pa iz njihove nominalne vrednosti.
Denarna sredstva in finančne garancije so nezapadli.
53
54
000 EUR
Stanje 31.12.2012
Stanje 31.12.2011
Nezapadla, neoslabljena
Zapadla, neoslabljena
Oslabljena
Popravki vrednosti zaradi slabitve
190.945
13.959
62.723
-42.878
207.459
16.779
67.580
-44.210
Skupaj
224.749
247.608
Nezapadla, neoslabljena posojila in terjatve po boniteti
000 EUR
Stanje 31.12.2012
Znesek
Znesek v %
Bonitetna ocena A
Bonitetna ocena B
Bonitetna ocena C
Bonitetna ocena D
127.739
60.775
2.213
218
66,90%
31,83%
1,16%
0,11%
190.945
100,00%
Skupaj
000 EUR
Stanje 31.12.2011
Znesek
Znesek v %
Bonitetna ocena A
Bonitetna ocena B
Bonitetna ocena C
Bonitetna ocena D
133.519
72.741
883
316
64,36%
35,06%
0,43%
0,15%
Skupaj
207.459
100,00%
Med nezapadlimi, neoslabljenimi terjatvami se je znižal delež terjatev, razvrščenih v A in B bonitetni razred, povečal pa se je delež terjatev v bonitetnem razredu C.
Zapadla (neoslabljena in oslabljena ) posojila in terjatve po zapadlosti
000 EUR
Stanje 31.12.2012
Zapadle, neoslabljene
Nezapadle
Zapadle do 1 meseca
Zapadle do 3 mesecev
Zapadle do 1 leta
Zapadle nad 1 leto
Skupaj
Oslabljene
Stanje 31.12.2011
Oslabljene
0
8.452
2.904
985
1.618
8.509
533
620
5.110
47.951
0
9.448
3.413
1.869
2.049
12.015
2.027
5.346
9.511
38.681
13.959
62.723
16.779
67.580
Zapadla, vendar ne oslabljena posojila in terjatve v višini 13.959 tisoč EUR
(leta 2011: 16.779 tisoč EUR) so bila v višini 8.832 tisoč EUR (leta 2011:
15.467 tisoč EUR) zavarovana s hipotekami, katerih vrednost je ocenjena na
8.832 tisoč EUR (leta 2011: 15.467 tisoč EUR). Poleg tega so bile te terjatve
zavarovane pri SID-PKZ v višini 5.073 tisoč EUR (v letu 2011: 4.462 tisoč
EUR) in pri FCI v višini 1.750 tisoč EUR (v letu 2011: 915 tisoč EUR).
Skupina je za oslabljene terjatve, ki so znašale 62.723 tisoč EUR (leta 2011:
67.580 tisoč EUR) oblikovala popravke vrednosti v višini 42.878 tisoč EUR
(leta 2011: 44.210 tisoč EUR). Te terjatve so bile zavarovane s hipoteka-
mi, katerih ocenjena vrednost znaša 29.091 tisoč EUR (leta 2011: 32.636
tisoč EUR). Poleg tega so bile zavarovane pri družbi SID-PKZ, drugih
zavarovalnicah,tujih faktorjih, z zastavno pravico na premičninah in z zastavno pravico na delnicah,vse skupaj v višini 2.828 tisoč EUR (leta 2011:
14.573 tisoč EUR).
Konec leta 2012 je delež oslabljenih terjatev primerljiv z deležem ob koncu
leta 2011. Znesek oslabljenih terjatev se je sicer znižal, vendar je manjša
tudi postavka »posojila in terjatve«.
000 EUR
Stanje 31.12.2012
Stanje 31.12.2011
Še ne zapadle niti oslabljene
Oslabljene
39.705
973
2.404
-2.262
42.260
789
2.421
-1.853
Skupaj
40.820
43.617
55
56
Nezapadla (neoslabljena) finančna sredstva v posesti do zapadlosti po boniteti strank
000 EUR
Stanje 31.12.2012
Znesek
Znesek v %
Bonitetna ocena A
Bonitetna ocena B
Bonitetna ocena C
Bonitetna ocena D
31.050
8.655
0
0
78,20%
21,80%
0,00%
0,00%
Skupaj
39.705
100 %
000 EUR
Stanje 31.12.2011
Znesek
Znesek v %
Bonitetna ocena A
Bonitetna ocena B
Bonitetna ocena C
Bonitetna ocena D
31.282
10.978
0
0
74,02 %
25,98 %
0,00%
0,00%
Skupaj
42.260
100 %
V strukturi nezapadlih, neoslabljenih finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se je povečal delež terjatev bonitetne skupine A, zmanjšal pa se je
delež terjatev bonitetne skupine B.
Zapadla (neoslabljena in oslabljena) finančna sredstva v posesti do zapadlosti po zapadlosti
000 EUR
Stanje 31.12.2012
Oslabljene
Stanje 31.12.2011
Oslabljene
Nezapadla
Zapadla do 1 meseca
Zapadla do 3 mesecev
Zapadla do 1 leta
Zapadla nad 1 leto
0
544
118
173
138
0
0
0
14
2.390
0
160
491
0
138
0
0
0
200
2.221
Skupaj
973
2.404
789
2.421
Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti po boniteti stranke
000 EUR
Stanje 31.12.2012
Znesek
Znesek oslabitve
Znesek v %
Znesek oslabitve v %
Bonitetna ocena A
Bonitetna ocena B
Bonitetna ocena C
Bonitetna ocena D
162.479
77.841
11.520
58.869
458
213
430
44.039
52.29%
25,05%
3.71%
18,95%
1,02%
0,47%
0,95%
97,56%
Skupaj
310.709
45.140
100,00%
100,00%
000 EUR
Stanje 31.12.2011
Znesek
Znesek oslabitve
Znesek v %
Znesek oslabitve v %
Bonitetna ocena A
Bonitetna ocena B
Bonitetna ocena C
Bonitetna ocena D
170.685
92.005
16.008
58.590
373
236
1.785
43.669
50,60%
27,28%
4,75%
17,37%
0,81%
0,51%
3,88%
94,80%
Skupaj
337.288
46.063
100,00%
100,00%
V letu 2012 se je povečal delež bonitet A, znižal pa delež bonitet B. Višji je
tudi delež najslabše bonitete D, za približno eno odstotno točko pa je nižji
delež bonitetnega razreda C.
Posojila in terjatve, ki jih dolžniki redno odplačujejo, se razvrstijo v bonitetni
razred A. Skupinske slabitve, ki se oblikujejo za posojila in terjatve razreda A
in B, so konec leta 2012 znašale 659 tisoč EUR (2011: 556 tisoč EUR).
57
58
Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti po boniteti in vrsti zavarovanja
000 EUR
Stanje 31.12.2012
Višina zavarovanja
Bruto znesek posojil in terjatev
Bonitetna ocena A
Bančne garancije
Hipoteka
SID PKZ
FCI
Premičnine
Zaloge
Zastava na deležih
Zastava na delnicah
Poroštva
Nezavarovano
0
7.385
8.271
100
0
13.890
143
1.058
6.816
0
0
4.802
8.271
75
0
7.399
123
796
4.524
136.489
Bonitetna ocena B
Hipoteka
SID PKZ
FCI
Premičnine
Zaloge
Poroštva
Nezavarovano
11.678
7.144
2.720
0
1.011
1.032
0
5.676
7.458
1.058
0
505
466
62.678
Bonitetna ocena C
Hipoteka
SID PKZ
Zaloge
Zastava na delnicah
Nezavarovano
15.590
1.139
0
0
0
5.657
1.158
0
0
4.705
Bonitetna ocena D
Hipoteka
SID PKZ
Premičnine
Poroštva
Zaloge
Nezavarovano
20.107
496
2.133
0
178
0
13.752
496
1.168
0
98
43.355
100.891
310.709
Skupaj
000 EUR
Stanje 31.12.2011
Višina zavarovanja
Bruto znesek posojil in terjatev
Bonitetna ocena A
Bančne garancije
Hipoteka
SID PKZ
FCI
Premičnine
Zaloge
Zastava na deležih
Zastava na delnicah
Poroštva
Nezavarovano
0
9.594
3.742
290
352
9.986
142
999
3.435
0
0
12.345
4.414
282
114
9.584
628
1.497
2.538
139.283
Bonitetna ocena B
Hipoteka
SID PKZ
FCI
Premičnine
Zaloge
Poroštva
Nezavarovano
11.922
10.146
3.095
398
454
2.260
0
6.886
10.870
1.654
323
3
1.523
70.746
Bonitetna ocena C
Hipoteka
SID PKZ
Zaloge
Zastava na delnicah
Nezavarovano
14.448
986
810
0
0
9.092
986
787
0
5.143
Bonitetna ocena D
Hipoteka
SID PKZ
Premičnine
Poroštva
Zaloge
Nezavarovano
17.159
55
2.139
0
178
0
13.850
55
1.204
0
107
43.374
92.590
337.288
Skupaj
SID PKZ – zavarovalnica SID-Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana
FCI – zavarovanje faktorinške družbe iz tujine, ki jo daje kot članica mednarodne organizacije Factors Chain International - ta združuje vodilne faktorinške družbe
iz posameznih držav
59
60
Ključnega pomena je, da je okrog 75% faktoring poslov z regresno pravico,
kar skupini v primeru neplačila s strani dolžnika daje možnost izterjave ter-
jatve od regresnega dolžnika, to je, odstopnika terjatve. S tem se kreditno
tveganje zmanjša.
Koncentracija tveganj, povezanih s finančnimi sredstvi in izpostavljenosti kreditnemu tveganju
V spodnji tabeli je prikazana kreditna izpostavljenost skupine po geografskih sektorjih, in sicer po knjigovodski vrednosti. Kriterij za razvrščanje po
geografskih sektorjih je bil sedež nasprotne stranke.
Slovenija
JV Evropa
Ostalo
Skupaj
Posojila
Terjatve
7.916
36.552
0
25.957
150.464
40.820
0
3.860
0
33.873
190.876
40.820
Stanje 31.12.2012
Stanje 31.12.2011
44.468
45.088
217.241
241.774
3.860
4.363
265.569
291.225
Skupina je imela 31.12.2012 za 10.518 tisoč EUR restrukturiranih posojil
in terjatev (31.12.2011: 9.859 tisoč EUR). Po restrukturiranju se terjatev, ki
je bila prej zapadla, obravnava enako kot nezapadla in se upravlja skupaj z
ostalimi podobnimi terjatvami. Restrukturirajo se terjatve, za katere poslovodstvo na podlagi kazalnikov oz. določenih meril oceni, da se bo njihovo
odplačevanje nadaljevalo.
Skupina si je na podlagi zaseženega premoženja v letu 2012 poplačala
terjatve v višini 4.532 tisoč EUR (2011: 0). Zaseženo premoženje proda v
najkrajšem možnem roku, prejemke pa porabi za znižanje izpostavljenosti,
razen če vodstvo odloči, da se premoženje uporabi za poslovanje.
Likvidnostno tveganje
Upravljanje likvidnostnega tveganja pomeni zagotavljanje zadostne količine denarja in obratnega kapitala ter zagotavljanje financiranja z ustreznimi
obnovljivimi viri. Naložbe skupine so kratkoročne, kar bistveno zmanjšuje
likvidnostno tveganje. Skupina uporablja tako kratkoročne kot dolgoročne
vire financiranja, da bi zagotovila ustrezno stopnjo likvidnosti. Spodnja tabela kaže sredstva in obveznosti skupine na dan 31.12.2012 glede na preostalo dobo do zapadlosti:
000 EUR
Stanje 31.12.2012
SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA
Finančna sredstva v posesti do zap.
Denarna sredstva
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Obveznosti do bank
Finančne garancije
Razlika
Do 1 meseca
Od 1 do 3 mesecev
Od 3 do 12 mesecev
Od 1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj
119.388
88.746
7.215
23.427
106.896
90.816
14.641
1.439
68.330
45.187
18.958
4.185
6
0
6
0
0
0
0
0
294.620
224.749
40.820
29.051
7.761
5.044
1.925
792
135.947
134.898
811
238
76.520
76.470
50
0
98.273
98.273
0
0
0
0
0
0
318.501
314.685
2.786
1.030
111.627
-29.051
-8.190
-98.267
0
-23.881
000 EUR
Stanje 31.12.2011
Do 1 meseca
Od 1 do 3 mesecev
Od 3 do 12 mesecev
Od 1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj
114.340
96.137
7.915
10.288
123.639
90.095
24.264
9.280
76.484
60.860
11.438
4.186
516
516
0
0
0
0
0
0
314.979
247.608
43.617
23.754
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Obveznosti do bank
Finančne garancije
22.576
18.161
2.154
2.261
108.835
106.596
618
1.621
208.112
208.031
53
28
7.122
7.122
0
0
0
0
0
0
346.645
339.910
2.825
3.910
Razlika
91.764
14.804
-131.628
-6.606
0
-31.666
Finančna sredstva v posesti do zap.
Denarna sredstva
61
62
Valutno tveganje
Skupina se aktivno ne varuje pred valutnim tveganjem, vendar veže predujme odstopnikom terjatev na EUR, da bi nevtralizirala učinek gibanja deviznih tečajev na dolgove, izražene v EUR.
000 EUR
Stanje 31.12.2012
EUR
USD
GBP
Druge valute
Skupaj
Denarna sredstva
271.469
216.082
38.212
17.175
2
0
0
2
1
0
0
1
23.148
8.667
2.608
11.873
294.620
224.749
40.820
29.051
OBVEZNOSTI
Obveznosti do bank
299.489
297.864
1.625
0
0
0
0
0
0
6.452
5.291
1.161
305.941
303.155
2.786
Razlika
-28.020
2
1
16.696
-11.321
000 EUR
Stanje 31.12.2011
EUR
USD
Druge valute
Skupaj
Denarna sredstva
300.476
240.869
40.108
19.499
1
0
0
1
14.502
6.739
3.509
4.254
314.979
247.608
43.617
23.754
OBVEZNOSTI
Obveznosti do bank
325.323
323.429
1.894
0
0
0
6.275
5.344
931
331.598
328.773
2.825
Razlika
-24.847
1
8.227
-16.619
63
Izpostavljenost obrestnemu tveganju
Prihodki Skupine in denarni tokovi iz poslovanja so odvisni od sprememb
tržnih obrestnih mer. Ker je večina njenih sredstev in obveznosti kratkoročne narave, skupina obrestno tveganje ocenjuje za nepomembno. Osnova
za razvrščanje sredstev in obveznosti v spodnjih tabelah je bil zgodnejši
od naslednjih dveh rokov: rok za plačilo ali rok za popravek obrestne mere
finančnega sredstva.
Skupaj
Neobrestovano
Denarna sredstva
294.620
224.749
40.820
29.051
22.674
21.847
340
487
271.946
202.902
40.480
28.564
39.713
16.004
789
22.920
164.706
134.368
30.318
20
43.272
36.350
5.483
1.439
24.255
16.180
3.890
4.185
0
0
0
0
0
0
0
0
OBVEZNOSTI
Obveznosti do bank
305.941
303.155
2.786
4.531
1.745
2.786
301.410
301.410
0
0
0
0
153.862
153.862
0
90.638
90.638
0
56.910
56.910
0
0
0
0
0
0
0
-11.321
18.143
-29.464
39.713
10.844
-47.366
-32.655
0
0
Skupaj
Neobrestovano
Skupaj
obrestovano
Na
vpogled
Do
1 meseca
Od 1 do
3 mesecev
Od 3 do
12 mesecev
Od 1
do 5 let
Denarna sredstva
314.979
247.608
43.617
23.754
20.097
18.878
656
563
294.882
228.730
42.961
23.191
29.948
19.444
779
9.725
187.014
146.840
32.298
7.876
48.757
41.173
6.180
1.404
29.163
21.273
3.704
4.186
0
0
0
0
0
0
0
0
OBVEZNOSTI
Obveznosti do bank
331.599
328.774
2.825
4.293
1.468
2.825
327.306
327.306
0
0
0
72.885
72.885
89.505
89.505
164.916
164.916
0
0
0
0
Razlika
-16.620
15.804
-32.424
29.948
114.129
-40.748
-135.753
0
0
Stanje 31.12.2012
Razlika
Stanje 31.12.2011
Na
vpogled
Do
1 meseca
Od 1 do
3 mesecev
Od 3 do
12 mesecev
Od 1
do 5 let
000 EUR
Nad
5 let
Skupaj
obrestovano
000 EUR
Nad
5 let
64
Analiza občutljivosti
Analiza občutljivosti je bila narejena ob predpostavki spremembe obrestnih
mer za 100 bazičnih točk (1% p.a.), kar je poslovodstvo takrat ocenilo kot
razumno povečanje. Izračunal se je učinek takšne spremembe na čiste
obrestne prihodke v prvem letu po spremembi.
Če bi se torej tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se čisti
obrestni prihodki skupine v letu 2012 povečali za 380 tisoč EUR ( 2011: 555
tisoč EUR). Sprememba bi torej imela za posledico višje prihodke (vključene
v izkaz vseobsegajočega donosa). Če pa bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi se čisti obrestni prihodki skupine v letu 2012
zmanjšali za 380 tisoč EUR (2011: 555 tisoč EUR).
na nivoju celotne ekonomije, v višjih cenah na medbančnih trgih in v zelo
visoki volatilnosti na delniških in valutnih trgih. Nestabilnost na globalnem
finančnem trgu je pripeljala do propada nekaterih bank in ostalih korporacij
in do reševanja bančnega sektorja v ZDA, Zahodni Evropi, Rusiji in ponekod
drugod. Zaradi krize se je močno poslabšal položaj številnih držav, tudi v
Evropski Uniji. Dejstvo je, da bo ekonomska situacija tudi v letu 2013 zelo
nepredvidljiva.
Vodstvo Skupine ves čas spremlja razmere v regiji in svetu. Pripravilo je tudi
različne scenarije in rezultate, ki bi se manifestirali v Skupini ob morebitnih različnih učinkih krize na gospodarstva regije, v katerih delujejo družbe
Skupine PF. Zaradi težko predvidljive situacije v prihodnje je težko napovedati, kako bo kriza vplivala na poslovanje Skupine.
Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti
Poslovodstvo je ocenilo, da ni razlik med pošteno vrednostjo finančnih
sredstev in obveznosti ter njihovo knjigovodsko vrednostjo
Skupina v svetovni finančni krizi
Trenutna globalna finančna in ekonomska kriza, ki se je pojavila zaradi
znatnega zmanjšanja likvidnostnih sredstev na globalnem trgu (pogosto
imenovana kot »kreditni krč«), se med drugim kaže v nižjem obsegu financiranja na kapitalskih trgih, nižji stopnji likvidnosti v bančnem sektorju ter
Obseg financiranja na medbančnih trgih se je od avgusta 2007 pomembno zmanjšal. Te razmere lahko negativno vplivajo na možnost dodatnega
zadolževanja in refinanciranja obstoječih dolgov pod trenutno veljavnimi
pogoji.
Zaradi finančne in ekonomske situacije se je poslabšal položaj dolžnikov,
kar posledično vpliva na manjšo sposobnost odplačevanja dolgov. Nadaljnje poslabšanje ekonomskega položaja dolžnikov ima lahko vpliv na načrtovane projekcije denarnih tokov in oceno popravkov vrednosti. Glede na
razpoložljive informacije je vodstvo Skupine, pri ocenah popravkov, pravilno upoštevalo spremenjene okoliščine glede pričakovanih denarnih tokov.
65
66
Profesionalnost, natančnost
in odgovornost so vrednote,
ki jim sledimo pri svojem
delu in ki vam zagotavljajo
zaupanja vredno storitev.
Dušanka Ašič, vodja oddelka za
računovodstvo
67
5.0
Pojasnila
k skupinskim
računovodskim izkazom
68
5.1
Neopredmetena sredstva v letu 2012:
000 EUR
NABAVNA VREDNOST
Stanje 01.01.2012
Nabave
Druga gibanja
Stanje 31.12.2012
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 01.01.2012
Druga gibanja
Amortizacija
Stanje 31.12.2012
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 01.01.2012
Stanje 31.12.2012
Programska oprema
Skupaj
642
26
-11
657
642
26
-11
657
567
-8
53
612
567
-8
53
612
75
45
75
45
Neopredmetena sredstva v letu 2011:
000 EUR
NABAVNA VREDNOST
Stanje 01.01.2011
Nabave
Druga gibanja
Stanje 31.12.2011
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 01.01.2011
Druga gibanja
Amortizacija
Stanje 31.12.2011
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 01.01.2011
Stanje 31.12.2011
Programska oprema
Skupaj
617
24
1
642
617
24
1
642
449
16
102
567
449
16
102
567
168
75
168
75
5.2
Opredmetena osnovna sredstva v letu 2012:
000 EUR
Računalniška oprema, vozila in druga oprema
Izboljšave opreme v najemu
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 01.01.2012
Nabave
Druga gibanja
Odtujitve
Stanje 31.12.2012
1.472
139
- 22
-137
1.452
65
5
-2
0
68
1.537
144
-24
-137
1.520
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 01.01.2012
Amortizacija
Druga gibanja
Odtujitve
Stanje 31.12.2012
1.111
165
- 23
-102
1.151
50
4
0
0
54
1.161
169
- 23
-102
1.205
361
301
15
14
376
315
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 01.01.2012
Stanje 31.12.2012
69
70
Opredmetena osnovna sredstva v letu 2011:
000 EUR
Računalniška oprema, vozila in druga oprema
Izboljšave opreme v najemu
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 01.01.2011
Nabave
Druga gibanja
Odtujitve
Stanje 31.12.2011
1.423
254
- 6
- 199
1.472
65
0
0
0
65
1.488
254
- 6
- 199
1.537
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 01.01.2011
Amortizacija
Druga gibanja
Odtujitve
Stanje 31.12.2011
1.036
181
- 17
- 89
1.111
44
6
0
0
50
1.080
187
- 17
- 89
1.161
387
361
21
15
408
376
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 01.01.2011
Stanje 31.12.2011
5.3
Skupina je na dan 31.12.2012 izkazovala naložbene nepremičnine v višini
1.696 tisoč EUR (na dan 31.12.2011 pa v višini 522 tisoč EUR). V letu 2012 je
bila obravnavana postavka zaradi dodatnih pridobitev povečana za 1.503
tisoč EUR (v letu 2011 za 361 tisoč EUR), iz naslova odtujitev pa je bila
zmanjšana za 329 tisoč EUR (v letu 2011 za 153 tisoč EUR).
71
72
5.4
000 EUR
Posojila
Terjatve
Skupaj
31.12.2012
31.12.2011
33.873
191.116
224.989
52.024
195.744
247.768
5.4.1 Posojila
Posojila
000 EUR
Nekratkoročna posojila
Kratkoročna posojila kupcem – domači faktoring
Kratkoročna posojila kupcem – izvozni faktoring
Kratkoročna posojila kupcem – uvozni faktoring
Druga posojila
Skupaj kratkoročna posojila
Skupaj posojila
Posojila v glavnem predstavljajo posojila kupcem, povezana z dejavnostjo
faktoringa. Obrestujejo se po stopnji 6,3% do 10,5% p.a. (v letu 2012) oziroma 5,1% do 11,0% p.a. (v letu 2011).
31.12.2012
31.12.2011
0
513
38.791
299
10.059
444
- 15.720
33.873
53.348
300
12.523
0
- 14.660
51.511
33.873
52.024
Kratkoročna posojila kupcem (domači in izvozni faktoring) se nanašajo na
dobaviteljski faktoring.
Gibanje popravkov vrednosti posojil
000 EUR
Stanje 1. januarja
Povečanja
Izterjane terjatve
Odpisane terjatve
Tečajne razlike
Stanje 31. decembra
2012
2011
14.660
1.446
- 368
0
- 18
15.720
13.365
2.136
- 556
- 146
- 139
14.660
5.4.2 Terjatve
Terjatve
000 EUR
Nekratkoročne terjatve
Druge terjatve
Druge terjatve – povezane družbe
Skupaj
31.12.2012
31.12.2011
0
187.871
3.208
37
191.116
3
181.460
14.241
40
195.744
000 EUR
Domači faktoring
Izvozni faktoring
Uvozni faktoring
Skupaj
31.12.2012
31.12.2011
196.151
16.171
2.684
- 27.135
187.871
188.756
16.647
4.892
- 28.835
181.460
73
74
Del kratkoročnih terjatev iz poslov domačega in uvoznega faktoringa je
zavarovan pri družbi SID-PKZ, tako da v primeru neplačila dolžnika zavarovalnica krije v povprečju 85% terjatve. Pri poslih izvoznega faktoringa je
večina terjatev zavarovanih pri družbi SID-PKZ ali pri korespondenčnih tujih
faktorjih (pri tujih faktorjih je zavarovanje 100% vrednosti terjatve). Obrestujejo se po stopnji 6,3% do 14,4% p.a. (v letu 2012) oziroma 4,6% do 13,0%
p.a. (v letu 2011).
Med izkazanimi terjatvami iz faktoring poslov po stanju na dan 31.12.2012
(pred slabitvami) se terjatve v višini 199.749 tisoč EUR nanašajo na faktoring
z regresno pravico (na dan 31.12.2011: 192.291 tisoč EUR), terjatve v višini
15.257 tisoč EUR pa na terjatve brez regresne pravice (na dan 31.12.2011:
18.004 tisoč EUR).
Gibanje popravka vrednosti za terjatve iz naslova faktoring poslov prikazuje
spodnja tabela:
Gibanje popravkov vrednosti terjatev iz faktoring poslov
000 EUR
Stanje 1. januarja
Povečanja
Izterjane terjatve
Odpisi vrednosti
Tečajne razlike
Stanje 31. decembra
Popravek vrednosti za druge poslovne terjatve je na dan 31.12.2012 znašal
23 tisoč EUR (31.12. 2011: 715 tisoč EUR).
2012
2011
28.835
3.433
- 4.426
- 200
- 506
27.135
22.070
11.871
- 4.842
- 158
- 106
28.835
5.5
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti
Gibanja finančnih naložb v posesti do zapadlosti:
Gibanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
000 EUR
Stanje 1. januarja
Povečanja
Odtujitve (zapadlosti)
Popravki vrednosti
Stanje 31. decembra
2012
2011
43.617
149.871
- 150.406
- 2.262
40.820
46.820
133.574
- 134.924
- 1.853
43.617
Popravki vrednosti obravnavane postavke so skoraj v celoti oblikovani individualno.
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti predstavljajo v letu 2012 podjetniške menice s preostalo dobo do devet mesecev (v letu 2011: do devet mesecev). Menice so diskontirane po stopnji 6,2% do 10,6% p.a. (v letu
2012) oziroma po stopnji 6,5% do 11,4% p.a. (v letu 2011).
Gibanja popravkov vrednosti finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
000 EUR
Stanje 1. januarja
Povečanja
Odpisane terjatve
Tečajne razlike
Stanje 31. decembra
2012
2011
1.853
435
- 21
-5
2.262
1.925
95
- 216
49
1.853
75
76
5.6
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Vrednost postavke »Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo« je na dan
31.12.2012 izkazana v višini 14.403 tisoč EUR (31.12.2011: 18.700 tisoč
EUR). Navedeno izhaja iz naslova pridobitve 125.963 delnic družbe Poslovni sistem Mercator d.d. (delnice z oznako MELR, dalje delnice družbe
Mercator). Te delnice je leta 2011 najprej pridobila družba PF Ljubljana, še
istega leta pa jih je nato prodala družbi PF Beograd. Ta družba je pridobljene delnice po stanju ob koncu leta 2011 ter po stanju ob koncu leta
2012 izkazala v skladu s takratnim tečajem delnice družbe Mercator na
organiziranem trgu vrednostnih papirjev (tečaj na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev).
Tečaj delnic družbe Mercator je bil ob koncu leta 2012 nižji kot na začetku
tega leta. Iz tega naslova je bila v letu 2012 vrednost obravnavane postavke
oslabljena v višini 4.297 tisoč EUR (2011: 1.798 tisoč EUR).
5.7
Denarna sredstva in denarni ustrezniki
000 EUR
Denar v blagajni v tuji valuti
Vloge v valuti EUR
Vloge v tuji valuti
Denarna sredstva na računih v domači valuti
Denarna sredstva na računih v tuji valuti
Skupaj
Denarna sredstva so vključena v skupinski izkaz denarnih tokov.
31.12.2012
31.12.2011
1
14.136
574
3.038
11.302
29.051
1
17.879
567
1.620
3.687
23.754
77
78
5.8
Kapital
Gibanje postavk kapitala je razvidno iz skupinskega izkaza sprememb lastniškega kapitala (poglavje 3). Ostali podatki so razvidni iz uvodne predstavitve družbe (pojasnilo 1.1 Uvodna predstavitev Skupine Prvi faktor).
Kapitalske rezerve zajemajo presežke plačil nad nominalno vrednostjo deležev v osnovnem kapitalu matične družbe Skupine. Izkazan znesek kapitalskih rezerv je nastal ob ukinitvi splošnega prevrednotevalnega popravka
kapitala. V skladu z zakonodajo se kapitalske rezerve uporabljajo za kritje
izgub ali povečanja osnovnega kapitala. Druge rezerve zajemajo zadržan
čisti dobiček iz preteklih obdobji, ki je namenjen za specifične namene,
pretežno za kritje potencialnih bodočih izgub. Delijo se na zakonske rezerve ter na druge rezerve. Druge rezerve se morajo uporabljati v skladu
z nameni, kot so definirani v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah
(ZGD-1).
Druge rezerve imajo naslednjo strukturo:
Druge rezerve imajo naslednjo strukturo:
000 EUR
Zakonske rezerve
Druge rezerve
Skupaj
Rezerve iz prevedbenih tečajnih razlik v znesku – 1.439 tisoč EUR (2011: 1.084 tisoč EUR) se nanašajo na razlike v zvezi z uporabo različnih valut. Razlike se pojavijo iz naslova obračunov vrednosti transakcij ter stanj postavk
družb iz Skupine v valuto EUR (glej pojasnilo 4.2.3 Prevedba tujih valut).
Prevrednotevalni popravek kapitala na dan 31.12.2012 ni izkazan, na dan
31.12.2011 pa je bil izkazan v višini - 1.544 tisoč EUR. Nanašal se je na učinek prevrednotenja oz. razlike med nabavno vrednostjo delnic družbe Mercator ter njihovo vrednostjo, izkazano ob zaključku obdobja: ta je na dan
31.12.2012
31.12.2011
58
29
87
58
29
87
31.12.2011 znašala – 1.798 tisoč EUR, učinkov odloženih davkov iz tega
naslova pa je znašal 254 tisoč EUR (seštevek obeh vrednosti je – 1.544
tisoč EUR, kolikor je bila izkazana ta postavka ob koncu leta 2011). Zaradi nadaljnjega trenda izgubljanja vrednosti delnice družbe Mercator preko
celotnega leta se ob koncu leta 2012 prevrednotevalni popravek kapitala ni
več izkazal. Vse učinki prevrednotevanja iz tega naslova so tako izkazani v
Izkazu vseobsegajočega donosa za leto 2012.
Zadržani dobiček in čisti dobiček leta:
Stanje 01.01.2011
Čisti dobiček v letu
Stanje 31.12.2011
Stanje 01.01.2012
Čisti dobiček v letu
Stanje 31.12.2012
Zadržani dobiček je lahko razdeljen le glede na odločitve, sprejete s strani lastnikov na sejah ustreznih organov.
000 EUR
2.067
1.859
3.926
3.926
1.090
5.016
5.9
Obveznosti do bank
000 EUR
Skupaj
31. 12. 2012
31. 12. 2011
93.529
209.626
303.155
6.974
321.799
328.773
5.9.1 Nekratkoročne obveznosti do bank
Nekratkoročne obveznosti do bank se nanašajo na obveznosti iz naslova kreditnih pogodb, katere so družbe iz Skupine PF v letu 2012 sklenile s
SID banko. Iz tega naslova znašajo (na dan 31.12.2012) obveznosti družbe
PF Ljubljana skupaj 54.500 tisoč EUR, obveznosti družbe PF Zagreb skupaj
25.920 tisoč EUR, obveznosti družbe PF Beograd skupaj 10.106 tisoč EUR in
obveznosti družbe PF Sarajevo 3.003 tisoč EUR. V tem okviru je družba PF
Ljubljana sklenila pet kreditnih pogodb, pri katerih glavnice znašajo 5.300
tisoč EUR, 9.200 tisoč EUR, 5.000 tisoč EUR, 10.000 tisoč EUR in 25.000
tisoč EUR. Družba PF Zagreb je sklenila dve kreditni pogodbi, pri katerih
glavnici znašata 15.000 tisoč EUR in 11.000 tisoč EUR. Družba PF Beograd
je prav tako sklenila dve kreditni pogodbi, pri katerih obe glavnici znaša-
ta 5.000 tisoč EUR. Družba PF Sarajevo je sklenila eno kreditno pogodbo, glavnica znaša 3.000 tisoč EUR. V vseh primerih sklenjenih pogodb je
predvideno vračilo v letu 2014 (podatki o zapadlosti so razvidni iz pojasnila
5.23 Transakcije s povezanimi družbami).
Nekratkoročne obveznosti do bank, ki so bile izkazane na dan 31.12.2011,
so se nanašale na obveznosti družbe PF Zagreb iz naslova kreditne pogodbe, sklenjene z BKS Bank iz Avstrije.
Obveznosti do povezanih družb (med katere sodi tudi SID banka) so bolj
podrobno opisani v pojasnilu 5.23 Transakcije s povezanimi družbami.
5.9.2 Kratkoročne obveznosti do bank
000 EUR
Kratkoročna posojila bank, povezanih družb
Kratkoročna posojila drugih bank
Skupaj
31. 12. 2012
31. 12. 2011
158.505
51.121
209.626
251.449
70.350
321.799
79
80
Kratkoročna posojila drugih bank
000 EUR
Kratkoročna posojila domačih bank
Kratkoročna posojila tujih bank
Skupaj
Več podatkov o dolgovih do bank, povezanih družb je v pojasnilu 5.23
Transakcije s povezanimi družbami.
Dolgovi se obrestujejo po stopnjah 2,0% do 7,3% p.a. (v letu 2012) oziroma
2,7% do 7,2% p.a. (v letu 2011). Za nekatera posojila je Skupina predložila
patronatske izjave NLB in SID banke.
31. 12. 2012
31. 12. 2011
33.121
18.000
51.121
52.653
17.697
70.350
5.10
000 EUR
Obveznosti iz faktoring poslov
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Druge kratkoročne poslovne obveznosti – povezane družbe
Skupaj
Druge kratkoročne poslovne obveznosti do povezanih družb so razčlenjene v pojasnilu 5.23 Transakcije s povezanimi družbami.
31. 12. 2012
31. 12. 2011
1.844
1.086
15
2.945
1.880
1.130
22
3.032
81
82
5.11
Rezervacije
Rezervacije iz naslova odpravnin ob upokojitvi zaposlenih ter iz naslova podobnih obveznosti so bile na dan 31.12.2012 izkazane v višini 216 tisoč EUR,
na dan 31.12.2011 pa so bile izkazane v višini 237 tisoč EUR.
5.12
Zunajbilančne postavke
000 EUR
Finančne garancije
Skupaj
Garancije za zavarovanje terjatev izhajajo iz poslov, kjer Prvi faktor zavaruje terjatve tujim faktorjem. Nanašajo se predvsem na posle uvoznega
faktoringa.
31. 12. 2012
31. 12. 2011
1.030
1.030
3.910
3.910
83
84
5.13
Prihodki od obresti in podobni prihodki
000 EUR
Domači faktoring
Izvozni faktoring
Uvozni faktoring
Prihodki iz naslova obresti od menic
Prihodki iz naslova zamudnih obresti
Prihodki od prodaje drugih storitev
Prihodki iz naslova obresti – povezane družbe
Skupaj
Znesek 3.190 tisoč EUR se nanaša na prihodke iz naslova obresti od oslabljenih posojil in terjatev, ki so izkazani v skupinskem izkazu vseobsegajočega donosa za leto 2012 (za leto 2011: 3.704 tisoč EUR).
2012
2011
21.501
1.536
1.234
4.790
1.828
1.041
33
31.963
22.182
1.568
1.577
5.266
2.103
4.603
61
36.960
5.14
Odhodki za obresti in podobni odhodki
000 EUR
Obresti, plačane povezanim družbam
Obresti, plačane drugim bankam
Skupaj
2012
2011
14.152
3.954
18.106
14.589
4.910
19.499
85
86
5.15
Prihodki iz dividend
Prihodki iz naslova dividend so v letu 2012 izkazani v višini 704 tisoč EUR
(2011: 0). Nanašajo se na prihodke družbe PF Beograd iz naslova dividend,
katere je ta družbe prejela kot imetnica delnic družbe Mercator – v skladu s
sklepom skupščine družbe Mercator marca 2012. Razkritja v zvezi z delnicami družbe Mercator so bolj podrobno opisana v pojasnilu 5.6 Finančna
sredstva, razpoložljiva za prodajo.
5.16
Drugi poslovni prihodki
000 EUR
Najemnine – povezane družbe
Prejete provizije
Odpisi obveznosti
Drugi prihodki
Skupaj
2012
2011
0
58
0
65
123
1
25
11
203
240
87
88
5.17
Stroški storitev
000 EUR
Najemnine
Najemnine – povezane družbe
Zavarovalne premije, plačane povezanim družbam
Zavarovalne premije, plačane tujim faktorjem
Računovodske, pravne in druge intelektualne storitve
Druge storitve povezanih družb
Druge storitve
Stroški prejetih jamstev – povezane družbe
Skupaj
Stroški revidiranja za leto 2012 so znašali 59 tisoč EUR (za leto 2011: 57 tisoč
EUR), stroški davčnega svetovanja pa 1 tisoč EUR (za leto 2011: 3 tisoč EUR).
2012
2011
430
139
395
70
236
10
565
167
2.012
443
143
288
260
273
10
501
193
2.111
Druge storitve se nanašajo na stroške čiščenja, telefona, pošte in na stroške
v zvezi s pridobivanjem podatkov o komitentih ter v zvezi pripravo letnega
poročila (prevod, oblikovanje), idr.
5.18
Stroški dela
000 EUR
Plače zaposlencev
Drugi prispevki za pokojninsko zavarovanje
Drugi prispevki za socialno zavarovanje
Druge dajatve od plač in davki na plače
Ostali stroški dela
Skupaj
Poslovodstvo družb iz Skupine (vodstva teh družb) je leta 2012 prejelo skupaj 594 tisoč EUR prejemkov (leta 2011: 510 tisoč EUR). Matično družbo
skupine od dne 15.05.2012 dalje vodita dva direktorja, do tega dne pa jo
2012
2011
3.188
181
347
17
432
4.165
3.158
209
341
16
368
4.092
je vodil en direktor. Zato se prejemki poslovodstva Skupine PF za leto 2012
nanašajo na sedem oseb, za leto 2011 pa se nanašajo na šest oseb.
89
90
5.19
Oslabitve
000 EUR
Oblikovanje popravkov vrednosti in drugih oslabitev
Odprava oslabitev
Skupaj
2012
2011
14.500
- 9.112
5.388
13.184
- 4.701
8.483
5.20
000 EUR
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev – povezane družbe
Stroški materiala
Amortizacija
Vzdrževanje opreme
Stroški sejmov, reklame, reprezentance in sponzorstva
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
Zavarovalne premije
Drugi poslovni odhodki – povezane družbe
Skupaj
Drugi poslovni odhodki se nanašajo na nepriznani davek po odbitku, članarine, sodne in druge takse, idr.
2012
2011
75
124
69
222
211
195
122
28
923
49
2.018
62
133
62
289
214
248
134
31
997
20
2.190
91
92
5.21
Čisti dobički iz tečajnih razlik
000 EUR
Pozitivne tečajne razlike
Negativne tečajne razlike
Skupaj
2012
2011
17.581
- 15.896
1.685
14.130
11.715
2.415
5.22
Davek od dohodka
Davek od dohodka
000 EUR
Davek za tekoče obdobje
Odloženi davki
Skupaj
2012
2011
1.752
- 72
1.680
1.644
- 296
1.348
000 EUR
Dobiček/ izguba
Davek iz dobička
Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo
Davčno nepriznani odhodki
Davčno priznani odhodki
Davčne olajšave
Davek
Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo, vsebujejo prejete deleže iz dobička. Davčno nepriznani odhodki zajemajo davčno nepriznane oslabitve,
stroške reprezentance, plačane zamudne obresti in druge odhodke.
Davek od dohodka je obračunan na podlagi prihodkov in odhodkov izkaza
poslovnega izida, ki so v skladu s predpisi zmanjšani za odbitne in povečani
2012
2011
2.770
400
- 1.063
3.875
- 1.495
- 37
1.680
3.207
765
- 1.107
2.972
- 1.243
- 39
1.348
za pribitne postavke. Na dan 31.12.2012 so terjatve družb iz Skupine iz naslova davka od dohodka znašale 731 tisoč EUR (31.12.2011: 689 tisoč EUR).
Obvladujoča družba je bila pregledana s strani davčnih organov leta 2004.
V drugih družbah iz Skupine do zdaj ni bilo izvedenih davčnih inšpekcij na
področju davka od dobička.
93
94
Gibanje postavk terjatev za odloženi davek
Gibanje v letu 2012
Popravki vrednosti terjatev
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in podobne obveznosti
Drugo
Skupaj terjatve za odloženi davek
Gibanje v letu 2011
Popravki vrednosti terjatev
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in podobne obveznosti
Drugo
Skupaj terjatve za odloženi davek
Začetek
leta 2012
V breme izkaza
vseobsegajočega donosa
V dobro izkaza
Konec
leta 2012
2.628
5
344
2.977
229
3
15
247
6
1
243
250
2.405
3
572
2.980
Začetek
leta 2011
V breme izkaza
V dobro izkaza
Konec
leta 2011
2.451
15
149
2.615
183
17
129
329
360
7
324
691
2.628
5
344
2.977
5.23
Transakcije s povezanimi družbami
Družbi oz. pravni osebi se štejeta za povezani, če ena drugo obvladuje ali
ima pomemben vpliv pri njenem sprejemanju finančnih in poslovnih odločitev.
Deleži v osnovnem kapitalu obvladujoče (matične) družbe Skupine (družba
PF Ljubljana) so v lasti Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (NLB) ter SID
– Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana (SID banka), kar je
predstavljeno v podtočki odnosi z lastniki in drugimi poveznimi družbami.
Družbe iz Skupine nimajo odnosov obvladujoča družba – odvisna družba z
nobeno družbo izven Skupine.
Odnosi z lastniki in drugimi povezanimi družbami
Deleži v osnovnem kapitalu družbe PF Ljubljana so v lasti dveh družbenikov: NLB in SID banke. Poslovanje z NLB obsega predvsem najemanje
posojil pri njej in njeno zagotavljanje storitev plačilnega prometa družbi. Pri
SID banki pa družba najema posojila zase in za svoje odvisne družbe.
Prihodki za obresti in podobni prihodki (pojasnilo 5.13)
000 EUR
Skupina NLB
Skupaj
2012
2011
33
33
61
61
Odhodki za obresti in podobni odhodki (pojasnilo 5.14)
000 EUR
Skupina NLB
SID banka
Skupaj
2012
2011
9.078
5.074
14.152
9.681
4.908
14.589
95
96
Drugi poslovni prihodki (pojasnilo 5.16)
000 EUR
Najemnine (Skupina NLB)
Skupaj
2012
2011
0
0
1
1
Stroški storitev (pojasnilo 5.17)
000 EUR
Zavarovalne premije, plačane družbi SID-PKZ
Stroški prejetih jamstev – povezane družbe (Skupina NLB)
Najemnine (Skupina NLB)
Druge storitve (Skupina SID banka)
Skupaj
2012
2011
395
167
139
10
711
288
193
143
10
634
Drugi poslovni odhodki (pojasnilo 5.20)
000 EUR
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev (banke iz Skupine NLB)
Drugi poslovni odhodki (Skupina SID banka)
Skupaj
2012
2011
124
49
173
133
20
153
Druge terjatve (pojasnilo 5.4)
000 EUR
Druge terjatve (Skupina NLB)
Druge terjatve (Skupina SID banka)
Skupaj
31.12.2012
31.12.2011
37
0
37
37
3
40
Druge kratkoročne poslovne obveznosti (pojasnilo 5.10)
000 EUR
Druge poslovne obveznosti (Skupina SID banka)
Druge poslovne obveznosti (Skupina NLB)
Skupaj
31.12. 2012
31.12.2011
0
15
15
1
21
22
97
98
Dolgovi na dan 31.12.2012 (pojasnilo 5.9.):
000 EUR
Vir
SID banka – nekratkoročno posojilo
Skupaj nekratkoročni dolgovi
NLB – kratkoročno revolving posojilo
NLB – kratkoročno posojilo
SID – obresti za odobrena posojila
Skupaj kratkoročni dolgovi
Skupaj dolgovi PF LJ
SID – obresti za odobrena posojila
NLB – kratkoročno devizno posojilo
NLB – obresti za odobrena posojila
ADRIA BANK
Skupaj dolgovi PF ZG
Skupaj dolgovi PF BG
Skupaj dolgovi PF SA
Skupaj dolgovi
Dolgovi se obrestujejo po stopnjah od 2,05% p.a. do 7,28% p.a.
31.12.2012
Zapadlost
5.300
9.200
5.000
10.000
25.000
54.500
24.312
20.092
446
44.850
99.350
14.954
10.966
25.920
632
39.853
39.828
198
6.974
87.485
113.405
5.000
5.106
10.106
4.000
5.000
5.000
6.458
20.458
30.564
3.003
3.003
5.712
5.712
8.715
252.034
04.07.2014
04.07.2014
13.06.2014
06.08.2014
17.12.2014
22.02.2013
22.02.2013
16.01.2013
29.06.2014
29.06.2014
21.01.2013
21.03.2013
21.06.2013
21.01.2013
25.04.2013
29.04.2014
12.11.2014
28.02.2013
28.02.2013
28.02.2013
28.02.2013
14.06.2014
14.03.2013
Dolgovi na dan 31.12.2011 (pojasnilo 5.9.):
000 EUR
Vir
NLB – kratkoročno revolving posojilo
Skupaj PF LJ
NLB – kratkoročni del sindiciranega posojila
ADRIA BANK
Skupaj PF ZG
SID banka- nekratkoročno posojilo
NLB- kratkoročno posojilo
Skupaj PF BG
Skupaj PF SA
Dolgovi se obrestujejo po stopnjah od 5,37% p.a. do 7,16% p.a.
Skupina ni imela terjatev do direktorjev družb ali drugega vodilnega osebja
v družbah iz Skupine.
31.12.2011
Zapadlost
5.436
9.437
24.993
5.005
27.967
20.104
92.942
11.261
14.979
1.376
63.121
20.984
128
7.050
118.899
5.038
5.038
3.994
4.993
4.993
7.490
31.576
2.004
6.028
8.032
251.449
19.07.2012
19.07.2012
21.12.2012
15.06.2012
24.02.2012
24.02.2011
19.07.2012
15.06.2012
31.05.2012
22.06.2012
22.06.2012
31.05.2012
27.04.2012
30.04.2012
12.11.2012
09.03.2012
09.03.2012
09.03.2012
09.03.2012
16.06.2012
16.03.2012
99
100
5.24
Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja
Po datumu izkaza finančnega položaja (31.12.2012) v Skupini niso nastopili
poslovni dogodki, katerih učinki bi lahko pomembno vplivali na finančno
stanje Skupine, prikazano v tem poročilu.
Založnik:
PRVI FAKTOR d.o.o.
Slovenska 17
1000 Ljubljana
Slovenija
T:
+386 1 200 54 10
F:
+386 1 426 07 47
W:
www.prvifaktor.si
Ljubljana, april 2013
Oblikovanje:
Studio 3S d.o.o.
Fotografije:
Aleksander Lilik
Tisk:
Figo d.o.o.
104

Letno poročilo 2012

Transcription

Similar documents

Article 1565003

Bankirji ne delajo razlik med komitenti

Grenak delavski davek v stečajih (PDF, 712 KB)

LETNO POROČILO DRUŽBE BIG BANG, D. O. O., ZA LETO 2013

Letno poročilo 2007

Letno poročilo 2012

uspeH podjetja temelji Na oBvladovaNju tveGaNja

Obveznosti do virov sredstev

Poslovanje in izterjava v EU - Gospodarska zbornica Slovenije

PDF podrobna predstavitev

NAVODILA ZA UPORABO COBISS

Revidirano letno poročilo za leto 2012

Letno poročilo | Annual report