Medvedja šapa Sulčelov Jezero Joca Kantarji Korbel

Številka 54
Letnik 9
Cena 3,95 €
Medvedja šapa
Podust pozimi
Sulčelov
Pacifiški losos
Jezero Joca
Kantarji
Korbel
Umetni kaplji
Za divjimi
svinjami
Ostriži
Fotolov
Ugor
Gornja Radgona, 15. - 17. april 2011
Občina
Dol pri Ljubljani
Mongolija
Romunija
Madžarska
Srbija
Hrvaška
Bosna in Hercegovina
Madagaskar
Španija
Center za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d.o.o.,
Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana,
tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com,
e-mail: racoon.slovenia@siol.net
Vsebina
UDK: 639.2
ISSN: 1581-6028
Letnik: 9
Številka 54
Ljubljana, januar 2011
Izdaja:
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega
turizma Racoon
Svet revije:
dr. Jože Ocvirk, mag. Roman Matek, mag. Lucijan Rejec, Igor Bavčar,
Dušan Bravničar, univ. dr. vet. med., dr. Aleksander Guzelj, mag. sc.,
Primož Zupančič
Glavni in odgovorni urednik: Stane Omerzu
Sodelavci:
Dr. Veljko Andrić, Slavko Centa, Munib Crnalić – Čelo, mag. Janez
Černač, Miodrag Ćirić - Ćiro, Stefan Dast, Matej Debeljak, Urban
Dermastia, Srđan Despot-Blaf, dipl. ing. agr., Gregor Dinghauser, Ivan
Dragojlović, Miha Fink, Marjan Fratnik, Dušan Gaberc, Iztok Goršič,
univ. dipl. ing., Danijel Gospič, dr. vet. med., Dušan Jesenšek univ.
dr. vet. med., Bojan Kajfež, prof. Tomaž Krištofič, Krešimir Kuri,
dr. vet. med., Aleksandar Ljubomirović, Miran Mate, Dieter Maurer,
Jurij Mikuletič univ. dr. vet. med., Andrej Militarov, Ciril Mlinar - Cic,
mag. Jerica Mrak, Lidija Omerzu, Matic Omerzu, Janez Papež, Igor Pavičić,
dipl. ing. agr., prof. dr. sc. Krešimir Pažur, Stanko Popović, Olivier Portrat,
Milan Rajšp, Jure Ramovž, Aljoša Savič, Srđan Savulov, inž. Matjaž Sivka,
dr. Boris Skalin, Siniša Slavinić, Vladimir Stakić, Andrej Urbas univ. dipl.
ekon., Vjekoslav Vrbanić, Emil Waldvogel, Dieter Weiler, Aleksandra
Zaman, Igor Zdenjak, Roman Zemljič, Blaž Zidarič univ. dr. vet. med.,
Tonči Žanko - Tona
Oblikovanje in prelom: Stane Omerzu, SBI d.o.o.
Tisk: Božnar & partner, vizije tiska d.o.o.
Fotografija na naslovnici: Stane Omerzu
Naslov uredništva:
Racoon
Center za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma,
Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana
Tel.: 01 43 77 315, fax: 01 43 79 137
E-pošta: racoon.slovenia@siol.net
Uvodnik
Sulčarska sekcija
Ribolov v februarju
Sulec na potezanko
Lovsko-ribiški slovar
»Akvakultura i ribarstvo«
Korbel ali ombrina
Zabava s kantarji
Zakaj loviti ugorje
Jezero Joca
Alex za sulca
Wriggle mend
Umetni kaplji
Ostriži – kam, kdaj in s čim?
Podusti pozimi
Dobre vibracije za lahko vijačenje Pacifiški losos
Ribiške vrvice zebco
Privabimo ribo pod svoj plovec
Smuč je kralj ribje kuhinje
Februarja za divjimi svinjami
Fotografiranje iz skrivališč
Slovenski medved
2
4
6
8
10
12
16
19
20
22
26
28
30
32
34
36
38
40
42
46
48
50
52
http://www.racoon-slovenia.com
Transakcijski račun:
SI 02044-0016200210
V letu 2011 bo izšlo 8 številk revije VODE IN MI.
Letna naročnina znaša 31,60 €, za naročnike iz tujine pa 48 €.
Cena posameznega izvoda je 3,95 € in 6 € za kupce iz tujine.
Vsi naročniki revije VODE IN MI sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade!
Uredništvo in izdajatelj ne odgovarjata za stališča in morebitne neresnične
navedbe v avtorskih besedilih in v reklamnih sporočilih.
Še vedno lahko naročite vezane letnike
revije Vode in mi od 2005 do 2010!
6,00 €
REBEKA BRATOŽ GORNIK
FOTO: STANE OMERZU
Letnik 8
2010
cena 31,60 €
Številka 46
Letnik 8
Cena 3,95 €
Črna mamba
Sulčelov na Bledu,
Kolpi in Drini
Podusti
na krožniku
Domačija Novak
Kenguru
Letnik 2008potezanke
cena 27,65 hrvaški
€ Največji
krap
Španski somi
Beličarke
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 47
Letnik 8
Cena 3,95 €
Sulčelov na Kolpi, Savi
in Ljubljanici
Beličarjenje na dnu
Krapolov na reki
Potezanke
Jegulja
Smuč
Luc
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 48
Letnik 8
Cena 3,95 €
Dimljenje rib
Muharski met
Otvoritev
muharske sezone
Etiopija
Jesetri
Uniqua
Lov krapov
na reki
Jerk
Letnik 2009
cena 31,60 €
Številka 38
Letnik 7
Cena 3,95 €
Mongolska
kuhinja
Amurska
ščuka
Burjati
Lov v
Mongoliji
Šamanizem
Lipani
Suhcagan
Sejem lov
17. - 19. april 2009
gornja radgona
Številka 39
Letnik 7
Cena 3,95 €
Mali Zvornik
Društvo rejcev
vodnih živali
Hutovo blato
Bistrica
ob Sotli
Etiopija
Življenski
krog žuželk
Vodnjan
Jez
Bistvo
muharjenja
Sulec
Sejem lov
17. - 19. april 2009
gornja radgona
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 40
Letnik 7
Cena 3,95 €
Oljčno olje
Majske muhe
Kormorani
Vezanje muh
Tajska
Krapolov
Jerk
Posočje
Klen
2009
Sejem lov
17. - 19. april 2009
gornja radgona
Številka 49
Letnik 8
Cena 3,95 €
Občina
Dol pri Ljubljani
Številka 41
Letnik 7
Cena 3,95 €
Unikatni voblerji
1. Simpozij
akvakulture
v Sloveniji
Somi iz Španije
Vijačnice
Lokostrelstvo
Savinja
Unac in Una
VHS
Gof
Občina
Dol pri Ljubljani
7. KUHARSKO TEKMOVANJE V PRIPRAVI
V SOBOTO 6. JUNIJA OB 13.URI
POSTRVI
Sale Valentić
KOI herpes
Boiliji
Salina
Šaši
Ebro
VSP
Jedi iz postvi
Roll cast
Kamenjarka
Baja
Ur
Akvarij
v Barceloni
Dimljenje
rib
Slivniško
jezero
Soška
velikanka
Kraparski
triki
Postrvnik
Zimske vabe
za krapa
Sulec
Lignji
Halhingol
Trofejni revir
na Savinji
Bio park Nivo
Švedska
Sulčelov
na Ljubljanici
Kraparske palice
Cigani
Slivniško jezero
Ščuka
Kočevsko
in Gebarija
Sipe
Azil Hubertus
Na Savinji
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
športnega ribolova
Center za promocijo in pospeševanje
in ribiškega turizma Racoon d. o. o.
77 315, GSM: 041 707 711
Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43
racoon.slovenia@siol.net
www.racoon-slovenia.com, e-mail:
Beidron
voblerji
Ebro
Soška rekorderka
Ciril Mlinar - Cic
Številka 45
Letnik 7
Cena 3,95 €
Številka 44
Letnik 7
Cena 3,95 €
Številka 43
Letnik 7
Cena 3,95 €
Številka 42
Letnik 7
Cena 3,95 €
Jadranska podust
Romunska
ribja kuhinja
Cerkniško
jezero
Mica pelič
Foto: Stane Omerzu
House of Hardy
Vabe za luce
Naše kače
Vegov
zbornik 2
2010
Džingis Kan
Mongolija
Tajmen
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
Beli morski psi
Gladstone
Snovik 2010
Nepal
Dr. Boris Skalin
Prazgodovina
noža
Kočevska gozdnata
in skrivnostna
Somovijada
Belly Boat
Kazahstan
Vabe za
rečne
krape
Argentina
Jegulja
Aljaska
Krapolov na reki
Naši stari lovci
Župan
in raziskovalec
Keltsko pleme
Muharjenje z
Vjero Mujović
Številka 53
Letnik 8
Cena 3,95 €
Številka 52
Letnik 8
Cena 3,95 €
Številka 51
Letnik 8
Cena 3,95 €
Številka 50
Letnik 8
Cena 3,95 €
Muharska delavnica
na Savinji
Rečni krapi
Naši stari lovci
Vabe za ščuko
Keltsko pleme
Sipe
Big Game
na Jadranu
Smuč
Mongolija
Aljaska
Rečni krapi
Vabe za ščuko
Sipe
Big Game
na Jadranu
Smuč
Aljaska
Mongolija
Dvodelni
Alexi
Jerk
Občina
Dol pri Ljubljani
Občina
Dol pri Ljubljani
SL
IA
Občina
Dol pri Ljubljani
OV
EN
Občina
Dol pri Ljubljani
REBEKA BRATOŽ GORNIK
Foto: Stane Omerzu
20,86 €
20,86 €
23,70 €
27,65 €
športnega ribolova
Center za promocijo in pospeševanje
in ribiškega turizma Racoon d. o. o.
77 315, GSM: 041 707 711
Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43
racoon.slovenia@siol.net
www.racoon-slovenia.com, e-mail:
31,60 €
31,60 €
S TA N E O M E R Z U ; F O T O : stane l es j a k
Po čem se bom spominjal
lanskega leta
en
Ko si sreč
in ko srečo
delil
rad bi še
z nekom!
Vedno v akciji !
Vsi, ki karkoli kupijo v letu
2011 pri Racoonu, kot tudi vsi
naročniki revije Vode in mi,
sodelujejo v nagradnem žrebanju
za cel kup lepih nagrad!
Do 1. marca
Prva misel, ki šine skozi glavo, je recesija.
Kriza! Zajela je tudi deželo na sončni strni Alp.
Res je promet v trgovini upadel, na cesti je več
delavcev, kot običajno in na TV ekranih so polna usta politikov, ki ne najdejo izhoda. Zakaj
se bolje prodajajo časopisi s slabimi novicami,
aferami in zločini? Kakšni smo to ljudje?
Se vam zdi 45 let dolga doba? Meni to predstavlja celo življenje. V vsem tem času nisem
bil enkrat samkrat lačen, ni me zeblo in niti v
trenutku nisem bil resneje ogrožen. Imam tri
zdrave otroke, ki se šolajo in imajo topel dom.
Če kolo zgodovine malo zavrtimo nazaj, lahko
vidimo, da živimo v izjemnem času in na ravno
pravi geografski širini. Si predstavljate življenje brez kopalnice ali radiatorja, brez zobne
ščetke ali ščipalca za nohte? Se vam sanja kako
visok odstotek prebivalstva na tem planetu tega
nima? O krizi govorijo tisti, ki jim je več do novega avta, kot do poštenega stiska roke, tisti, ki
bi radi novce in ovce, strižejo pa nas. V zavest
ljudi se je zajedel strah po izgubi vsega blagostanja, ki ga uživajo. V brezumnem strahu, tisti
revni na duhu grabijo, brez vsakega sramu,
ne glede na posledice. Kaj ostane revnemu na
duhu, ko mu zmanjka denarja? Zelo malo ali
nič. Zato razumimo njihovo stisko. Vendar pa
nikar ne pozabimo na stiske ljudi, ki so ostali
na cesti, naj si bo zaradi brezobzirnosti ali
nesposobnosti ljudi, ki nas vodijo.
Bolj kot kriza kaže svoje mišice, bolj sem
ponosen na svoje prijatelje, ki v tem času pišejo knjige, izdajajo ribiške časopise, snemajo
filme o lepotah našega planeta in se pri nas
pogosto zadržujejo. Velik poznavalec življenja divjadi in ljudi in izreden pisatelj Janez
Černač je v svoji zadnji knjigi Večna lovišča
zapisal: »Slab konec je lahko tudi dober začetek«. Konec leta ni konec sveta. Z novim letom
2
VODE IN MI 54
25%
popusta na vso
opremo
za vijačenje in kra
polov!
Samo pri Raco
onu !
pustimo krizo za sabo in dobro začnimo. Sicer
bomo sami sebe oropali raja na Zemlji. Živite
vsak dan posebej, kajti vsak je lahko zadnji. Ne
jezite se zaradi stvari na katere nimate vpliva.
Dajte vse od sebe, da izpolnite sleherno željo
sebi in svojim bližnjim. Enkrat se živi! Tudi v
večnih loviščih ni čisto vse tako, kot si predstavljate. Zato se sam letos odpravljam v Mongolijo, še prej v Romunijo, Španijo, Italijo, Srbijo,
Madžarsko… Izkoristil bom vsako priložnost in
užival v naravi.
Lanskega leta se bom spominjal po poplavljeni Ljubljani, Kostanjevici, odličnem
ribolovu na Savinji, po nebeški gobovi juhi, ki
mi jo znajo skuhati sinovi, po nekaj izrednih
puncah z ribiškega koledarja in par izjemnih
umetnih muhah moje Lidije. Zapomnil si ga
bom po snemanju filma v Kočevju in ob Kolpi
s srbskimi televizijci in po izidu filma, ki smo
ga posneli na Ebru z Igorjem Pavičičem in SHS
ekipo. Težko si bom odpustil, da lani nisem bil
v Mongoliji, zamudil pa sem tudi Festival fiš
paprikaša v Baji. Ne ponavljajte mojih napak.
Raj je na Zemlji in mi že živimo v raju!
Svoboden duh in čisto srce vam omogoči tak
pogled. Otresite se strahu in bodite pozorni.
NAGRAJENCI ZA 2010
ž Mataušič
1. Tečaj vezanja umetnih muh Lidija Fly: Toma
om: Ines Petković
2. Ribiški vikend na Zvorničkem jezeru s Čirot
m Dragojlovićem: Miha Fink
3. Tečaj muharjenja po sistemu EFFA z Ivano
ič, Gorazd Kebe,
s Golub, Petar Ivović, Janez Luznar, Franjo Ljub
4. Veliki ribiški koledar: Elvis Markovič, Deni
n Urbas.
Rok Kodak, Matej Nastran, David Homar, Simo
Tomašković,
n, Miha Urh, Tone Klepec, Jure Višnar, Tomislav
5. Naročnina na revijo Vode in mi: Zlatko Križa
.
Perih
, Bernard Mauer, Klemen
Baldomir Svetličić, Ivan Marjanović, Jakica Jesih
Saša Ravnik,
jezero: Blaž Melik, Slavko Centa, Brina Vranc,
6. Dnevna ribolovna dovolilnica za Cerkniško
Trtnik, Miloš Mokotar, Vlado Tomašković.
Jure Osolin, Roman Zemljič, Petra Knez, Luka
Bojan Kajfež, Jošt
nem ob Savinji: Janez Adamič, Matjaž Sivka,
7. Dnevna dovolilnica za muharjenje v Ljub
Goršič, Mario Kapš.
i: Melita Rak.
8. Ogled Planinske jame do konca za dve oseb
ć, Robert Vodopivec,
žaj, Rok Kocjančič, Darko Gales, Tomaž Alagi
Podr
Rok
,
Bulič
Miha
je:
arjen
Muh
a
Knjig
9.
Resnik.
Srečko Kobilšek, Edi Šircelj, Saša Kladnik, Uroš
ik, Gorazd Mlakar,
rza, Peter Klančar, Marko Krivec, Bojan Križn
10. DVD Lov i ribolov: Luka Španič, Nejc Ome
Iztok Križman.
Matej Prestor, Silvo Erbežnik, Srečko Špilak,
v uredništvu.
Nagrade vas bodo čakale do 1. 5. 2011
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: racoon.slovenia@siol.net
M I H A F I N K , P R E D S E D N I K S U L Č A R S K E S E K C I J E ; foto : stane omerzu
Pristopna izjava s kodeksom Sulčarske sekcije
Sulčarska sekcija
Spodaj podpisani ................................................., pristopam k
Sulčarski sekciji
Centra za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon
V naših rekah živi sulec,
najplemenitejša riba sladkih voda
Že misel na sulca, to čudovito in plemenito ribo, me vznemiri. Dneve in dneve sem
sposoben gaziti sneg ob mrzli reki in premetavati umetne vabe v upanju, da ga ukanim.
Utrujenost mi ne pride do živega, ne mraz.
Pred očmi se mi vrstijo srečni obrazi tistih, ki
so dočakali svojo trofejo in se z njo ponosno
postavili pred objektiv fotoaparata. Trdno sem
prepričan, da enako čutijo vsi, ki enkrat zvejo
4
VODE IN MI 54
za obstoj te čudovite ribe. Za takšno ribo bo
pravi ribič obkrožil Zemljo, kar pa danes res
ni več problem. Marsikateri slovenski ribič je
bil že nekajkrat v Španiji na Ebru, samo Stane
Omerzu je v Romunijo odpeljal 23 skupin
ribičev. Reke ribičev se vsak dan peljejo ali
letijo na ribolov na Hrvaško, v Bosno, Srbijo,
Madžarsko, Romunijo, Španijo, Madagaskar,
Mongolijo, Novo Zelandijo, Kanado… Nobena od rib, ki jih lovimo po svetu se ne more
primerjati z našim sulcem in našo soško
postrvjo.
in sprejmem cilje Sulčarske sekcije za svoje.
Poglavitni cilji Sulčarske sekcije so:
Čeprav imamo polna ušesa besed
o razvoju ribiškega turizma, me
obhaja slabost ko gledam kar se
dogaja in s strahom se sprašujem,
kam vse to pelje. Sulca, ki krasi
grb nacionalne ribiške organizacije lahko relativno poceni kupite
v ribarnicah, podmerske sulce si
lahko privoščite v boljših gostilnah. S tem seveda ni nič narobe,
če odmislimo, da je sulca, naš
nacionalni ponos izredno težko
ujeti. Še zlasti težko ga je ujeti v
izvzetih vodah oziroma vodah
posebnega pomena, ki jih upravlja Zavod za ribištvo Slovenije.
Sava od sotočja z Ljubljanico do
Litije je bila vedno elitni sulčarski revir. Danes to zagotovo ni.
Športni ribolov je najmasovnejša
oblika športnega udejstvovanja na
našem planetu. Samo v Evropi je
registriranih 40 milijonov športnih
ribičev. Ali je res problem potržiti
nekaj majhnih čudovitih, še vedno čistih vodotokov? Nekaj tu ne
štima! Država se je znova izkazala
kot najslabši gospodar. Obnaša se,
kot bi ji smrdel denar od prometnega davka na prodane ribolovne
dovolilnice, denar od koncesij,
� zaščita sulca (Hucho hucho L.) kot vrste �
� dvig ribiške kulture �
� propagiranje športnega ribolova in ribiškega turizma �
� zbiranje podatkov o ulovih, revirjih in pogojih ribolova �
� pospeševanje kontrolirane vzreje in vlaganje sulca v naše vode �
� usposabljanje ribiških vodnikov �
� mednarodna izmenjava informacij in izkušenj �
� izdajanje knjig, prospektov, organizacija razstav o sulcu in sulčelovu �
� organizacija skupinskih izletov �
Spoštoval bom bogato tradicijo sulčelova v naših krajih
in širil glas o bogastvu, ki ga premorejo naše vode.
Prizadeval si bom za ohranitev in boljše poznavanje
sulca kot ribje vrste ter športnejšo sulčjo lov.
Direktor:
Stane Omerzu
Predsednik:
Nenad Radovan
Podpis člana:
denar od davka na dohodek, ki bi ga ustvarjali ribiški turisti.
Je to država, ki ščiti interese svojih državljanov? Mi je žal, če
se kdo ob mojem pisanju nelagodno počuti, ampak tudi jaz
sem državljan te dežele in tudi jaz sem davkoplačevalec.
Da pa ne bom samo nergal, bom po svojih močeh poskušal prispevati svoj delež k ohranitvi sulca v naših vodah
in razvoju ribiškega turizma. Za začetek bom organiziral
postavitev spletne strani Sulčarske sekcije. Še prej pa bomo
Sulčarsko sekcijo, naša stališča in poglede predstavili tudi
na Facebooku.
Zakaj sem prevzel predsedstvo Sulčarske sekcije? Rad
lovim to ribo in živim v deželi, ki si jo ta plemenita žival
ni slučajno izbrala za svoje domovanje. Rad bi svoje proste
dneve preživel ob lepi čisti reki v družbi prijateljev, ki znajo
ceniti, kar nam narava nudi. S kakšno pravico mi sme kdo
prekrižati pot?
januar 2011
5
iz »stare g a ri b iča « ; i l ustraci j a : j uri j mi k u l etič
Ribolov v februarju
Pogoji za športni ribolov v februarju so dokaj
neugodni. Oster mraz običajno pritiska do
20. februarja, potem pa počasi pojenjuje.
Sončni žarki dobivajo z vsakim dnem večjo
moč. Zato je vreme nestalno in se temperatura
hitro menja. Če je snežna odeja debela, le-ta
ovira športnemu ribiču dostop k vodi. Ob bregovih je videti malo sledov in še ti so verjetno
od zapoznelega sulčarja, ki se mu v sezoni
še ni nasmehnila sreča, da bi uplenil »viteza«
naših voda.
Sulca je moč loviti do 15. februarja. Če v
tem času nastopi južno vreme, se bo lahko še
marsikateri sulčar temeljito oznojil pri krotenju
te plemenite ribe.
Voda je v tem mesecu največkrat zelo nizka
in čista. Belice se držijo v tolmunih. Prijem je
zelo redek. Podust tu in tam še prime na kruh,
vendar tako rahlo, da se komaj zazna na plovčku. Platnice se v nekaterih vodah proti koncu
februarja že pripravljajo na drst, zato tudi njen
prijem popušča. Da mi ne bi kdo od izkušenih
ribičev očital, da sem črnogled, poudarjam, da
so tudi februarja mogoča presenečenja. Dogodilo se mi je že, da sem v hudem februarskem
mrazu prav dobro lovil podusti.
Če mrtvice in zatoni niso zmrznjeni in če je
toplejše vreme, bo športni ribič konec februarja uspešen pri lovu črnook. Lovimo jih na
košček kompostnega črva. Predvrvica mora
biti čim tanjša, trnek št. 12 do 14. Na tako
vabo bomo gotovo dobili tudi ostriža in morda
celo rdečeperko.
Pri drugih belicah uspeha prav gotovo v tem
mesecu ne bo, ali pa bo le slučajen. Držijo se
namreč dna in nimajo teka.
Ščuka uživa v nekaterih vodah lovopust, saj
je zaščitena že od 1. februarja. Približuje se čas
6
VODE IN MI 54
njene drsti. Dober opazovalec bo lahko hitro
našel posamezna drstišča in ocenil, koliko in
kako veliki komadi so še v vodi.
Nasprotno od športnega ribiča pa imajo
ribiška društva in družine v tem času polne
roke dela. Običajni zbori družin (in mogoče
tudi občni zbor posameznega društva) so že za
nami. Komisije upravnega odbora proučujejo
in analizirajo delo v minuli sezoni ter delajo
načrte za prihodnje gospodarsko leto. Do pomladi je treba marsikaj pripraviti, od ribolovnih dovolilnic do podrobnega načrta vlaganja
ribjega naraščaja v posamezne revirje. Zbirajo
in sestavljajo statistike o ulovu rib po revirjih v
minulem letu ter na osnovi te ugotavljajo stalež
in potrebo po vlaganju. Tista društva, ki imajo
svoje ribnike, pripravljajo vse potrebno za pomladansko vlaganje krapjih mladic.
V tem času je glavna sezona za postrvje
ribogojce in vališča. Valilniki so polni dragocenih postrvjih iker. Ribogojci imajo dela čez
glavo z rednim čiščenjem in sortiranjem iker
ter drugimi nalogami. Majhna nepazljivost lahko povzroči pri ikrah, zlasti pa pri izvaljenemu
zarodu, občutno škodo. Zato je treba posvetiti
pravilni negi iker in pozneje zarodu kar največjo pozornost, če hočemo, da bomo vzgojili
zdrav in krepak zarod.
Na splošno lahko rečemo, da je mesec februar, zlasti če je zima ostra in dosti snega, za
športnega ribiča čas počitka. Z raznimi popravili ribiškega pribora, prebiranjem ribiške in
druge literature, s pogostejšim obiskom in večjo
pomočjo pri delu matične organizacije, bo
našel dovolj razvedrila, ki naj mu v tem mesecu
nadomesti športno izživljanje na vodi. Zelo zaželeno pa je tudi, da športni ribič malo pobrska
bodisi o tem, kaj je v minuli sezoni videl in
doživel, bodisi kako je ribaril in kaj je novega
dognal pri opazovanju vode in njegove okolice.
Narava mora biti za športnega ribiča vedno odprta knjiga iz katere se nenehno uči. Tudi naši
»nasveti« za ribolov v posameznih mesecih, ki
jih dajemo več ali manj po lastnih opažanjih in
izkušnjah, bi se s takimi prispevki zelo izpopolnili in dejansko služili, zlasti mlajšim članom,
kot orientacija pri športnem ribolovu.
19,90 €
januar 2011
7
j ure vi š nar
Sulec na potezanko
»VLADARI VIROVA«
Igor Pavičić je jeseni na Ebru posnel film o lovu soma na tej španski reki.
Fantje so ujeli dober termin in odlično lovili. Mednarodna ekipa je posnela
odličen film in se pri tem še odlično zabavala. Ribiški film vreden ogleda!
Po 23. letih muharjenja in cca 10.
letih razmišljanja o muharjenju
na sulca se je končno tudi meni
nasmehnila sreča.
Sulca sicer nisem detajlno
pomeril, ker sem v preteklosti
prevečkrat videl ribe trpeti zaradi
naših centimetrov.
Ujet je bil v blejski Savi
Bohinjki, z muharico teže 10# in
streamerjem, vezanem na 28g jigu.
Muha z brezzalustnikom je sama
padla iz ribjega gobca, ko sva ga po
nekaj posnetkih nepoškodovanega
vrnila nazaj, kjer bo upam da
še nekaj let strah in trepet vsem
manjšim ribam v istem tolmunu.
Prav tako bi se rad zahvalil
vsem, ki so kakorkoli pripomogli
k temu dogodku, najbolj pa
hvala tebi Dejan, saj se po starem
izročilu riba deli na dva dela, ker
pa sva jo izpustila, je pol tega sulca
pripadlo tebi. Hvala!
8
VODE IN MI 54
Vse DVD-je VSP lahko naročite v uredništvu revije Vode in mi po ceni 18€
januar 2011
9
dr . j an k o l o k ar
za l ovce , ri b iče in l j u b ite l j e s l ovens k e g a j ezi k a
Lovsko-ribiški slovar
Predgovor
Slovensko lovsko izrazoslovje sem imel po
večini zbrano že leta 1926. Takrat se Slovensko
lovsko društvo v Ljubljani ni moglo odločiti za
izdajo, češ da se bo izdalo skupno s srbskimi
in hrvatskimi lovskimi društvi jugoslovansko
izrazoslovje.
Od tedaj se je mnogo izpremenilo. Naš jezik
se je izoblikoval v vseh panogah in povsod
se opaža stremljenje po njegovem čiščenju
in uveljavljenju. Tudi lovci nismo brez tega
pogona. Vendar streljamo še kapitalne (teh
naši ljudje ne poznajo!) srnjake s »platšusi«, jih
vabimo na »platl« in dokazujemo jakost rogov
z »izlogo«(Auslage). Še 24. novembra t.l. sem
bral v nekem našem dnevniku oglas slovenskega lovca: » Lovskega psa, najraje foršt, kupim.«
Izdaja slovenskega lovskega izrazoslovja ni
torej niti danes odveč. Zbral pa nisem samo
slovenskih lovskih izrazov, ampak sem šel korak dalje. S tolmačenjem posameznih izrazov
podajam neke vrste lovski realni slovar.
Naši lovski izrazi so me zanimali od mladega. Lovil sem skoro po vseh slovenskih kra-
10
VODE IN MI 54
jih, tako da mi je prilično znano naše lovsko
izražanje. Največji vpliv na naš lovski jezik so
imeli Nemci, pri katerih smo se učili lova in od
katerih smo s pojmi prevzemali tudi besede.
Še danes ocenjuje naš izobraženec vrednost
slovenskega izraza po tem, ali in v koliko odgovarja nemškemu. To je seveda krivo, kakor
se nam utegne maščevati opičarjenje glede
lovskih predpisov. Nemške in naše razmere so
preveč različne!
Samorodnih besed čujemo danes malo med
našimi preprostimi lovci. Vse posnema mesto,
ki se hrani z nemško literaturo. Tudi nimamo
več lovskih hiš, pri katerih bi prehajala n.pr.
čuvajska služba od roda na rod in z njo tudi
naši domači lovski izrazi.
Potreba pa je, da pridemo tudi mi do svojega lovskega jezika, četudi ne bo nikdar segal
tako v potankosti kot nemška Weidmannssprache, kajti široke plasti našega naroda se radi
socialnogospodarskih razmer niso v taki meri
udejstvovale pri lovu kot pri Nemcih. Izgovor,
da to ali one besede drug ne bo razumel,češ da
je vajen tuje spakedranke, ne more veljati pri
zavednih lovcih. Rabi povsod naš izraz in kaj
hitro se bo udomačil!
Pridejal sem ribiško izrazoslovje, ker večina
naših lovcev tudi ribari.Ponekod sem pristavil
nemško besedo, in sicer tam, kjer je pri nas
zelo udomačena. Tudi po dva slovenska izraza
za isti pojem se nahajata v slovarju, če sta oba
dobra. Kjer razlage nisem smatral za potrebno,
stoji izraz sam.
Kdor hoče slovar s pridom uporabljati, ga
mora najprej vsega prečitati, da bo vedel, kako
je snov razvrščena in prirejena.
V Ljubljani, 1. decembra 1937.
januar 2011
11
V. MEDNARODNA KONFERENCA IN SEJEM
TEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH DOSEŽKOV
»AKVAKULTURA I RIBARSTVO«
v organizaciji INŠTITUTA ZA ZOOTEHNIKO, FAKULTETA ZA
KMETIJSTVO BEOGRAD – SRBIJA
Prvo obvestilo, poziv za
sodelovanje in prijavo del
5. RIBOGOJSTVO ODPRTIH VODA
- Kvaliteta vode v ribolovnih vodah
- Gospodarski ribolov
- Športni in rekreativni ribolov
- Zaščita ribolovnih voda
- Ribogojstvo in ohranjevanje biodiverzitete
- Pravna regulativa, politika in normativi v
akvakulturi
- Reintrodukcija vrst
1.-3. Junij, 2011
Fakulteta za kmetijstvo, Beograd – Zemun
www.agrif.bg.ac.rc
e-mail:ribarstvo@agrif.bg.ac.rc
www.rosa.agrif.bg.ac.rc/konferencija/konferencija.html
Spoštovane sodelavke in sodelavci,
v veselje nam je, da Vas lahko povabimo k sodelovanju na 5. mednarodni konferenci in sejmu Tehnika in tehnološki dosežki Akvakultura i ribarstvo, ki bo od 1. do 3. junija 2011, na
Fakulteti za kmetijstvo, Univerze v Beogradu
– Zemun. To bo naše peto srečanje v Beogradu.
Za Beograd pravijo, tako obiskovalci kot njegovi
prebivalci, da je najlepši prav v tem obdobju.
Zelene avenije, Donava in Sava, Ada Ciganlija
in Kalemegdan, Beograjčani, raziskovalna ekipa
iz območja akvakulture in ribištva Fakultete za
kmetijstvo, vas bodo srčno pričakali. Vaš obisk
in sodelovanje bo prispevalo, da bo ta manifestacija akvakulture in ribištva naredila še en
korak k večjemu znanju, boljšim tehnologijam,
izboljšanju poslovnih odnosov in še večjim prijateljstvom in sodelovanju.
12
VODE IN MI 54
4. AKVAKULTURA
- Kvaliteta vode v ribnikih
- Proizvodnja rib in drugih vodnih organizmov
- Vzdrževanje akvakulture
- Bolezni, preventiva in zdravljenje rib in drugih vodnih organizmov
- Akvakultura in ohranjanje biodiverzitete
- Hidrotehnika v akvakulturi
- Oprema in tehnika v akvakulturi
- Izobraževanje, svetovanje in transfer tehnologije v akvakulturi
- Pravna regulativa, politika in normativi
v akvakulturi
- Sledilnost in certifikacija
6. PREHRANA RIB, RIBJA HRANA IN ADITIVI
V HRANI
TEME V. MEDNARODNE KONFERENCE
»AKVAKULTURA I RIBARSTVO«
1. STANJE AKVAKULTURE IN RIBIŠTVA
2. TRENDI AKVAKULTURE IN RIBIŠTVA
- Ekosistemski pristop k akvakulturi in ribištvu
- Akvakultura, ribištvo in klimatske spremembe
- Recirkulacijski sistemi
- Integrirana multitrofična akvakultura
- Ostali inovativni pristopi v akvakulturi in
ribištvu
3. VODNI ORGANIZMI
- Vodne rastline
- Vodni nevretenčarji
- Vodeni vretenčarji (ribe, dvoživke, plazilci, ptice, sesalci, ki se gojijo v vodnih (eko)sistemih)
7. MORSKA AKVAKULTURA IN RIBOGOJSTVO
8. KAKOVOST, RAZVRŠČANJE IN PREDELOVANJE RIB
9. EKONOMIJA V AKVAKULTURI IN RIBIŠTVU
SEJEM TEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH DOSEŽKOV – »AKVAKULTURA I RIBARSTVO«
Sejem tehničnih in tehnoloških dosežkov
»Akvakultura i ribarstvo« in konferenca se bosta izvajala istočasno. Namen organizatorja je,
da na enem mestu zbere proizvajalce rib in ribjih izdelkov, proizvajalce in uvoznike hrane in
zdravil za ribe, proizvajalce in uvoznike opreme za ribištvo, trgovce z ribami in opremo, projektna podjetja iz področja ribištva, poslovneži
in strokovnjaki s področja ribištva, znanstvene
in strokovne inštitucije, ki v svojih osnovnih ali
vzporednih dejavnostih zastopajo ribištvo ali
spremljevalne dejavnosti ribištva, gospodarske
in športne ribiče ter njihove ribiške družine,
kot vse, ki jih zanima to področje in se na ta način izboljša poslovna komunikacija. Vsi zainteresirani – podjetja, organizacije in posamezniki
iz različnih območij akvakulture, ribištva in
spremljajočih dejavnosti (opreme, založništva,
kreditiranja, zavarovanja, projektiranja, varnosti, transporta...), so dobrodošli kot razstavljalci na sejmu.
SPLOŠNE INFORMACIJE
Čas in kraj izvajanja sejma: od 1. do 3. junija
2011, Fakulteta za kmetijstvo, Univerza v Beogradu.
Organizator: Inštitut za zootehniko, Fakulteta
za kmetijstvo, Univerza v Beogradu
ZNANSTVENA IN STROKOVNA DELA
Poleg predavanj, ki jih bodo izvajali domači in
tuji strokovnjaki iz več različnih dežel sveta, lahko svoja dela prijavijo tudi ostali zainteresirani.
Uradni jezik: angleščina, srbščina (kot tudi bosanski, hrvaški, makedonski, črnogorski, slovenski jezik). Simultani prevod ustne predstavitve dela bo zagotovljen.
Prijava dela: naslove del (v angleščini in srbščini), naziv avtorja in način predstavitve (ustna
ali plakatna predstavitev) in jezik v katerem bo
delo predstavljeno, pošljite po elektronski pošti
do 28.02.2011.
Dostava napisanih del: dela v angleščini s podaljšanim abstraktom v srbščini (dve strani) poslati do 31.03.2011, (po priloženih navodilih) po
e-mailu. Pregledana dela bodo natiskana in objavljena v zborniku del. Dela bodo razvrščena
v štiri kategorije: poročilo, znanstveno, kratko
sporočilo in strokovno delo.
Predstavitev dela: ustna in plakatna predstavitev. Znanstveni odbor bo prinesel končno odločitev o predstavitvi dela.
Prijave in dela poslati na naslov: Institut za zootehniku, Poljoprivredni fakultet, Nemanjina 6,
januar 2011
13
11080 Beograd – Zemun, z oznako za Konferenciju Akvakultura i ribarstvo, ali na e-mail: ribarstvo@agrif.bg.ac.rs
Kotizacija
Poleg sodelovanja na konferenci kotizacija
vključuje: Zbornik dela, knjigo »Akvakultura i
Ribarstvo u Srbiji«, reklamni material, skupno
svečano večerjo, ekskurzijo na zaščiteno naravno okolje »Zasavica«, kosila za vse tri dni,
zakuske in osvežitve. Kotizacija vplačana do
28.02.2011 stane 4000 dinarjev, po 1.03.2011 pa
5000 dinarjev.
Kotizacijo lahko vplačate na žiro račun Fakultete za kmetijstvo: 840-1872666-79 s sklicem na
številko 02 290 ali pri registraciji udeleženca z
vnaprejšnjo prijavo prisotnosti.
Ostale informacije (program konference, pogoji namestitve in drugo) bo dostavljeno v naslednjem obvestilu (po pošti ali e-mail-u).Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani
fakultete:
www.rosa.agrif.bg.ac.rs/konferencija/konferencija.html in
www.agrif.bg.ac.rs,
e-mail:ribarstvo@agrif.bg-ac.rs, telefon : 011 316
8499, 011 2615 – 315/lok. 290 in 289
Rezervacije za udeležbo pošljite po e-mail-u, telefonu, po pošti na naslov Ribarstvo, Institut za
zootehniku, Poljoprivredni fakultet, Nemanjina
6, 11080 Beograd – Zemun, faks 011 316 8499.
Telefon: +381 11 316 84 99, +381 11 2615 315/
lok. 290,289
teresirana podjetja, posamezniki in družine.
NAVODILA ZA PRIPRAVO DELA
Rokopisi v angleščini s podaljšanim abstraktom
(2 strani) v srbskem jeziku, morajo biti pripravljeni na formatu A4, margini: zgoraj, spodaj,
levo in desno 2,5 cm, dvojni razmik, font Times
New Roman. Število strani naj bo parno – največ 8 strani.
Znanstveno delo mora vsebovati: naslov, podaljšan abstrakt v angleščini, (v srbščini, če je delo
v angleščini), ključne besede, uvod, material in
metode, rezultate, diskusija (možni rezultati in
diskusija), zaključek, zahvala, literatura.
NASLOV DELA (VELIKE ČRKE 12 POINTS,
BOLD, CENTRIRANO)
(ena prazna vrsta)
Avtor (ime in priimek z velikimi črkami, naslov,
ime institucije italic, centrirano)
Knjiga
»AKVAKULTURA I RIBARSTVO U SRBIJI«
(dve prazni vrsti)
V sklopu priprave konference in sejma, smo
predvideli pripravo in tisk IV. izdaje knjige
»Akvakultura i Ribarstvo u Srbiji«. Knjiga predstavlja preurejeno in dopolnjeno izdajo knjige od leta 2007 do 2009. Namen organizatorja je, da knjiga vključuje informacije o stanju
akvakulture in ribištva v Srbiji, informacije o
proizvajalcih rib in ribjih izdelkov, društvih in
uporabnikih ribolovnih področij, ki se ukvarjajo z gospodarskim, športnim in rekreativnim
ribolovom, proizvajalci in uvozniki hrane in
zdravil za ribe, proizvajalci in uvozniki opreme za ribištvo, trgovci opreme in rib za ribi,
trgovine za akvaristiko, ribje restavracije,
projektna podjetja, znanstvene in strokovne
inštitucije, založbe in mediji in vse druge institucije, ki imajo v svojih osnovnih ali dopolnilnih dejavnostih tudi področje akvakulture
in ribogojstva, znanstveni delavci iz akvakuture in ribogojstva, ter da se na ta način seznani
bralce o stanju ribogojstva v Srbiji in izboljša
poslovna komunikacija v sektorju akvakulture
in ribogojstva.
Podaljšan abstrakt dve strani z naslovom: 12 points, italic, obojestranska poravnava, tekst: 12
points, normal, obojestranska poravnava
Latinska imena pisati z ležečo pisavo.
Po abecedni vrsti napisati reference, na naslednji način:
(ena prazna vrsta)
Ključne besede: 12 points, italic, tekst: 12 points, italic, do 5 besed.
Ruane, N.M., Huismana, E.A., Komena,
J.(2002): The influence of feeding history on the
acute stress response of common carp (Cyprinus carpio). Aquaculture 210,1-4,245-257.
(dve prazni vrsti)
UDELEŽENCI, KOMERCIALNE
PREDSTAVITVE IN RASTAVLJALCI
Sodelujejo lahko vsi zainteresirani.
V okviru programa je predvidena tudi možnost
oglaševanja (film, ustno, power point predstavitve in podobno).
Pravico razstavljanja in predstavljanja na sejmu
tehničnih in tehnoloških dosežkov iz območja
ribištva in spremljevalne dejavnosti imajo zain-
14
VODE IN MI 54
Naslove poglavij (UVODNI DEL, MATERIALI IN
METODE, REZULTATI, RAZPRAVA, ZAKLJUČKI, ZAHVALA, LITERATURA) velike črke 12 pts
(po naslovu poglavij ena prazna vrstica)
Tekst cele vrstice (vključno z literaturo) mora
biti napisan s fontom 12 points, obojestranska
poravnava (justified)
Citiranje knjig: ime avtorja, leto objave, naslov,
izdaja, referenčne strani, ime in mesto
izdajatelja objave, na primer:
Pillay, T.V.R. and Kutty, M.N (2005): Aquaculture – Principles and Practices. Blackwell Publishers. Oxford. 624 pp.
Pregled dela, strokovna dela in kratka sporočila
morajo biti v formi znanstvenih, ali brez poglavij, ki se zahtevajo za znanstvena dela.
januar 2011
15
S TA N E O M E R Z U
Korbel ali ombrina
Umbrina cirrosa
»Stane, veliko ribo sem ujel. Na morju lovim.
Take še nisem videl. Nobeden je ne pozna.
Nek gospod mi je rekel, da je to korbel in da
je silno redka riba. Še danes jo peljem Milanu
Rajšpu nagačit. Dolga je 86 cm, tehta pa 6,2 kg.
Izjemna riba! Se ti oglasim takoj ko pridem v
Ljubljano.« Tako mi je Andrej Pintar iz Sodražice po telefonu vse povedal v eni sapi.
Korbel? Hm. In sem se zakopal najprej v
svojo knjižnico potem pa še na splet. Pri nas
jo je ujel, pa da je ne poznam. Nemogoče!
Zanimivo.
Najprej sem ugotovil da gre za ribo iz družine Sciaenidae. Gre za družino rib izredno
bogato po obliki in barvah. Skoraj škoda je, da
v jadranu živijo samo tri vrste iz te velike in
pestre družine morskih vran. Andrej Pintar je
ujel korbela ali ombrino, v Jadranu pa najdemo
še kavala ali konja in hamo. Korbel je izredno
redek, hama je skoraj iztrebljena, konj pa je
pogosta in zelo cenjena riba. Za vse ribe iz te
družine je značilno, da proizvajajo zvok in pa
po mineralnih otolitih, ki se nahajajo v njihovih glavah.
Največja med njimi je hama (Argyrosomus
regius), ki lahko preseže 100 kilogramov in je
izraziti ropar, ki preganja ribe, glavonošce in
večje rake. Najpogosteje se zadržuje ob izlivih
rek v morje. V braktično vodo pozno spomladi
prihajajo na drst. Po drsti se vrnejo na odprto
morje. Mlajše ribe se več let zadržujejo na isti
lokaciji, starejše pa so povržene migracijam
v iskanju novih delt. Zelo rade se zadržujejo
okoli potopljenih ladij. Ponekod celo načrtno
potapljajo stare ladje, da bi privabili te mogočne predatorje. Na žalost je hama v Jadranu
tako rekoč iztrebljena. Nekoč so se na drst zbirale velike jate ham v deltah Cetine, Neretve in
Bojane, vendar je bil vpliv človeka za njihovo
populacijo usoden. Danes še kakšno ujamejo v
delti Neretve, vendar gre predvsem za slučajne
ulove. Samci spuščajo neverjetne glasove, ki jih
je na odprtem morju moč zelo dobro slišati.
Oglašanje je podobno brnenju, stari pomorščaki pa so v svoji nevednosti v kombinaciji z
bujno domišljijo zvoke povezovali z morskimi
deklicami – sirenami. Hama je velika riba sivo
bakrene barve. Bakrena barva je zlasti izrazita
pri živi ribi. Po smrti običajno zbledi. V vseh
deželah hama velja za veliko ribiško trofejo.
Največje hame lovijo ribiči ob zahodni afriški
obali, čeprav jo najdemo po vsem Mediteranu.
Hami je uspel prehod skozi Sueški kanal tudi
v Rdeče morje. V Italiji in Franciji jo že dolgo
poskušajo gojiti tudi v ribogojnicah. Zadnje
čase jih je žal več ob kletkah v preži na zalogaj
iz ribogojnice.
Hama (Argyrosomus regius)
16
VODE IN MI 54
Korbel ali ombrina (Umbrina cirrosa)je
precej manjši od hame. Prav tako ljubi braktično vodo. V manjših jatah korbeli preiskujejo
peščeno dno, kjer se hranijo z nevretenčarji.
Na sever Jadrana zaidejo redko. Na kakšni
lokaciji se pojavijo in kmalu spet izginejo.
Najpogosteje jih najdemo v delti Neretve, pojavljajo pa se tudi ob zahodni obali Istre in celo
pri nas na slovenski obali, še zlasti spomladi
ko se drstijo. Korbel lahko zraste do 10 kilogramov, je čudovito obarvan v rjavo vijoličastih
niansah, na beli podlagi in zlatimi progami po
hrbtnem delu. Naseljuje Mediteran, v Atlantiku
ga najdemo samo do Biskajskega zaliva, zadnje
čase pa jim je uspel prehod tudi v Rdeče morje.
Redko ga ujamejo tudi v vodah južnega Maroka. Naseljuje plitke vode, najraje se nahaja na
globinah do 20 metrov, neredko pa zaide tudi
do sto metrov globoko. V mediteranskem morju najdemo zraven korbela Umbrina cirrosa, še
dve sorodni vrsti in sicer Umbrina ronchu, ki
naseljuje predvsem zahodni Mediteran in pa
Umbrina canariensis, ki jo najdemo v Indijskem oceanu. Korbel je zaradi svoje redkosti
za športne ribiče nezanimiv. Slučajni ulovi pa
povzročijo veliko veselje, zaradi solidne velikodsti, ki jo doseže, lepote, izredno okusnega
mesa in pa seveda redkosti. Pojav korbela na
ribji tržnici povzroči veliko senzacijo in za-
nimanja. Tako je hrvaški
strokovnjak za morske ribe
v hrvaški literaturi našel
kar 51 imen za to redko
ribo. S toliko imeni se ne
ponaša nobena riba, pa naj
bo še tako razprostranjena po vsej hrvaški obali.
Zaradi zanimivosti jih bom
naštel nekaj: korbel, korbelj, koraf, krb, pešekavalo, lumbrela, salamun, grb,
bijeli konj, krap, bradavičar, šarac, som, govno…
Korbela boste prepoznali po veliki glavi,
značilni obarvanosti telesa
in po tipalki na spodnji čeljusti podobni brku. Zan je značilno tudi precej
okorno plavanje. Zraste do 73 centimetrov v
dolžino in doseže 10 kilogramov, vendar tehtajo povprečni ujeti korbeli okrog kilograma.
Vsi ti podatki samo govorijo v prid izjemnega
ulova našega športnega ribiča. Ki bo svojim
gostom znal prav gotovo veliko povedati o tej
zanimivi ribi. Prepričan sem, da bi jo ribiči
biloi veseli razstavljene na ribiškem sejmu, da
bi si jo lahko vsi od blizu v živo ogledali. Vendar pa korbel vseeno ni tako neznana riba. Na
hrvaškem deluje celo firma z imenom te ribe,
ukvarja pa se z marikulturo. Kljub temu, da je
to redka riba, se najdejo ribiči ki se jo spravijo
loviti tudi na slovenski obali, predvsem pozimi.
Nekaj jih ujamejo profesionalni ribiči v svoje
mreže, najspretnejši pa jih znajo ujeti tudi z
ostmi pod lučjo.
Korbela lovimo izključno na dnu. Uporabljamo vrvico od 0,25 do 0,38mm in nekoliko tanjšo predvrvico, trnke pa št. 10 do 13. Priporočajo meter dolgo predvrvico in uporabo vrtivke
in drsnega svinca. Najboljša vaba za korbela
je prstac. Glede na to, da je ta školjka zaščitena, bomo pač izbrali eno, ki je ni na seznamu
zaščitenih vrst. Treba pa je povedati, da korbela ni lahko prepričati h prijemu. Korbel pač
rije po peščenem mulju s svojim bradavičastim
brkom na spodnji čeljusti in se ne da kaj dosti
januar 2011
17
T on ć i Ž an k o – T ona ; P R E V O D : E VA U R Š IČ
motit. Prijem korbela lahko pripičemo sreči v
vsaj tako veliki meri kot znanju in potrpežljivosti športnega ribiča. Zapet nudi soliden odpor,
ki pa se po pripovedovanju redkih ribičev, ki so
ga doživeli, ne more primerjati z odporom gofa
ali zobatca enake velikosti.
V 80-ih letih prejšnjega stoletja so poskušali korbele umetno vzrejati tudi v mrežastih kletkah v sečoveljskih solinah. Rezultati
raziskav potrjujejo, da je korbel primerna riba
za mediteransko akvakulturo. Za konec pa
poglejmo še statistiko ulova na slovenski obali.
Podatke so začeli zbirati leta 1998. Od 1998 do
2002 niso zabeležili ulova korbelov. Leta 2002
je bilo zabeleženih 567 ujetih korbelov, leto za
tem 452, leta 2004 ni bilo registriranega ulova,
leta 2005 so jih ribiči ujeli 28, leta 2006 le 15,
leta 2007 pa 29. Leta 2008 so ribiči ujeli 403
korbele, leta 2009 pa 292 rib te vrste. Za lani še
nimamo podatka.
Na kratko naj omenim še najštevilnešega
korbelovega sorodnika iz družine Sciaenidae
ali morskih vran v Jadranu. To je konj ali kaval,
kavala (Sciaena umbra) (V slovenski literaturi:
Jadranske ribe – Miroslav Zei, sem našel latinsko ime Corvina nigra). Ta riba ni odvisna od
braktične vode in pritokov sladke vode v morje. Najdemo jo povsod po Jadranu, najpogosteje v plitki vodi in na kamnitem dnu na globini
Konj (Sciaena umbra)
do 40 metrov. Je izrazit ropar in neusmiljeno
preganja manjše ribice in rakce. Zaradi mehkega, belega, sočnega in okusnega mesa pa tudi
njega preganjajo. In to s trnki, mrežami, še zlasti priljubljena tarča pa je podvodnim ribičem
s puško. V hrvaških ribarnicah je pogosta in
ne predraga riba. Boki in hrbet konja so sivi do
18
VODE IN MI 54
Zabava s kantarji
skorajda črni, plavuti so tudi črne in belo obrobljene, na obeh spodnjih plavutih ima močne
bodice. Hrbet je močno vzbočen, trebuh skoraj
raven. Hrbtna plavut je v prvi tretjini močno
zarezana. Zraste do 50 centimetrov, povprečni
primerki pa so veliki okoli 30 centimetrov.
Konja smo vam opisali, ker se boste po
vsej verjetnosti z njim veliko prej srečali kot s
korbelom.
Vsekakor iskrene čestitke srečnemu uplenitelju, ki je glede na vse napisano, ujel res
izjemno ribo. Samo ozaveščenosti ribiča se lahko zahvalimo, da je izjemen ulov registriran,
dokumentiran, objavljen in prepariran, tako,
da bo še dolga leta pričal o izjemni pestrosti
življenja v naših vodah in seveda, spretnosti
našega športnega ribiča.
V literaturi sem naletel na veliko različnih
podatkov. Med njimi sem se odločal po svojih
izkušnjah. Preučil sem v glavnem navedke
strokovnjakov Miroslava Zeia, Josipa Basiolija,
Branka Šuljića, Morena Bartolića, Statističnega
urada RS in MKGP.
Vonj usmrajene ribe za lov na ugorja je postal
tako težak, da me je začel preganjati, še posebej ko smo v mreže dodali novo pošiljko kač.
Po kasnemu zajtrku in par piv, je Ante odšel v
kabino, jaz pa zopet na morje! Vse v meni je
govorilo – pojdi leči! Morje me je vseeno malo
zbistrilo. Odplaval sem do vedra, zgrabil nekaj
sinočnjih lignjev in krenil v akcijo. Med dvema
mestoma občutim serijo prijemov na lignje. Izvlečem panulo, vendar na njej ni ostalo skoraj
ničesar. Mali košček lignja je bil dokaz temu,
da je enkrat obstajal. Nastavim novo vabo in
nadaljujem. Spet naletim na jato kantarjev in
ostanem brez vabe. Grizejo s kratkimi udarci
na katere skoraj ne moreš reagirati, vendar
tako vsak odnese košček lignja. Pojejo ga v
trenutku. Odpeljem se malo dalje, spustim
naslednjo in po niti petdesetih metrih zopet
napadejo. Ugotovim, da je nekakšna nora ura
kantarjev in da mi ne preostane drugega kot
loviti jih. Odvežem predvrvico z velikimi trnki
in nastavim majhne na parangal. Privežem jih
v treh nizih, filiram zadnjega lignja na trake,
nataknem in spustim. Spet sem bil pred tistim
obetajočim mestom. Približam se malo hitreje
kraju, kjer se skala dviga iz globine. Udarec,
vendar tokrat ostane! Gor, dol, gor, dol, v eni
uri sem napolnil košaro s prekrasnimi primerki
kantarjev. Ko je začel pihati maestral, so tudi
oni prenehali jesti. Zmračilo se je. Velika riba
se je igrala pod površino in za seboj puščala na
gladini male kroge podobne redkim dežnim
kapljam. V daljavi, v smeri doma se je dvignil
velik tun. Kako lepa slika. Prizor me je napolnil
z zadovoljstvom. Prijatelj je prišel po mene.
Gremo na lignje. Brez predaha! Plan je bil, da
zvečer lovimo lignje, zjutraj poberemo mreže
in krenemo proti domu. Takoj sem začel razmišljati o tem, kako uteči od mrež, kako izkoristiti zadnjo priliko za svoje zadovoljstvo. Dovolj
imam pokore!
Greste na morje? Pa menda ne brez teh knjig!?
Prodaja kart za ribolov
na slovenskem morju
Na Vilharjevi 25 v Ljubljani zraven najboljših knjig za ribolov na morju kupite
tudi dnevne ribiške dovolilnice za ribolov
na slovenskem morju. Cena 7€.
Pri nas se lahko
oskrbite z odličnimi,
kar 32 različnimi
Greys-ovimi
navezami za ribolov
na morju!
NOVO !!!
Knjige lahko naročite na tel.:
01 43 77 315, 041 707 711
januar 2011 19
R O M A N Z E M LJ IČ ; foto : tonči žan k o
Zakaj loviti ugorje
Vse več ribičev se ozira po morju. Malo je tu
želje po spremembi okolja in klime, malo po
sptremembi tehnike ribolova in ribjih vrst,
malo po novih dogodivščinah, malo je pa tudi
ekonomike, ki se seveda ne izide vedno. Pa
vendar, če lovimo z obale našega Jadrana,
ribolovne dovolilnice ni treba plačati. Kljub
majhnosti naša obala ponuja številne možnosti
za športni ribolov na morju.
Vsi ribiči sanjamo velike ribe, ob enem pa
iščemo možnosti za čim cenejši ribolov. Za ribolov iz čolna je na našem morju treba odšteti
7 € za dnevno dovolilnico. Potrebno je imeti
čoln ali si ga izposoditi. Poznati je treba ribolovna mesta, če ne se nam hitro lahko zgodi da
ves dan namakamo v »mrtverm« morju.
Pod predpostavko, da ste začetnik, strasten
ribič, ki ga je prizadela recesija in si želite
novih ribiških izkušenj z velikimi morskimi
ribami začnite pri ugorju. Zakaj?
Ugor (Conger conger) je na prvi pogled
podoben jegulji. Vendar samo na prvi pogled
človeka, ki rib ne pozna. Od jegulje ga zlahka ločimo po barvi, po hrbtni plavuti, ki se
pri ugorju, vleče po vsem hrbtu in se na repu
združi s skoraj tako dolgo trebušno plavutjo.
Ugor ima precej večje oči kot jegulja, spodnjo
čeljust ima daljšo kot zgornjo. Telo ima valjasto, v repnem delu sploščeno. Barva je v veliki
meri odvisna od okolja v katerem ugor živi in
od njegove starosti. Mladi ugorji so sivorjave
barve, pri starejših pa prevladujejo temnejše
nijanse. Trebuh je svetlejši, neredko pa ribiči
ujamejo tudi zeleno sive ali zelenorjave ugorje. Povprečno ugorji tehtajo ¾ kg, zmožni pa
so doseči tudi 50 kilogramov! Samo toliko, da
boste vedeli kaj lovimo.
20
VODE IN MI 54
Zdaj pa kje ga najdemo? Živi praktično po vsem Jadranu. Rad ima
kamnite plitvine ob obali in vznožja strmih sten in pečin. Zelo dobro
se počuti med skalnimi razpokami, kjer si podnevi poišče skrivališče, ponoči pa preži na manjše ribice. Nikakor pa ugorja ne boste
našli na ravnem peščenem dnu. Ugorja najdemo tudi na velikih
globinah. Hrani se najraje ponoči. Njegova osnovna hrana so manjše
ribice, vendar se lačen loti tudi rakov, glavonožcev, mrhovine. Celo
kanibalizem se mu ne upira. Z vabo zato ne boste imeli težav: mrtev
špar, ušata, cipel, sveža ali nasoljena sardela, košček sipe ali lignja…
Celo na mesni narezek se ga da ujeti. Ugor je vedno lačen in požrešen, zato za vabo in njeno montažo ni preveč občutljiv. Izkušenejši
riibiči vabo montirajo tako, da konica trnka gleda iz nje. Po Jadranu
ugorje največ lovijo s parangali. Za naš ribolov na ugorja bo odlično
služila tudi kraparska oprema. Uporabljamo robustnejši pribor, ker
bomo ob kamnito dno večkrat zapeli, vrvica mora biti odporna na
prečne poškodbe. O uporabi najlonske ali pletene vrvice pa se ribiči
ne morejo zediniti. Vsi pa uporabljajo trnke št. 4 do 8. Če nimate
kraparskih palic, bodo uporabne tudi druge palice za talni ribolov
dolžine vsaj 3 metre.
Ugor se počasi giblje po morskem dnu, napade pa silovito, vabo
globoko požre in se običajno dobro zapne. Pri lovu oziroma iskanju
hrane sledi predvsem vonju. Kot sem že napisal, zna ugor doseči precejšno maso. Pogost ulov so ugorji težki 5 do 6 kilogramov, vsakega
večjega se ribiči izredno razveselimo, tisti nad 15 kilogramov pa predstavljajo pri nas že vrhunsko trofejo vredno strokovne foto seanse,
prostora na ribiški steni in dolgega proslavljanja v ribiški druščini. Ko
začutite prijem s kontro ne hitite preveč. Dajte požeruhu čas, da se
dobro zapne. Takoj po zategu pa ne popuščajte več. Ugorja je sama
mišica, je zelo močan in nudi silovit odpor. Na vsak način se želi
dokopati svoje luknje. Kamenje na dnu ali skale bodo hitro kos vaši
vrvici. Čim prej ga je potrebno potegniti proč od skal ali dna.
Če bi v Laškem vedeli, koliko piva se spije ob ribiških zgodbah,
bi vsaki gajbi dodali še dnevno ribolovno dovolilnico. Ugor je zelo
sluzast, na to bodite pripravljeni, ko boste na suho potegnili prvega.
Čuvajte se ostrih zob, ribo z udarcem po glavi takoj usmrtite in ji spustite strupeno kri. Sveža kri ima namreč toksične učinke, vendar se ti
s kuhanjem ali pečenjem izgubijo oziroma izničijo. Najboljše meso
ima ugor od vrata do zadnjične odprtine. Nižje je poln strti. Najpogosteje ga pripravljajo v brodetu ali na gradelah.
Ugorjeva samica spusti 15 milijonov iker.
Največji zabeležen ulov na jadranski obali z obale je tehtal 31 kg,
v Združenih državah Amerike pa je zabeležen največji ulov iz čolna
in sicer 60,4 kg.
Najbolje se ugorja lovi spomladi in jeseni, če prav ga dobro lovijo
tudi v poletnih nočeh. Za ribolov je najboljše deževno vreme in noči
brez mesečine.
Dober prijem!
januar 2011
21
JEZERO JOCA
REVIR UJEMI IN SPUSTI
Tukaj je ščuka doma.
Bomo uspeli ohraniti ta revir
pred mesarji, ki bi na vsak način
radi odnesli ribo domov?
Če bi mi lani kdo govoril , da bomo pri nas v Srbiji,
v deželi kmetov na hribovitem Balkanu, lahko lovili po sistemu ujemi in spusti na tako bogati vodi,
kjer lahko na dan ujamete tudi nekaj čudovitih
kapitalk, bi pripoved uvrstil med ribiške zgodbe,
pripovedovalca pa med lažnivce ali vsaj med enega
„tistih“ ribičev. In zmotil bi se!
Tam rastejo debele!
Nedaleč od Belog Blata, blizu Zrenjanina ali natančno 4 kilometre vožnje na plastu sena na traktorski prikolici, po blatu, ki ga lahko najete le v
Vojvodini, se nahaja pozabljeni ribnik, kjer so
nekoč redili vodne pujske ali krape, rastejo danes
največje in najdebelejše ščuke daleč naokoli. Nikar me ne razumite narobe. Ko rečem ribnik, nikakor ne mislim štirikotnega bazena, kjer plavajo
od prenaseljenosti in manipulacije poškodovani
primerki določene vrste, ki čakajo na nož. Jezero
Joca je divje, zelo zaraščeno jezero, ki kipi od podvodne vegetacije in trske okoli in okoli vode.
Srečanje s krokodilom.
Na jezero Joca smo se odpravili, kljub opozorilom
domačinov, da riba v teh dneh ni najbolj ješča. Na
jezero nas je gnala že sama zavest, da so tu ujete
ščuke do 11 kilogramov in da so spuščene nazaj.
Baje je nekega starejšega ribiča skoraj kap, ko je
zapel enega teh velikih „krokodilov“.
Razvrstili smo se po čolnih, sestavili pribor, kaj
pa zdaj? Kam? Kje začeti metati? Kamor koli po-
22
VODE IN MI 54
D ar k o Bo k ani ć - R i b o l ovač k i ma g azin
F oto : D ra g an Bo j anić – Ga g i , N ič k o
gledaš, voda obeta. Pravi raj za ščuke. Ustavili smo se pred zajedo
v trski, ki je skrivala pol drugi meter globoko kotanjo. Na njenem
začetku se je končal pas košene trstike v nekem času, ko je vodostaj bil nižji. Tu mora ležati tavelika! Vrgel ji bom vabo direktno v
spalnico! Če je ni tu, je ni nikjer! Čoln sva zasidrala deset metrov
pred kotanjo in zamahnil s svojo vijačnico.
A se boš premaknil?
Pozicija kot izmišljena za ščuko. Iz nahrbtnika sem potegnil ves
asortiman vab, ki jih premorem. To bo priložnost da preizkusim
vsemogoče vabe, ki so mi jih poslali iz dežele Maskyjev. XXL Spinerji, BuzzBait-i, silikonci... Ma, kot iz onih oddaj starega Ala Lindnerja iz začetka 80-ih. Vztrajno sem metal vabe po kotanji, da sem
pozabil na čas. Prijatelj iz drugega čolna me je zdramil iz moji misli.
Ko je zavpil name: „Se boš že premaknil s tega mesta?“ Seveda se
bm premaknil, vendar samo za nekaj metrov, da spremenim smer
vodenja vabe. To mesto preveč obeta, da bi ga zapustil brez prijema.
Metal sem in metal. Preizkusil sem že vse favorite med svojimi
vabami, ki sem jih celo noč skrbno izbiral in pripravljal. Mogoče bi
pa „dama“ raje kaj bolj debelega, mogoče ima raje ropotajoočega?
Pa poglejmo.
Imam jo! Milina za pogledat!
Prvi met z debelim ropotajočim voblerjem, s katerim sem pozimi
preganjal sulca na Uni, je bil namenjen, kraju, ki sem ga na prvi
pogled ocenil za ščukin dom že ob samem prihodu na jezero. Vobler je padel na sam rob trske, srečno se je prebil čez meter čiste
vode, na samem robu trstike pa se je zgodilo! Čudovit prijem. Voda
je popolnoma bistra, tako, da sem vse skupaj lahko dobro videl.
Ščuka se je tresla, vlekla, otepala z glavo sem in tja, vse v želji, da
se osvobodi reči v gobcu, ki ji niti malo ni bila po godu. Prekrasna
riba, temen širok hrbet, čudovita glava, toda... Šok in mehke noge.
Vaba je zunaj gobca, zadnji trnek pa nežno zapičen za rob spodnje
čeljusti. Popustim zavoro, ribo utrujam veliko nežneje in v strahu,
da se odpne. Saj znam. Riba je kmalu utrujena na boku ob čolnu.
Ne morem se je nagledati. Na trebuhu skoraj nima beline. Vsa je
maskirana v svojem kamuflažnem vzorcu. Nebeški prizor! Moja
je! Ocenim jo na dobrih pet kilogramov. Vaga potrdi mojo oceno –
5,5 kg, meter pa pokaže 81 cm. Fotografija na hitro in riba je zaplavala nazaj proti svojemu domu.
Super! Zdaj imamo svoj „Ujami in spusti“ revir za resnične ribiške užitke. Ga bomo znali uspešno braniti pred ribiči, ki ribo
morajo ubiti? Pred tistimi, ki vijačiti ne znajo z drugo vabo, kot z
mepsovo trojko, ki se ponavadi zadre globoko v škrge ščuke. Kako
ga bomo zaščitili pred tepci, ki lovijo ščuko brez ustreznega pribora za odpenjanje zapete ribe? Bomo videli. Res si želim, da bi nam
uspelo. Če je ribič kje lahko srečen, je lahko to tu na jezeru Joca.
januar 2011
23
JOCA LAKE IN RIBOLOVAČKI MAGAZIN
GALERIJA ULOVOV Z JEZERA JOCA
Z željo po negovanju pravilnega odnosa do rib in športnega ribolova in promoviraja načina „Ujemi in spusti“, so se uredništvo
revije Ribolovački magazin in lastniki jezera Joca dogovorili o
objavljanju fotografij z ribolova na tem jezeru.
Prosimo vse vas, ki na jezeru Joca lovite, da nam svoje fotografije ujetih rib pošljete na elektonski naslov: info@ribolovacki-magazin.co.rs
Pošljite nam fotografije vseh rib, ki ste jih ujeli v jezeru Joca.
Veseli bomo fotoigrafij somov, krapov, babušk ... Najboljše vaše
fotografije bomo objavili tudi v Ribolovačkem magazinu.
Vidimo se na jezeru Joca in na straneh Ribolovačkega magazina!
24
VODE IN MI 54
januar 2011
25
M I H A F I N K ; foto : stane omerzu
Alex za sulca
Če koga, krasi sulčarje vztrajnost. Mnogi med njimi
upajo, da je sulec res riba tisočerih metov. Če bi to
bilo čisto res, bi bil sulčelov bolj dolgočasen kot pa
vznemirljiv. Za lov sulca je potrebna vztrajnost, dobra
oprema in pa seveda kanček sreče ne sme manjkati.
Na srečo ne gre zares računati, dasi ravno brez nje ne
gre. Sreči je pri sulčelovu potrebno precej pomagati.
Vztrajnost je na prvem mestu.
ker čutimo vsak njegov gib. Vlečemo ga lahko čisto
počasi pa bo še vedno izzivalno migal, še zlasti s
Tangom dosežemo tudi najbolj globoke dele tolmunov. Ni predimenzioniran, z lahkoto ga natančno in
daleč vržemo tudi z lažjo vijačnico. Barvna paleta bo
zadovoljila še tako izbirčnega sulčarja. Rok uporabe
pa Alexom ne zapade z iztekom sulčarske sezone.
Rade ga bodo napadale ščuke, smuči, somi, uporaben
pa je tudi na morju.
Ker vem, da revijo bere cela družina, si lahko privoščim tudi to priporočilo: če imate radi svojega ribiča
in mu želite le najboljše, mu kupite par Alexov. Ne
samo za sulca. Odlični so tudi manjši modeli.
Čas do prvega prijema znamo drastično skrajšati, če lovimo z dobrim voblerjem, točneje, če ima naš vobler ta pravo vibracijo. In ko
je vobler lepo uglašen mora napad sulca še zdržati. Trnki morajo biti
ostri in čvrsti. Dobro je, če sta trojčka med sabo povezana z žico. Tako
se nam sulec ne bo odpel tudi če močna čeljust podivjane ribe leseno telo voblerja zdrobi. Pa tudi, če se sname, riba ne bo odplavala s
trojčkom v gobcu.
Na trgu je danes precej dobrih voblerjev. Alexi so še vedno izredno
učinkoviti. Tako Tango kot Costa sta idealna. Costo dobite celo v dveh
verzijah – globoko in srednje globoko tonečega. Najbolj domišljen
vobler odlikuje v prvi vrsti morilska vibracija, enostavno ga vodimo
26
VODE IN MI 54
januar 2011
27
E F FA F C I V e l j k o A ndri ć in E F FA F C I I van D ra g o j l ović ; foto : stane omerzu
To je eden od koristnejših in zelo enostavnih
predstavitvenih metov. Predstavljajte si da
stojite v hitri vodi in ste obrnjeni nizvodno ali
vzporedno na vodni tok in da želite servirati
svojo najljubšo muho. Takšno situacijo smo že
opisali z meti, ki se ponavadi izvajajo, vendar želimo, da se vaše znanje o »flycastingu«
razširi z različnejšimi tehnikami, s ciljem, da
pridete do učinkovitejšega, lepšega in boljšega
ribolova. Za ribo, ki se hrani v hitri vodi, pred
ali nizvodno od vas, je dobro uporabiti met
Wriggle Mend. S tem metom lahko uporabite
tudi Reach Cast ali Slack-line cast, ki sta skupaj
z Wriggle Mend, v isti skupini predstavitvenih
metov.
28
VODE IN MI 54
Rešitev je v blagih in harmoničnih gibih po
prednjem stopu. V prejšnjih člankih smo povedali, da je osnovni met sestavljen iz prednjega
in zadnjega meta. Ko naredite prednji stop in
ko se vrvica počasi izravna v zraku z vašo roko
(s katero držite palico), premikajte vrh palice
levo – desno in vaša vrvica bo v vijugah padla
na vodno gladino (Slika 1). V osnovi obliki tega
meta so kretnje po stopu enakomerne, harmonične, enakih amplitud in frekfenc, pri čemer
boste dobili enake in lepe vijuge na vodni
gladini (Slika 2, gledano od zgoraj). Potem,
ko smo tako izvedli met, bo vodni tok lahko
izravnal vašo vrvico in vaša muha bo plavala
naravno po vodnem toku. Enako velja tudi če
ste obrnjeni nizvodno.
To je še eden od predstavitvenih metov,
ki vam bo pomagal pri morebitnih nevšečnostih pri ribolovu.
V osnovnem tečaju vezanja umetnih
muh se boste naučili vezanja umetnih
muh, uporabnih na slovenskih vodah, ki
se ne bodo bistveno razlikovale od tistih,
ki ste jih do sedaj morali kupovati.
Ves potrebni material in orodje,
ki ga boste na tečaju potrebovali,
zagotovi organizator.
V enem terminu sprejmemo le 5
tečajnikov, ki se bodo lahko kasneje
prijavili tudi v nadaljevalni tečaj. Tečaji
potekajo praviloma ob torkih in četrtkih
od 17.00 do 20.30. Možen je tudi
drugačen dogovor.
Cena sedemurnega tečaja je 75 €.
Zvezali boste 12 muh (suhe, nimfe in
potezanke), na katere boste zelo ponosni.
Na tečaj se lahko prijavite na sedežu
Centra za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon na Vilharjevi 25 v Ljubljani ali na
telefon: 01 43 77 315, Lidija 041 602 098
SL
Kako izvajamo Wriggle Mend?
Če obvladate osnovni met in osnovno gibanje
meta, ki smo ga prej opisali, potem se boste z
lahkoto naučili tudi meta Wriggle Mend.
Ko opazite, da se riba hrani pred vami v vodnem toku in če izvedete popoln met, bo voda
zelo hitro odnesla vašo vrvico navzdol, kar bo
vzrok nenaravnem plavanju vaše muhe oziroma muha bo zarazila.
Bi radi spoznali občutek,
ko ribo prevaraš
na svojo muho?
O
IA
Wriggle Mend
Tečaj vezanja
umetnih muh
VEN
Vsem tečajnikom
podarimo knjigo Muharjenje!
januar 2011 29
G R E G O R D I N G H A U S E R ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Umetni kaplji
Kapelj je bil prva riba, ki so jo naši starši našli
v vodi, ko so prevračali kamne naših bistrih
rek in potokov. V času našega otroštva je kapelj
skoraj izginil. Kapelj pač ne prenese onesnaževanja. Zdaj se v naše vode spet vrača. Ni več
redek, ne ogrožen. Življenjski prostor si deli
s salmonidi. Je huda groza in prekletstvo za
postrvje mladice, vendar pa za odrasle postrvi
ni ljubšega posladka. Ne oprostijo mu postrvi,
niti sulec. Sulec naj bo še tako sit in še tako
velik, kaplju se ne bo odpovedal.
In sulec je roparica, mi smo pa sulčarji, ki
bi storili vse, da kralja ukanimo. Torej se bo v
naši torbi z umetnimi vabami vedno našel pre-
30
VODE IN MI 54
dal za umetnega kaplja. Vendar pa se postavlja
vprašanje, kateri kaplji so najboljši.
Na trgu najdemo imitacije kapljev v obliki
voblerjev, silikonskih ribic na jig trnku, potezank in spužvastih kapljev. Najboljši vobler,
ki imitira kaplja je Goldy trodelni kapelj, ki so
ga ročno izdelali v zelo majhni seriji za podjetje Racoon v Ljubljani. Izjemen vobler tako
za sulca kot za soško postrv v spodnjem delu
Soče. Starejši ribiče se spomnijo prvega spužvastega voblerja in spužvastih kapljev ravno
tako iz Užic, pod imenom Tadijana. Stari Tadija
jih je izdeloval v nekaj dolžinah. Na trgu jih
ni več. Ne vem zakaj. Mogoče zato, ker ribiči
najraje posegajo za spužvastim kapljem, ki so
si ga izmislili bosanski ribiči. Nekateri so celo
prepričani, da je spužvasti kapelj najboljša
stvar, ki so si jo Bosanci kdaj izmislili. V rokah
spretnega ribiča je spužvasti kapelj dolžine
1o cm najboljša vaba za sulca. Tudi spužvaste
kaplje najboljše naredijo užiški ribiči ali točneje Saša Zekavičić. Storm in Byron prodajata
silikonske kaplje na obteženem trnku. Orka iz
Rume ponuja kaplje v kombinaciji z jig sankami – posebno obliko obtežitve na jig trnku. Po
lovnosti se vsi skupaj ne morejo primerjati s
spužvastimi. Zelo lovne so lahko tudi potezanke za sulca. Nekateri ribiči jih zaradi tega in pa
zaradi njihove teže mečejo kar z vijačnicami.
Ob naših vodah pa vse bolj pogosto srečujemo
ribiče, ki poskušajo z močnejšimi muharicami,
celo dvoročnimi. Ne brez uspeha! Se spomnite
na dveh natečajih nagrajenega Lidijinega dvodelnega kaplja?
Ne pozabite, kapelj je posladek za vse
salmonide. Krtačnik ali graševec je muha, ki jo
učijo vezati v osnovnem tečaju vezanja umetnih muh.
Mogoče pa sulec zaradi travm iz rane mladosti iz maščevanja preganja kapljev rod. Z
umetnim kapljem, ga boste podučili, da maščevanje ni najboljša rešitev.
januar 2011
31
m AT I C O M E R Z U ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Ostriži – kam, kdaj in s čim?
Slovenski ribiči smo bolj kot vsi drugi nagnjeni k uporabi velikih voblerjev. To se odraža tudi v naši ribiški zakonodaji. Tudi
pri zaščiti salmonidov smo bili bolj papeški od samega papeža.
Sulec je nesporno kralj, vendar gospodarji njegovih rek skrbijo,
da se »plemstvo« ne bi preveč razbohotilo. Vsi sanjamo o veliki
ščuki in mečemo velike voblerje s pretežkimi palicami in navijamo prevelika ribiška kolesca. Obremenjenost z velikostjo nas
zato mnogokrat oropa užitka. Spomnite se velikega Einsteina.
Vse je relativno. Tudi velikost. Relativno majhna riba – ostriž,
je eden največjih roparjev sladkih voda. Športnemu ribiču lahko nudi največji ribiški užitek, pod pogojem, da le ta uporablja
primeren pribor in da ga zna poiskati.
Ostriž je razširjena riba in ne kaže znakov ogroženosti. Res
pa raste zelo počasi. Njegovo trofejnost po centimetrih lahko
primerjamo z lipanom. Sam bi raje zapel ostriža kot pa lipana
nad 50 cm. Si predstavljate preparat na steni v ribiški sobi? In
olajšanje manjših ribic v soseski uplenjenega razbojnika. Ostriž
je tako hud ropar, da ga je narava, v svojo bran, morala omejiti
z velikostjo.
Ostriža najdete posamično ali v jatah v stoječih in počasi tekočih vodah, najpogosteje ob obali, lahko pa tudi sredi
glavnega toka reke. Rajši ima mirnejše dele vodotokov, ker
njegova telesna zgradba ni ustvarjena za dolgotrajno premagovanje močnejšega rečnega toka. Za svoj obstoj potrebuje dovolj
kisika v vodi, zato ima najraje mirne dele vode blizu toka in
sotočja. Rad se skriva za podvodnimi preprekami, kamni in
vejami, v glavnem se drži dna. Zelo rad se drži ob skalah ali ob
betoniranih nasipih počasi tekočih rek. Pogosto ga ribiči lovijo
tudi ob škarpah skozi mesta tekočih rek. S svojim tokom reka
oblikuje dno. Ostriži se razporedijo po jamah na dnu,
kjer oprezajo za plenom.
Lovimo ga lahko na vse načine. Na dnu, s plovcem ali pa
nanj vijačimo. Prime tudi na potezanko ali nimfo. Najbolj
atraktivno je seveda vijačenje. Tudi pri vijačenju se nam odpira
široka paleta možnosti za preigravanje. Silikonski tvisterji
različnih velikosti, oblik, barv in teže glave na jigu, številni
voblerji, spinerji, žličke, spiner baiti… Pomembno je predvsem,
da imate lahko vijačnico, čim tanjšo vrvico in čim manjše vabe.
32
VODE IN MI 54
Seveda se bo požrešnež zagnal tudi za nesorazmerno veliko vabo,
vendar, če želite uživati v številnih prijemih, uporabljajte manjše!
Najboljši so majhni voblerji srbskih proizvajalcev kot so legendarni
Grdi raček, Alex in Goldy. Ostriž je nepredvidljiv. Ko jih boste izsledili, lahko uživate v prijemih in utrujanju nekaj rib zapored. Potem
bodo prijemi ponehali. Pomislili boste, da ste polovili vse. To bo
zmota. Ostriži pač iz nekega njim znanega razloga prenehajo preganjati ponujeno jim vabo. Za kratek čas se umaknejo iz dosega vaše
vijačnice in se potuhnejo. To je čas, ko bi morali zamenjati vabo in
prečesati še področja, kamor prej niste metali.
Če lovite na reki bodite pozorni na dele reke, kjer voda nanaša mulj. Tu je tok očitno slabši in te kraje ljubijo številne roparice
nižinskih voda. Zaradi neravnega dna in številnih ovir je na reki
najlažje in najlepše loviti iz čolna. Ostrižem najljubši prostor na reki
so mrtvice in počasi tekoči pritoki.
Zaradi svoje velikosti in požrešnosti ostriž ni deležen
posebne zaščite. Pri nas ga lahko lovite praktično povsod
od Bohinjskega in Cerkniškega jezera do Drave in Mure.
Dobro je vedeti, da pa ostriž ni samo lep in divji. Je tudi
ena najokusnejših rib sploh. Še ribiči, ki lovijo smuča, se
prijema lepega ostriža močno razveselijo. Ostrižu damo
lahko mir le aprila, v času drsti. Ves preostali čas nam je na
voljo. Zlasti zanimiv je lov ostriža pozimi. Severnjaki jih
množično lovijo pod ledom.
Vsak dober ribič ve, da je ostriž »velika« riba, ki jo lovimo z nežnim priborom.
januar 2011
33
B O J A N K A J F E Ž ; F O T O : S TA N E O M E R Z U
Podusti pozimi
Kje jih iskati in kako loviti
Vse premalo se zavedamo pomena podusti za
naše vode in naš športni ribolov. Mnogi ribiči
v svoji ošabnosti na to ribo niti ne pomislijo,
kljub temu, da je podust najosnovnejši in
najbolj pogost del jedilnika našega kralja sulca.
Podust pa je tudi velika ljubezen mnogih beličarjev, ki živijo ob naših večjih rekah. Mnogi
med njimi trdijo, da postaneš ribič šele takrat,
ko znaš loviti podust.
Pozimi boste podust zaman iskali na istih
krajih kot poleti. V hitri vodi, brzicah in na
plitvinah ne boste našli ene ribe. Vse podusti
se pozimi zberejo v jate in se preselijo v mirnejšo vodo, v daljše tolmune, kjer je voda bolj
globoka. Tu se zbirajo tudi mrene in platnice.
Takim mestom na reki ribiči pravijo zimovniki.
Ali je ribolov v zimovnikih še športen ali ne se
ribiči težko zedinijo. Riba je tu, prijema in ni
v drsti. Še dobro, da mraz doma zadrži večino
ribičev. Vendar tudi v tolmunih podust ne zasede najglobjega dela. Najraje se zadržuje v delu,
kjer voda v tolmun priteče in pa v zadnjem
delu tolmuna, preden se voda prelije naprej po
strugi. Podust tudi v tolmunu išče malo hitrejši
tok in ne pregloboko vodo. Zato ga nikar ne
lovite v najpočasnejšem in najbolj globokem
delu tolmuna, niti ne tam, kjer voda vrtinči ali
kroži v povratnem toku. Tudi če na teh mestih
zaznate njegovo prisotnost ne. Poskušajte ga
zvabiti tja, kjer ima reka enakomeren pretok,
ki rahlo pospešuje, voda pa ni globja od 2,5
metra. Kako? S hrano seveda.
Obstajajo številne hrane, ki jih lahko že pripravljen uporabite za privabljanje podusti.
V recesijskih časih pa bomo hrano malo razredčili in prilagodili, oziroma uporabili nekoliko
cenejše sestavine, ki pa so za rekreativni ribolov
čisto dovolj učinkovite. Saj nismo na tekmovanju.
34
VODE IN MI 54
Pripravimo si torej hrano za privabljanje
podusti. Odločimo se za vrečko kakovostne
ribje hrane iz trgovine in ji dodajmo pet štruc
starega belega kruha. Lahko so tudi žemlje,
vendar pazimo, da razmerje kruh : kupljena
hrana ne preseže razmerja 5 : 1. Kruh in hrano
zmešamo, zmočimo in zgnetemo ter oblikujemo krogle velikosti mandarine, katerim za obtežitev dodamo še kamen. Na vodi lahko svoji
doma pripravljeni hrani dodate še kakšnega
črva, ravno toliko, da bo vaša hrana za nianso
boljša od kolegove oziroma sosedove. S tako
pripravljeno hrano se bodo podusti prikovali
na dnu hranjenega mesta, še zlasti na prodnatem dnu ali na podlagi iz debelejšega mulja.
Na skrbno izbrano mesto pred ribolovom
vrzite 10 do 20 krogel hrane. Na ta način si
ustvarite lovno traso v dolžini 5 do10 metrov
in širini nikakor širši kot 2 metra. Ko se riba
»usede« na hrano in začne prijemati, uživajte.
Ne krmite več. Takoj, ko se aktivnost podusti
umiri, mesto dohranite s še nekaj kroglami
hrane. Včasih že zvok, ki ga povzroči padec
krogle na vodo ribe sprovocira, da pridejo
nazaj na hranjeno mesto in začnejo aktivneje
iskati hrano.
Če pa kljub obilnemu hranjenju pri podusti
še niste vzbudili teka, se morate zadeve lotiti
resneje. Iz kupljene hrane naredite kroglice
velikosti oreha in jih nekaj vrzite približno deset metrov nad hranjeno mesto. Te kroglice se
hitro topijo in ustvarijo dišečo sled v vodi, ki se
ji podusti iz širše okolice ne bodo mogle upreti.
Če kljub vsemu še vedno ni uspeha pomeni, da
ste slabo izbrali mesto za ribolov, da ne poznate
steza katerih se podusti držijo med hranjenjem
in pa urnika dnevnih migracij podusti. Tudi pri
ribolovu je znanje ključ do uspeha.
Edino o vabi še nismo nič povedali. Ko
gre za zimski ribolov ni nobene dileme. Vaba
številka ena je ribiški francoski kruh. Na trnek
daste košček »francoza« in vozite svoj plovec
po mili volji brez bojazni, da bo vaba padla s
trnka ali da ribe ne boste zapeli zaradi slabo
montirane ali pretrde vabe. »Francoz« v vodi
lepo nabrekne in nežno miglja, tako da skoraj
že spominja na živo vabo. Če kruhu dodamo
še kakšno aromo se mu riba zagotovo ne bo
mogla upreti. Aromo na kruh nanesite večer
pred ribolovom, tako bo dlje držala. Kapljica ali
dve olja konoplje, maka ali anisa zna podvojiti
ulov. »Francoza« pa lahko tudi barvate. Znano
je, da ribe v kalni vodi raje prijemajo na živo
rumeno barvo vabe, za ribolov v bistri vodi
pa priporočamo zeleno barvo vabe. Vendar
so to že finese. Če riba »dela« ni treba menjati
ničesar. Ko riba ni aktivna je čas za eksperimente. Tako zbrane izkušnje vas bodo naredile
ponosnega, ko boste lahko svetovali mlajšim
ali manj izkušenim kolegom.
19,90 €
januar 2011
35
D U Š A N G A B E R C ; foto : stane omerzu
Goldy - dobre vibracije
za lahko vijačenje
Ne gre za predstavitev, bolj za osvežitev spomina.
Modeli, o katerih pišem so bili eni prvih voblerjev,
ki so jih serijsko začeli proizvajati v podjetju MB
Star iz Užic. Prvi Goldyji so bili dolgi 3,5 cm, 4,5
in 5 cm. Odlikuje jih drobna živahna vibracija in
lepa paleta prav tako lovnih dekorjev.
Najmanjši model iz te serije je dolg 3,5 cm in
tehta ravno toliko gramov in ga je možno dobiti
le v plavajoči izvedbi. Izjemno uporaben je za lov
roparic, ki posegajo za manjšim plenom. Odlično
so se pokazali pri lovu bolena, klena, ostriža, jeza
in postrvi. Tako kot vse ostale modele iz te serije
krasi 10 dekorjev.
Goldy dolg 4,5 cm je težak 4,5 g, izdelujejo ga
samo v toneči varianti. Namenjen je preizkovanju nižjih vodnih slojev, zato so najbolj primerni
za lov smučev in ščuk, odlično pa se je obnesel
tudi pri lovu bolena v hitri vodi. Pri lovu s tem
voblerjem naj vas ne preseneti prijem katerekoli
roparice.
Goldy petica je narejen kot plavajoč vobler.
Namenjen je lovu smuča in ščuke, ribiči pa so
nam pripovedovali o številnih ulovih zelo velikih
bolenov.
Vse voblerje iz te serije krasi izredna naravna
vibracija. Fascinanto je, da ko katerega izmed teh
voblerjev potegnemo skozi jato ribic, jih ta ne
splaši. Zahvaljujoč močni vibraciji voblerja le tega
čutimo ves čas lova, kar je izredno pomembno za
pravočasno kontro. Voblerji odlično delujejo že
v počasni vodi ali pri zelo počasnem navijanju,
velikokrat vse namesto nas opravi že vodni tok.
To nam je v veliko pomoč če lovimo iz čolna v
toku. Vobler pa je tako dodelan, da smo bili zelo
uspešni, ko smo vabo metali proti toku in vijačili
z voblerjem po toku navzdol. Seveda mora biti
vobler za nianso hitrejši od rečnega toka. Ta metoda zna biti sila učinkovita, vendar le z vrhunsko
dodelanimi voblerji.
36
VODE IN MI 54
Da pa boste v vodi imeli dobrega lovskega partnerja morate upoštevati
nekaj osnovnih pravil. Za učinkovito vodenje uporabljajte vrvico med 0,16 in
0,20 mm. Obvezno uporabljajte karabinček primerne velikosti, če vam jih pa
kdaj zmanjka uporabite rapalin vozel.
Še o barvah. Goldy voblerje krasijo izjemni naravni dekorji, ki so značilni
za najpogostejši plen roparic. To so male potočnice in šarenke, ostriž, klen,
mrenica z močno povdarjenimi očmi, plavutmi…
Do uspeha vas bo pripeljalo nenehno eksperimentiranje z barvami, velikostjo, tehniko in taktiko vodenja vabe. Ko pogruntamo dobitno kombinacijo, uživajmo v njej!
januar 2011
37
J I M T E E N Y; P R E V O D : V I L M A Š U Š TA R Š IČ ; F O T O : S TA N K O P O P O V I Ć
Pacifiški losos
Losos in jeklenoglavka naseljujeta reke, ki se
stekajo v porečje severnega Pacifika. Prav tu
živijo nekatere od muharjem najbolj zanimivih
rib. V plitvinah in brzicah teh mrzlih rek se
zbirajo tisoči največjih salmonidov v jate in se
proti toku odpravljajo na drst. Muhar se na ta
ribolov mora dobro pripraviti. Spoznati mora
značilnosti vode, obnašanje rib, obvladati
mora tehniko ribolova in imeti ustrezen pribor.
Atraktivnosti ribolova pripomore neokrnjena
in divja narava in čudovite reke.
Sockeye ali rdeči losos
Oncorhynchus nerka
Modro-zelen hrbet in srebrna barva bokov oceanskega lososa hitro zbledita, ko riba zapusti
morje in se poda po rekah navzgor na drst.
Samci po straneh postanejo opečnato rdeči,
glava pa se jim obarva v temno zeleno. Samice
se obarvajo bolj temno, pogosto dobijo olivnozelene boke. Pri samcih se čeljusti povečajo,
spodnja se ukrivi navzgor v kljuko in postanejo
polne ostrih zob. Med vsemi fazami odraščanja
losos počasi izgublja črne madeže, vendar se
včasih še vedno v manjšem številu pojavljajo
na hrbtnih plavutih ali na vrhu hrbta.
Mladice lososa preživijo od enega do tri
leta v sladkih vodah preden se odpravijo proti
oceanu in lahko ostanejo tam tudi do dve leti
na hranjenju v morju. Velikost odraslega lososa
ostaja relativno konstantna med 2-3,5 kg (48lb). Vsaka riba preko 4,5kg (10lb) je trofejna
riba. Ujeti so bili tudi izjemni primerki. Poročajo o največjem ulovu, ki je dosegel 6,8 kg
(15lb). Odvisno od področja, se lososa lovi
od junija do oktobra. Čeprav so takrat manjše
ribe, so zaradi svoje moči in borbenosti najver-
38
VODE IN MI 54
jetneje najbolj spektakularne od vseh pacifiških lososov.
Ko plima doseže reke, bo losos prišel na
površino, da ulovi ali pobere muho. Meče se
proti toku, ker je to v bistri vodi še edini način
da losos muho pobere. Dlje ko so lososi v reki
in višje ko po njej pridejo, manj so ješči in
težje jih je pripraviti k prijemu. Pri načrtovanju ribolova na rdečega lososa je pomembno
najeti najboljšega vodiča in poznavalca reke,
kajti rdeči lososi pridejo in odidejo. V različnih
rekah ob različnem času. Žalosten je ribič, ki
pride do reke, še zlasti tisti, ki pride z drugega
kontinenta, lososi pa so že šli.
Zaradi obilice hrane lososi v morju zelo
hitro rastejo in si dobro poskrbijo za rezervo
energije, ki jo bodo potrebovali za naporno pot
do drstišča. Ribiči, jih v rekah lovijo na vsemogoče vabe in muhe. Losos pa vabo napada bolj
zaradi razdraženosti, kot zaradi lakote oziroma
hranjenja. Poskusite to upoštevati pri selekciji
muh, ki jih boste dali v svojo škatlo, ko se boste odpravljali na pacifiške losose v te kraje.
januar 2011
39
BL A Ž M E L I K
Ribiške vrvice Zebco
Ribiška vrvica sodi med osnovni ribiški pribor.
Ni je večje žalosti, kot je tista, ko vam zaradi
slabega pribora ali opreme odplava velika riba
še preden ste se fotografirali z njo. Tudi če ne
marate slikanja, pomislite na ribo, ki je odplavala z vašim trnkom v gobcu. Ribolov ni nežen
šport. Napravimo ga kar se da človeškega. Da
se izognemo grenkim izkušnjam, uporabljajmo
dobre ribiške vrvice. Zlasti je pomembno, da
spremljamo obrabo na spodnjem delu, da ne
uporabljamo stare vrvice in da je imamo dovolj
na ribiškem kolescu. Danes Vam predstavljam
cenovno zelo ugodno serijo Zebco ribiških vrvic, ki je na naših vodah že zelo dobro preizkušena in jo ribiči z velikim pridom uporabljajo.
SOM
Sivkasto zelena maskirna barva Topic som
vrvice je prilagojena življenjskemu okolju
teh velikih rib. Za ulov teh rib mora imeti kar
največjo nosilnost, maksimalno moč na vozlu,
odporna mora biti proti površinski obrabi in
ostati prožna.
Ø/mm
0.40
0.45
0.50
0.55
0.60
40
NOSILNOST
12.3 kg
14.9 kg
18.1 kg
21.5 kg
23.4 kg
VODE IN MI 54
DOLŽINA
240 m
180 m
180 m
150 m
130 m
ŠČUKA
Topic ščuka najlonska vrvica je maskirno
zelene barve, da je kar najmanj opazna v vodi.
Vrvico odlikuje minimalna razteznost, kar
omogoča zanesljiv zateg in nadzor pri utrujanju tudi na zahtevnih terenih.
Ø/mm NOSILNOST
0.25
5.0 kg
0.28
5.9 kg
0.30
6.9 kg
0.35
9.2 kg
0.40
12.3 kg
0.45
14.9 kg
DOLŽINA
540 m
500 m
450 m
315 m
245 m
180 m
KRAP
Topic krap najlonska vrvica je s svojo blatno
rjavo barvo prilagojena habitatu velikih, sramežljivih in sumničavih krapov. ZEBCO je zato
razvil mehko, prožno linijo velike elastičnosti
z optimalno trdnostjo na vozlu in odpornostjo
proti obrabi. Na voljo vam je v dveh barvah.
Ø/mm NOSILNOST
0.22
4.2 kg
0.25
5.0 kg
0.28
5.9 kg
0.30
6.9 kg
0.32
7.5 kg
0.35
9.2 kg
0.38
11.0 kg
0.40
12.3 kg
DOLŽINA
540 m
540 m
500 m
450 m
450 m
315 m
315 m
245 m
POSTRV
Topic postrv najlonska vrvica mora biti kos
vsem situacijam, ki nas doletijo pri lovu salmoniodov. Zagotavlja najboljši nadzor nad vabami, mehkobo in prožnost. Prožnost je bistvenega pomena za vse skoke in pobege v brzice
divjih postrvi. Dimno siva barva pa se odlično
obnese v čisti in kalni vodi.
Ø/mm NOSILNOST
0.18
2.9 kg
0.20
3.6 kg
0.22
4.2 kg
0.25
5.0 kg
0.28
5.9 kg
0.30
7.5 kg
DOLŽINA
540 m
540 m
540 m
540 m
500 m
450 m
barva: črna
Ø/mm NOSILNOST
0.22
4.2 kg
0.25
5.0 kg
0.28
5.9 kg
0.30
6.9 kg
0.32
7.5 kg
0.35
9.2 kg
barva: rjava
DOLŽINA
540 m
540 m
500 m
450 m
450 m
315 m
COOL PLETENA VRVICA
Cenovno ugodnejša pletena vrvica prihaja kot
alternativa za RHINO BRAID. Kljub svoji nizki
ceni ima visoko nosilnost, tesno je vpletena
in ima majhno raztegljivost. Pleteno vrvico
obvezno uporabimo pri jiganju, odlično pa se
obnese za vse vrste vijačenja, za panulo na
morju, za različne predvrvice…
Ø/mm NOSILNOST
0.15
7.5 kg
0.20
10.2 kg
0.25
16.3 kg
0.30
21.0 kg
0.35
27.0 kg
DOLŽINA
300 m
300 m
300 m
300 m
300 m
januar 2011
41
BL A Ž M E L I K ; foto : stane omerzu
Privabimo ribo pod svoj plovec
Browning
No. 1
Najbolj vsestranska hrana med izdelki Champions Choice. No.
1 se lahko uporablja kot osnova ali pa se meša z ostalimi izdelki
CC. Uporabimo jo lahko kot zelo suho eksplozivno hranilo ali
pa vlažno v jezerih in rekah. Browning Team jo uspešno uporablja že vrsto let. Temna barva prihaja izključno od uporabe
naravne moke. Rahlo grenka aroma pa dolgo časa privablja ribe.
Zrnatost srednja do fina.
GRAND SLAM
Rjava hrana mamljiva zlasti za ploščiče. Sladkost, ki je tako intenzivno privlačna, zelo lepljiva zaradi česar je najbolj primerna
za mešanje z drugimi krmami različne zrnatosti. Grand Slam je
posebno uspešen če ga uporabljamo v kombinaciji z narezanimi
črvi. Za Grand Slam je značilna groba zrnatost.
M7
Legendarna hrana za uporabo na jezerih in rekah. Za mirne
vode moramo M7 prepojiti z vodo 1h pred pričetkom ribolova.
Za reke pa moramo M7 namočiti večer pred ribolovom. S tem si
zagotovimo, da se bo hrana lepo ulegla na dno. Pred ribolovom
navlaženo hrano presejemo skozi srednje veliko sito. Hrana je
zelo nasitna in ima sladek vonj in okus. Groba zrnatost.
RIVER
Močno lepljiva in dolgo učinkovita hrana, primerna za tekmovanja, odlična za privabljanje vseh velikih rib, zlasti ploščičev.
Njena edinstvena mešanica arom je praktično nepremagljiva.
Z dodatkom malo vode pa jo lahko mečemo tudi na daljše razdalje. Srednja zrnatost.
42
VODE IN MI 54
ETANG
Kot že ime pove, je idealna hrana za uporabo na ribnikih, jezerih in počasi tekočih vodah. Hrana je zelo dejavna v vodi in vsebuje zdrobljeno konopljo. Aroma neustavljivo privlači ploščiče
in rdečeoke. Posebej primerna je za uporabo s črvi. Hrana bo v
vodi delala ure in ure. Fina zrnatost.
CANAL
Canal ima izrazito aromatičen vonj, ki je nepremagljiv za velike
platnice, ploščiče in babuške. Hrana je izdelana iz krušnih drobtin s posebno aromo in ima nizko nasičenost. Najbolj primeren
je za uporabo s črvi, saj jih ne poškoduje, ker ne vsebuje soli.
Rjava barva je prilagojena za uporabo v vseh vrstah kanalov.
Srednja zrnatost.
BIG FISH
Težka, svetlo rumena hrana za velike ribe kot so ploščič, linj in
krap. Močna vezljivost dolgotrajen učinek in vonj mandljev tvorijo zmagovalno kombinacijo za velike ribe. Big Fish je primeren
za uporabo na velikih rekah in jezerih. Groba zrnatost.
BLACK MAGIC
Vaba za najtežje pogoje ribolova. Zelo temna, skoraj črna barva
je kot nalašč za ribolov v čisti vodi. Black Magic privablja ribe
naravnost do mesta hranjenja. Izbrana kombinacija atraktorjev
naredi vonj in okus privlačen za vse vrste belih rib. Srednja
zrnatost.
GARDONS
Razvit posebej za lov večjih rdečeok v kanalih in rekah. Gardons
s svojo srednjo lepljivostjo in značilnim vonjem zmletih začimb
zagotovi dolgotrajen učinek, ki zadrži rdečeoke na mestu hranjenja. Groba zrnatost.
RED ROACH
Hrana bogata z rdečo barvo, ki nevrjetno obarva vodo. Vonj
konoplje v kombinaciji s posebno mešanico visoko kakovostnih
dodatkov nezadržno privabljajo rdečeoko in ploščiča. Srednja
zrnatost.
januar 2011
43
FRITURE
Ko je vaš cilj manjša riba in imate malo časa je Friture popolna
hrana. Zamotitveni učinek je popoln tako na stoječih vodah kot
na tekočih.
TENCH
Ta edinstvena mešanica najboljše ribje moke, ribje arome z
nežnim pridihom sladkih piškotov je posebej izdelana za privabljanje linja, odlično pa deluje tudi na velike ploščiče in krape v
jezerih in počasi tekočih vodah. Srednja zrnatost.
EASY CHEESY
Razvit za ribolov na mrene na velikih rekah. Izrazitemu vonju
parmezana se mrena ne more upreti. Easy cheesy vsebuje velike
rdeče delce, ki se počasi sproščajo v tok kar privablja tudi bolj
oddaljene ribe. Groba zrnatost.
SWEET BREAMS
Živo rumene barve hrana za privabljanje ploščiča. Sweet Breams
odlikuje edinstven mandljev vonj, ki se mu ploščiči enostavno
ne morejo upreti. Predvsem ga priporočamo za uporabo v poletnih mesecih v jezerih in rekah. Groba zrnatost.
UK STYLE CARP GROUNDBAIT
Tri mešanice posebej razvite za privabljanje krapov. Vse tri
vsebujejo ribjo moko, talne alge in so fino mlete. Sestavljene so
izključno iz naravnih sestavin, kar pomeni, da ne predstavljajo
grožnje za okolje in ribe.
44
VODE IN MI 54
januar 2011
45
M I TJ A O M E R Z U ; foto : stane omerzu
Smuč je kralj ribje kuhinje
Smuč na krompirju
Smuč v omaki
Potrebujemo: 1,5 do 2 kg smuča, 2 dl olja, strok
česna, vejico peteršilja, ¼ l kisle smetane, sok
cele limone in eno limono.
Potrebujemo: 1 kg smuča, 1 l vode, 4 žlice kisa,
5 zrn popra, 1 čebula, 5 dag korenja.
Za omako: 1 vrečko majoneze, 5 dag kisle smetane, čajna žlica gorčice, vejico peteršilja.
Smuča očistimo in natremo s soljo in česnom.
Na tanke rezine narezan in osoljen krompir
spečemo v pečici, v posodi, v katero smo nalili
1,5 dl olja, vendar le do polovice. Na pol spečen
krompir potegnemo iz pečice in nanj položimo
smuča, le tega pa obložimo z rezinami limone
in prelijemo z zmesjo kisle smetane, limoninega soka in pol dl olja. Pečemo pol ure v pečici
na 150 stopinj. Po pol ure ribo spet prelijemo s
kislo smetano in pečemo še pol ure.
V večjo plitko posodo nalijemo vodo, ji dodamo kis, solimo, poper, očiščeno čebulo in
korenček ter kuhamo na zmernem ognju 15
minut. Zmanjšamo ogenj, dodamo na kose
narezanega smuča, pokrijemo in kuhamo še 15
minut. Omako pripravimo tako, da zmešamo
kislo smetano, majonezo in gorčico, malo pogrejemo, solimo, popramo in primešamo sesekljano vejico peteršilja. Ribo vzamemo iz vode,
jo odcedimo in položimo na ogrete krožnike
ter prelijemo s pripravljeno omako. Kot prilogo
postrežemo na kose narezan krompir začinjen
z maslom in posut s sesekljanim peteršiljem (o
vinu se posvetujte z urednikom).
V naši družini krepko štrlimo iz slovenskega povprečja porabe ribjega mesa. Ribji paprikaš je družinska jed, radi
imamo dimljene ribe, pogosto preizkušamo nove načine za pripravo jedi, tekmujemo na kuharskih tekmovanjih v
pripravi ribjih jedi. Nekaj osvojenih medalj mi kljub mladosti daje pravico napisati ta kuharski nasvet. Mami zna
pripraviti skoraj vse ribe. Radi imamo krapa, ščuko, lipana, linja. Oče pravi, da je najokusnejši menek, takoj za
njim pa sta ostriž in smuč. Smuč je na mizi ob največjih praznikih. Pri nas ga je težko uloviti, niti kupiti ga ni enostavno. Na trgu ga redko dobite in sodi med najdražje ribe. Po prvem zalogaju v vaših ustih boste na ceno smuča
pozabili. Smuč je zdrav, nebeško okusen, brez odvečnih kosti. Smuč je kralj ribje kuhinje.
46
VODE IN MI 54
januar 2011
47
Lovski literarni kotiček
Za divjimi svinjami
Proti sredi februarja se je sneg polegel in zmrznil. Vendar ni bil toliko trd, da bi držal sren.
Kdor pozna hojo po snegu, ki eno stopinjo drži
in dveh ne, ve, kaj se to pravi. Ali tudi svinj ni
držal. Zato so porabljale kolikor mogoče stare
gazi. Predla jim je trda za hrano. Sneg se pod
rilcem ni vdal kar tako, še manj pa zemlja.
Močvirja pa je pokrival debel led. To zimo je
zamrznila Donava tako močno, da so vozili s
sanmi preko leda. Logar mi je pripovedoval,
da je naletel v Szarvashatu na trop svinj, ki so
ležale v zapuščeni drvarski kolibi, kjer je bilo
kopno. Ker nisem preveč verjel, sem se odločil, da pogledam sam in se prepričam. Malo
pred sredino februarja sva telovadila z lovcem
preko zmrzlega snega do tiste bajte. Svinj sicer
ni bilo, ali sveža ležišča so pričala o njihovi
prisotnosti. Sklenil sem, da obiščem to kolibo.
Tako sem tudi 15. februarja 1922 prišel na
ogled te koče. Z logarjem sva že vedela za gazi,
ki so držale tja. Po skoraj enourni naporni hoji
sva prišla na kraj, kjer so šle štiri izglajene gazi
čez mrtev donavski rokav proti koči. Sneg je bil
trd in samo v srežu sva mogla za silo ločevati stare sledi od svežih. V eni stečini sva po
daljšem preiskovanju ugotovila, da drže sveži
sledovi proti koči. Ugibala sva, kako bi zastavila, da dobiva več svinj, ako ne vse v roke. Če se
približava oba ležišču, ubijeva vsak eno morda
na ležišču in potem še vsak eno ali pa tudi ne.
V tem slučaju bodo prhnile po prvem strelu na
vse strani in Bog zna, kako bo izpadlo. Slednjič
se odločiva, da ostanem jaz tostran mrtvega
rokava na preži, tako da obvladam s svojo
repetirko vse stečine, ki vodijo preko rokava.
To je bilo kakih sto korakov od bajte. Lovec pa
obide bajto in se mi približa z nasprotne strani.
Ako leže, upali s svojo točo med nje. Svinje
48
VODE IN MI 54
bodo bušile v sneg, ali nerodne hoje bodo kmalu poiskale stečine in po teh pridejo meni na
muho. To pot se je račun dobro obnesel.
Lovec jo je mahnil v velikem krogu, da dobi
ležišče, jaz pa sem se naslonil na debel, visok
vrbov štor, ki me je dobro kril pred pogledom.
Potisnil sem šest nabojev v repetirko in čakal - čakal. Začel je že lizati jelen moje noge.
Zelo dolgo se mi je zdelo, ali bilo ni niti pol
ure. Uverjen sem že bil, da je ležišče prazno.
Kar poči strel, da sem se prijetno presenečen
zdrznil in vrgel puško v prežo. Nekaj hipov
po strelu sem videl, da beže svinje, ali ne proti
meni. Dvignil sem že puško, da bi brez upa
zmage počastil njihov beg. Tedaj pa vidim, da
se velika, črna svinja nenadoma obrne in se
vrže z brega v donavski rokav ter mi izgine
iz vidika. Srce je udarjalo krepkeje in roka je
nehote bolje stisnila repetirko. Čez nekaj hipov
se prikaže črna pošast na stečini, petdeset
19,90 €
24 €
SLAB KONEC JE LAHKO DOBER ZAČETEK
VEČNA LOVIŠČA
Februarja
korakov od mene, v hitrem teku. Križ v puškinem daljnogledu sem ji nameril v glavo - rezek
pok - in krmača je omahnila v gaz. Komaj sem
repetiral, že je druga svinja pridrvela po isti
gazi. Podrl jo je drugi strel, komaj pet korakov
od prve. Še preden sem imel pri licu puško, je
močan merjasec pribrundal, ali po drugi gazi,
ki je bila nekoliko dlje od mene. Zelo se mu je
mudilo, tako da so opletale dolge ščetine na
visokem hrbtu. Na mestu se je zgrudil. Ko pa
sem ustrelil na četrtega, se je merjasec pobral
in začel bežati. Drugi strel mu je pregnal veselje za vedno. Zarenčal je, udaril z glavo v zrak
in se zvrnil.
Kmalu za tem je prišel logar, ki je tudi ubil
eno svinjo s šibrami na ležišču. Na deset korakov je upalil v kočo. Da bi videl, je pravil, kako
so te črne mrcine skočile. Vsa bajta da se je
zmajala in čisto ga je zmedel ta polom, da niti
ni vedel, da je kaj ubil. Ko je hitel k meni, je v
gazi našel svojo trofejo. Med tem pripovedovanjem se skloni proti krmači, da bi jo pogledal.
V tem hipu hlastne ta pošast proti njemu in
besno zarenči, tako da je lovca kar odneslo. Ali
v naslednjem hipu ji je strel zdrobil glavo. Ko
se okreneva proti merjascu, zapaziva hkrati, da
kakih sto petdeset korakov od naju gazi še eno
»svinjče« po snegu. Gotovo sem ga prezrl, ko
sem imel opravka z merjascem in je neopaženo izginilo za kakim grmom. Naslonil sem se
na bližnjo vrbo in ko se je svinjče malo obrnilo
in pokazalo pleče, je tudi to nehalo gibati. Imela sva jih šest! Merjasec je bil suh kakor plot, a
je navzlic temu tehtal 140 kg. Da bi bil rejen, bi
ga dva stota komaj dvignila.
Zopet je bilo za ene sani lovskega blagra, in
to zadnjega te zime.
Kmalu za tem je jug pregnal meni tako
naklonjeno Morano in z njo tudi sneg. Velike mlake snežnice so se razlile po ravninah
namesto snega. Na Donavi je počil led, ki ga je
veletok v ogromnih ploščah drvel nizdol. Vsi
rokavi so se napolnili z vodo, močvirja so narastla. Prvi dih pomladi je priplaval na mehkem
vetru. Jaz pa sem skrbno osnažil puško ter jo
poslal v kot na zaslužen dopust, da se odpočije
do jeseni.
VEČNA
LOVIŠČ A
Janez Černač
I N G . M I R K O Š U Š TA R Š I Č ; i l ustraci j a : andre j mi l itarov
20 €
30 €
28 €
40 €
januar 2011
49
J A N E Z PA P E Ž
Fotografiranje iz skrivališč
Velikokrat me prijatelji sprašujejo, kako mi
uspe narediti fotografije živali, da le-te ne
vedo, kje sem bil, ko sem fotografiral, oziroma da ne zbežijo. Odgovor je zelo preprost.
Spremeniti se moraš v delček narave, se z njo
stopiti in z njo živeti tiste trenutke. Malce težje
pa je to storiti ...
Največkrat je za fotografiranje v naravi
uporabljena preža, še posebej za fotografiranje
divjih živali. Prednost preže je velika, saj imaš
veliko prostora, ponavadi te žival ne dobi v
nos, lažje se zavaruješ pred mrazom, dežjem
ali snegom, pa še bolj varna je, še posebej v
naših krajih, kjer imamo medveda in ostale
zveri. Do sedaj sicer še nisem zasledil primera
pri nas, da bi medved nadlegoval kakšnega fotografa. Mene pa je že prišel pogledat, ko sem
sedel v koču, vendar sva se pametno razšla.
Ima pa fotografiranje iz preže svoje pomanjkljivosti. Preže so narejene za opazovanje in
plenjenje divjadi, ne pa za fotografiranje. Zato
je ponavadi fotografirani objekt predaleč, če
pa je dovolj blizu, so posnetki narejeni s ptičje
perspektive. V teh primerih se zgodi, da je telo
živali veliko, noge pa kratke oz. celo skrite
pod telo. Take fotografije niso uporabne za kaj
drugega, kot za dokumentarno fotografijo. Če
hočemo iztisniti iz fotografije več, moramo fotografirati s tal, lahko bi rekli - iz oči v oči. Pri
tem uporabljamo maskirne šotore, platna oz.
naravno narejene koče. Lovci, ki so hodili poslušat ali celo loviti ruševca, tak način poznajo,
saj ponavadi koč naredijo v rušju. Prednost
takega koča je, da ga je žival navajena, saj se v
naravi ni nič spremenilo.
Pri postavljanju maskirnega šotora pa
moramo paziti na več dejavnikov. Najprej na
veter, katerega hitro preizkusimo z obliznjenim prstom, enako kot pri lovu. Postavljamo ga
50
VODE IN MI 54
v bližini kraja, kjer žival izstopa, se pase ipd.
Vedno skrbimo za to, da je za šotorom grm,
drevo ali strnjen gozd, saj je tako šotor manj
opazen, mi pa imamo manj dela s postavitvijo
in maskiranjem. Kljub temu, da je šotor maskirni, je potrebno odlomiti še kakšno vejico
ter jo pritrditi nanj.
V šotor jemljemo le najnujnejšo opremo,
objektiv ali dva, filme ponavadi zložimo v žep
telovnika. Zapomniti si moramo le, na kateri
strani imamo poslikane filme, na kateri pa
neposlikane. Tako se nam filmi ne mešajo. V
trenutkih, ko imamo možnost fotografiranja,
pa je to zelo pomembno. Nepogrešljivo je
stojalo. Na enemu zadnjih fotolovov je prijatelj
vprašal profesionalnega fotografa, ki je bil z
nami: „Katero stojalo je najboljše za fotolov?“
Odgovor je bil zelo jasen in kratek: »Tisti, ki
je tako težak, da ga ne moreš nesti!« Dejansko
je stojalo pomemben dejavnik v fotografiji; težje kot je, bolj je zanesljivo in stabilno. Objektivi
z daljšimi goriščnimi razdaljami pa sploh zahtevajo uporabo stojala. S stojalom lahko tudi
uporabljamo daljše čase pri fotografiranju.
Včasih je čakanje v šotoru ali koču vse prej
kot prijetno. Po dobri uri sedenja že ne moremo biti več pri miru, pričnemo se presedati.
Enkrat zaspi leva noga, potem desna. Ker smo
omejeni s prostorom, jih je težko tako stegniti,
da krči popustijo. Ko smo rešili noge, začne boleti križ. Če tako čakanje traja nekaj ur, so vsi
posnetki, ki jih naredimo, več kot zasluženi.
Včasih uporabljam še drugo vrsto šotora,
namreč maskirni šotor, ki sem ga kupil v Ljubljani, izdeluje pa ga neko kanadsko podjetje.
Sestavljeno je iz dežnika, ki ga manjka skoraj
ena četrtina. Ta četrtina je prirejena tako, da
objame drevo. Dežnik pritrdimo z vijakom, ki
ga privijemo v deblo v višini, ki nam odgovarja
oz. tako visoko, da lahko pod dežnikom bodisi
stojimo, bodisi sedimo. Tudi če med čakanjem
vstanemo, smo še vedno neopazni. Na dežnik
so pripeta pregrinjala v maskirnih barvah, ki
nas zakrivajo. Od daleč je videti kot deblo in je
v določenih primerih še boljše kot sam šotor.
Seveda je pogoj, da smo tudi mi oblečeni po
lovsko, torej zeleno ali čimbolj temno. Meni je
na tak način uspelo fotografirati skupino jelenjadi v ruku. Jelena sem imel tako blizu, da so
mi stale dlake pokonci, ko je rukal; vsakokrat,
ko sem sprožil, pa sem na jelenu videl, kako
je trznil. Ugoden veter in dobro maskiranje sta
poskrbela, da jelena škljocanje ni motilo in se
je nanj hitro privadil. Uporabljal sem enonožni
stativ, ki sem ga dvignil toliko, da sem imel
fotoaparat pri očesu, ko sem stal pod dežnikom
in pregrinjalom. Ker je za menoj bilo deblo, je
bilo ozadje temno in sem bil praktično neopazen. Iz pregrinjala je gledal le objektiv, ki
sem ga zelo previdno obračal. Malce težav mi
je povzročalo le ostrenje, kajti skoraj nikoli ne
uporabljam avtomatskega ostrenja (avtofocus);
v naravi je vedno pred objektivom kakšna
vejica ali kaj podobnega, zato mi je lažje ostriti
ročno. To je seveda izbira vsakega posameznika. Omenjeni način pa je primeren za fotografiranje tudi v slabem vremenu, saj dežnik poskrbi tudi za to, da nismo mokri v primeru dežja
ali snega. Verjetno bo tu kak pomislek, da v
slabem vremenu verjetno ne hodimo fotografirati divjadi. Ravno nasprotno. Divjad se giblje
in prehranjuje tudi takrat, saj je tak njen način
življenja. Vsekakor je v teh primerih še boljša
svetloba, kot ob polnem soncu. Tudi v gozdu je
tedaj večji mir, saj ni sprehajalcev s psi ...
Opisal pa bom še dogodek, kako zna biti
maskiranje in uporaba šotora zanimiva. Lansko
leto me je prijatelj opozoril, da ima pod leseno
barako na smučišču lisica mlade. Tri mlade
lisičke se zjutraj sončijo in igrajo pred barako,
čez dan pa da jih ni videti. Zato sva si skupaj
ogledala kraj, jaz pa sem si izbral mesto, kjer
bom postavil šotor in kjer bom prihodnje dni
ob jutrih malce popazil na lisičke in skušal
narediti kakšen posnetek.
Postavil sem šotor morda le 15 metrov od
mesta, kjer se lisičke sončijo, in ga skrbno zamaskiral še z vejami. Sam sem bil nad mestom
in maskiranjem kar navdušen. Pričel se je delati dan, ura je bila malo čez šesto, ko na sredini
smučišča zagledam lisico, ki je nesla v gobcu
precej velikega zajca. Srce mi je zaigralo. Če ga
bo pustila pred luknjo, bom imel krasen motiv
za fotografiranje. Pripravil sem se, pregledal
vse ukaze na fotoaparatu, preveril svetlobo in
baterije, kajti sedaj sem še imel čas za zamenjavo, in potipal žep, v katerega sem pripravil
filme. Lisica bi morala priti vsak čas.
Tedaj se na cesti pod mano ustavi rdeča
„petka“, iz nje pa izstopita dve planinki, si oprtata nahrbtnike, v roke vzameta pohodne palice in zakleneta avto. Skoraj bi me kap. Pa ne
ravno sedaj, ko bi morala lisica vsak čas priti k
mladim. Na moje še večje presenečenje zakoračita točno proti šotoru, kajti postavil sem ga
ravno ob planinski poti, ki pelje na Mestni vrh
- hrib nad Kočevjem. Dekleti živahno ubereta
pot v hrib. Nisem vedel, ali naj se potuhnem,
ali bi kar vstal ali kaj bi naredil. Planinki sta
bili v dobri minuti ob mojem šotoru. Ob živahnem razgovoru ena zapiči pohodno palico v
rob mojega šotora tako, da sem ga kar malce
poprijel, da mi ga ni odnesla. Stopinje se oddaljujejo, pogovor se nadaljuje. Pa kaj je mogoče,
da me sploh nista opazili? Ja, je mogoče!
Na moje veliko razočaranje lisice potem nisem dočakal, čeprav sem sedel še polni dve uri.
Prišel pa sem do spoznanja, da sem se dobro
skril, kajti človeške oči me niso zaznale.
januar 2011
51
Najlepše ribiške in lovske avanture na DVD-jih!
Slovenski medved
Sled je bila najdena v gozdu blizu Cerknice. V Sloveniji je
medved simbol neokrnjene narave.
Medvedja šapa pa je zaščitena blagovna znamka s poslanstvom ohranjati neokrnjeno naravo, kakršne je pri nas
še veliko, in o tem ozaveščati širšo javnost.
V Sloveniji živi najzahodnejša še ohranjena populacija
rjavega medveda v osrednji Evropi.
To je najmočnejša evropska zver, je vsejed in tehta do
350 kilogramov. Mir, veliki strnjeni gozdovi in hrana so pogoj za njegovo ohranitev, tega pa je v Sloveniji še v izobilju.
52
VODE IN MI 54
Biroservis Klančar k.d.
Selanov trg 6
1000 Ljubljana
m. 051 670 670
t. 01 512 81 60
Cena posameznega filma je 10€.
Če naročite tri filme, vam četrtega podarimo!
Pokličite takoj!
Vsi kupci sodelujete v velikem nagradnem žrebanju.
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: racoon.slovenia@siol.net
januar 2011
53
OBČINA DOL PRI LJUBLJANI
Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege,
med bogato naravno in kulturno dediščino ter športnim
in zgodovinskim utripom.
Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, leži na skrajnem vzhodu ljubljanske kotline, v objemu zelenih gozdov, močno jo zaznamuje sotočje rek Save,
Kamniške Bistrice in Ljubljanice, ki tvorijo edinstveno lepoto in naravno
vrednoto, saj imajo tu svoje prebivališče številne živali in rastline. Sotočje predstavlja eno zadnjih ohranjenih večjih naravnih prodišč na Savi, zato je tukaj eno
najpomembnejših domovanj sulca v Evropi, kralja sladkih voda.
Blagovna znamka »Naravnost iz dežele« povezuje vse tukajšnje kmetije in
je sinonim za neoporečnost ter odličnost pridelkov in izdelkov, kmetje pa se
skupaj z domačimi društvi vsako leto predstavljajo na spomladanskem in jesenskem sejmu z etnološko vsebino ter na Martinovanju. Letos bomo pripravili
že tretji poletni sejem »V naravi ob Savi« z bogato ribiško, gobarsko in lovsko
ponudbo v Senožetih.
V Deželo Jurija Vega pa vas lahko privabi tudi bogata kulinarična dediščina
tega območja.
Prijazno vabljeni v Deželo Jurija Vege, v objem gozdov in sotočja treh rek,
v deželo, kjer so prijazni in ustvarjalni ljudje doma.
Brajnikova 31,
1000 Ljubljana
tel.: h.c. 01 /583 83 30
fax: 01/583 83 33
E-mail: bela@belatrade.si
Skladišče:
Rožna dolina c. VI/40,
1000 Ljubljana
tel.: 01/256 03 06
www.belatrade.si
Gornja Radgona, 15. - 17. april 2011
GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE«
Rore 25, Ljubno ob Savinji
Prenočišča in odlična kuhinja
ob samem trofejnem revirju
na Savinji
Tel. (03) 838-12-63
Faks (03) 838-12-64
GSM 031-882-431
e-mail: gostisce.ermenc@siol.net
Cenjene goste
vabi kolektiv nočnega bara
CLUB ROYAL
v Kidričevem pri Ptuju.
Za podrobnejše informacije
smo dosegljivi:
02 796 98 01
(21.00 do 05.00)
Vljudno vabljeni!
Z letno naročnino na revijo Vode in mi, lahko razveselite prav vsakogar! Vsi naročniki revije Vode in
mi sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju.
Naročam revijo
VODE IN MI za obdobje najmanj enega leta do pisnega preklica.
Ime in priimek ali podjetje: ............................................................................................................
Naslov: ...........................................................................................................................................
Pošta: ..............................................................................................................................................
Podpis: ...................................................... Telefon: ....................................................................
Naročilnico pošljite na naslov: Racoon d.o.o. Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana.
Revijo lahko naročite tudi po telefonu: 01 43 77 315 ali 041 707 711, 041 602 098
ali po e-mailu: racoon.slovenia@siol.net
Vse za uspešen piknik v naravi!
Bakreni kotlički, servirna posoda, peke ...
Za ljubitelje
in profesionalc
e!
Center za promocijo in pospeševanje
športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d.o.o.,
Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana,
tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com,
e-mail: racoon.slovenia@siol.net
Z ZNANJEM DO RIBE VAŠIH SANJ
a,
udije
lištu
vog
d
rš,
oje
ama,
e
nke
Hrvatski pijor, Ričica
Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma
Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711
www.racoon-slovenia.com, e-mail: racoon.slovenia@siol.net
lea marinčič ; foto: stane omerzu
adi
e