OČE DAMIJAN - www.pohajacek.si

OČE DAMIJAN
JOSEPH DAMIEN DE VEUSTER
rojen: v Belgiji, 3.januarja 1840
umrl: Molokai – Havaji, 15. aprila 1888
Kratek povzetek življenjepisa:
Rojen v kmečki družini. Oče ga da v šolo da bi se izučil za trgovca.
V času študija se odloči za redovništvo. Vstopi v red Očetov Srca Jezusovega (1858).
Takrat dobi redovno ime Damijan. Zaobljube dan 7. oktobra 1860. In tri leta po tem gre
v misijone na Havajske otoke. (19. marec 1864).
V Honolulu je posvečen v duhovnika.
Ko se sreča z tragedijo gobavosti se odloči posvetiti svoje življenje gobavim bolnikom.
Škofa zaprosi za to, da bi smel postati duhovnik za gobavce na otoku Molokai.
10. maja 1873 prejem dovoljenje od škofa, v katerem je rečeno da je s tem postal
duhovni vodja gobavcev na otoku Molokai. Takrat je bilo na otroku 600 obolelih.
Na začetku ima velike težave z vladi in tudi z gobavimi samimi, ker mu niso hoteli verjeti,
da misli resno (kdo bi šel in spravil v nevarnost svoje lastno življenje za druge).
Sčasoma spozna, da ni dovolj le skrbeti za duše, pač pa da je potrebno ravno tako
poskrbeti za telesne stiske: tako se delo osredotoči na čiščenje ran, pranje obvez,
čiščenje in dezinfekcije koč, kopanje grobov in urejanje kanalizacije… Za časa
njegovega dela dobi še 4 pomočnike.
Po dvanajstih letih napora in vztrajanja v nemogočih razmerah zasledi na sebi prve
znake bolezni.
28. marca 1888 popolnoma obnemore in po kratkih dnevih odide po večno plačilo k
Gospodu – 15. aprila 1888.
MOLOKAI:
koča iz časa očeta
Damijana
GOBAVOST:
je kronična bolezen, ki prizadene predvsem kožo in periferno živčevje. V kolikor je ne
zdravimo, v končni fazi prizadene tudi notranje organe.
Je sorazmerno malo nalezljiva. Povzroča jo bacil, ki je zelo podoben povzročitelju
TBC.
Okužba nastane po dolgotrajnem stiku z bolniki, ki imajo kužno obliko bolezni. Doba
inkubacije je 3 – 20 let.
Bolezen poznamo že zelo dolgo. Neko, ko bolezni še niso znali uspešno zdraviti, so
bolnike izolirali, predvsem zaradi strahu pred okužbo. Nastajala so tako naselja
gobavcev, kjer so običajno prebivali hudo iznakaženi ter invalidni bolniki.
Pred 20 leti je leprozorij (kraj za gobavce) bil še v Sarajevu.
Poznamo več oblik bolezni:
a) lepra lepromatosa: na koži in sluznici je mnogo bacilov, rdeče rjave zatrdnine v
obliki plošč, včasih nastane razjeda, obraz postane podoben levji glavi, spremembe
nosne sluznice, spremembe na očeh in notranjih organih, padec krvnega sladkorja,
motnje srčnega ritma.
b) lepra tuberculoides: blažja, alergična oblika; svetlo-rdeči ali vijoličasti izpuščaji,
kažejo se motnje senzibilnosti, prizadeti živci udov, motnje prebave, izguba mišične
mase.
Zdravljenje je dolgotrajno (antibiotiki, sulfoni in kemoterapevtiki).1
PODATKI O OKUŽENOSTI:2
1) ZDA: 5500 registriranih primerov (200 novih primerov letno)
2) zahodna polobla: 336 000 primerov
3) svetovna razsežnost: 5.2 miliona – prebolelih ali še v inkubaciji 10milionov.
1
2
E. Zelko, Predenj se odpravimo na pot, MSS, Ljubljana 1994, 13-14.
Eciklopedija Encarta – geslo: Leprosy.