konsolidirano letno poročilo merkur group in letno poročilo druţbe

KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO MERKUR GROUP
IN
LETNO POROČILO DRUŢBE MERKUR, D. D.,
ZA LETO 2009
2
POSLOVNO POROČILO
3
4
Pretekli rezultati
Pomembnejši kazalci poslovanja Merkur Group v preteklih letih
v tisoč EUR
2005-
2006-
2007-
2008-
2009-
MSRP
MSRP
MSRP
MSRP
MSRP
Prihodki od prodaje
783.988
999.029
1.151.497
1.266.778
875.179
Kosmati dobiček od prodaje
145.896
183.303
206.355
241.380
176.610
EBITDA
27.494
48.543
38.438
47.899
4.377
Dobiček/izguba iz poslovanja
Čisti dobiček/čista izguba večinskega
lastnika
Osnovni čisti in popravljeni dobiček/ izguba
v EUR na delnico
16.875
36.765
23.306
33.805
-11.442
14.960
21.594
33.355
22.226
-148.018
12,3
16,8
25,4
18,5
-125,3
Čista donosnost prihodkov (v %)
1,8
2,1
2,8
1,7
-16,1
Donosnost kapitala (v %)
9,0
11,4
14,5
6,8
-42,7
Bilančna vsota – stanje 31. 12.
634.941
784.108
979.192
1.157.817
967.528
Kapital – stanje 31. 12.
179.711
218.671
340.684
346.618
119.927
Število zaposlenih iz ur
3.408
3.821
4.089
4.664
4.673
Zaposleni – stanje 31. 12.
3.680
4.075
4.524
5.102
4.829
Postavka
MSRP – Mednarodni standardi računovodskega poročanja
5
Kazalo
Merkur Group
Najpomembnejši poslovni dogodki v Merkur Group v letu 2009
Najpomembnejši poslovni dogodki v Merkur Group po preteku poslovnega leta
Poročilo predsednika uprave
Poročilo nadzornega sveta
Delnica in lastniška struktura
Druţbena odgovornost
Sistem vodenja in upravljanja
Zaposleni
Upravljanje tveganj
Analiza uspešnosti poslovanja
Strategija razvoja
7
10
12
14
16
21
22
23
25
27
34
43
KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO MERKUR GROUP ZA POSLOVNO LETO 2009
Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Merkur Group
Priloga s pojasnili k revidiranim konsolidiranim računovodskim izkazom Merkur Group
Izjava poslovodstva
Revizorjevo poročilo
45
47
52
117
118
RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŢBE MERKUR, D. D., ZA POSLOVNO LETO 2009
Revidirani računovodski izkazi druţbe Merkur, d. d.
Priloga s pojasnili k revidiranim računovodskim izkazom druţbe Merkur, d. d.
Izjava poslovodstva
Revizorjevo poročilo
123
125
130
186
187
PODJETJA MERKUR GROUP
191
6
Merkur Group
Merkur Group je mednarodna skupina trgovskih podjetij. Sestavljajo jo divizije Merkur, Mersteel in Big Bang
s skupaj 20 podjetji v osmih drţavah, s trgovskimi centri Merkur in Big Bang, franšiznimi prodajalnami,
spletnima trgovinama ter sodobnimi veleprodajnimi skladišči in Mersteelovimi steel service centri.
Skupni imenovalec vseh podjetij je ponudba najkakovostnejših tehničnih izdelkov in storitev.
Podjetje je nastalo daljnega leta 1896 in se razraslo v mednarodno uspešno Merkur Group z več kot 4.800
zaposlenimi.
V Sloveniji smo vodilni ponudnik kakovostnih izdelkov za opremo doma, izdelkov »naredi sam«,
elektrotehničnih, metalurških, gradbenih in profesionalnih tehničnih izdelkov, vse bolj pa razvijamo in
krepimo blagovne znamke Merkur, Mersteel in Big Bang tudi na bliţnjih tujih trgih. Pričakovanja kupcev
ţelimo presegati z vrsto dodatnih storitev.
Z veleprodajno dejavnostjo ustvarjamo v Merkur Group polovico vseh prihodkov od prodaje, končni kupci
pa nas najbolj poznajo po sodobnih, dobro zaloţenih in prijazno opremljenih trgovskih centrih.
Naš cilj je nadaljnja rast, a vedno s posluhom za osnovno poslanstvo vseh podjetij Merkur Group: ustvarjati
zadovoljstvo kupcev, poslovnih partnerjev in zaposlenih.
Merkur Group sestavljajo tri divizije:
Divizija Merkur je največji tehnični trgovec z izdelki za opremo doma,
vrta in delavnice, za končne kupce, podjetja in obrtnike.
Divizija Mersteel je dosegla prevladujoč trţni deleţ na področju nabave
in prodaje metalurških izdelkov in storitev steel service centrov.
Divizija Big Bang je vodilni specialist za avdio, video in računalniške
izdelke, telekomunikacije, belo tehniko, glasbo in igre.
7
Merkur Group: divizije in njihova podjetja
Poslanstvo
S kakovostnimi izdelki in odličnim svetovanjem ustvarjamo zadovoljstvo naših kupcev.
Vizija
Pri prodaji izdelkov za opremo doma, »naredi sam«, ter gradbenih, elektrotehničnih, metalurških in
profesionalnih tehničnih izdelkov bomo postali vodilni trgovec v Jugovzhodni Evropi.
Vrednote Merkur Group
Ključni vrednoti sodobne in prilagodljive organizacijske kulture Merkur Group, na katerih bomo gradili
rezultate v naslednjem obdobju, sta inovativnost in pripadnost/zavzetost zaposlenih.
S prilagajanjem spremembam v okolju, sposobnostjo odkrivanja in izkoriščanja trţnih priloţnosti ter z ţeljo
po nenehnem razvoju, učenju, spreminjanju, dvigovanju kompetentnosti in izpolnjevanju zastavljenih ciljev
ustvarjamo dolgoletno tradicijo uspešnega poslovanja. Usmerjeni smo v prihodnost, v nove izzive in ideje,
ki nam predstavljajo priloţnost in izziv za nadaljnjo rast in razvoj. Naš naslednji mejnik je iz nekdaj zgolj
slovenskega podjetja postati največji tehnični trgovec v Jugovzhodni Evropi.
8
Prodajni program podjetij Merkur Group
Raznovrsten prodajni program podjetij Merkur Group sestavlja več kakor 700 skupin blaga s pribliţno
200.000 izdelki. Skupine blaga zdruţujemo v naslednje strateške programe:
Metalurški izdelki: pločevina, nerjavna pločevina, nosilci in profili, varilno-tehnični materiali, palična jekla in
ţice, cevi, orodna jekla, betonsko jeklo, armaturne mreţe in krivljena armatura, barvasta metalurgija.
Gradbeni material in les: cement in apno, opeka in strešne kritine, izolacije, suhomontaţni gradbeni
elementi, izdelki za urejanje vrta in okolice, les in lesni izdelki, stavbno pohištvo, stenske in talne obloge.
Tehnični izdelki: okovje, vijaki in pritrdilna tehnika, strojno in vpenjalno orodje, brusni materiali, stroji in
pribor, merilno orodje, logistična oprema, ročno orodje, tehnični izdelki iz gume, osebna zaščitna sredstva.
Energetika in inštalacije: elektroinštalacije, razsvetljava, vodniki in kabli, stikalna tehnika, energetska
oprema, vodovodne inštalacije, sanitarna keramika, keramične ploščice, oprema za wellness, ogrevanje,
prezračevanje in klimatizacija ter drugi inštalacijski in elektromateriali.
Izdelki za široko potrošnjo: akustika in videotehnika, mali gospodinjski aparati, bela tehnika, ogrevalna
telesa, gospodinjski pripomočki, računalniška in birooprema, telekomunikacije, zeleni program in kmetijskogozdarski program, drugi izdelki široke potrošnje.
Kemija in papir: barve in kemični izdelki, fasadni sistemi, industrijske kemikalije, plastični granulati, grafični
papirji in materiali, embalaţni materiali.
Dodana vrednost lastnih blagovnih znamk
V Merkur Group vse večji pomen pridobivajo lastne blagovne znamke BIVA, MTECH in MQ, katerih nosilec
je Divizija Merkur. BOF pa je lastna blagovna znamka Divizije Big Bang. Lastne blagovne znamke
predstavljajo najboljšo kakovost v svojem cenovnem razredu. So sinonim za izdelke, ki po kakovosti ne
zaostajajo za izdelki in blagovnimi znamkami uveljavljenih proizvajalcev, cenovno pa so pozicionirane
ugodneje od omenjenih izdelkov. Z lastnimi blagovnimi znamkami ţelimo dopolniti in nadgraditi obstoječi
prodajni program. Naša vizija je, da visoko raven kakovosti in estetike pribliţamo vsem potrošnikom.
9
Najpomembnejši poslovni dogodki v Merkur Group v letu 2009
Nova podjetja
V Diviziji Mersteel je 1. januarja na Hrvaškem začelo s poslovanjem novo hčerinsko podjetje Mersteel,
d. o. o., Zagreb. Specializirano je za prodajo metalurških izdelkov podjetniškim kupcem.
V Sarajevu se je 1. oktobra druţba Intermerkur, d. o. o., preimenovala v Mersteel, d. o. o. Novo podjetje
nadaljuje 11-letno poslovanje na področju metalurške dejavnosti. Spadamo med vodilne ponudnike na
bosansko – hercegovskem trţišču.
Nove prodajne in skladiščne površine
Hčerinsko podjetje Merkur Makedonija, d. o. o., je 13. marca v Skopju odprlo novo trgovino MERKUR. Ta
na 2.000 kvadratnih metrih končnim kupcem, podjetnikom in obrtnikom ponuja izdelke za dom in delavnico.
Ob odprtju največjega srbskega nakupovalnega centra Ušće v Novem Beogradu je 30. marca svoja vrata
znotraj tega centra odprla tudi 2.350 kvadratnih metrov velika prodajalna Big Bang.
Merkur, d. d., je 21. maja odprl nov trgovski center MERKUR v Murski Soboti, ki na skupaj 14.000
kvadratnih metrih prodajno skladiščnih površin ponuja več kot 35.000 različnih kakovostnih izdelkov
priznanih proizvajalcev za dom, vrt, prosti čas in delavnico na enem mestu.
Hčerinsko podjetje Merkur Hrvatska, d. o. o., je 4. junija odprlo nov trgovski center v Varaţdinu, ki je
največji izmed osmih Merkurjevih centrov na Hrvaškem. Obsega več kot 20.000 kvadratnih metrov skupnih
površin.
Merkur, d. d., je 24. septembra v Viţmarjih v Ljubljani odprl svoj do sedaj največji ljubljanski trgovski center.
Obsega 24.000 kvadratnih metrov pokritih površin v treh etaţah. Investicija v nov center, za katerega je bilo
zemljišče kupljeno ţe pred dobrim desetletjem, znaša 20 milijonov evrov. Ţal je inšpekcijska sluţba 4.
oktobra vhod v novozgrajeni trgovski center zapečatila. Merkur je z 80 zaposlenimi v novem centru s tem
postal ţrtev spora med gradbeniki, ki niso oddali popolnih evidenčnih listov o ustreznem odvozu
gradbenega materiala.
Druţba Merkur International, d. o. o., Beograd, je 15. oktobra v Beogradu odprla drugi center v srbskem
glavnem mestu. To je obenem največja investicija podjetij Merkur Group v letu 2009. Investicija v nov
center in pripadajoče zemljišče znaša 25 milijonov evrov. Pokrite površine v centru presegajo 28.000
kvadratnih metrov.
Druţba GIC Gradnje je 17. novembra v Rogaški Slatini odprla 1.500 kvadratnih metrov veliko franšizno
prodajalno Merkur GIC Gradnje.
V ljubljanskem Cityparku je Big Bang 26. novembra odprl več kot tisoč kvadratnih metrov veliko trgovino
Big Bang.
10
Spremembe lastniških deleţev v letu 2009
Dne 4. februarja je druţba Merkur, d. d., pridobila 1.323.374 delnic druţbe Perutnina Ptuj. Po tej transakciji
ima Merkur skupaj 1.434.485 delnic te druţbe, kar predstavlja 24,27-odstotni lastniški deleţ v tej druţbi.
Druţba Merfin, d. o. o., je 29. maja pridobila 116.000 delnic MER druţbe Merkur, d. d. S to transakcijo se je
deleţ druţbe Merfin, d. o. o., v lastništvu Merkur, d. d., povečal iz 47,49 % na 56,33 %.
Druţba Merkur, d. d., je 11. septembra pridobila 145.000 delnic druţbe Sava, d. d. Po tej transakciji ima
Merkur skupaj 186.500 delnic te druţbe, kar predstavlja 9,29-odstotni lastniški deleţ v tej druţbi.
Druţba za upravljanje in financiranje Sava, d. d., je 23. decembra odsvojila 131.420 delnic MER druţbe
Merkur, d. d. Delnice je kupila druţba Merfin, d. o. o., ki ima po opravljeni transakciji 67,50 % vseh delnic
druţbe Merkur, d. d. Druţba Sava, d. d., ima po tej transakciji v lasti še 131.421 delnic druţbe Merkur, d.
d., kar predstavlja 10,01-odstotni lastniški deleţ v druţbi Merkur, d. d.
Nagrade in priznanja
V okviru raziskave nacionalnega izbora najboljših slovenskih zaposlovalcev v letu 2008 Zlata nit se je
druţba Merkur, d. d., uvrstila med finaliste, t.j. 21 najboljših zaposlovalcev v Sloveniji. V kategoriji velikih
podjetij je Merkur, d. d., med sedmimi naj podjetji Slovenije.
Društvo za marketing Slovenije je 2. junija v Portoroţu podelilo nagrade “marketinški up” za najboljša
diplomska in magistrska dela na tem področju. Nagrado je za najboljše magistrsko delo pod naslovom
Odnos med zadovoljstvom, zvestobo in predanostjo odjemalcev prejel Boris Moškotelec, ki je v Merkurju
odgovoren za trţenjske raziskave.
Revija Reader‟s Digest vsako leto organizira eno največjih evropskih raziskav odnosa potrošnikov do
izdelkov in storitev široke potrošnje. Njen cilj je odkriti blagovne znamke, ki jim potrošniki najbolj zaupajo.
Merkur je ugleden naziv Trusted Brand prejel v kategoriji “Nakupovalni center za dom in vrt”.
20. skupščina delničarjev
Na 20. skupščini delničarjev, na kateri je bilo prisotnih 1.181.327 delnic oziroma 90 % vsega kapitala
druţbe, so lastniki 15. junija potrdili predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2008. Podelili so
razrešnico upravi in nadzornemu svetu ter za revidiranje poslovanja in računovodskih izkazov za leto 2009
imenovali revizorsko druţbo KPMG Slovenija.
11
Najpomembnejši poslovni dogodki v Merkur Group po preteku poslovnega
leta
Delno vračilo naknadnih vplačil v druţbo Big Bang, d. o. o.
Merkur, d. d., kot edini druţbenik druţbe Big Bang, d. o. o., je 21. januarja 2010 sprejel sklep o delnem vračilu
naknadnih vplačil v znesku 4.000.000,00 evrov. Zaradi varstva upnikov je bil navedeni znesek druţbeniku
izplačan po poteku trimesečnega zakonskega roka. Ugotovljeno je bilo, da naknadna vplačila niso bila
namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi, da so osnovni vloţki v celoti vplačani, da druţba nima izgub in
neporavnanih obveznosti ter da vračilo naknadnih vplačil ne bo imelo nikakršnega vpliva na kritje osnovnega
kapitala druţbe Big Bang, d. o. o.
Kadrovske spremembe
Na izredni seji je 22. marca 2010 nadzorni svet potrdil dogovor o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja
člana uprave – komercialnega direktorja mag. Gorana Čelesnika. Njegove naloge je 1. aprila 2010 prevzel
dosedanji direktor Divizije Mersteel Gregor Krajnik, vendar ne kot član uprave. Upravo druţbe Merkur, d. d.,
zdaj sestavljajo trije člani – mag. Bine Kordeţ, dr. Milan Jelovčan in Marjan Smrekar. Direktor Divizije
Mersteel je 1. aprila 2010 postal mag. Darko Gregorič, dosedanji direktor Logistike v Diviziji Mersteel.
Na 21. skupščini so 23. junija 2010 vsi delničarji druţbe Merkur, d. d., na osnovi odstopne izjave
dosedanjih članov nadzornega sveta soglasno podprli predlog imenovanja novega nadzornega sveta.
Vanj sta bila kot predstavnika delničarjev imenovana Vodja sluţbe upravljanja tveganj v Gorenjski banki,
d. d., Matevţ Slapničar kot predsednik nadzornega sveta in direktorica Strateškega kontrolinga v Savi,
d. d., Antonija Pirc. Predstavnica zaposlenih v nadzornem svetu je postala predsednica Merkurjevega
Sveta delavcev Ana Hochkraut.
Takoj po skupščini se je 23. junija 2010 prvič sestal novi nadzorni svet in za predsednika uprave od 1. julija
2010 do 1. julija 2015 imenoval Bojana Knupleţa, direktorja Divizije Big Bang. Dodatno je 12. julija 2010
nadzorni svet za mandatno obdobje od 15. julija 2010 do 1. julija 2015 imenoval še tri nove člane uprave
druţbe Merkur, d. d.: Blaţ Pesjak je zadolţen za finance, naloţbe in kontroling, Rok Ponikvar za nabavo,
prodajo in logistiko, Uroš Zajc pa za trţenje, prodajni program in razvoj.
Na 3. redni seji skupnega sveta delavcev, ki je bila dne 22. julija 2010 v Naklem, so člani izvolili drugega
predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu druţbe Merkur, d. d. Volilo je 16 članov skupnega sveta
delavcev. Z več kot 50 % vseh glasov je bil izvoljen kandidat Peter Fratnik.
Namera sodelovanja s Skupino Mercator
Druţbi Merfin, d. o. o., kot večinska lastnica Merkurja, d. d., in Mercator, d. d., sta 5. maja podpisali pismo
o nameri za vključitev Merkurja v Skupino Mercator. S tem so se začeli številni postopki, vključno s
skrbnim pregledom celotne Divizije Merkur. Po načrtih bi Divizijo Merkur izločili iz dosedanje Merkur
Group, njen lastnik pa bi postal Mercator, d. d. Ta bi ohranil blagovno znamko Merkur in pod njenim
okriljem zaokroţil celotno tehnično trgovino Merkurja in Mercatorja.
Konec junija 2010 se je ob podpori bank ter dogovoru lastnikov in vodstva Merkurja za prihodnost
podjetij Merkur Group in njihovih poslovnih partnerjev med vsemi opcijami kot najboljša izkazala
moţnost, da Merkur Group ob zagotovitvi dodatnih finančnih virov ohrani svojo celovitost. Teţave
namreč izvirajo iz pomanjkanja likvidnih sredstev in posledično slabše oskrbe. Prodaja Merkur Group je
bila tako v prvem polletju leta 2010 v primerjavi z najboljšimi leti za tretjino niţja. Divizija Big Bang je tudi
v teh razmerah poslovala nemoteno, v divizijah Merkur in Mersteel pa bi upoštevajoč pozitivne signale s
trga s pridobitvijo ustreznih finančnih virov takoj lahko zagotovili ponovno rast prodaje. Na osnovi
odločitve bank upnic, da podprejo celovitost Merkurja in da se njegovi posamezni deli ne prodajajo, sta
se druţbi Merfin in Mercator dogovorili, da 23. junija 2010 ustavita vse aktivnosti v povezavi s strateškim
12
povezovanjem Mercatorja s trgovsko divizijo Merkur, ker glede na nova dejstva strateška povezava, kot
je bila predvidena v pismu o nameri, ni uresničljiva.
Podpora bank upnic
Predsednik uprave druţbe Merkur, d. d., Bojan Knupleţ se je 13. avgusta 2010 sestal s šestimi največjimi
bankami upnicami in jim predstavil osnutek sanacijskega načrta podjetij Merkur Group. Odziv bank je bil
pozitiven, saj banke zastavljeno sanacijo podpirajo, zato bo Merkur s svetovalci nadaljeval razdelavo plana
sanacije do končne verzije.
Spremembe lastniških deleţev v letu 2010
Dne 25. avgusta 2010 je Merfin, d. o. o., prodal Savi, d. d., 120.145 delnic Merkurja, s čimer je Merfin svoj
lastniški deleţ v Merkurju, d. d., zmanjšal s 67,50 % na 58,26 %, Sava pa je svoj lastniški deleţ povečala z
10,01 % na 19,17 %.
Sprememba danega posojila s strani druţbe Merkur, d. d., druţbi HTC DVA, d. o. o., iz
kratkoročnega v dolgoročnega in pridobitev dodatnih zavarovanj za dano posojilo
Skupina je kratkoročno posojilo, dano druţbi HTC DVA, d. o. o., v višini 147.500.000 evrov dne 23. aprila
2010 preoblikovala v dolgoročno posojilo z zapadlostjo 2-5 let in v zavarovanje od posojilojemalca
pridobila terjatve posojilojemalca do Merfina v vrednosti glavnice.
Nove prodajne in skladiščne površine
V Škofji Loki smo 24. marca 2010 odprli 14.000 m2 velik trgovski kompleks. V njem je na več kot 9.000 m2
prodajno-skladiščnih površin trgovski center Merkur, najemnika pa sta še EngroTuš s supermarketom in
Gorenjska banka.
Ministrstvo za okolje in prostor je odločilo, da zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja za Merkurjev trgovski
center v Viţmarjih ni bila upravičena. Ministrstvo je razsodilo, da Merkur kot investitor ni odgovoren za
gradbene odpadke s trenutkom, ko smo jih predali ustreznemu predelovalcu. Na osnovi te odločbe je upravna
enota 26. marca 2010 izdala uporabno dovoljenje za center, ki je sicer ţe ves čas tehnično povsem
brezhiben. Center smo ponovno odprli 9. aprila 2010.
Nagrade in priznanja
Merkurjeva lastna blagovna znamka BIVA je pod kreativnim vodstvom Aljoše Šenka (mednarodno
uveljavljenim in z dvema Red Dot-oma nagrajenim oblikovalcem) in Bivinega stratega Blaţa Bezka za
logotip visokotehnoloških zaščitnih premazov BIVA Nan∞ junija 2010 prejela nagrado Wolda “Best of
Nation” (najboljše iz Slovenije). S tem se kakovosti v Sloveniji razvitih inovativnih zaščitnih tekočin
pridruţuje še mednarodno potrjena nadpovprečna pojavna identiteta izdelkov Nan∞.
13
Poročilo predsednika uprave
Leto 2009 je bilo vsekakor eno najbolj zahtevnih v skoraj 115-letni zgodovini Merkurja, čeprav ga bo leto
2010 v vseh pogledih preseglo.
V zadnjih petnajstih letih se je Merkur ves čas širil, krepil trţni deleţ v Sloveniji in v drţavah bivše
Jugoslavije ter dosegal v povprečju skoraj 15-odstotno letno rast prihodkov. Svetovna gospodarska kriza
pa je imela na ţalost močan vpliv na potrošnjo trajnih dobrin in tehničnega blaga, kar predstavlja največji
del našega prodajnega programa. Najbolj je bilo prizadeto področje metalurgije, katere potrošnja se je v
celotni Evropi, enako pa tudi v Mersteelu, v primerjavi z letom 2008 zniţala za 40 %, dodatno pa so se
zniţale še prodajne cene za povprečno 30 %. Pri prodaji drugega blaga ni bilo tako velikih odstopanj, saj je
bil obseg niţji za 10 do 15 %, odvisno od vrste blaga ter načina prodaje. Ţal si v dobrih časih nismo
ustvarili nekih rezerv za morebitne padce v okolju, zato se je na Merkurju kriza nesorazmerno močno
odrazila.
Skupni prihodki od prodaje blaga Merkur Group so tako v letu 2009 znašali 875,2 milijona evrov ali 31 %
manj kot leto poprej. Ker beleţimo manjšo prodajo predvsem na metalurgiji, kjer so zasluţki niţji, je bil
skupni padec kosmatega dobička niţji. Le-ta je znašal 176,6 milijona evrov ali za dobro četrtino manj kot v
letu 2008. Tudi tukaj največja razlika izhaja iz metalurškega programa, medtem ko je izpad na ostalem
programu manjši.
Niţje zasluţke pri prodaji smo uspeli deloma nadomestiti z racionalizacijo pri stroških. Tako so bili v letu
2009 materialni stroški in storitve niţji za skoraj 20 %, za 15 % pa so bili niţji tudi stroški dela. Povprečno
število zaposlenih se v celotni skupini v lanskem letu sicer ni zniţalo, a to le zaradi hitre rasti zaposlovanja
v letu 2008. Od novembra 2008 pa je število brez upoštevanja novih trgovskih centrov manjše za 300
zaposlenih oz. za 8 %. Osnovne plače zaposlenih so v glavnem ostale nespremenjene, manjša pa so bila
izplačila stimulacij in nagrad, zaradi česar je bil povprečni prejemek zaposlenih niţji za okoli 10 %.
Vsekakor so bili ukrepi na področju obvladovanja stroškov pomembni, niso pa mogli v celoti nadomestiti
izpada zasluţka, predvsem na metalurgiji. Merkur Group je v letu 2009 poslovala z izgubo. Večji del je
izvira iz metalurške dejavnosti, v Diviziji Merkur pa je bila izguba ustvarjena predvsem na trgih na
Hrvaškem in BiH, v Sloveniji pa je bilo samo poslovanje pozitivno. Kljub temu je, poleg poslabšanega
poslovanja, zlasti potrebni odpis naloţb zaradi neizterljivosti ali poslabšanih poslovnih rezultatov in
potencialov, rezultiralo v izgubi.
Kljub zaostrenim razmeram nam je v letu 2009 uspelo zaključiti štiri velike investicije v nove trgovske
centre – v Murski Soboti, Varaţdinu, Ljubljani, in Beogradu, zaključevali pa smo gradnjo centra v Škofji
Loki. Čeprav center v Ljubljani v celoti ustreza vsem tehničnim pogojem za obratovanje, so inšpekcijske
sluţbe zaradi problemov z odvozom odpadnega materiala center zaprle. Tak drastičen ukrep je bil po
našem mnenju neupravičen. Na osnovi pritoţb in izvedenih ukrepov smo po prejemu sklepa Ministrstva za
okolje in prostor 26. Marca 2010 s polletno zamudo uporabno dovoljenje le prejeli. Del investicij je bil sicer
financiran preko leasinga, kljub temu pa je znašal obseg lastnih investicij v letu 2009 preko 44 milijonov
evrov. Za 7 % smo povečali vrednost naloţb v osnovna sredstva. Obseg zalog in terjatev smo zniţali
sorazmerno z upadom prodaje in sicer za blizu 30 %.
Gospodarska kriza je imela močan vpliv na poslovanje Merkur Group v letu 2009. Ocenjujemo, da je ena
najbolj problematičnih posledic poslabšanja pogojev poslovanja tudi izguba zaupanja naših partnerjev.
Kljub zmanjšanemu obsegu poslovanja, so se povečale obveznosti do dobaviteljev in bank do mere, ko jih
v celoti nismo sposobni vrniti v prvotno dogovorjenih rokih. Sledila je menjava nadzornega sveta in uprave
in s tem izpolnitev prvih pogojev za pogovore z upniki. Trenutno so v zaključni fazi pogovori z našimi upniki
in dobavitelji o finančni reorganizaciji našega poslovanja, o krepitvi deleţa kapitala v virih in o injektiranju
likvidnih sredstev v profitabilni del poslovne dejavnosti. Brez tega dogovora je pot nadaljnjega razvoja
vprašljiva in izjemno negotova. V primeru uspešnega dogovora z upniki, pa je to šele potrebni, nikakor pa
zadostni pogoj za dolgoročno spremembo. Ukrepi, ki jih bomo morali sprejeti in uresničiti sami, so še
bistveno zahtevnejši. Vrnitev ugleda in zaupanja zanesljivega partnerja pri kupcih, dobaviteljih, bankah bo
zahtevna in dolgotrajna, potrditi ga bomo morali z ekonomskimi rezultati, pravočasnim poravnavanjem vseh
obveznosti, popolno in konkurenčno ponudbo vsega asortimana, skratka, uresničevanjem vseh naših danih
obljub.
Vsi, ki me poznajo ali pa so kako drugače imeli opravka z mano vedo, da besede, napisane zgoraj, niso
moje. To, kar piše zgoraj, je grobo objektivno poročilo o dogajanju v letu 2009 in delno tudi v letu 2010,
zato ga bom brez trohice slabe vesti podpisal. Jaz sem eno letno poročilo za leto 2009 ţe napisal in s
14
ponosom podpisal. Letno poročilo podjetja Big Bang, ki je še vedno zgodba o uspehu, in ga tudi kriza
okolja in lastnika ni mogla zasenčiti. Pisati dveh letnih poročil ali opisovati in komentirati nekaj, kar si od
daleč gledal, se ne spodobi.
Pravijo, da sem v Merkur prišel kot »dober krizni manager«, s čimer se ne strinjam, ker tega naziva ne
priznavam. Managerji so v podjetju namreč zato, da krizo v podjetju s svojim dobrim vodenjem preprečijo.
Zato podjetja vodilne in vodstvene delavce sploh imajo, iz česar sledi, da je bilo podjetje, ki je v krizo prišlo,
slabo ali pa sploh ne vodeno. V tem dejstvu je treba iskati vzroke in rešitve za krizo podjetij Merkur in
Mersteel. Še zmeraj trdno verjamem, da nam bo s podporo upnikov uspelo. To smo dolţni vsem tistim, ki
so in ki še verjamejo v nas. Kupcem, dobaviteljem, partnerjem, sodelavcem in ne nazadnje generacijam za
nami. Jim mar ţelimo pustiti samo pogorišča?
Bojan Knupleţ,
predsednik uprave, Merkur, d. d.
15
Poročilo nadzornega sveta
Poslovanje v letu 2009 je nadzoroval nadzorni svet v sestavi: Marta Bertoncelj, predsednica, Jakob
Piskernik, namestnik predsednice, ter Branko Dernovšek, član – predstavnik zaposlenih. Našteti so se v
letu 2009 sestali na petih rednih sejah. Preverjali so poslovanje in najpomembnejše poslovne odločitve
uprave druţbe Merkur.
Na prvi seji v letu 2009, sicer 14. zaporedni v mandatu, so 9. marca obravnavali nerevidirano poročilo o
poslovanju Merkur Group in druţb Merkur, d. d., ter Mersteel, d. o. o., za leto 2008. Potrdili so tudi predlog
uprave za zniţanje plač članov uprave zaradi zaostrenih razmer na trgu.
Na 15. redni seji so 11. maja 2009 preučili revidirano konsolidirano letno poročilo Merkur Group in
revidirano letno poročilo druţb Merkur, d. d., in Mersteel, d. o. o., za leto 2008. Skupaj z upravo so na tej
seji skupščini delničarjev predlagali, da se bilančni dobiček poslovnega leta 2008 ne razdeli delničarjem,
prav tako se ga ne razdeli za udeleţbo na dobičku članom uprave in nadzornega sveta. Za revidiranje
poslovanja in računovodskih izkazov za leto 2009 so skupščini predlagali revizijsko druţbo KPMG
Slovenija. Obravnavali so tudi tekoče poslovanje, predvsem pa nerevidirano poročilo o poslovanju Merkur
Group ter druţbe Merkur, d. d., za obdobje januar – marec 2009.
Nerevidirano poročilo o poslovanju Merkur Group za obdobje januar – junij 2009 in tekoče poslovanje
podjetij v Merkur Group so obravnavali na 16. seji 24. avgusta 2009. Svetovna gospodarska kriza je v tem
obdobju ţe močno vplivala tudi na poslovanje Merkurja. Manj je bilo vpliva na prodajo končnim
potrošnikom, večja so bila odstopanja pri prodaji podjetjem, predvsem pa pri prodaji metalurgije, kjer je bil
vpliv krize največji. Take razmere so postale značilnost celotnega leta 2009.
Na 17. seji so 2. novembra 2009 pregledali nerevidirano poročilo o poslovanju Merkur Group za obdobje
januar – september. Tudi v tretjem kvartalu so beleţili podobna gibanja kot v drugem. Ker so podjetja
Merkur Group ohranila podobne trţne deleţe kot lani, so padce prodaje ocenili kot primerljive s tistimi, ki so
jih zabeleţili konkurenti.
Zadnja seja v letu 2009 je bila 18. decembra tako kot vedno namenjena obravnavi poslovnega načrta
Merkur Group za leto 2010. Upoštevajoč zaostrene razmere je načrt predvideval ohranitev trţnih deleţev
tudi v letu 2010.
V prvem odstavku našteti člani nadzornega sveta so na svoji 20. redni seji 10. maja 2010 potrdili letno
poročilo druţbe Merkur, d. d., za leto 2009 in konsolidirano letno poročilo Merkur Group za leto 2009.
Na 21. skupščini, na kateri so bili prisotni vsi delničarji druţbe Merkur, d. d., je bil 23. junija 2010 na
osnovi odstopnih izjav takratnih članov nadzornega sveta soglasno podprt predlog imenovanja novega
nadzornega sveta. Vanj sta bila kot predstavnika delničarjev imenovana Matevţ Slapničar kot
predsednik nadzornega sveta in Antonija Pirc kot njegova namestnica. Predstavnica zaposlenih v
nadzornem svetu je postala predsednica Merkurjevega Sveta delavcev Ana Hochkraut. Na 3. redni seji
skupnega sveta delavcev, ki je bila dne 22. 7. 2010 v Naklem, so člani sveta delavcev izvolili še drugega
predstavnika zaposlenih Petra Fratnika.
Člani novega nadzornega sveta smo se na svoji prvi seji 23. junija 2010 seznanili z odstopom predsednika
uprave druţbe Merkur, d. d., Binetom Kordeţem, in za novega predsednika uprave druţbe Merkur, d. d., za
mandatno obdobje od 1. 7. 2010 do 1. 7. 2015 imenovali Bojana Knupleţa. Druţbo predstavlja predsednik
uprave, zastopata pa jo dva člana uprave skupaj, ali en član uprave skupaj s prokuristom. Uprava lahko
podeli eno ali več prokur. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju ali odpoklicu prokurista.
Na drugi redni seji 7. julija 2010 smo člani nadzornega sveta prejeli informacijo o poslovanju v prvih šestih
mesecih leta 2010. Seznanili smo se s preklicem revizorjevega poročila, ki ga je direktor podjetja za
revidiranje KPMG, d. o. o., Marjan Mahnič 1. 7. 2010 posredoval predsedniku uprave Bojanu Knupleţu. Na
osnovi tega preklica se je pričela ponovna revizija poslovanja v letu 2009 in priprava letnega poročila, ki ga
zato potrjuje novi nadzorni svet.
Na tretji redni seji smo 12. julija za člane uprave druţbe Merkur, d. d., za mandatno obdobje od 15. 7. 2010
do 1. 7. 2015 imenovali Blaţa Pesjaka, Roka Ponikvarja in Uroša Zajca. Član uprave kot delavski direktor
ostaja Marjan Smrekar.
16
Četrta redna seja je bila 15. julija 2010 opravljena v korespondenčni obliki. Na njej smo sprejeli odstopno
izjavo dr. Milana Jelovčana o predčasnem prenehanju funkcije člana uprave z dnem 15. julijem 2010.
Na peti redni seji 12. avgusta 2010 smo člani nadzornega sveta prejeli informacijo o poslovanju v mesecu
juliju 2010.
Obravnava letnega poročila
Na 6. redni seji se je 20. septembra 2010 nadzorni svet seznanil z revidiranim letnim poročilom druţbe
Merkur, d. d., in konsolidiranim letnim poročilom Merkur Group za leto 2009. Nadzorni svet se je seznanil z
revizorjevim poročilom in ugotovil, da je izdano pritrdilno mnenje.
Nadzorni svet nima pripomb k letnemu poročilu za leto 2009, vendar pa poudarja, skladno s poročilom o
odnosih druţbe Merkur d. d. z obvladujočo druţbo Merfin d. o. o. v skladu s 545. členom ZGD-1, da
poročilo temelji na informacijah, ki so bile dostopne novi upravi, pri čemer pa zaradi prevzema funkcije v
letu 2010 ne more zagotoviti, da ni drugih informacij in dogodkov, ki bi morali biti vključeni v letno poročilo
druţbe in skupine.
Nadzorni svet je na 6. redni seji 20. septembra 2010 potrdil letno poročilo druţbe Merkur, d. d., za leto
2009 in konsolidirano letno poročilo Merkur Group za leto 2009 z datumom izdaje 30. 8. 2010. Hkrati je
nadzorni svet preklical sklep s seje 10. maja 2010 o potrditvi letnega poročila druţbe Merkur, d. d., za leto
2009 in konsolidiranega letnega poročila Merkur Group za leto 2009 z datumom izdaje 30. 4. 2010.
V Naklem, 20. septembra 2010
mag. Matevţ Slapničar,
predsednik nadzornega sveta
17
Divizija Merkur
Divizijo Merkur sestavlja 9 podjetij v 6 različnih drţavah. Razpoznavnost jim zagotavlja razvejana mreţa
trgovskih centrov. Ta obsega 32 centrov v Sloveniji, 8 na Hrvaškem, 3 v Srbiji, po enega pa v Bosni in
Hercegovini ter Makedoniji. Njihova poglavitna prednost je ta, da na enem mestu zdruţujejo koncept
uspešne prodaje izdelkov za gradnjo, obnovo in vzdrţevanje, za zabavo, udobje in kakovostno bivanje.
Zahtevnemu prodajnemu konceptu sledi tudi 17 franšiznih prodajaln Merkurja v Sloveniji, ena v Bosni in
Hercegovini, ena na Cipru ter spletna trgovina na naslovu: nakup.merkur.si.
MERKURDOM je ime naše ponudbe izdelkov za dom, vrt in prosti čas, MERKURMOJSTER pa je sinonim
za pravo ponudbo izdelkov za domače mojstre, podjetnike in obrtnike.
Podjetja oskrbujemo v Diviziji Merkur po treh prodajnih kanalih. Streţba veleprodajnih kupcev znotraj
trgovskih centrov kupcu omogoča neposreden ogled in preizkus izdelkov ter njihov takojšen osebni
prevzem. Glavnino prodaje podjetjem predstavlja delo veleprodajnih svetovalcev, ki zagotavljajo nakup
neposredno iz centralnih skladišč ali prek tranzitne preskrbe. Tretji prodajni kanal predstavlja spletna stran
MERKURPARTNER, namenjena veleprodajnim poslovnim partnerjem v Sloveniji.
Najzvestejši kupci izkoriščajo prednosti Merkurjeve kartice zaupanja. Aktivnih uporabnikov te kartice je bilo
ob koncu leta 2009 samo v Sloveniji ţe več kot 473 tisoč. Na Hrvaškem je bilo aktivnih imetnikov kartice
100 tisoč, leto prej pa 95 tisoč. Veliko priljubljenost Merkurjeve kartice dokazujejo tudi prvi odzivi v Srbiji.
Tam smo jo konec novembra 2009 začeli ponujati v trgovskih centrih v Beogradu in Novem Sadu. Ţe v
prvih treh mesecih se je zanjo odločilo blizu 15.000 aktivnih uporabnikov. Upoštevajoč vse nakupne
ugodnosti, ki jih prinaša redna uporaba Merkurjeve kartice zaupanja ob vsakem nakupu, pričakujemo, da
bomo imeli v Srbiji do konca leta 2010 ţe 50.000 aktivnih imetnikov te kartice.
S koncem leta 2008 in preko celega leta 2009 smo se po dolgem obdobju nepretrgane rasti dejavnosti, ki
jo je spodbujalo tudi stanje na trgu potrošnih dobrin, trgu gradenj in investicij ter na finančnih trgih, soočili z
zaostrenimi razmerami v okolju. Število novih investicij se je v drţavah, kjer poslujemo, hitro zniţevalo, kar
je vplivalo na opazen padec prodaje podjetjem. Manj se je zniţalo povpraševanje s strani končnih
potrošnikov, ki so pri nakupih trajnih dobrin postali previdnejši. Zaostrile so se razmere na finančnih trgih.
Leto 2009 je bilo kljub temu za Merkur leto rekordnega investiranja. Šlo je za zaključevanje številnih
investicij, začrtanih ţe v obdobju pred tem. V gradnjo novih trgovskih centrov smo tako investirali kar 80
milijonov evrov, s čimer se uvrščamo v sam vrh slovenskih podjetij, ki so tudi v teh zaostrenih časih zmogla
vlagati v svojo nadaljnjo rast. Še več, prav v letu 2009 smo zgradili največji center MERKUR na vsem
svetu, ki smo ga 15. oktobra odprli v Beogradu. Sicer pa smo nove centre v letu 2009 zgradili še v Murski
Soboti, Ljubljani, Varaţdinu in Skopju.
18
Divizija Mersteel
Divizija Mersteel je v Jugovzhodni Evropi vodilni trgovec z metalurškimi izdelki in steel service centri.
Divizijo Mersteel sestavlja devet podjetij v sedmih različnih drţavah. Kupcem ponujamo več kot 30.000
metalurških izdelkov. Njihova kakovost, ugodne cene ter upoštevanje posebnih potreb in ţelja kupcev so
naše vodilo pri oblikovanju ponudbe prek razvejane prodajne mreţe.
Divizija Mersteel je pričela poslovati 1. julija 2008 z ustanovitvijo podjetja Mersteel, d. o. o., s sedeţem v
Naklem. Vanjo smo iz Merkurja uspešno prenesli celotno metalurško dejavnost, skupaj z vsemi
zaposlenimi.
Ob veleprodajni dejavnosti v Mersteelu razvijamo tudi široko paleto dodelavnih storitev. V naših steel
service centrih na ţeljo kupcev proizvode metalurgije preoblikujemo na ţelene dimenzije. Zagotavljamo
razrez orodnih jekel, nosilcev, paličnih materialov in cevi, CNC obdelavo orodnih jekel, razrez hladno in
toplo valjanih trakov ter krojenje toplo valjane pločevine.
Mersteel Profil je specializirano srbsko proizvodno podjetje za izdelavo cevi in drugih kovinskih izdelkov.
Ob proizvodnji cevi, ki predstavljajo glavnino proizvodnih zmogljivosti, Mersteel Profil proizvaja tudi hladno
oblikovane okenske profile, nosilce za suhomontaţno gradnjo, kovinske police, kovinske vratne podboje in
druge izdelke ter izvaja storitve razreza.
Kupcem ponujamo storitve spletnega portala MERSTEELPARTNER, s katerim omogočamo časovno
neomejen in hiter dostop do pomembnih informacij.
Med tremi divizijami v Merkur Group je svetovna gospodarska kriza najbolj vplivala prav na Divizijo
Mersteel. Na področju metalurgije se je namreč na svetovnem nivoju potrošnja tega blaga praktično
razpolovila. Metalurška panoga je v letu 2009 doţivljala eno najglobljih kriz, saj je proizvodnja v Evropi
padla za okrog 40 %, cene pa na večini vrst blaga tudi do 50 %.
V leto 2009 smo vstopili dodatno opremljeni s kapacitetami za dodelavne storitve. To nas sicer kapitalsko
bremeni, hkrati pa nam ponuja bistveno boljše moţnosti za utrditev poloţaja na trgu. Leto 2009 je bilo tudi
v znamenju reševanja previsokih količin zalog, katerih vrednost je čez leto stalno padala. Iskanje poslovnih
priloţnosti se je iz intenzivnega investiranja v zaloge in skladišča preusmerilo na razvoj dodelavnih storitev,
gojenje dolgoročnih partnerstev in izboljševanje stroškovne učinkovitosti.
19
Divizija Big Bang
Divizijo Big Bang sestavljata matično podjetje Big Bang, d. o. o., Ljubljana, in hčerinsko podjetje Big Bang,
d. o. o., Beograd. V Sloveniji Big Bang z mreţo 15 trgovin ter spletnim centrom na naslovu www.bigbang.si
predstavlja največjega ponudnika avdio-video izdelkov in računalništva s trţnimi deleţi, ki segajo od 30 %
pa vse do 60 %. Poleg vodilnega poloţaja na omenjenih segmentih pa podjetje sodi tudi med največje
ponudnike velikih in malih gospodinjskih aparatov, telekomunikacij, igralnih konzol, iger in posnetih
medijev. Svoje poslovanje širimo v Srbijo, kjer v letu 2009 deluje trgovski center v Beogradu.
Centre Big Bang zaznamuje široka ponudba izdelkov, katerih prodajo podpirajo strokovno usposobljeni
prodajalci, ki so tudi osebno pravi navdušenci nad izdelki z njihovega področja. Glavnino prodaje
predstavljajo trgovski centri, ki jih dopolnjujeta spletna prodaja in prodaja na debelo.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991 kot veleprodajna druţba Bofex, d. o. o. V 15 letih je s hitro rastjo
prevzelo vodilni trţni poloţaj, 1. januarja 2008 pa se je z namenom uskladitve imena podjetja z blagovno
znamko preimenovalo v druţbo Big Bang, d. o. o. Podjetje je prevzelo povsem novo celostno grafično
podobo, slogan »Vedno nekaj novega« in pričelo z razvojem lastne blagovne znamke BOF.
V letu 2009 smo odprli dve novi trgovini. V največjem srbskem nakupovalnem centru Ušće v Novem
Beogradu smo 30. marca odprli 2.350 kvadratnih metrov veliko prodajalno. V ljubljanski Citypark pa smo
26. novembra preselili več kot tisoč kvadratnih metrov veliko trgovino Big Bang, ki je prej delovala kot
samostojna trgovina v bliţini Cityparka. Gre za uresničevanje strategije selitve trgovin v večje nakupovalne
centre. Zanje je značilna velika frekvenca kupcev, katerih struktura je enaka strukturi kupcev blagovne
znamke Big Bang.
Uspešno posluje tudi naš spletni center na naslovu www.bigbang.si, ki dokazuje primernost trţenja
tovrstnih izdelkov tudi prek svetovnega spleta.
Ena od ključnih usmeritev za izboljšanje poslovanja je usmeritev v prodajo izdelkov svetovno priznanih
blagovnih znamk. Te predstavljajo 80 % celotne prodaje ter ponujajo kupcem boljšo kakovost in nove
tehnologije. Hkrati kupcem zagotavljamo kakovostne poprodajne storitve. V letu 2009 smo obenem pri
kupcih vzbudili veliko pozornosti z uvajanjem izdelkov nekaterih novih blagovnih znamk, ki pri kakovosti ne
popuščajo, pomanjkanje tradicije dolgoletnega uglednega proizvajalca pa uspešno nadomeščajo s temu
primerno ugodnejšo ceno izdelkov. Tudi v prihodnosti pričakujemo nadaljnje zanimanje kupcev do tovrstnih
izdelkov.
20
Delnica in lastniška struktura
Delnica druţbe Merkur, d. d., z oznako MER je bila do vključno 6. marca 2008 del prve kotacije Ljubljanske
borze, na katero so umeščene le delnice najuspešnejših slovenskih delniških druţb. Na 18. redni skupščini
so delničarji druţbe Merkur 17. januarja 2008 z 99,99 % na skupščini prisotnih ali zastopanih glasov
sprejeli sklep o umiku delnic druţbe Merkur, d. d, z oznako MER z organiziranega trga vrednostnih
papirjev.
Podatki o Merkurjevi delnici
Delnice dajejo imetniku pravico do:
– enega glasu na skupščini,
– sorazmerne dividende iz dobička za izplačilo ter
– sorazmernega dela preostalega premoţenja ob stečaju ali likvidaciji druţbe.
Vse delnice so prosto prenosljive, navadne in prinašajo enako dividendo. Prednostnih delnic s fiksno
dividendo druţba Merkur, d. d., nima. Vsak delničar ima pravico do dividende vse do prodaje oziroma
prenosa teh delnic na drugo osebo.
Ključni podatki o Merkurjevi delnici
Podatek
Število delnic*
Število delničarjev
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)
Osnovna čista in popravljena izguba/dobiček
na delnico (v EUR)
31. 12. 2009
31. 12. 2008
Indeks
1.312.585
7
1.312.585
7
100,0
100,0
104,01
279,83
37,2
-118,46
22,00
-
*od tega je 131.258 lastnih delnic
Lastne delnice
Druţba Merkur, d. d., ima 131.258 lastnih delnic, kar predstavlja 10 % vseh delnic.
Lastniška struktura na dan 31. 12. 2009:
Število
Zap. Št. Naziv
Vse delnice
delničarjev
Število
%
1.
Merfin, d. o .o.
1
885.952
67,50
2.
Sava, d. d.
1
131.421
10,01
3.
Merkur,d. d.
1
131.258
10,00
4.
Banka Koper d. d.
1
76.265
5,81
5.
Perutnina Ptuj d. d.
1
64.198
4,89
6.
GBD d. d.
1
13.615
1,04
7.
ML inţeniring d. o. o.
1
9.876
0,75
SKUPAJ
7
1.312.585
100,00
Delnice v lasti članov uprave in nadzornega sveta po stanju na dan 31. 12. 2009
Na dan 31. 12. 2009 niti stari niti novi člani uprave in nadzornega sveta niso imeli v lasti delnic druţbe
Merkur, d. d.
21
Druţbena odgovornost
Odgovornost za pravilnost poslovnih odločitev
Vestno izpopolnjujemo poslovne in komercialne procese v Merkur Group. Prek interne Sluţbe za
izobraţevanje vzgajamo odgovorne, visoko usposobljene sodelavce in nadgrajujemo njihovo znanje. S
pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij zagotavljamo dober nadzor nad poslovnimi dogodki in hiter
dostop do poslovno pomembnih informacij ter kakovostno obvladovanje tveganj.
Preizkušene standarde poslovanja z matične druţbe prenašamo na celotno Merkur Group. Hčerinska
podjetja nadzorujemo z mesečnimi finančno-računovodskimi poročili, letnimi zunanjimi revizijami in rednim
nadzorom finančnega poslovanja, terjatev in zalog.
V obdobju zaostrenih gospodarskih razmer je naš glavni cilj zagotavljanje stabilnega poslovanja in graditev
temeljev za ponovno rast sočasno z novim zagonom svetovnega gospodarstva.
Odgovornost do sočloveka
Sorazmerno s poslovnimi uspehi podpiramo skupine ali posameznike, ki potrebujejo našo pomoč. Posebno
pozornost posvečamo organizacijam in posameznikom v mestih, ki jih zaznamuje Merkurjev poslovni utrip.
Še posebno smo ponosni na klube, ki nosijo naše ime: ţenski košarkarski klub Merkur Celje, tekaški
smučarski klub Merkur Kranj, namiznoteniški klub Merkur Kranj, rokometno društvo Merkur Škofja Loka,
Med prejemniki naših donacij je vrsta ustanov, ki s svojim delom znajo spreminjati svet na boljše, zmorejo
lajšati teţave in uspevajo vračati nasmeh na obraze ljudi v stiski. Prisluhnili smo tudi izbranim kulturnim
projektom, ki jim pomagamo ţe več let.
Odgovornost do okolja
Z upoštevanjem sodobnih načinov gradnje in načrtno ureditvijo logističnih poti ne ugotavljamo
izstopajočega negativnega vpliva na okolje. Pozornost posvečamo ponudbi okolju prijaznih izdelkov. Med
prvimi smo pristopili k projektu Energija Si. Zavezali smo se k promociji energijsko varčnih izdelkov ter
izobraţevanju kupcev in zaposlenih o pomenu in načinih varčevanja z energijo.
Smo soustanovitelji druţbe ZEOS, d. o. o., prve in največje nacionalne neprofitne sheme za ravnanje z
odpadno električno in elektronsko opremo. Med prvimi slovenskimi podjetji smo v naši maloprodaji uvedli
moţnost brezplačnega vračanja dotrajane električne in elektronske opreme ob nakupu nove.
Imamo lastno Sluţbo za ekologijo, ki zaokroţuje med seboj povezane okoljske vsebine. S tem smo
zagotovili transparenten pregled in nadzor nad izvajanjem ekoloških vsebin, natančnejše opredelitve
odgovornosti in hitrejše prilagajanje zakonskim zahtevam. V poslovnih prostorih posebno pozornost
posvečamo odpadnim baterijam in akumulatorjem, kemikalijam, odpadnim oljem, pisarniškemu materialu,
zlasti kartušam, lepilu in čistilom ter odpadnemu papirju.
22
Sistem vodenja in upravljanja
Merkur Group in njene tri divizije obvladuje krovna druţba Merkur, d. d. Za pripravo in uresničevanje
strateških ciljev razvoja vseh podjetij je odgovorna tričlanska uprava obvladujoče druţbe Merkur, d. d.
Usklajuje in upravlja globalni programski in vsebinski razvoj Merkur Group. Preko direktorjev divizij ter
izvršnih in programskih direktorjev, zadolţenih za področja in procese, upravlja delovanje celotne Merkur
Group. Pri tem so njeni trije temeljni cilji zagotavljanje rasti prodaje, dobičkonosnost ter skrb za
obvladovanje poslovnih tveganj Merkur Group. Pomagamo si s poenotenim programskim razvojem v smeri
specializacije in hitre rasti na novih ciljnih trgih ter optimalnim izkoriščanjem in usklajenim razvijanjem
materialnih, sistemskih in intelektualnih resursov v skupini.
Upravi so neposredno odgovorni direktorji Divizij Merkur, Mersteel in Big Bang. V skladu s strategijo in
poslovnimi načrti Merkur Group razvijajo poslovne dejavnosti na posameznih trgih prek hčerinskih podjetij
znotraj divizije. Divizije statusno pravno niso oblike druţb po ZGD, temveč le organizacijske enote v okviru
Merkur Group, v katerih so zdruţene oziroma vanje spadajo posamezne druţbe oziroma podjetja.
Člani uprave, direktorji divizij ter izvršna direktorja računovodstva in financ sestavljajo Kolegij Merkur
Group (KMG). Znotraj vseh podjetij v Merkur Group so sklepi KMG zavezujoči.
Odvisne druţbe vodijo direktorji odvisnih druţb, ki svoje delo usklajujejo z izvršnimi in programskimi
direktorji, direktorji divizij in upravo.
Delo uprave v skladu z zakonitostmi dvotirnega sistema vodenja nadzoruje tričlanski nadzorni svet. Dva
člana nadzornega sveta zastopata interese delničarjev, izvolijo ju delničarji na skupščini. Tretji član
nadzornega sveta zastopa interese zaposlenih. To mesto po funkciji zastopa predsednik sveta delavcev.
Sluţba notranje revizije je organizirana v okviru poslovodstva druţbe Merkur, d. d. Je funkcionalno in
organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot. Načrtovanje, notranje revidiranje in poročanje
opravlja samostojno, neodvisno in nepristransko. Sluţba notranje revizije daje zagotovila in svetuje upravi,
ustvarja dodano vrednost in izboljšuje učinkovitost ter uspešnost poslovanja. Spodbuja premišljen način
ravnanja s tveganji, saj sistematično in urejeno ocenjuje sisteme notranjih kontrol ter predlaga priporočila
za ustrezno upravljanje tveganj. Pooblašča jo uprava in sluţba je za svoje delo neposredno odgovorna
upravi.
Uprava druţbe Merkur, d. d., do 30. 6. 2010:
mag. Bine Kordeţ, predsednik uprave – generalni direktor
mag. Goran Čelesnik, član uprave – komercialni direktor (do 15. 3. 2010)
dr. Milan Jelovčan, član uprave – direktor za organizacijo in informatiko
Marjan Smrekar, član uprave – delavski direktor
Uprava druţbe Merkur, d. d., od 1. 7. 2010:
Bojan Knupleţ, predsednik uprave – generalni direktor
Blaţ Pesjak, član uprave, direktor za finance, naloţbe in kontroling (od 15. 7. 2010)
Rok Ponikvar, član uprave, direktor za nabavo, prodajo in logistiko (od 15. 7. 2010)
Uroš Zajc, član uprave, direktor za trţenje, prodajni program in razvoj (od 15. 7. 2010)
Marjan Smrekar, član uprave – delavski direktor (do 31. 8. 2013)
Mandat uprave se izteče 1. julija 2015.
Nadzorni svet druţbe Merkur, d. d., do 22. 6. 2010
Predstavnika delničarjev:
Marta Bertoncelj, predsednica nadzornega sveta
Jakob Piskernik, namestnik predsednice
Predstavnik zaposlenih:
Branko Dernovšek, član
23
Nadzorni svet druţbe Merkur, d. d., od 23. 6. 2010:
Predstavnika delničarjev:
mag. Matevţ Slapničar, predsednik nadzornega sveta
mag. Antonija Pirc, namestnica predsednika
Predstavnika zaposlenih:
mag. Ana Hochkraut, članica
Peter Fratnik, član (od 22. 7. 2010)
Mandat nadzornega sveta se izteče 23. junija 2014.
24
Zaposleni
V Merkur Group ţelimo presegati pričakovanja svojih kupcev in poslovnih partnerjev, pri kakovosti nočemo
popustiti. Uresničitev takih ciljev se začne in konča pri zaposlenih. Zato zagotavljamo nadpovprečno
organizacijsko klimo, dodatne ugodnosti in varne delovne pogoje. Zavedamo se tudi svojih slabosti. Zaradi
njih načrtujemo nove kadrovske projekte in zaposlenim še prijaznejšo prihodnost.
Zaposleni po podjetjih Merkur Group
Podjetje
Stanje
31. 12. 2009 31. 12. 2008
Indeks
Zaposleni iz vračunanih ur
2009
2008
Indeks
MERKUR GROUP
4.829
5.102
94,6
4.672,5
4.663,8
100,2
DIVIZIJA MERKUR
Merkur, d. d.
Merkur Hrvatska, d. o. o.
Merkur International Beograd, d. o. o.
Intermerkur Nova, d.o.o., Sarajevo
Perles Merkur Italia, s.r. l.
Merkur, d. o. o., Kotor
3.686
2.675
517
339
139
8
8
3.847
2.842
618
243
132
11
1
95,8
94,1
83,7
139,5
105,3
72,7
800,0
3.493,8
2.579,7
495,1
264,0
140,0
9,0
6,0
3.707,0
2.828,9
549,0
236,8
83,3
9,0
0,0
94,2
91,2
90,2
111,5
168,1
100,0
-
DIVIZIJA MERSTEEL
Mersteel d. o. o., Naklo
Mersteel d. o. o., Hrvaška
Mersteel d. o. o., Beograd
Mersteel Profil doo, Beograd
Mersteel, d. o. o., Sarajevo
Merkur Makedonija, doo, Skopje
Merkur MI Handels, GmbH
Merkur International Praha, spol. S.r.o.
671
309
78
98
96
39
43
5
3
672
337
0
118
107
65
36
5
4
99,9
91,7
83,1
89,7
60,0
119,4
100,0
75,0
691,7
319,3
83,8
105,6
97,0
35,0
43,0
4,0
4,0
410,8
161,5
0,0
30,3
116,0
59,0
35,0
4,0
5,0
168,4
197,7
348,5
83,6
59,3
122,9
100,0
80,0
DIVIZIJA BIG BANG
Big Bang, d. o. o., Ljubljana
Big Bang, d. o. o., Beograd
472
434
38
583
565
18
81,0
76,8
211,1
487,0
451,0
36,0
546,0
533,0
13,0
89,2
84,6
276,9
Zaradi reorganizacije Merkur Group po divizijah so bolj primerljivi naslednji podatki:
*Merkur, d. d., in Mersteel, d. o. o., Naklo
2.899,0
**Merkur Hrvatska, d. o. o. in Mersteel d. o. o.,
Hrvaška
595
618
96,3
578,9
*** Merkur International Beograd, d. o. o., in
Mersteel d. o. o., Beograd
369,6
2.990,4
96,9
549,0
105,4
267,1
138,4
25
Izobrazbena struktura zaposlenih v Merkur Group v %, na dan 31. 12. 2009
40,0
37,7
35,0
32,2
30,0
25,0
20,0
15,0
8,5
10,0
4,5
5,0
11,3
3,3
1,5
0,8
0,1
VIII.
IX.
0,0
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
Merkur Group
Jeseni 2009 smo v druţbi Merkur, d. d., izvedli ţe deveto zaporedno merjenje organizacijske klime in
zadovoljstva zaposlenih. Iz rezultatov merjenja je razbrati, da je, skladno s splošnimi razmerami, stopnja
organizacijske klime v Merkurju pričakovano nekoliko niţja, še vedno pa ugodnejša kot na ravni trgovske
branţe in drţave.
Merkur
4,00
Trgovina
SLO
4,00
3,75
3,75
3,50
3,25
3,44
3,40
3,51
3,34
3,53
3,54
3,37
3,37
3,22
3,23
3,31
3,23
3,50
3,47
3,45
3,29
3,21
3,40
3,29
3,58
3,63
3,60
3,77
3,84
3,82
3,79
3,60
2,75
3,42
3,00
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
3,25
3,00
2,75
2,50
Zaposlenim ob dobrih delovnih pogojih, številnih moţnostih za izobraţevanje in napredovanje ponujamo
tudi sofinanciranje prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, subvencioniranje rekreativnega in
kulturnega udejstvovanja ter letovanja v lastnih počitniških kapacitetah. Imamo 64 apartmajev s 353 leţišči
na morju, 9 apartmajev z 20 leţišči v hribih in 7 apartmajev s 34 leţišči v toplicah. Vsako poletje za
zaposlene preko turističnih agencij zakupimo še dodatna leţišča na morju. Zaposlenim z odobritvijo
kreditov pomagamo pri nakupu oziroma obnovi stanovanj in hiš.
Sluţba za varno in zdravo delo je v letu 2009 v druţbah Merkur, d. d., in Mersteel, d. o. o., zabeleţila 58
poškodb (leto prej 76), od tega 45 na delu in 13 poškodb na poti. V letu 2009 je bilo tako skoraj 24 % manj
poškodb kot v letu 2008 (leta 2008 pa 25 % manj kot leta 2007), kar kaţe na uspešno delo naše lastne
Sluţbe za varno in zdravo delo.
26
Upravljanje tveganj
Obvladovanje finančnega tveganja
Pri izpostavljenosti poslovnim tveganjem Merkur Group sledi razmeram, kakršne trenutno vladajo na vseh
svetovnih trgih. Pridobivanje in obvladovanje finančnih sredstev, potrebnih za nemoteno poslovanje in
investicije, ostaja zahtevnejše, zato posebno pozornost zaradi globalnega delovanja namenjamo predvsem
finančnim tveganjem. Gospodarska kriza je prinesla nove metode poročanja, v ospredju niso več samo
številke, temveč različni scenariji in analize, tveganja pa postajajo dejstvo, ki ga moramo vpeljati v vse pore
svojega poslovanja.
Pri upravljanju in obvladovanju finančnih tveganj sledimo sprejeti finančni politiki, ki vključuje izhodišča za
učinkovito in sistematično upravljanje finančnih tveganj. Cilji procesa aktivnega upravljanja tveganj so:
– doseganje stabilnosti poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznih tveganj do
sprejemljive ravni,
– povečanje trţne vrednosti Merkur Group, njene konkurenčnosti in bonitete,
– večja predvidljivost denarnih tokov in višine dobička
– zmanjšanje davčnih obveznosti ter
– zmanjšanje učinkov izjemnih škodnih dogodkov.
Merkur Group ocenjuje finančna tveganja v okviru naslednjih skupin:
– kreditna tveganja (zaupanjska tveganja), ki zajemajo vsa tveganja, kjer se zaradi neporavnave
pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev (kupcev) zmanjšajo gospodarske koristi podjetja,
– trţna tveganja, ki predvsem obsegajo tveganje obrestne mere, tveganje sprememb deviznega
tečaja, tveganje spremembe inflacije, tveganje zmanjšane likvidnosti in spremembe trţnih cen
vrednostnih papirjev,
– tveganje plačilne nesposobnosti, ki obsega kratkoročno in dolgoročno tveganje nesposobnosti
pravočasnega poravnavanja obveznosti.
Kreditno tveganje
Izpostavljenost Merkur Group kreditnemu tveganju je odvisna od posameznih kupcev in od gospodarskih
razmer v drţavah, iz katerih ti kupci prihajajo.
Merkur Group ima izoblikovano politiko aktivnega upravljanja kreditnega tveganja, ki zajema sprotno
spremljanje odprtih terjatev, omejevanje izpostavljenosti posameznemu kupcu preko sistema limitov,
ugodnosti pri predplačilu, zamudne obresti, zavarovanje terjatev in politiko izterjave terjatev. V ta sistem so
zajeti vsi kupci Merkur Group. Pri tem upoštevamo, da bi lahko prestroga politika upravljanja kreditnih
tveganj zmanjševala konkurenčnost druţbe, ki bi se kazala v izgubi določenega dela strank in s tem
prihodkov.
Kljub temu ukrepe obvladovanja kreditnega tveganja zaradi vse večje volatilnosti svetovnih trgov izvajamo
s še večjo dinamiko in še manjšo toleranco kot v preteklem obdobju. Večja intenzivnost spremljave velja
tudi za manjše kupce.
Principi obvladovanja terjatev in tveganj, povezanih z njimi, so enaki za celotno Merkur Group, torej za vse
divizije in znotraj njih za vsa hčerinska podjetja, ne glede na drţavo delovanja.
Za omejevanje izpostavljenosti omenjenemu tveganju uporabljamo izdelan in formaliziran bonitetni sistem,
ki zajema:
- zavarovanje morebitnih prihodnjih terjatev ţe ob podpisu pogodbe in preverjanje bonitete novih in
obstoječih kupcev v bonitetni sluţbi – boniteta vključuje kvantitativne kazalnike, sestavljene iz informacij
iz medsebojnega poslovanja (vključno s plačilno sposobnostjo), bilančnih kazalnikov ter ostalih javno
pridobljenih informacij in kvalitativne ocene, dobljene iz informacij potnikov, odgovornih oseb, vodij
ključnih kupcev ipd.,
- pridobitev zavarovanja v obliki hipoteke, zavarovanja vrednostnih papirjev, bančne garancije ali akreditiva
za terjatve nad 150.000 evrov,
27
- zavarovanje terjatev do kupcev v tujini z akreditivom ali bančno garancijo,
- individualno spremljanje gibanja terjatev partnerjev prek sistema finančno zadolţenih oseb, ki se
obravnavajo na mesečnih finančnih timih, na katerih finančno in komercialno področje skupaj usklajujeta
tudi dinamiko poslovanja za en mesec naprej, določata primernost trenutne izpostavljenosti ter dopustno
višino zapadlih terjatev; finančni tim sluţi tudi kot izmenjava mehkih informacij o aktivnostih partnerjev,
- določanje ranga in maksimalnega limita za stalne in znane kupce glede na ocenjeno boniteto, višino
opravljenega prometa in plačilno disciplino v preteklem obdobju v odvisnosti od višine in kakovosti
zavarovanja,
- določanje limita za nove kupce glede na ocenjeno boniteto in zavarovanje,
- izdelan postopek izterjave terjatev (vključno s sodno) do kupcev.
Bonitetni sistem konstantno razvijamo in nadgrajujemo z različnimi bazami podatkov, kot so npr. poslovni
izkazi, neodvisna ocena tveganja in priporočilo o višini limita zunanjega, neodvisnega ponudnika, tekoča
plačilna boniteta ter spremljava blokad transakcijskih računov, tekoča izpostavljenost in razlika v ceni,
poleg tega pa za boljše poznavanje partnerjev uporabljamo mehki del informacij, ki poleg trenutnega
poslovanja zajema tudi desetletno zgodovino poslovanja z Merkur Group ter aktivnosti ustanoviteljev,
lastnikov in zastopnikov teh subjektov v povezavi z vpletenostjo le-teh v kritične postopke.
Na podlagi spremljave partnerjev, pri katerih se je začel kritičen postopek (prisilna poravnava, stečaj,
likvidacija), lahko zaključimo, da so imela angaţirana sredstva na omenjenih partnerjih status zatečenega
stanja in preteţno niso bila sveţa, kar pomeni dodatno potrditev za bonitetno spremljavo in sistem
odobritve naročil. Proučevan trend je konstanten.
V obdobju januar - december 2009 izstopa izjemno visok popravek vrednosti oz. slabitev danega posojila
druţbi HTC DVA, d. o. o. ter naloţbe v Metalurško dejavnost Mersteela v skupni višini 141,6 milijonov EUR
(od tega 126,4 milijone EUR slabitev posojila druţbi HTC DVA d. o. o., saj smo ugotovili, da druţba nima
nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi lahko zagotovila takojšnje poplačilo). Dodatno so se
povečali tudi popravki vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v višini 8,1 milijona evrov.
Vodstvo Merkur Group ocenjuje, da je kljub navedenim ukrepom za varovanje pred tveganji, zlasti zaradi
slabega posojila podjetju HTC DVA d. o. o., izpostavljenost kreditnim tveganjem visoka, trend pa
nespremenljiv.
Trţno tveganje
Trţno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v trţnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in
lastniški inštrumenti, vplivale na prihodke Merkur Group ali na vrednost finančnih inštrumentov. Cilj
obvladovanja trţnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo trţnim tveganjem v
razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička.
Minimizacija nihanja poslovnega izida zaradi trţnih tveganj je tudi razlog, da Merkur Group uporablja
izvedene finančne inštrumente.
Tveganje spremembe obrestne mere
Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe trţnih
obrestnih mer. Merkur Group ima dve tretjini dolţniških virov vezanih na spremenljivo obrestno mero
EURIBOR, zato je poslovanje izpostavljeno obrestnemu tveganju.
Gibanje EURIBOR-a je z začetkom recesije postalo zelo nepredvidljivo. Po zgodovinsko visokih ravneh
konec leta 2008 se je referenčna obrestna mera spustila na zgodovinsko nizko raven ţe v prvi polovici leta
2009 in zavzela smer počasnega padanja, ki je sledil do konca leta. Simultano s procesom padanja trţnih
obrestnih mer se je odvijala rast marţ in bančnih stroškov, tako da padca cene denarja praktično ni bilo
čutiti.
Tveganju spremembe obrestne mere se zaradi izredne volatilnosti izogibamo s prilagajanjem obrestnih mer
na aktivi obrestnim meram na pasivi, poleg tega pa izvajamo tudi simulacije na bilanci stanja z vidika
absorpcije financiranja v povezavi s spremembami obrestnih mer. Glede na omenjeno ter glede na
28
predvidevanja finančnih institucij o srednjeročnih gibanjih trţnih obrestnih mer se odločamo tudi o ščitenju
obrestne mere z izvedenimi finančnimi instrumenti.
V letu 2009 smo v Merkur Group za ščitenje obrestne mere uporabili inštrumente obrestne zamenjave, s
katerimi smo ščitili petino izpostavljenosti tveganju spremembe obrestne mere.
Velik padec ter nato umirjeno gibanje referenčne obrestne mere skupaj z zmanjševanjem deleţa kreditov,
vezanih na variabilno obrestno mero, kaţe na zmanjševanje obrestnega tveganja v Merkur Group. Skupaj
z omenjenimi ukrepi vodstvo še vedno ocenjuje izpostavljenost obrestnemu tveganju v letu 2009 kot nizko.
Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje, pri katerem se zaradi spremembe tečaja posamezne valute lahko zmanjšajo
gospodarske koristi podjetja.
Definirali smo pomembnejše valutne pare, ki so določeni z geografsko lokacijo ter velikostjo naših podjetij v
tujini. Ti pari so EUR/HRK, EUR/RSD ter EUR/CZK. Pare smo določili glede na velikost transakcijske in
translacijske izpostavljenosti v poslovnem letu. Za merjenje velikosti valutnega tveganja pa poleg
potencialne izpostavljenosti upoštevamo tudi koeficiente variabilnosti za pomembnejše valutne pare.
Na vseh trgih poskušamo izpostavljenost zmanjšati z integriranjem tečaja v razliko v ceni, z naravnim
ščitenjem, torej uravnavanjem prodaje in nabave, s terminsko čim bolj optimalnim valutnim pokrivanjem
prilivov z odlivi ter z najemanjem kreditov v lokalni valuti.
Za ščitenje valutnega tveganja smo v Merkur Group v letu 2009 nadaljevali z uporabo navzkriţne valutne
zamenjave EUR/CHF, sklenjene decembra 2007. Konec leta 2009 smo zaradi pričakovanih omilitev
negativnega rezultata le-to podaljšali do marca 2015. V podaljšanju smo dogovorili kvartalno
obračunavanje.
Pri poslovanju s pomembnejšimi valutnimi pari valutno tveganje ocenjujemo kot zmerno, z upoštevanjem
povečevanja deleţa poslovanja v celotnem poslovanju Merkur Group pa tudi izpostavljenost valutnemu
tveganju v celotni Merkur Group ocenjujemo kot zmerno, trend pa kot nespremenljiv.
Tveganje spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev
Merkur Group ima v svojem portfelju kar nekaj lastniških vrednostnih papirjev. Pri njih je najbolj pomembno
tveganje negativne spremembe trţne cene. Le-ta se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje, ki
izhajata iz pričakovanj trţnih udeleţencev glede prihodnosti druţbe.
Odločilni vpliv na trţno ceno vrednostnega papirja ima izdajatelj s svojim poslovanjem in drugimi
aktivnostmi (npr. zdruţevanja in preoblikovanja druţbe), na spremembe trţnih razmer pa lahko v veliki meri
vplivajo tudi spremembe zakonodaje, še posebej na področju urejanja trgov denarja in kapitala, na
področju mednarodnega poslovanja ter na področju urejanja davkov.
Za naloţbo v vrednostni papir se šteje, da jo je potrebno oslabiti, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je
razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz
naslova te naloţbe. Ti morajo biti merljivi, zato je pri naloţbi v lastniške vrednostne papirje tak dokaz
pomembno ali dolgotrajno zniţanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.
Merkur Group je pri omenjenem tveganju najbolj izpostavljen pri naloţbah v delnice Gorenjske banke, Save
in Perutnine Ptuj. Več o teh poslih je razloţeno v konsolidiranem računovodskem poročilu med drugimi
pojasnili (točka 5.1., podnaslov Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov povezane tako
z Merkurjem d. d. kot Merfinom d. o. o.). V letu 2009 smo izvedli slabitve v delnice Gorenjske banke, d.d., v
višini 45,2 milijona EUR, slabitve v delnice Save, d.d., Kranj v višini 1,8 milijona EUR in slabitve v delnice
Cimosa d.d.v vrednosti 8,0 milijonov EUR.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev je izpostavljenost tveganju spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev
konstantna in znatna.
29
Inflacijsko tveganje
Glede na to, da imamo v Merkur Group politiko prenosa povišanja nabavnih cen v prodajne cene in da je v
drţavah zunaj Evropske unije, kjer imamo locirana hčerinska podjetja, zaznati močna in uspešna
prizadevanja za omejitev in zmanjšanje inflacije, vodstvo ocenjuje, da je izpostavljenost inflacijskemu
tveganju konstantna in nizka.
Plačilno sposobnostno tveganje
Plačilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo druţba naletela na teţave pri zbiranju finančnih
sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Omenjeno tveganje druţba obvladuje z aktivno
politiko upravljanja likvidnosti, da ne prihaja do neusklajenih denarnih pritokov in odtokov. To zajema:
– obstoj sistema limitov, ki določa, najmanj koliko denarnih ter visoko likvidnih sredstev mora imeti
podjetje v vsakem trenutku na razpolago,
– zakladniško funkcijo kot centralizirano vodenje gotovinskega poslovanja ter zagotavljanja
likvidnosti in solventnosti,
– razpršenost zunanjih virov financiranja,
– razpršenost dospelosti obveznosti,
– politiko upravljanja kreditnega tveganja, ki zagotavlja planirano plačevanje terjatev,
– kreditne linije pri bankah, ki omogočajo črpanje posojila glede na trenutne potrebe ter
– moţnost aktiviranja kratkoročnih finančnih naloţb.
Laţje obvladovanje in uravnavanje tekoče likvidnosti omogoča tudi stalen priliv s strani kupcev
maloprodaje.
Vpetost v mednarodne gospodarske tokove je bila razlog, da smo ţe v drugi polovici leta 2008 zaradi
slabše likvidnosti na trgu zaostrili valutne roke pri dobaviteljih, poleg tega pa se kriza odraţa tudi v nizki
ponudbi kreditov, kjer so se predvsem povečale zahteve po zavarovanjih. Pritisk bank na povečanje
zavarovanj in poslabšanje pogojev tudi za obstoječe kredite v primeru najema novih je glavni razlog za
usmerjenost v finančno stabilizacijo.
Zaradi povečanja denarnih tokov smo ţe z s pričetkom gospodarske krize sprejeli sklepe o:
- zamikih izvajanja ne-nujnih investicij
- redefiniranju streteških odločitev, ki zahtevajo finančne vire
- bolj striktnem uveljavljanju internih pravil pri planiranju in izterjavi terjatev pomembnejših kupcev
Kljub naštetemu se je plačilno sposobnostna situacija v letu 2009 zaostrila do te mere, da obveznosti do
bank in dobaviteljev nismo bili sposobni v celoti vrniti v prvotno dogovorjenih rokih. Slednje dejstvo pa je
rezultiralo v eni najbolj problematičnih posledic poslabševanja pogojev poslovanja, to je v izgubi zaupanja
naših partnerjev.
V sredini leta, po zamenjavi nadzornega sveta in uprave, smo pričeli pogovore z upniki in dobavitelji o
finančni reorganizaciji. Po izpeljavi te, ki je potrebni, ne pa zadostni pogoj za zmanjševanje plačilno
sposobnostnega tveganja, si bomo morali z uspešnim poslovanjem, plačevanjem na rok ter zaloţenostjo
povrniti zaupanje pri kupcih, dobaviteljih in bankah. Proces bo trajal dlje časa in samo s striktnim
uresničevanjem povedanega bo ponovni zagon poslovanja sprostil tudi plačilno sposobnostni krč.
Vodstvo Merkur Group ocenjuje, da je glede na navedene ukrepe za varovanje pred tveganji ter glede na
trenutno situacijo izpostavljenost plačilno sposobnostnemu tveganju konstantna in visoka.
Nabavna tveganja
Tveganje sprememb nabavnih cen
Gibanje nabavnih cen predstavlja za Merkur Group strateško, poslovno in finančno tveganje. Po eni strani
gre tu za nevarnost, da se na trgu zniţajo cene določenega blaga, v Merkur Group pa je to blago na
zalogi. Zaradi prilagajanja spremenjenim trţnim razmeram nastane strošek prevrednotenja zalog. Po drugi
strani pa gre za nevarnost, da dobavitelj poviša nabavne cene, Merkur Group pa ima do pogodbenih
30
kupcev obveznost, da zagotavlja fiksne cene za določeno daljše obdobje. V tem primeru je dolţna razliko
med novo in staro nabavno ceno pokrivati Merkur Group. V primeru povišanja cene s strani dobavitelja se
lahko pojavi tudi problem nekonkurenčnosti in posledično upad prodaje.
Instrument za zmanjšanje tveganj, povezanih z gibanjem cen, je nabavna pogodba, kjer je konkretno
opredeljeno, da je dobavitelj dolţan v primeru zniţanja cene na trgu pokrivati negativno razliko med staro in
novo ceno in priznati dodatni dobropis. Prav tako je v pogodbi opredeljena omejitev podraţitve in sicer na
največ enkrat letno; vsako podraţitev mora dobavitelj najaviti 60 dni vnaprej in podraţitev tudi utemeljiti.
Pomemben instrument za obvladovanje tega tveganja je tudi regulacija zaloge glede na stopnjo tveganja
za posamezno blago ali skupino blaga.
V Diviziji Mersteel predstavljajo večje tveganje nabavne cene jekla, ki se zelo hitro spreminjajo v zelo
velikih intervalih. To tveganje je v zadnjem letu veliko in ga zmanjšujemo z upravljanjem cenovne politike v
celotni diviziji.
Gibanje nabavnih cen za trgovsko podjetje predstavlja visoko tveganje. Izpostavljenost temu tveganju v
Merkur Group pa je zmerna.
Tveganje zaradi slabih zalog
Slabe zaloge (neidoče, slaboidoče, pretečeni roki …) povzročajo daljšo vezavo finančnih sredstev in
zahtevajo razprodaje po zniţanih prodajnih cenah ter odpise, kar vse posledično vpliva na poslovni izid.
Tveganje obvladujemo s stalnim spremljanjem teh zalog po opredeljenih kriterijih in s sprotnim ukrepanjem.
V razreševanje slabih zalog vključujemo dobavitelje. Instrument za obvladovanje tega tveganja je tudi
nabavna pogodba, v kateri lahko dobavitelja zaveţemo, da slabe zaloge prevzema na svoje stroške.
Slabe zaloge predstavljajo visoko tveganje in imajo velik vpliv na poslovanje podjetja.
Tveganje nepravočasne dobave
Gre za tveganje, da dobavitelj ne dobavi blaga v dogovorjenem roku, kar predstavlja nevarnost zlasti za
akcijsko blago. Tu je posledica nepravočasne dobave nedoseganje načrtovanega učinka akcije in izguba
dobrega imena podjetja. Negativne posledice nepravočasne izdobave se lahko pokaţejo tudi v primeru, da
gre za blago za znane kupce, zaradi česar lahko kupec naročilo stornira ali pa mora Merkur celo financirati
kritni nakup. Nepravočasne izdobave predstavljajo tudi oportunitetni strošek, saj lahko povzročijo
nezaloţenost z blagom in s tem izgubo prodajnih priloţnosti.
Instrument za obvladovanje tega tveganja je nabavna pogodba, kjer imamo opredeljene pogodbene kazni
posebej za primer nepravočasne izdobave akcijskega blaga in pogodbene kazni za nepravočasne dobave
neakcijskem blagu.
Nepravočasne dobave predstavljajo zmerno tveganje, le-to pa z optimiziranjem zalog nekoliko narašča.
Tveganje spremembe načina distribucije strateških in ključnih dobaviteljev
Gre za tveganje, da dobavitelji zaradi sledenja svojim poslovnim ciljem spremenijo politiko trţenja svojih
izdelkov in organizirajo direktno povezavo s končnimi kupci. V tem primeru izločijo iz svoje oskrbovalne
verige Merkur kot trgovca ali pa bistveno zniţajo zasluţek.
Tveganje nekoliko zniţujemo z relativno široko bazo dobaviteljev. Vpliv na poslovanje je zmeren, verjetnost
dogodka je manjša.
Tveganje zaradi neusklajenosti blaga ali spremne dokumentacije z zahtevami zakonodaje
V Merkur Group trgujemo z zelo široko paleto proizvodov in vsi morajo biti usklajeni s številnimi zakonskimi
zahtevami. Tu je prisotno tveganje, da določen proizvod ni v celoti skladen s predpisanimi zahtevami, iz
česar izhajajo posledice kot so: prepoved prodaje s strani nadzornih organov, stroške postopkov in visoke
31
denarne kazni, kar ima neposreden negativni vpliv na poslovni izid. Za omejitev tega tveganja imamo v
okviru Nabave strokovne sluţbe (sluţbo Ekologije in Sluţbo spremne dokumentacije), ki sledijo aktualni
zakonodaji ter informirajo in izobraţujejo kadre v Komerciali. Zakonske zahteve in naša pričakovanja do
dobaviteljev glede opremljenosti posameznega blaga so podrobno predstavljene tudi v Priročniku za
dobavitelje.
Vpliv na poslovanje je zmeren, verjetnost dogodka je srednja.
Druga tveganja
Investicijsko tveganje
Pri uresničevanju zastavljenih investicijskih ciljev zaznavamo največje tveganje na področju zaključka ţe
začetih gradenj v primeru, če finančni viri v obliki kreditov in leasinga niso zagotovljeni v celotnem obsegu.
V časih zaostrenih razmer na svetovnih finančnih trgih je pridobivanje novih kreditov in leasingov oteţeno,
kar bistveno povečuje tveganje za zaustavitev začetih projektov. Ker je za večino začetih projektov
financiranje zagotovljeno, ocenjujemo ta tveganja kot zmerna.
Informacijsko tveganje
V letu 2009 smo nadaljevali z vzpostavitvijo sistema vodenja varovanja informacij (SVVI). Sprejeli smo
politiko sprejemljive rabe, zaradi odhoda sodelavca pa ponovno opredelili vloge in odgovornosti pri
upravljanju varnostnih tveganj v Merkur Group. Nadaljevali smo s projektom doseganja skladnosti z ZVOP1 in opravili tudi več varnostnih pregledov v trgovskih centrih v Sloveniji. Na področju izobraţevanja in
ozaveščanja sta bili na pomladni in jesenski Merkurjevi poslovni šoli izvedeni predavanji o varovanju
informacij, v internem časopisu pa je pričela izhajati redna mesečna rubrika »(Ne)varna informatika«.
Tveganje na področju logistike
Logistična dejavnost v Merkur Group predstavlja določena tveganja za poslovanje podjetja. Predvsem se to
odraţa pri obvladovanju virov (človeških, prostorskih, časovnih, tehnoloških, informacijskih, podatkovnih …)
in obvladovanju stroškov.
Moţnost tveganja zmanjšujemo s/z:
1. organiziranostjo – sodelovanje in soodločanje logistov z ostalimi področji podjetja na vseh nivojih
(strateških, taktičnih, operativnih),
2. upravljanjem standardov – razvoj in uporaba lastnih standardov, ter prenos le-teh na zunanje partnerje,
3. tehnološko opremljenostjo – uporaba novih tehnologij,
4. informacijsko podporo – uvedba boljšega informacijskega sistema,
5. obvladovanjem stroškov – zniţevanje in nadzor v vseh procesih in izvorih,
6. planiranjem – laţje in boljše obvladovanje virov.
Znotraj Logistike te aktivnosti izvajamo preko lastnega razvoja in spremembe procesov, uvajanjem novih
standardov poslovanja in prenovljenega operativnega delovanja, navzven pa preko aktivnostih in
sodelovanja na vseh nivojih delovanja v podjetju ter delovanju Komercialne Logistike do zunanjih
partnerjev. Za te namene se:
-
nadaljuje prenova logističnih procesov,
uvaja procese nabavne, prodajne, poprodajne, razbremenilne in distribucijske logistike
uvaja nova nabavna pogodba z logističnim aneksom,
uvajajo novi podatkovni in pakirni standardi,
uvaja priročnik za dobavitelje,
sodeluje in upravlja s sistemi kakovosti,…
Vlogo Logistike aktivno spreminjamo iz podporne funkcije v vlogo pomembnega soigralca in razvojnega
partnerja kot zelo pomembnega člena oskrbne verige. Logistika kot funkcija zelo vpliva na odličnost
32
oskrbne verige in na konkurenčnost podjetja. S svojim delovanjem bo še naprej vplivala na zadovoljstvo
kupcev, operativno odličnost, ekonomičneje upravljala delovni kapital in učinkovito izrabljala operativna
sredstva.
Z vsemi navedenimi ukrepi in aktivnostmi ocenjujemo, da bodo logistična tveganja nizka.
Zavarovanja
S politiko zavarovanja v Merkur Group zagotavljamo ustrezno varnost premoţenja v primeru nastopa
različnih nepredvidljivih škodnih dogodkov. Merkur Group ima sklenjene pogodbe za naslednje zavarovalne
vrste:










poţarno zavarovanje,
potresno zavarovanje,
zavarovanje splošne odgovornosti z razširitvijo na ekološke škode,
zavarovanje obratovalnega zastoja,
zavarovanje pošiljk v mednarodnem transportu,
vlomsko zavarovanje,
strojelomno zavarovanje,
avtomobilsko zavarovanje,
nezgodno zavarovanje,
kreditno zavarovanje.
33
Analiza uspešnosti poslovanja
1 Poslovna uspešnost Merkur Group
Pregled pomembnejših podatkov iz konsolidiranega izkaza poslovnega izida Merkur Group
v tisoč EUR
2009
1
Načrt 2009
2
2008
3
PRIHODKI IZ POSLOVANJA
Prihodki od prodaje
Drugi poslovni prihodki
877.883
875.179
2.704
1.567.225
1.564.714
2.511
1.275.584
1.266.778
8.806
56,0
55,9
107,7
68,8
69,1
30,7
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Nabavna vrednost
Stroški iz poslovanja
-889.326
-698.569
-190.757
-1.513.520
-1.271.646
-241.874
-1.241.779
-1.025.398
-216.381
58,8
54,9
78,9
71,6
68,1
88,2
-175.553
-9.468
-65.162
-80.531
-15.820
-525
-4.047
-15.204
-239.891
-10.958
-95.410
-112.546
-16.227
-72
-4.678
-1.984
-206.265
-10.721
-80.986
-94.433
-14.403
-1.287
-4.434
-10.116
73,2
86,4
68,3
71,6
97,5
730,8
86,5
766,5
85,1
88,3
80,5
85,3
109,8
40,8
91,3
150,3
KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE
176.610
293.068
241.380
60,3
73,2
POSLOVNI IZID IZ REDNE DEJAVNOSTI
1.057
53.178
35.115
-
-
-11.442
53.705
33.805
-
-
NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI
-134.319
-1.350
-6.474
-
-
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
-146.152
52.355
27.370
-
-
-1.915
-8.989
-5.142
21,3
37,2
POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
-148.066
43.367
22.228
-
-
Poslovni izid, pripisan lastnikom obvladujoče druţbe
-148.018
39.957
22.226
-
-
-48
3.410
3
-
-
Postavka
Izvirni stroški po naravnih vrstah
Stroški porabljenega materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Stroški amortizacije
Dolgoročne rezervacije
Drugi poslovni stroški
Drugi poslovni odhodki
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
Davek od dobička
Poslovni izid, pripisan neobvladujočemu deleţu
Indeks
4=1/2
5=1/3
Prihodki iz poslovanja
Prihodki od prodaje
Merkur Group je v letu 2009 dosegla 0,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 30,9 % manj kot leto
poprej. Prihodki od prodaje na tujih trgih so se glede na leto 2008 zmanjšali za 39,7 %, in njihov deleţ v
skupnih prihodkih od prodaje znaša 25,4 %. Prihodki od prodaje na slovenskem trgu so niţji za 27,31 %.
Največji deleţ v prihodkih od prodaje Merkur Group v letu 2009 predstavlja prodaja izdelkov črne
metalurgije in je v primerjavi z letom 2008 niţja za 58,5%. Prihodki od prodaje v maloprodaji, ki predstavlja
53,5 % vseh prihodkov od prodaje, so niţji za 16,6 %, v veleprodaji pa so niţji za 42,7 %. V letu 2009 so se
maloprodajne zmogljivosti povečale – v marcu z odprtjem novega trgovskega centra v Makedoniji in
Novem Beogradu, v maju v Murski soboti, v juniju v Varaţdinu, v septembru v Ljubljani, v oktobru v
Beogradu in v novembru v ljubljanskem Cityparku.
34
Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni prihodki izhajajo preteţno iz dobičkov od prodaje nepremičnin ter osnovnih sredstev in so
bili v letu 2009 za 69,3 % niţji od istih v letu 2008.
Kosmati poslovni izid od prodaje
93,2 % kosmatega poslovnega izida sestavlja razlika v ceni, ki se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za
28,2 %. Ostalo so prihodki od storitev, ki so v letu 2009 niţji za 2,8 %, v primerjavi z letom 2008.
Stroški iz poslovanja
Izvirni stroški
Izvirni stroški so se glede na leto 2008 zmanjšali za 14,9 %. Med stroški slabo polovico predstavljajo stroški
dela, ki so ob skoraj enakem številu zaposlenih iz ur, niţji za 14,7 %. Ostali stroški, brez amortizacije, so
niţji za 21 %. Le stroški amortizacije so se povečali za 9,8 %.
Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki so bili v letu 2009 za 50,3 % višji od istih v 2008. Največjo postavko med njimi
predstavljajo odpisi zalog do iztrţljive vrednosti, predvsem v metalurgiji. Te slabitve so posledica
nadaljevanja izredno slabih razmer na trgu metalurgije tekom celotnega leta. Drugo največja postavka pa je
oslabitev dobrega imena
Poslovni izid iz poslovanja in poslovni izid iz redne dejavnosti
Poslovni izid iz poslovanja je v letu 2009 negativen v znesku 11,4 milijone evrov. Poslovni izid iz redne
dejavnosti je bil v letu 2009 za 97 % niţji kot v letu 2008. Vzrok je v bistvenem zmanjšanju prodaje, ki ga
niti visoka zniţanja stroškov niso odtehtala.
Finančni prihodki in odhodki
Med izjemno visokimi finančnimi odhodki izstopa slabitev oz. popravek vrednosti danega posojila druţbi
HTC DVA, d. o. o. v skupni višini 126, 4 milijone evrov, skupaj s popravki ostalih naloţb je znesek dosegel
134,8 milijonov evrov. Velik vpliv imajo tudi odhodki za obresti v znesku 29,9 milijonov evrov. Med
finančnimi odhodki so upoštevane tudi oslabitve in odpisi poslovnih terjatev v višini 7,8 milijonov evrov ter
tečajnih razlik v višini 1,9 milijonov evrov.
Med finančnimi prihodki izstopajo prihodki od prodaje finančnih sredstev v višini 20,4 milijonov evrov,
prihodki od obresti v znesku 14,4 milijonov evrov, dividend v znesku 3,3 milijone evrov ter unovčenih
terjatev v višini 2,1 milijon evrov.
Poslovni izid obračunskega obdobja
Poslovni izid obračunskega obdobja je negativen v višini 148 milijonov evrov.
35
2 Sredstva, kapital in dolgovi Merkur Group
Pregled pomembnejših podatkov iz konsolidirane bilance stanja Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
Indeks
1
2
3=1/2
Nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva
354.901
373.241
95,1
Finančna sredstva, naloţbene nepremičnine in druga dolgoročna
sredstva
234.741
224.807
104,4
Skupaj dolgoročna sredstva
589.642
598.047
98,6
Zaloge
150.774
208.803
72,2
Kratkoročna finančna sredstva in denar
7.030
10.832
64,9
Kratkoročne poslovne terjatve in druga sredstva
220.082
340.136
64,7
Skupaj kratkoročna sredstva
377.886
559.770
67,5
SKUPAJ SREDSTVA
967.528
1.157.817
83,6
Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe
119.911
346.554
34,6
16
64
24,6
Skupaj kapital
119.927
346.618
34,6
Skupaj dolgoročne obveznosti
170.084
180.091
94,4
Kratkoročne finančne obveznosti
400.521
357.952
111,9
Kratkoročne poslovne in druge obveznosti
Skupaj kratkoročne obveznosti
276.995
677.516
273.156
631.108
101,4
107,4
Skupaj obveznosti
847.601
811.199
104,5
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI
967.528
1.157.817
83,6
Neobvladujoči deleţ
Bilančna vsota
Bilančna vsota Merkur Group na dan 31. 12. 2009 je 16,4 % oz. 190 milijonov evrov niţja kot ob koncu
leta 2008.
Sredstva
Glavni premiki pri sredstvih izhajajo iz zmanjšanja neopredmetenih dolgoročnih sredstev, in sicer iz
slabitve dobrega imena, izhajajočega iz metalurške dejavnosti, ter iz zniţanja vrednosti zalog. Kljub
slabitvam je narasel deleţ dolgoročnih finančnih naloţb ter naloţbenih nepremičnin med sredstvi. Ostale
kategorije sredstev se niso pomembneje spremenile.
Kapital in dolgovi
V strukturi obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2009 se je kapital glede na leto poprej zaradi izgube
deloma pa zaradi zniţanja kategorij, izhajajočih iz predhodnih povečanj poštene vrednosti, zniţal za 226,7
milijonov evrov in se je zniţal tudi v strukturi virov iz skoraj 30 % konec 2008 na slabih 13 % ob koncu
2009. Finančne obveznosti so v tem obdobju porasle za 35 milijonov evrov.
36
Investicije v dolgoročna sredstva Merkur Group
Vrednost nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev ter naloţbenih nepremičnin Merkur
Group se je v letu 2009 povečala za 29,0 milijonov evrov, obračunana amortizacija je znašala 15,1
milijonov evrov, torej je Merkur Group v letu 2009 investirala v osnovna sredstva neto znesek 44,1
milijonov evrov, kar je posledica investicij v izgradnjo novih trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem in v
Srbiji ter nakupa naloţbenih nepremičnin.
3 Denarni tokovi Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid obračunskega obdobja
Prilagoditve za nedenarne postavke v poslovnem izidu
Sprememba čistih obratnih sredstev in rezervacij
Čisti denarni tok iz poslovanja
DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
Čisti denarni tok iz naloţbenja
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Čisti denarni tok iz financiranja
2009
2008
Indeks
-148.066
165.806
110.450
128.190
22.228
31.154
-7.743
45.640
532,2
280,9
-129.245
-81.809
158,0
-1.971
34.564
-
Denarni tok iz poslovanja Merkur Group je letos kljub zaostrenim razmeram skoraj tri krat tolikšen kot v letu
2008, kar je posledica predvsem zmanjšanja zalog in terjatev. Iz naloţbenja je zaradi večjih izdatkov za
pridobitev naloţb za prodajo in niţjih prihodkov od prodaje naloţb negativen. Iz financiranja pa je denarni
tok zaradi le četrtine zneska neto prejemkov od najema posojil glede na leto 2008 prav tako negativen.
37
4 Sposobnost ustvarjanja dodane vrednosti Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Indeks
DODANA VREDNOST (brez dobrega oz slabega
imena)*
Dodana vrednost na zaposlenega
Strošek dela na zaposlenega
84.908
18
17
142.332
31
20
59,5
59,4
85,1
EBITDA (poslovni izid iz poslovanja brez dobrega
oz. slabega imena in amortizacija)
4.377
47.899
9,1
1,26%
13,91%
9,0
EBITDA(brez dobrega oz. slabega imena) /
Povprečni finančni viri, angaţirani v poslovanju
* Dodana vrednost je izračunana kot seštevek poslovnega izida iz poslovanja in stroškov dela ter amortizacije. Iz
drugih poslovnih prihodkov in odhodkov so izločeni prihodki oz. odhodki iz odprave slabega imena oz. odprave
dobrega imena.
Poslovnoizidna uspešnost poslovanja na ravni čistega poslovnega izida Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Indeks
875.179
1.266.778
69,1
Čisti poslovni izid
-148.018
22.226
-
Stopnja čiste dobičkonosnosti kapitala –
ROE: (čisti dobiček v poslovnem letu /
povprečni kapital brez čistega poslovnega
izida proučevanega leta)
-42,75%
6,84%
-
Stopnja čiste dobičkovnosti sredstev – ROA:
(čisti dobiček/povprečna sredstva)
-12,93%
2,00%
-
Čista dobičkonosnost prihodkov – ROS:
(poslovni izid / prihodki od prodaje)
-16,91%
1,75%
-
Prihodki od prodaje
38
KAZALNIKI MERKUR GROUP
Kazalniki
2009
2008
Indeks
Stopnja čiste dobičkonosnosti kapitala – ROE: (čisti dobiček v
poslovnem letu / povprečni kapital brez čistega poslovnega izida
proučevanega leta) – v %
-42,75
6,84
-
Stopnja čiste dobičkovnosti sredstev – ROA: (čisti dobiček /
povprečna sredstva) – v %
-12,93
2,00
-
20,18
19,05
105,9
-16,12
1,70
1
Stopnja lastniškosti financiranja: (kapital / obveznosti do virov
sredstev) – v %
12,40
29,94
41,4
Stopnja dolgoročnosti financiranja: ((vsota kapitala in dolgoročnih
dolgov)/ obveznosti do virov sredstev) – v %
Finančna moč (dolgoročne obveznosti / povprečni kapital)
29,97
0,509
45,49
0,534
65,9
95,4
Stopnja osnovnosti investiranja: (nekratkoročna sredstva brez terjatev
/ sredstva) – v %
60,32
51,06
118,1
Stopnja dolgoročnosti investiranja: (nekratkoročna sredstva /
sredstva) – v %
60,94
51,65
118,0
Stopnja finančnosti investiranja: ((vsota dolgoročnih in kratkoročnih
finančnih naloţb in sredstev)/sredstva) – v %
25,57
26,32
97,2
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: (kapital /
(nepremičnine, naloţbene nepremičnine in neopredmetena sredstva))
0,313
0,888
35,2
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti – hitri
koeficient: (likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti)
0,004
0,009
43,7
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni
koeficient: (kratkoročna sredstva brez zalog / kratkoročne obveznosti)
0,335
0,556
60,3
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni
koeficient: (kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti)
0,558
0,887
62,9
0,987
196
-31,679
1,027
280
5
96,1
70,2
-
18
31
59,4
2,29
2,70
2,67
3,67
3,85
4,26
62,5
70,1
62,8
Kazalniki dobičkonosnosti
Stopnja kosmate dobičkovnosti poslovnih prihodkov: (kosmati
poslovni izid od prodaje / prihodki od prodaje) – v %
Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov: (čisti dobiček / skupni prihodki)
–v%
Kazalniki stanja financiranja
Kazalniki stanja investiranja
Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Kazalniki gospodarnosti in produktivnosti
Koeficient gospodarnosti poslovanja: (poslovni prihodki / poslovni
odhodki)
Skupni prihodki na zaposlenega (v tisoč EUR)
Čisti dobiček na zaposlenega (v tisoč EUR)
Dodana vrednost na zaposlenega (z upoštevanjem odhodkov od
slabitve dobrega imena) (v tisoč EUR)
Kazalniki obračanja in plačilne sposobnosti
Koeficient obračanja zalog
Koeficient vnovčevanja terjatev
Koeficient poravnave poslovnih obveznosti
39
ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA DRUŢBE MERKUR, D. D.
1 Poslovna uspešnost druţbe Merkur, d. d.
Pregled pomembnejših podatkov iz izkaza poslovnega izida druţbe Merkur, d.d.
v tisoč EUR
2009
1
Načrt 2009
2
2008
3
PRIHODKI IZ POSLOVANJA
Prihodki od prodaje
Drugi poslovni prihodki
504.686
503.147
1.539
708.256
706.094
2.162
859.487
851.658
7.830
71,3
71,3
71,2
58,7
59,1
19,7
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Nabavna vrednost
-493.115
-387.153
-683.398
-547.269
-832.333
-698.010
72,2
70,7
59,2
55,5
Stroški iz poslovanja
-105.961
-136.129
-134.323
77,8
78,9
-104.084
-5.649
-36.239
-50.854
-8.822
-302
-2.218
-1.878
-135.530
-6.481
-49.177
-68.725
-8.987
0
-2.160
-599
-132.242
-6.909
-49.585
-63.951
-8.596
-966
-2.235
-2.081
76,8
87,2
73,7
74,0
98,2
102,7
313,4
78,7
81,8
73,1
79,5
102,6
31,3
99,2
90,2
KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE
115.994
158.824
153.647
73,0
75,5
POSLOVNI IZID IZ REDNE DEJAVNOSTI
11.910
23.295
21.405
51,1
55,6
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
11.572
24.858
27.155
46,6
42,6
NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI
-149.797
8.298
4.120
-
-
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
-138.226
33.156
31.275
-
-
-1.719
-5.670
-4.800
30,3
35,8
-139.945
27.486
26.475
-
-
Postavka
Izvirni stroški po naravnih vrstah
Stroški porabljenega materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Stroški amortizacije
Dolgoročne rezervacije
Drugi poslovni stroški
Drugi poslovni odhodki
Davek od dobička
POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
Indeks
4=1/2
5=1/3
Prihodki iz poslovanja in kosmati poslovni izid od prodaje
Druţba Merkur, d. d., je v letu 2009 dosegla 503 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar je 40,9 % manj
kot v letu 2008 in za 28,7 % manj, kot je bilo načrtovano za leto 2009. Deleţ prodaje v Sloveniji znaša 90,1
%, deleţ prodaje, doseţene na tujih trgih, pa 9,9 %. Prihodki od prodaje, doseţeni v veleprodaji
predstavljajo 41,6 %, v maloprodaji pa 56,5 % skupne prodaje.
Drugi poslovni prihodki so dosegli le 1,5 milijona evrov oziroma le 20 % istih iz 2008.
Kosmati poslovni izid od prodaje je zaradi niţje prodaje 24 % niţji od ustvarjenega v 2008.
Stroški poslovanja in poslovni izid iz poslovanja
Izvirni stroški so se glede na leto 2008 zniţali za 22 %. Med stroški skoraj polovico predstavljajo stroški
dela, ki so se glede na 2008 zniţali za 20 %.
40
Poslovni izid iz poslovanja je za 57 % niţji od tega v 2008, kar pomeni, da so niţji stroški nadoknadili kar
lep del izpada prodaje.
Finančni prihodki in odhodki
Izpostavljamo izjemno visoke finančne odhodke v letu 2009. Med njimi izstopajo slabitve oz. popravki
vrednosti naloţb v metalurško dejavnost Mersteela ter danih posojil druţbi HTC DVA, d. o. o. v skupni višini
141,6 milijonov evrov.
Ostalih finančnih odhodkov je bilo za 37,1 milijonov evrov, od tega je bilo obresti 24,1 milijonov evrov.
Med finančnimi prihodki dobro polovico predstavljajo prihodki od obresti v znesku 15,6 milijonov evrov.
Poslovni izid obračunskega obdobja
Poslovni izid obračunskega obdobja je negativen v višini 140 milijonov evrov.
2 Sredstva, kapital in dolgovi druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva
31. 12. 2009
1
211.889
31. 12. 2008 Indeks
2
3=1/2
161.556
131,2
Finančna sredstva, naloţbene nepremičnine in druga dolgoročna
sredstva
340.812
417.746
81,6
Skupaj dolgoročna sredstva
552.701
579.303
95,4
62.717
73.315
85,5
Zaloge
Kratkoročna finančna sredstva in denar
4.684
5.486
85,4
Kratkoročne poslovne terjatve in druga sredstva
204.466
274.772
74,4
Skupaj kratkoročna sredstva
271.866
353.573
76,9
SKUPAJ SREDSTVA
824.567
932.876
88,4
Kapital
122.873
336.687
36,5
Skupaj dolgoročne obveznosti
138.612
148.004
93,7
Kratkoročne finančne obveznosti
324.603
269.779
120,3
Kratkoročne poslovne in druge obveznosti
238.479
178.405
133,7
Skupaj kratkoročne obveznosti
563.082
448.184
125,6
Skupaj obveznosti
701.694
596.189
117,7
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI
824.567
932.876
88,4
Bilančna vsota Merkur, d. d., na dan 31. 12. 2009 znaša 825 milijonov evrov in se je zniţala zaradi
omenjenih popravkov finančnih naloţb kar posledično tudi vpliva na bistveno niţji kapital druţbe. Povečale
pa so se kratkoročne poslovne in finančne obveznosti.
41
3 Denarni tokovi druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid obračunskega obdobja
Prilagoditve za nedenarne postavke v poslovnem izidu
Sprememba čistih obratnih sredstev in rezervacij
Čisti denarni tok iz poslovanja
2009
2008
Indeks
-139.945
26.475
-
161.156
6.173
-
86.270
23.930
360,5
107.481
56.578
190,0
-124.907
-63.164
197,8
17.399
6.203
280,5
DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
Čisti denarni tok iz naloţbenja
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Čisti denarni tok iz financiranja
4 Sposobnost ustvarjanja dodane vrednosti Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
DODANA VREDNOST
Dodana vrednost na zaposlenega
2009
2008
Indeks
71.248
28
99.702
35
71,5
78,4
42
Strategija razvoja
Strategija razvoja podjetij Merkur Group temelji na izpopolnjevanju ponudbe kakovostnih izdelkov in
storitev z namenom ustvarjati zadovoljstvo naših kupcev. Naš cilj je Merkur Group kot uspešna
mednarodna korporacija s priznanimi znamkami tehnične trgovine.
Druţba Merkur, d. d., s skoraj 115-letno tradicijo daje temelj celotni Merkur Group. Ponosni smo na
doseţke preteklosti in motivirani z izzivi prihodnosti. Prav ti izzivi pa od nas zahtevajo globoke spremembe.
Zmanjšan obseg trga za nekatere tradicionalne programe in posamične skupine kupcev Merkur Group je
dejstvo in nova stalnica. Naš izziv je učinkoviteje uporabiti obstoječe vire izključno v segmentih, ki so
profitabilni in poleg tega ne zahtevajo daljših vezav finančnih sredstev. Kopičenje finančnih virov, kadrov in
kapacitet ter ukvarjanje z vsemi posli zaradi širjenja in rasti za vsako ceno niso več pravi odgovor na izzive
časa. Dezinvestiranje, zmanjševanje zaposlovanja in streţba trţnih segmentov z efektivno kupno močjo bo
naša edina prioriteta.
Tudi v prihodnosti bomo spremljali sodobnega potrošnika in se z izdelki visoke dodane vrednosti prilagajali
njegovim vrednotam in potrebam ter s tem soustvarjali sodobni ţivljenjski stil posameznika.
Razvijamo široko ponudbo izdelkov za opremo doma, »naredi sam«, ter gradbenih, elektrotehničnih,
metalurških in profesionalnih tehničnih izdelkov, ki kupcu za najboljšo moţno ceno ponujajo največ. Svojo
dejavnost bomo krepili s poudarkom na razvoju maloprodajne mreţe, prodaje srednjim in majhnim
podjetjem, večinoma s streţbo iz trgovskih centrov ter internetne prodaje. Temeljito se bomo posvečali
razvoju kompleksnejših storitev na vseh programih.
Podjetja v Merkur Group v svojem prodajnem programu ponujajo visoko kakovostne izdelke priznanih
blagovnih znamk slovenskih in tujih proizvajalcev. Na vseh trgih, kjer poslujemo, povezujemo tamkajšnje
domače in svetovne dobavitelje s končnimi in podjetniškimi kupci. Ponudbo nadgrajujemo z razvojem
kakovostnih izdelkov lastnih blagovnih znamk BIVA, MTECH, MQ in BOF.
Med naše poglavitne strateške naloge spada razvoj novih prodajnih programov in iskanje najugodnejših
virov kakovostnih izdelkov. S skrbnim vodenjem nabavnih procesov redno preverjamo nabor izdelkov,
njihovo kakovost in primernost današnjemu času. Sprotno spremljamo svetovne novosti in jih kar najhitreje
prenašamo v naš prodajni program. Kljub širitvi prodajnih programov smo z namenom racionalizacije
poslovanja zniţali skupno število artiklov in dobaviteljev, v zadnjem letu pa občutno izboljšali stroškovno
učinkovitost in racionalizacijo procesov, a tu smo šele na začetku. Temeljito bodo poenostavljeni procesi,
prilagojeni bodo kupcem, posledično se bo bistveno zniţalo število zaposlenih v podpornih sluţbah ter v
neprofitabilnih delih poslovanja. Vsa sredstva in kapacitete, vezane v neprofitabilnih delih poslovanja, bodo
brez oklevanja prodana in spremenjena v likvidna sredstva, četudi z izgubo. Likvidna sredstva bomo vlagali
v profitabilne dele dejavnosti, ki jo bomo razvijali in širili.
Mnogo naporov in sredstev bo potrebno vloţiti v ponovno vzpostavitev zaupanja poslovnih partnerjev, bank
in dobaviteljev, pa tudi kupcev. Zaupanje partnerjev smo v letu 2009 močno omajali in postali nezanesljiv
partner. Razlog za izgubo zaupanja je prav prelivanje denarja iz profitabilnega dela dejavnosti v ostale dele
poslovanja, zanemarjanje interesov poslovnih partnerjev in kupcev ter posledično zaostajanje v razvoju
osnovne dejavnosti. Ponovna vzpostavitev in nato skrbno razvijanje odnosov do upnikov, dobaviteljev in
poslovnih partnerjev bo eden najpomembnejših strateških izzivov.
V času recesije je ključna naloga zagotavljati likvidnost in finančno stabilnost, ki tudi v prihodnje zagotavlja
donosnost in učinkovitost v poslovanju, ter rast ključnih ekonomskih parametrov. Kljub zaostrenim
razmeram na svetovnih trgih ostaja dolgoročna strategija razvoja Merkur Group nespremenjena, izvajanje
zastavljenih ciljev pa bo počasnejše in teţje, kot je bilo pričakovano pred letom 2009.
43
44
KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO
MERKUR GROUP
ZA POSLOVNO LETO 2009
45
46
Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Merkur Group
Vsi izvedeni podatki (seštevki, razlike, kazalci in indeksi) so izračunani iz vrednosti v EUR in ne v
tisoč EUR.
Izkaz finančnega poloţaja Merkur Group na dan 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Pojasnilo
31. 12. 2009
1
31. 12. 2008
2
Indeks
3=1/2
Nepremičnine, naprave in oprema
Neopredmetena sredstva
Naloţbene nepremičnine
Finančne naloţbe v pridruţena podjetja
Finančna sredstva
Dana posojila
Druge dolgoročne terjatve
Odloţene terjatve za davek
Skupaj dolgoročna sredstva
3.1
3.2
3.3
3.4
3.5
3.6
3.7
3.21
351.687
3.215
28.842
0
194.948
4.925
110
5.914
589.642
302.822
70.418
17.250
390
197.689
2.621
258
6.598
598.047
116,1
4,6
167,2
98,6
187,9
42,7
89,6
98,6
Zaloge
Finančna sredstva
Dana posojila
Terjatve za odmerjeni davek
Poslovne terjatve in druga sredstva
Denar in denarni ustrezniki
3.8
3.9
3.10
150.774
4.351
43.187
3.281
173.613
2.679
208.803
5.126
98.907
340
240.888
5.705
72,2
84,9
43,7
965,9
72,1
47,0
Skupaj kratkoročna sredstva
377.886
559.770
67,5
SKUPAJ SREDSTVA
967.528
1.157.817
83,6
Izdani kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Lastne delnice (kot odbitna postavka)
Nepokrita izguba/zadrţani čisti dobiček
Rezerva za pošteno vrednost
Prevedbena rezerva
Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe
Neobvladujoči deleţ
Skupaj kapital
54.773
0
56.074
-53.159
-12.462
86.391
-11.705
119.911
16
119.927
54.773
76.701
68.920
-53.159
100.869
105.402
-6.951
346.554
64
346.618
100,0
81,4
100,0
82,0
168,4
34,6
24,6
34,6
3.11
3.12
3.13
Prejeta posojila
Obveznosti iz finančnega najema
Odloţene obveznosti za davek
Druge dolgoročne obveznosti
Rezervacije
Skupaj dolgoročne obveznosti
3.14
3.15
3.21
3.16
3.17
119.735
19.411
17.632
3.798
9.509
170.084
135.248
11.298
21.884
71
11.590
180.091
88,5
171,8
80,6
82,0
94,4
Prejeta posojila
Obveznosti iz finančnega najema
3.18
3.19
399.369
1.152
357.319
634
111,8
181,8
3.20
275.593
3
1.399
677.516
847.601
266.235
3.011
3.909
631.108
811.199
103,5
35,8
107,4
104,5
967.528
1.157.817
83,6
Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi
finančnimi instrumenti
Obveznosti za odmerjeni davek
Rezervacije
Skupaj kratkoročne obveznosti
Skupaj obveznosti
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI
3.22
47
Izkaz poslovnega izida Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Pojasnilo
PRIHODKI OD PRODAJE
4.1
Nabavna vrednost prodanih količin blaga in proizvajalni
stroški
KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE
2009
2008
Indeks
1
2
3=1/2
875.179
1.266.778
69,1
-698.569
-1.025.398
68,1
176.610
241.380
73,2
Drugi poslovni prihodki
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
Drugi poslovni odhodki
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
4.2
4.3
4.3
4.4
2.704
-129.265
-46.288
-15.204
-11.442
8.806
-150.621
-55.644
-10.116
33.805
30,7
85,8
83,2
150,3
-
Finančni prihodki
Finančni odhodki
4.5
4.5
40.132
-174.452
30.308
-36.782
132,4
474,3
-134.319
-6.474
-
-390
39
-
-146.152
27.370
-
NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI
DELEŢI V IZGUBI/DOBIČKU PRIDRUŢENIH
PODJETIJ
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
Davek od dobička
-1.915
-5.142
37,2
POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
-148.066
22.228
-
Poslovni izid, pripisan lastnikom obvladujoče druţbe
-148.018
22.226
-
-48
3
-
-125,30
18,47
-
Poslovni izid, pripisan neobvladujočemu deleţu
Osnovna čista in popravljena izguba/dobiček
na delnico (v EUR)
4.6
Izkaz vseobsegajočega donosa Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Poslovni izid obračunskega obdobja
2009
2008
Indeks
-148.066
22.228
-
39.798
16.591
239,9
-48.097
-14.220
338,2
185
-3.581
-
-8.882
-8.840
100,5
Drugi vseobsegajoči donos v obdobju
Sprememba poštene vrednosti nepremičnin
Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih
za prodajo
Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih
instrumentov za varovanje denarnih tokov pred tveganjem
Odtujitev za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev
Sprememba poštene vrednosti naloţb
-
60.993
-
Tečajne razlike pri prevedbi tujih odvisnih podjetij
-4.755
-5.221
91,1
Vpliv odloţenih davkov
-2.014
-3.547
56,8
34
37
92,4
-23.731
42.210
-
-171.797
64.439
-
-171.797
64.399
-
-48
40
-
Vračilo akontacije davka dobička v tujini
Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obračunskem obdobju
Skupaj vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Od tega, pripada:
- lastnikom obvladujoče druţbe
- neobvladujočemu deleţu
48
Izkaz denarnih tokov Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Indeks
-148.066
22.228
-
165.806
14.831
989
7.063
6.141
31.154
13.398
1.006
8.739
-
532,2
110,7
98,4
80,8
-
-234
97.160
35.616
1.933
392
1.915
-4.776
-27.910
30.839
3.513
1.205
5.142
4,9
115,5
55,0
32,6
37,2
Sprememba čistih obratnih sredstev in rezervacij
Zmanjšanje/povečanje poslovnih in drugih terjatev
Zmanjšanje/povečanje zalog
Povečanje poslovnih in drugih obveznosti
Plačani davek iz dobička
Zmanjšanje/povečanje časovnih razmejitev in rezervacij
110.450
58.768
50.965
12.853
-7.152
-4.984
-7.743
-6.629
-15.900
17.043
-3.305
1.048
75,4
216,4
-
Čisti denarni tok iz poslovanja
128.190
45.640
280,9
DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
Prejete obresti
Prejete dividende
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme
Prejemki od prodaje neopredmetenih sredstev
Prejemki od prodaje naloţbenih nepremičnin
Prejemki od prodaje finančnih naloţb in vračil posojil
Izdatki za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin
Izdatki za pridobitev naloţb v odvisna podjetja
Izdatki za pridobitev finančnih naloţb in posojil
12.859
3.303
58.581
20
131
181.762
-81.933
-997
-11.976
-290.995
9.363
4.916
35.690
2.050
205.913
-70.873
-1.687
-2.009
-9.757
-255.415
137,3
67,2
164,1
6,4
88,3
115,6
59,1
596,1
113,9
Čisti denarni tok iz naloţbenja
-129.245
-81.809
158,0
2.079
30.169
-5.787
-28.432
1.519
-53.159
122.536
-8.718
-5.114
-22.500
136,8
24,6
66,4
126,4
Čisti denarni tok iz financiranja
-1.971
34.564
-
DENARNI IZID V OBDOBJU
Začetno stanje denarnih sredstev
Končno stanje denarnih sredstev
-3.026
5.705
2.679
-1.605
7.310
5.705
188,6
78,0
47,0
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid obračunskega obdobja
Prilagoditve
Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme
Amortizacija neopredmetenih sredstev
Oslabitev sredstev
Odhodek od slabitve dobrega imena
Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih
sredstev in naloţbenih nepremičnin
Odhodki/prihodki od naloţbenja
Odhodki od financiranja
Odhodki iz naslova tečajnih razlik
Odhodki od dolgoročnih rezervacij
Odhodki za davke
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki od unovčenih terjatev
Izdatki za nakup lastnih delnic
Prejemki od najema posojil
Izdatki za tečajne razlike
Izdatki za plačane dividende in udeleţbe
Izdatki za plačane obresti
49
Izkaz sprememb lastniškega kapitala Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Stanje kapitala na dan 31. 12. 2008
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
54.773
76.701
Rezerve
Zakonza
ske
lastne
rezerve delnice
6.330
53.159
Druge
rezerve
iz Lastne
dobička delnice
9.430
-53.159
Popravek napake (pojasnilo 3.2)
Stanje kapitala na dan 1. 1. 2009
Zadrţani
dobiček
Rezerve za Rezerve za
pošteno
pošteno
vrednost
vrednost
zemljišč in
finančnih
zgradb
sredstev
100.869
19.491
88.869
Rezerve za
pošteno
vrednost
obrestnih Prevedbena
zamenjav
rezerva
-2.959
-6.951
-54.894
SKUPAJ
KAPITAL
LASTNIKOV
OBVLADUJOČE
DRUŢBE
NEOBVLADUJOČI
DELEŢ
SKUPAJ
KAPITAL
346.554
64
346.618
-54.894
-54.894
54.773
76.701
6.330
53.159
9.430
-53.159
45.975
19.491
88.869
-2.959
-6.951
291.660
64
291.724
-
-
-
-
-
-
-148.018
-
-
-
-
-148.018
-48
-148.066
Sprememba poštene vrednosti
nepremičnin
-
-
-
-
-
-
-
31.759
-
-
-
31.759
-
31.759
Sprememba poštene vrednosti finančnih
sredstev, razpoloţljivih za prodajo
-
-
-
-
-
-
-
-
-43.226
-
-
-43.226
-
-43.226
Sprememba poštene vrednosti izvedenih
finančnih instrumentov za varovanje
denarnih tokov pred tveganjem
-
-
-
-
-
-
-
-
-
148
-
148
-
148
Odtujitev finančnih sredstev,
razpoloţljivih za prodajo
-
-
-
-
-
-
-
-
-7.691
-
-
-7.691
-
-7.691
Tečajne razlike pri prevedbi tujih odvisnih
podjetij
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-4.754
-4.754
-
-4.755
Vračilo akontacije davka od dobička v
tujini
-
-
-
-
-
-
34
-
-
-
-
34
-
34
Skupaj drugi vseobsegajoči donos v
obračunskem obdobju
0
0
0
0
0
0
34
31.759
-50.917
148
-4.754
-23.730
0
-23.731
Skupaj vseobsegajoči donos
obračunskega obdobja
0
0
0
0
0
0
-147.984
31.759
-50.917
148
-4.754
-171.749
-48
-171.797
Pokrivanje čiste izgube poslovnega leta
po sklepu uprave
-
-76.701
-4.521
-
-9.344
-
90.566
-
-
-
-
-
-
-
Razporeditev zadrţanega dobička po
sklepu skupščine
-
-
1.019
-
-
-
-1.019
-
-
-
-
-
-
0
Stanje kapitala na dan 31. 12. 2009
54.773
0
2.828
53.159
87
-53.159
-12.462
51.250
37.952
-2.811
-11.705
119.911
16
119.927
Vseobsegajoči donos obračunskega
obdobja
Čisti poslovni obračunskega obdobja
Drugi vseobsegajoči donosi v
obračunskem obdobju
Transakcije z lastniki
Postavke drugega vseobsegajočega donosa so prikazane v neto vrednosti, zmanjšane za odloţene davke.
50
Izkaz sprememb lastniškega kapitala Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008
v tisoč EUR
Postavka
Stanje kapitala na dan 1. 1. 2008
Vseobsegajoči donos obračunskega
obdobja
Čisti poslovni obračunskega obdobja
Drugi vseobsegajoči donosi v
obračunskem obdobju
Sprememba poštene vrednosti
nepremičnin
Sprememba poštene vrednosti
finančnih sredstev, razpoloţljivih za
prodajo
Sprememba poštene vrednosti
izvedenih finančnih instrumentov za
varovanje denarnih tokov pred
tveganjem
Druge
rezerve
iz Lastne
dobička delnice
Rezerve za Rezerve za
pošteno
pošteno
vrednost
vrednost Rezerve za
Zadrţani zemljišč in
finančnih
obrestne
dobiček
zgradb
sredstev zamenjave
SKUPAJ
KAPITAL
LASTNIKOV NEOBVLAOBVLADUJOČE
DUJOČI
DRUŢBE
DELEŢ
Osnovni
kapital
Kapital
-ske
rezerv
e
Zakonske
rezerve
Rezerve
za
lastne
delnice
54.773
76.701
6.235
0
9.430
0
77.160
9.865
108.157
-117
-1.693
340.512
172
340.684
-
-
-
-
-
-
22.226
-
-
-
-
22.226
3
22.228
-
-
-
-
-
-
5.004
9.627
-
-
-
14.631
-
14.631
-
-
-
-
-
-
-
-
-11.376
-
-
-11.376
-
-11.376
-
-
-
-2.842
-
-2.842
-
-2.842
Prevedbena
rezerva
SKUPAJ
KAPITAL
-
-
-
-
-
-
Odtujitev finančnih sredstev,
razpoloţljivih za prodajo, brez
odloţenih davkov
-
-
-
-
-
-
-
-
-7.912
-
-
-7.912
-
-7.912
Sprememba poštene vrednosti naloţb
-
-
-
-
-
-
54.894
-
-
-
-
54.894
-
54.894
Tečajne razlike pri prevedbi tujih
odvisnih podjetij
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-5.259
-5.259
37
-5.221
Vračilo akontacije davka od dobička v
tujini
-
-
-
-
-
-
37
-
-
-
-
37
-
37
Skupaj drugi vseobsegajoči donos v
obračunskem obdobju
0
0
0
0
0
0
59.935
9.627
-19.288
-2.842
-5.259
42.173
37
42.210
Skupaj vseobsegajoči donos
obračunskega obdobja
0
0
0
0
0
0
82.160
9.627
-19.288
-2.842
-5.259
64.399
40
64.439
Nakup lastnih delnic
-
-
-
-
-
-53.159
-
-
-
-
-
-53.159
-
-53.159
Razporeditev čistega dobička po
sklepu uprave in nadzornega sveta
-
-
-
53.159
-
-
-53.159
-
-
-
-
-
-
0
Izplačilo dividend in udeleţbe
-
-
-
-
-
-
-5.312
-
-
-
-
-5.312
-
-5.312
Transakcije z lastniki
Sprememba lastništva v korist
lastnikov obvladujoče druţbe
Stanje kapitala na dan 31. 12. 2008
-
-
94
-
-
-
20
-
-
-
-
115
-148
-34
54.773
76.701
6.330
53.159
9.430
-53.159
100.869
19.491
88.869
-2.959
-6.951
346.554
64
346.618
Postavke drugega vseobsegajočega donosa so prikazane v neto vrednosti, zmanjšane za odloţene davke.
51
Priloga s pojasnili k revidiranim konsolidiranim računovodskim izkazom Merkur
Group
1
Računovodske usmeritve
1.1
Uvod
Merkur, trgovina in storitve, d. d., (v nadaljevanju »druţba«) ima sedeţ v Sloveniji. Konsolidirani
računovodski izkazi druţbe za leto, ki se je končalo 31. 12. 2009, vključujejo matično druţbo, njena
odvisna in pridruţena podjetja (v nadaljevanju »skupina«). Podrobnejši pregled sestave skupine je podan
v točki 1.28 »Odvisna in pridruţena podjetja«. Druţba sestavlja konsolidirane računovodske izkaze in
pripravlja letno poročilo v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela
EU (v nadaljevanju MSRP, kot jih je sprejela EU) in v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah.
Poslovno leto je enako koledarskemu letu.
Merkur Group je mednarodna skupina trgovskih podjetij, katerih osnovna dejavnost je trgovina na debelo
in drobno s tehničnimi proizvodi, metalurškimi proizvodi ter avdio, video in računalniškimi izdelki.
Sestavljajo jo divizije Merkur, Mersteel in Big Bang s skupaj 20 podjetji v osmih drţavah, s trgovskimi
centri Merkur in Big Bang, franšiznimi prodajalnami, spletnima trgovinama ter sodobnimi veleprodajnimi
skladišči in Mersteelovimi steel service centri.
Uprava druţbe je potrdila konsolidirane računovodske izkaze dne 30. avgusta 2010.
Firma in sedeţ obvladujoče druţbe
Obvladujoča druţba MERFIN, holdinška druţba, d. o. o., s sedeţem Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana,
Slovenija, je na dan 31. 12. 2009 67,50 % lastnik kapitala druţbe Merkur, d. d., oziroma ima na dan 31.
12. 2009 75,00 % deleţ glasovalnih pravic.
1.2
Izjava o skladnosti
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela Evropska skupnost,
in v skladu s pojasnili (OPMSRP), ki jih sprejema Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde
(UOMRS)in v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah.
Pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov niso bili upoštevani novi standardi in pojasnila, sprejeti
v Evropski skupnosti, ki še niso v veljavi na dan 31. 12. 2009, in sicer:
Spremenjeni MSRP 3 Poslovne združitve (velja za letna obdobja od 1. julija 2009)
Spremenil se je obseg standarda, kot tudi razširil pojem poslov. Spremenjeni standard zajema tudi
mnoge ostale pomembne spremembe. Vse postavke kupnine, ki jih prevzemnik prenese, so pripoznane
in izmerjene po pošteni vrednosti na datum prevzema, vključno znesek, katerega plačilo je odvisno od
prihodnjih dogodkov (pogojni del plačila). Naknadna sprememba pogojnega dela plačila se pripozna v
poslovnem izidu. Stroški posla, razen stroški izdaje delnic in dolga, se obravnavajo kot odhodek na dan
nastanka. Prevzemnik lahko izmeri kateri koli manjšinski deleţ po pošteni vrednosti na datum prevzema
(polno dobro ime), ali po sorazmernem deleţu poštene vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti
prevzete druţbe na podlagi posel-za-posel.
Dopolnjeni standard naj se nebi uporabljal za poslovne zdruţitve pred datumom njegove uveljavitve, saj
ne bo vplival na konsolidirane računovodske izkaze oziroma razkrite poslovne zdruţitve, ki so nastale
pred datumom uveljavitve spremenjenega standarda.
Dopolnjeni MSRP 3 za računovodske izkaze skupine ni pomemben, saj skupina po tem datumu ni
pridobila deleţev v odvisnih podjetjih, na katere bi omenjeno dopolnilo lahko vplivalo.
52
Spremenjeni MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (velja za letna obdobja od 1.
julija 2009)
Spremenjen standard obravnava izraz „manjšinski delež‟, ki se nadomešča z izrazom „neobvladujoči
delež‟ in je definiran kot »kapitalski delež v odvisnem podjetju, ki ni last obvladujočega podjetja niti
neposredno niti posredno ». Nadalje dopolnjeni standard spreminja obravnavanje neobvladujočega
deleţa, izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, kot tudi razporeditev dobička ali izgube ter ostalega
celotnega dobička med obvladujočim in neobvladujočim deleţem.
Skupina še ni zaključila analize učinka tega dopolnila.
Dopolnila k MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavitev – Razvrstitev izdaj delniških pravic (v
veljavi za letna obdobja od 1. februarja 2010)
V skladu z dopolnilom so pravice, opcije ali nakupni boni za pridobitev določenega števila lastnih
kapitalskih instrumentov podjetja v zameno za določen znesek v kateri koli valuti kapitalski instrumenti, če
druţba vsem svojim obstoječim lastnikom istega razreda ponudi sorazmerno pravice, opcije ali nakupne
bone lastnih neizpeljanih kapitalskih instrumentov.
Dopolnila k MRS 32 za skupino niso pomembna, saj v preteklosti ni izdala omenjenih instrumentov.
Dopolnila k MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje – Pred tveganjem upravičeno
varovane postavke (v veljavi za letna obdobja od 1. julija 2010)
Dopolnjen standard podrobneje opisuje uporabo načel, ki določajo ali lahko posebne oblike tveganja
denarnih tokov ali deli denarnih tokov odraţajo razmerja varovanja pred tveganji. Da bi se odraţalo
razmerje varovanja pred tveganji, je potrebno tveganja ali dele ločeno pripoznati in izmeriti.
Skupina še ni zaključila analize učinka tega dopolnila.
OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev (v veljavi za prvo letno obdobje od 1. aprila 2009)
Pojasnilo je namenjeno druţbam v zasebni lasti v zvezi s pripoznavanjem in merjenjem zadev, ki se
pojavijo pri računovodskem obravnavanju dogovorov o koncesiji storitev na javno-zasebnem področju.
OPMSRP 12 za poslovanje skupine ni pomembno, saj ni sklenila nobenega dogovora o koncesiji storitev.
OPMSRP 15 Pogodbe za gradnjo nepremičnin (v veljavi za letna obdobja od 1. januarja 2010)
OPMSRP 15 podrobneje določa, da so prihodki, ki izhajajo iz pogodb o gradnji nepremičnin, pripoznani
glede na stopnjo dokončanosti pogodbene dejavnosti v naslednjih primerih:
-
pogodba ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih skladno z MRS 11.3;
pogodba velja zgolj za izvedbo storitev v skladu z MRS 18 (npr. druţbi ni potrebno dobavljati
gradbene materiale); in
pogodba je namenjena prodaji blaga, prihodki pa se pripoznajo sproti med gradnjo v skladu z
določili MRS 18.14.
V vseh ostalih primerih se prihodki pripoznajo takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji pripoznanja prihodkov, kot
to določa MRS 18.14 (npr. po končani gradnji ali po dobavi).
OPMSRP 15 za računovodske izkaze skupine ni pomembno, saj skupina ne nudi storitev gradnje ali
prodaje nepremičnin.
OPMSRP 16 Varovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji (v veljavi za letna
obdobja od 1. julija 2009)
Pojasnilo podrobneje določa vrsto tveganja, pred katerim se je potrebno zavarovati, katera druţba v
skupini sme posedovati postavko varovano pred tveganjem, pojasnjuje ali metoda konsolidacije vpliva na
učinkovitost varovanja, kot tudi obliko, ki jo instrument varovanja zavzame, pa vse do zneskov, ki se ob
ukinitvi poslovanja v tujini prerazvrstijo iz kapitala v poslovni izid.
53
Skupina še ni zaključila analize učinka tega dopolnila.
OPMSRP 17 Izplačila nedenarnih sredstev lastnikom (v veljavi za letna obdobja predvidoma od 1.
novembra 2009)
Pojasnilo velja za enostranska izplačila nedenarnih sredstev lastnikom. V skladu s pojasnilom se
obveznost izplačila dividende pripozna, ko je dividenda ustrezno odobrena in ni več predmet presoje
podjetja, ter se izmeri po pošteni vrednosti izplačanega sredstva. Knjigovodska vrednost dividende se
ponovno izmeri na dan poročanja, sprememba knjigovodske vrednosti pa se pripozna v kapitalu kot
prilagoditev zneska izplačila. Ko je obveznost izplačila dividende poravnana, se morebitna razlika med
knjigovodsko vrednostjo sredstva in knjigovodsko vrednostjo dividende pripozna v poslovnem izidu.
Ker pojasnilo velja le od dneva uporabe dalje, le-to ne bo vplivalo na konsolidirane računovodske izkaze
za obdobja pred datumom sprejema pojasnila. Prav tako se pojasnilo nanaša na bodoče dividende, ki
bodo predmet presoje druţbenikov, zato ni mogoče oceniti učinka tega pojasnila.
OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev (v veljavi za letna obdobja predvidoma od 1.
novembra 2009)
V skladu s pojasnilom mora skupina pripoznati preneseno sredstvo po njegovi pošteni vrednosti, v
kolikor to sredstvo kaţe značilnosti opredmetenega osnovnega sredstva v skladu z MRS 16,
Opredmetena osnovna sredstva. Prav tako mora skupina pripoznati znesek prenosa kot prihodek.
Časovni okvir za pripoznanje prihodka je odvisen od dejstev in okoliščin posameznega dogovora.
OPMSRP 18 za računovodske izkaze skupine ni pomembno, saj slednja ne prejema sredstev od
odjemalcev.
1.3
Podlaga za sestavitev konsolidiranih računovodskih izkazov
Podlaga za merjenje
Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodnjih
primerih, pri katerih se upošteva poštena vrednost:
– nepremičnine,
– naloţbene nepremičnine,
– finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo in
– izpeljani finančni instrumenti.
Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju v točki 1.25
Računovodskih usmeritev.
Funkcijska in predstavitvena valuta
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti obvladujoče druţbe. Vse
računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokroţene na tisoč enot. Vsi izvedeni podatki
(seštevki, razlike, kazalci in indeksi) so izračunani iz vrednosti v evrih in ne v tisoč evrih.
Uporaba ocen in presoj
Uprava mora pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in
predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev,
obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene in predpostavke je treba stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za
obdobje, v katerem se ocena popravi, in za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je uprava pripravila med procesom
izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so
navedene v pojasnilih pri točkah:
54
 1.7
 1.9
 1.6
 1.12
 1.13
 1.18
Nepremičnine, naprave in oprema,
Naloţbene nepremičnine,
Finančni instrumenti,
Zaloge,
Poslovne terjatve in
Rezervacije.
Spremembe računovodskih usmeritev
Skupina od 1. 1. 2009 dalje uporablja spremenjene računovodske usmeritve glede predstavitve
računovodskih izkazov, ki so posledica spremenjenih računovodskih standardov. Ugotavljanje in
predstavljanje poslovnih odsekov v skladu z MSRP 8 je skupina začela uporabljati predčasno, in sicer s 1.
1. 2008.
Obračunavanje stroškov izposojanja
Skupina v nabavno vrednost nepremičnin všteva tudi stroške izposojanja, ki jih je moţno pripisati gradnji
ali nakupu sredstev v pripravi. To moţnost je skupina uporabljala ţe pred uveljavitvijo MRS 23 Stroški
izposojanja (v veljavi od 1. januarja 2009), zato v letu 2009 ni prišlo do sprememb računovodskih
usmeritev.
Predstavljanje računovodskih izkazov
Skupina uporablja spremenjeni MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (2007), ki je stopil v veljavo
na dan 1. 1. 2009. V skladu s spremembo skupina v izkazu sprememb kapitala izkazuje vse spremembe
lastniškega kapitala, spremembe nelastniškega dela kapitala pa so razkrite v izkazu vseobsegajočega
donosa. Primerljivi podatki so predstavljeni skladno s spremenjenim standardom. Sprememba
računovodske usmeritve vpliva samo na način predstavljanja in ne na čisti dobiček na delnico.
V izkazu finančnega poloţaja skupine(so računovodski podatki zdruţeni na podlagi skupnih značilnosti in
ločeno predstavljeni kot dolgoročne in kratkoročne postavke sredstev in obveznosti. Za zagotovitev
skladnosti s tekočim letom so bili nekateri primerjalni podatki prerazvrščeni.
Ugotavljanje in predstavljanje poslovnih odsekov
V skladu z MSRP 8 Poslovni odseki skupina pri poročanju po odsekih uporablja poslovodni pristop in
temelji na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja za sprejemanje odločitev.
Poslovne rezultate oziroma razkritja o odsekih redno preverja uprava obvladujoče druţbe, ki ocenjuje
poslovno uspešnost vsakega odseka in odloča o razporeditvi sredstev v določen odsek.
Napaka iz preteklega obdobja
Skupina popravi napake iz preteklih obdobij za nazaj v skladu z MRS 8, v prvih računovodskih izkazih, ki
so odobreni za objavo po odkritju napake. Napaka je bila odkrita v letu 2009 in popravljena s preračunom
začetnih stanj sredstev, kapitala in obveznosti.
V letu 2009 je skupina opravila preizkus za slabitev dobrega imena nastalega ob oddelitvi divizije
Mersteel na dan 31. 12. 2008, in ugotovila, da je izračunana vrednost niţja od neto sredstev in dobrega
imena, oziroma od naloţbe v odvisno podjetje v izkazih druţbe Merkur, d. d. Učinek popravka zmanjšuje
dobro ime po stanju 1. 1. 2009 v znesku 60.993 tisoč evrov, kapital v višini 54.894 tisoč evrov in
obveznosti za odloţene davke v znesku 6.099 tisoč evrov.
Pomembne računovodske usmeritve
Skupina uporablja iste računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloţenih
konsolidiranih računovodskih izkazih.
55
Računovodski izkazi podjetij v skupini so pripravljeni na isti poročevalski datum in z upoštevanjem
temeljnih računovodskih predpostavk: časovne neomejenosti delovanja, načela upoštevanja nastanka
poslovnih dogodkov in doslednosti predstavljanja.
1.4
Podlaga za konsolidacijo (uskupinjevanje)
Odvisna podjetja
Odvisna podjetja so druţbe, ki jih obvladuje skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima skupina zmoţnost
odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri
ocenjevanju, kolikšen je vpliv skupine, se upoštevata obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki
jih je trenutno mogoče uveljaviti ali zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih podjetij so vključeni v
konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko se preneha.
Pri uskupinjevanju se uporablja metoda popolnega uskupinjevanja. Izločijo se notranji posli v skupini, kar
pomeni, da se izločijo medsebojne terjatve in dolgovi, medsebojni prihodki in odhodki ter nerealizirani
dobički in izgube, ki so posledica notranjih poslov. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot
dobički, pod pogojem, da ne obstaja dokaz o slabitvi. V kapitalu in poslovnem izidu se posebej obračuna
in prikaţe „neobvladujoči deleţ‟, ki je definiran kot kapitalski deleţ v odvisnem podjetju, ki ni last
obvladujočega podjetja.
Pridružena podjetja
Pridruţena podjetja so druţbe, v katerih ima skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne
in poslovne usmeritve. Pridruţena podjetja se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani
računovodski izkazi zajemajo deleţ skupine v dobičkih in izgubah pridruţenega podjetja, izračunan po
kapitalski metodi od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se preneha. Ko deleţ izgub, ki
pripadajo skupini, preseţe knjigovodsko vrednost finančne naloţbe v pridruţeno podjetje, se vrednost
take naloţbe zmanjša na nič, razen če bi skupina morala poravnati nekatere obveznosti za pridruţeno
podjetje.
1.5
Prevedba tujih valut
Posli v tuji valuti
Posli, izraţeni v tuji valuti, so preračunani v funkcijsko valuto skupine po menjalnem tečaju na dan posla.
Denarna sredstva in obveznosti, izraţeni v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v funkcijsko
valuto po takrat veljavnem referenčnem tečaju ECB. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med
odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in
plačil v obdobju, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po referenčnem tečaju ECB na koncu
obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izraţene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se
pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti.
Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri
preračunu kapitalskih instrumentov, razvrščenih kot razpoloţljivi za prodajo ali za nefinančno obveznost,
ki je določena kot varovanje pred tveganjem, ali za denarno – tokovna varovanja pred tveganji, ki se
pripoznajo neposredno v vseobsegajočem donosu.
Računovodski izkazi odvisnih podjetij v tujini
Sredstva in obveznosti podjetij v tujini so preračunani v evre po referenčnem tečaju ECB, ki velja na
datum poročanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini so preračunani v evre po povprečnem srednjem
tečaju Evropske centralne banke v letu 2009. Tečajne razlike pri preračunu so neposredno pripoznane v
drugem vseobsegajočem donosu – prevedbeni rezervi. Od 1. januarja 2004 naprej, to je od prehoda na
MSRP, so te spremembe pripoznane v vseobsegajočem donosu – prevedbeni rezervi. Ob prodaji
podjetja v tujini (delni ali celotni) se tečajne razlike pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobička
56
ali izgube iz prodaje. Tečajne razlike od finančnih naloţb v podjetja v tujini pred 1. januarjem 2004 so
izkazane kot sestavina naloţb.
1.6
Finančni instrumenti
Neizpeljani finančni instrumenti
Neizpeljani finančni instrumenti skupine vključujejo: finančne naloţbe v kapital pridruţenih podjetij,
finančna sredstva razpoloţljiva za prodajo, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana
posojila ter terjatve in obveznosti.
Skupina pripozna neizpeljane finančne instrumente po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki
se neposredno nanašajo na posel na dan nastanka oziroma, ko skupina postane stranka pogodbenih
določil instrumenta.. Skupina odpravi pripoznanje finančnega instrumenta, ko ugasnejo pogodbene
pravice do denarnih tokov, ali ko skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz
neizpeljanega finančnega instrumenta na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva
finančnega sredstva prenesejo. Kakršen koli deleţ v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga skupina
ustvari ali prenese, se pripozna kot posamezno sredstvo ali obveznost. Neizpeljana finančna sredstva in
obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaţe v izkazu finančnega poloţaja če in le če ima skupina
pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.
Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni instrumenti izmerijo tako, kot je v nadaljevanju opisano
pri posamezni kategoriji finančnih instrumentov.
Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki 1.23 Računovodskih usmeritev.
Izpeljani finančni instrumenti
Skupina uporablja izpeljane finančne instrumente za varovanje pred izpostavljenostjo obrestnim
tveganjem.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom,
se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni
instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v
nadaljevanju. Obvladovanje obrestnega tveganja je uspešno, če se giblje v razponu med 80 in 125
odstotki.
Varovanje denarnega toka pred tveganji
Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s
pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni
izid, se uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega inštrumenta pripozna v drugem
vseobsegajočem donosu obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem, ki je postavka
kapitala. Znesek, ki je pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, se izvzame in vključi v poslovni izid
za obdobje, v katerem pred tveganji varovani denarni tokovi vplivajo na poslovni izid in sicer v isto
postavko v izkazu poslovnega izida kot pred tveganjem varovana postavka. Neuspešni del sprememb
poštene vrednosti izpeljanega finančnega inštrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu.
Skupina predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če instrument za varovanje pred
tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem, če se instrument za
varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi, ali če skupina prekliče označitev. Nabrani dobiček
ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, ostane izkazana v rezervi za varovanje pred
tveganjem v kapitalu, dokler predvideni posel ne vpliva na poslovni izid. V primeru, da je pred tveganjem
varovana postavka nefinančno sredstvo, se znesek, ki se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu
obdobja, prenese na knjigovodsko vrednost sredstva, ko se le-to pripozna. Če predvidenega posla ni več
pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno v poslovnem
57
izidu. V drugih primerih se znesek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v poslovni izid
za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana postavka vpliva na poslovni izid.
1.7
Nepremičnine, naprave in oprema
Merjenje pri pripoznavanju
Nepremičnine, naprave in oprema (v nadaljevanju NNO) se ob začetnem pripoznanju izmerijo po
nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih
je mogoče pripisati neposredno usposobitvi pripoznanja za nameravano uporabo. Nabavno vrednost
sestavljajo tudi stroški izposojanja (obresti) v zvezi z gradnjo nepremičnin do njihove usposobitve za
uporabo. Stroški prav tako lahko zajemajo prenose iz drugega vseobsegajočega donosa iz naslova
varovanja denarnega toka pred valutnim tveganjem za nakup opredmetenih osnovnih sredstev.
Dodatna oziroma dogovorjena vlaganja v sredstva in izboljšave sredstev, ki jih ima podjetje v finančnem
ali poslovnem najemu, se izkazujejo med NNO oziroma deli teh sredstev.
Poznejši stroški
Stroški zamenjave nekega dela NNO se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je
verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v druţbo, ter
če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Popravila ali vzdrţevanje NNO za obnavljanje ali
ohranjanje prihodnjih gospodarskih koristi se na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev
in dobe koristnosti izkazujejo kot stroški vzdrţevanja v poslovnem izidu, kot odhodki v obdobju, ko
nastanejo.
Prevrednotenje nepremičnin, naprav in opreme
Po začetnem pripoznavanju se NNO izkazujejo po modelu nabavne vrednosti, razen pri nepremičninah,
ki se vrednotijo po modelu prevrednotenja na podlagi poštenih vrednosti, zmanjšanih za poznejše
amortizacijske popravke vrednosti in poznejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Prevrednotenje se opravlja
najpogosteje v petletnih obdobjih. Skupina je preverila poštene vrednosti nepremičnin in pri tistih
nepremičninah, kjer je bilo potrebno, opravila prevrednotenje na dan 31. 12. 2009.
Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje pripozna v drugem
vseobsegajočem donosu in izkaţe kot rezerva iz prevrednotenja v sklopu kapitala. Kakršna koli izguba se
pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in izkaţe kot zmanjšanje rezerve iz prevrednotenja, v kolikor
je bil znesek v zvezi z določeno nepremičnino prej upoštevan kot rezerva v sklopu kapitala, preostanek
izgube pa je neposredno pripoznan v poslovnem izidu.
Odprava pripoznanja nepremičnin, naprav in opreme
Ko je pripoznanje sredstva odpravljeno (odtujeno ali izločeno iz uporabe) se rezerva iz prevrednotenja
opredmetenih osnovnih sredstev, ki je sestavni del kapitala, prenese neposredno na zadrţani čisti dobiček.
Začetek amortiziranja, metoda amortiziranja in dobe koristnosti
Nepremičnine, naprave in oprema (NNO) se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko
so razpoloţljive za uporabo. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja
ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega NNO in se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Dobe koristnosti sredstev so naslednje:
58
Skupina nepremičnin, naprav in opreme









Poslovne zgradbe, prodajalne, skladišča
Pomoţna skladišča in drugi objekti
Zunanje ureditve in ţelezniški tiri
Šotorska skladišča, zabojnik, rastlinjaki
Skladiščna oprema
Tehnološka oprema, delovne naprave in stroji
Trgovinska, pisarniška in preostala oprema
Drobni inventar do 500 EUR
Računalniška in telekomunikacijska oprema
Doba koristnosti
40 let
30 let
25 let
10 let
od 5 do 20 let
od 6 do 16 let
od 4 do 10 let
4 leta
od 3 do 5 let
Zemljišča, predujmi za NNO in NNO v gradnji oziroma pridobivanju ter umetniška dela se ne amortizirajo.
1.8
Neopredmetena sredstva
Dobro ime
Vse poslovne zdruţitve se obračunavajo po nakupni metodi. Morebitna razlika med nabavno vrednostjo
poslovne zdruţitve in deleţem prevzemnika v čisti pošteni vrednosti opredeljenih sredstev, dolgov in
pogojnih obveznosti se pripozna kot dobro ali slabo ime.
Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Dobro ime se razvrsti na enoto, ustvarjajočo denar, in se ne amortizira. Namesto tega se dobro ime letno
preizkuša za oslabitev. Pri pridruţenih podjetjih se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v
knjigovodsko vrednost naloţbe v pridruţeno podjetje.
Slabo ime, ki se pojavi pri prevzemu, se neposredno pripozna v poslovnem izidu.
Druga neopredmetena sredstva
Kot neopredmetena sredstva se pripoznavajo nedenarna sredstva brez fizičnega obstoja, kot so na
primer: nakupi programske opreme, dolgoročno pridobljeni patenti in licence.
Stroški raziskovanja in razvijanja, nastali v skupini, blagovne znamke, kolofoni, seznami odjemalcev in
vsebinsko podobne postavke se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, temveč se takoj obravnavajo
kot stroški oziroma poslovni odhodki v obdobju, v katerem nastanejo.
Neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek
vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve (glej računovodsko usmeritev »Oslabitev sredstev«).
Amortizacija
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe
koristnosti neopredmetenih sredstev, razen če te dobe niso določene in se pripozna v izkazu poslovnega
izida.. Amortizacija neopredmetenih sredstev se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.
Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:
Skupina neopredmetenih sredstev
Programska oprema SW
Dolgoročno pridobljene licence
Doba koristnosti
5 let
po pogodbi
Odprava pripoznanja neopredmetenih sredstev
Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali kadar se ne pričakuje nobena prihodnja
gospodarska korist iz njegove uporabe ali odtujitve. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja
neopredmetenega sredstva, se ugotovijo kot razlika med morebitnimi čistimi donosi ob odtujitvah in
knjigovodsko vrednostjo sredstva. Pripoznajo se v poslovnem izidu, ko se odpravi pripoznanje sredstva.
59
1.9
Naloţbene nepremičnine
Naloţbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih skupina nameni zato, da bi prinašale najemnino ali
povečevale vrednost dolgoročne naloţbe ali pa oboje.
Merjenje pri pripoznavanju
Naloţbeno premoţenje se na začetku izmeri po nabavni vrednosti, sestavljeni iz nakupne cene in
stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Taki stroški vključujejo izdatke za pravne storitve,
davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.
V primerih, ko se je potrebno odločiti, ali je neko sredstvo naloţbena nepremičnina ali nepremečnina, je
sredstvo naloţbena nepremičnina, če se več kot 80 odstotkov celotne njene vrednosti uporablja za
oddajo v najem.
Merjenje po pripoznanju
Naloţbene nepremičnine se po začetnem pripoznavanju izkazujejo po modelu poštene vrednosti.
Poštena vrednost naloţbenih nepremičnin odraţa trţne pogoje na dan bilance stanja. Cenitev poštenih
vrednosti naloţbenih nepremičnin izvaja pooblaščeni cenilec v skladu s predpisano metodologijo. Dobički
ali izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti naloţbenega premoţenja, se vštevajo v poslovni
izid obdobja, v katerem se pojavijo.
Odprava pripoznanja naložbenih nepremičnin
Naloţbena nepremičnina se preneha pripoznavati ob odtujitvi ali kadar se za stalno umakne iz uporabe in
iz odtujitve ni mogoče pričakovati nobenih prihodnjih gospodarskih koristi. Dobičke ali izgube iz opustitev
ali odtujitev naloţbenih nepremičnin je treba ugotoviti kot razlike med čistimi donosi ob odtujitvah in
knjigovodsko vrednostjo sredstev ter jih pripoznati v poslovnem izidu.
1.10 Finančna sredstva in dana posojila
Finančna sredstva na razpolago za prodajo
Večina finančnih naloţb skupine je razvrščena kot finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo. Ob
začetnem pripoznanju so te naloţbe izmerjene po pošteni vrednosti na datum pridobitve. Pri poznejšem
merjenju je poštena vrednost trţno oblikovana vrednost. Za finančne instrumente, ki kotirajo na
delujočem trgu, je to enotni borzni tečaj delnic na dan bilance stanja, pri finančnih sredstvih, za katere ni
delujočega trga, pa ponderirana povprečna cena delnic iz poslov obdobja. Spremembe poštene vrednosti
so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
Ko se pripoznanje naloţbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Izgube
zaradi oslabitve ter tečajne razlike pri finančnih sredstvih na razpolago za prodajo so pripoznane v
poslovnem izidu.
Ob odtujitvi finančnih sredstev skupina uporablja metodo tehtanih povprečnih cen.
Dana posojila
Dana posojila se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa
se izkazujejo po odplačni vrednosti. Pri tem se morebitne razlike med izvirno in odplačno vrednostjo
izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila. Uporabi se metoda efektivne
obrestne mere.
60
1.11
Oslabitev sredstev
Sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost.
Na datum vsakega poročanja se oceni, ali je kakršno koli znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno.
Če obstaja tako znamenje, mora podjetje oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi,
odvisno od tega, katera je večja.
Če je treba knjigovodsko vrednost sredstva zmanjšati, se pojavi izguba zaradi oslabitve, ki se izkaţe v
poslovnem izidu obdobja, razen če se pred tem pri istih sredstvih zaradi njihove okrepitve pojavi rezerva
iz prevrednotenja, ki omogoča njeno poravnavo.
Nadomestljiva vrednost dobrega imena, neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti in
neopredmetenih sredstev, ki se še ne uporabljajo, se oceni vsako leto na datum poročanja.
Finančna sredstva (vključno terjatve)
Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je
zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega
sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti.
Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani
dolţnika; restrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolţni skupini, v kolikor se slednja strinja; znaki, da bo
dolţnik šel v stečaj; ter izginotje delujočega trga za tovrstno vrednotnico.
V primeru naloţbe v lastniške vrednostne papirje je objektivni dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno
zniţanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.
Oslabitev terjatev in danih posojil
Skupina oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno
izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatev presega njeno
pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo
poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je začel
sodni postopek, pa kot sporne terjatve.
Oslabljenost terjatev, ki sama zase niso pomembna, se oceni skupno in sicer tako, da se terjatve vključijo
v grupe s podobnimi značilnostmi tveganja. Skupina oblikuje grupe na podlagi zapadlosti terjatev. Pri
oceni skupne oslabitve skupina uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitev in znesek
nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih
gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.
Skupina oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot
razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi
po izvirni veljavni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkaţejo na kontu popravka
vrednosti terjatev. Tako se deleţ oslabljenega sredstva še nadalje pripoznava v razreševanju diskonta.
Ko se zaradi kasnejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube
zaradi oslabitve odpravi skozi poslovni izid.
Oslabitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo
Skupina oceni dokaze o oslabitvi finančnih sredstev, ki so razpoloţljivi za prodajo, za vsako finančno
sredstvo posebej.
Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je razpoloţljivo za prodajo, pripoznano
neposredno kot preseţek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo dolgoročno
61
oslabljeno, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida kot finančni odhodek. Šteje se, da obstajajo
objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finančne naloţbe, kadar je poštena vrednost
finančnega sredstva na dan bilance stanja 30 odstotkov niţja od nabavne vrednosti finančnega sredstva.
Nefinančna sredstva
Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih
sredstev, razen odloţenih terjatev za davke, z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če
takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena se
izvede vsakič na datum poročanja. Zaloge in naloţbene nepremičnine niso predmet slabitve po MRS 36.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova/njena knjigovodska
vrednost presega njegovo/njeno nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaţe v izkazu poslovnega izida.
Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej
zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na
druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena
vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri
uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo
diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraţa sprotne trţne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki
so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve, se sredstva, ki jih ni mogoče preskusiti
posamično, uvrstijo v najmanjšo moţno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje
uporabe in ki so preteţno neodvisni od prejemkov ostalih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča
enota). Za potrebe preizkusa oslabitve se dobro ime, pridobljeno v poslovni zdruţitvi, razporedi na denar
ustvarjajoče enote, za katere se pričakuje, da bodo od zdruţitve imele koristi.
Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa skupina izgube
zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum poročanja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do
zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do
spremembe ocen, na podlagi katerih skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi
oslabitve sredstva se odpravi v višini, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseţe
knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v
prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
1.12
Zaloge
Vrednotenje zalog
Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztrţljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista
iztrţljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, doseţena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene
stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.
V skupini se poraba zalog obravnava po metodi tehtanih povprečnih nabavnih cen.
Nabavna vrednost zalog obsega kupno ceno, carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih bo podjetje
pozneje dobilo povrnjene od davčnih organov), prevozne stroške, stroške pretovarjanja in druge stroške,
ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu ali materialu. Trgovinski popusti,
drugi popusti in podobne postavke se pri ugotavljanju nabavne vrednosti odštejejo.
Ko so zaloge prodane, se njihova knjigovodska vrednost pripozna kot odhodek obdobja, v katerem je bil
ustrezen prihodek obračunan.
Čista iztržljiva vrednost zalog
Vrednost zalog ni nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se
njihove prodajne cene zniţajo. Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če se povečajo ocenjeni stroški
dokončanja ali ocenjeni stroški v zvezi s prodajo. Delno odpisovanje zalog pod njihovo izvirno vrednost ali
stroške do čiste iztrţljive vrednosti je skladno s stališčem, da sredstva ne morejo biti izkazana z večjimi
62
zneski, kot je pričakovana vrednost ob njihovi prodaji ali uporabi. Znesek vsakega delnega odpisa zalog
čiste iztrţljive vrednosti in vseh izgub pri zalogah se pripozna kot odhodek v obdobju, ko se delni odpis ali
izguba pojavi.
Odpisi in delni odpisi poškodovanih, pretečenih in neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom ali
ob inventuri po posameznih postavkah. Konec leta se čista iztrţljiva vrednost zalog preverja po sorodnih
vrstah blaga. Opravijo se pavšalni popravki zalog v razponu od 5 % do 80 % knjigovodske vrednosti
zalog. Kriteriji za zniţanje vrednosti so starost zaloge in koeficient obračanja zaloge.
1.13
Poslovne terjatve in druga sredstva
Merjenje terjatev
Poslovne terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih
obresti. Kratkoročne poslovne terjatve se ne diskontirajo na datum bilance stanja.
Oslabitev poslovnih terjatev
Če je prišlo do objektivnih dokazov o oslabitvi terjatev, se izguba izmeri kot razlika med knjigovodsko
vrednostjo terjatve in pričakovano udenarljivo vrednostjo in se pripozna v poslovnem izidu.
Glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju se terjatve popravijo v
določenem odstotku od vrednosti terjatev glede na pretečeni rok zapadlosti, in sicer različno na
domačem in tujem trgu. Za večje terjatve in za terjatve, za katere je vloţen postopek za izterjavo na
sodišču, in terjatve, ki so v postopku prisilne poravnave ali v stečajnem postopku, se udenarljivost
ocenjuje individualno ob upoštevanju tekočega poslovanja in bonitete oziroma ustreznih zavarovanj, ki
podpirajo pričakovanja, da so terjatve realno obstoječe in izterljive.
Popravki po skupinah terjatev so naslednji:
Individualni popravek
Redne terjatve za
blago – Slovenija
Terjatve z vrednostjo
nad 125.000 EUR
Redne terjatve za
blago – tujina
Terjatve z vrednostjo
nad 25.000 EUR
Terjatve za obresti
Slovenija, tujina
Terjatve z vrednostjo
nad 10.000 EUR
Pavšalni popravek glede na
zapadlost
– do 30 dni
– nad 31 dni
– nad 61 dni
– nad 91 dni
– nad 181 dni
– nad 1 leto
Terjatve z vrednostjo
pod 125.000 EUR
(v % od vrednosti)
1
2
4
10
30
50
Terjatve z vrednostjo
pod 25.000 EUR
(v % od vrednosti)
0
30
30
40
50
60
Terjatve z vrednostjo
pod 10.000 EUR
(v % od vrednosti)
10
30
40
50
60
70
Postavka
Individualni popravek je oblikovan tudi za terjatve v sodnih postopkih, in sicer: za terjatve za blago z
vrednostjo nad 20 tisoč evrov in za terjatve za obresti z vrednostjo nad 10 tisoč evrov. Za druge terjatve v
sodnih postopkih se oblikuje pavšalni popravek terjatev v višini 60 % vrednosti. Pri pridobljenih
informacijah, ki kaţejo močno verjetnost manjšega poplačila, se oblikuje ustrezno večji popravek.
Uporabljeno metodologijo in s tem ustreznost ocene tveganja in izračune mogočih izgub v primeru
neizpolnitve kupca skupina izvaja dvakrat letno, izračun mogočih izgub pa vsako trimesečje.
Za dokončne odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: zavrnitev potrditve stanj terjatev,
sodna odločba, sklep prisilne poravnave, sklep stečajnega postopka in druge ustrezne listine.
63
1.14
Denar in denarni ustrezniki
Denarna sredstva obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Denarni ustrezniki so kratkoročne, hitro
unovčljive naloţbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje
spremembe vrednosti nepomembno.
Samodejna zadolţitev na tekočem računu ni denar, temveč kratkoročna finančna obveznost.
1.15
Kapital
Celotni kapital skupine je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če druţba preneha
delovati. Opredeljen je z zneski, ki so jih vloţili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in
pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in dvigi (izplačila).
Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadrţani čisti dobiček,
rezerve za pošteno vrednost ter lastne delnice kot odbitna postavka.
Odkup lastnih delnic ali deležev (lastne delnice)
Ob odkupu lastnih delnic ali deleţev, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega
nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov
pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleţi se izkazujejo kot lastne delnice in se
odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi poznejši ponovni izdaji se prejeti znesek izkaţe
kot povečanje osnovnega kapitala in tako dobljeni preseţek ali manjko pri transakciji se prenese na
zadrţani dobiček oziroma na kapitalske rezerve.
Dividende
Dividende se pripoznajo v računovodskih izkazih kot obveznost do lastnikov v obdobju, v katerem je bil
sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
Čisti dobiček na delnico
Skupina izkazuje osnovno dobičkovnost delnice tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada
navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Skupina nima
prednostnih delnic, niti navadnih delnic, ki bi predstavljale zamenljive obveznice in delniške opcije, zato
ne izračunava popravljenega dobička in popravljene dobičkonosnosti delnice. Med letom ni bilo
sprememb števila izdanih delnic.
1.16
Prejeta posojila
Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednosti brez zmanjšanja za
pripadajoče stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila izkazujejo po odplačni vrednosti, pri tem
se morebitne razlike med izvirno in odplačno vrednostjo izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju
odplačevanja posojila. Pri tem se uporabi metoda efektivnih obresti.
1.17
Poslovne obveznosti
Obveznosti se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kratkoročne poslovne
obveznosti se ne diskontirajo na datum bilance stanja.
Poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki pri poslovnih obveznostih dokazujejo prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo
oziroma obračunani strošek, odhodek ali deleţ v poslovnem izidu.
64
1.18
Rezervacije
Rezervacije se izkaţejo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka zdajšnjo pravno ali posredno obvezo
in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
gospodarske koristi. Ker je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije enak zdajšnji
vrednosti izdatkov, ki so po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze.
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k plačilu jubilejnih nagrad
zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge
pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine ob upokojitvi, jubilejne
nagrade in solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca. Diskontirane so na dan bilance stanja. Pri tem
se uporablja metoda knjiţnega rezerviranja na podlagi aktuarskega izračuna oziroma ocene. Morebitni
aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka.
Rezervacije za tožbe
Skupina izkazuje rezervacije za toţbe, v katerih nastopa kot toţena stranka. Vsako leto preveri
potrebnost oblikovanja rezervacij glede na stanje spora in pričakovano rešitev spora.
Rezervacije za državne podpore
Skupina izkazuje rezervacije iz naslova zadrţanih prispevkov za zaposlovanje preseţne kvote invalidov.
Rezervacije skupina uporablja za izboljšanje delovnih pogojev invalidov.
Kratkoročni zaslužki zaposlencev
Obveze za kratkoročne zasluţke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkaţejo med odhodki, ko
je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zasluţkom opravljeno. Obveznost se izkaţe v
višini, za katero se pričakuje plačilo v dvanajstih mesecih po preteku obdobja, če ima skupina zdajšnjo
pravno ali posredno obvezo za taka plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je
obveznost mogoče zanesljivo izmeriti (npr. obveznost za neporabljen letni dopust).
1.19
Najemi
Razvrstitev najemov
Najem, pri katerem skupina prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom
sredstva, se obravnava kot finančni najem. Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi. Najeta sre
Finančni najemi
Na začetku najema se v bilanci stanja pripozna finančni najem kot sredstvo in dolg v zneskih, enakih
pošteni vrednosti najetega sredstva ali, če je ta niţja, zdajšnji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri
čemer se obe vrednosti določita ob sklenitvi najema. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v
skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za taka sredstva.
Poslovni najemi
Pri poslovnem najemu se najemnina pripozna kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi
najema.
65
1.20
Davek od dobička
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloţeni davek. Davek od
dobička se izkaţe v izkazu poslovnega izida kot odhodek, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na
postavke, ki se izkazujejo neposredno v vseobsegajočem donosu in se zato izkazuje med kapitalom.
Odmerjeni davek je davek, ki bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih
stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s
preteklimi poslovnimi leti.
Pri izkazovanju odloţenega davka se uporablja metoda obveznosti po bilanci stanja na osnovi začasnih
razlik med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi posameznih sredstev in obveznosti. Znesek
odloţenega davka temelji na pričakovanem načinu povrnitve oziroma poravnave knjigovodske vrednosti
sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja oziroma davčnih
stopenj obdobja, v katerem se pričakuje odprava terjatve ali obveznosti za odloţene davke.
Odloţena terjatev za davek se pripozna samo v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na
razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloţeno
terjatev. Odloţene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče
uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
1.21
Prihodki
Prihodki od prodaje blaga in proizvodov
Prihodki od prodaje blaga in proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve
iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki
se izkaţejo, ko kupec prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom
sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali moţnosti
vračila blaga in proizvodov in ko je mogoče zanesljivo izmeriti višino prihodkov.
Sistem zvestobe kupcev
Nekatere druţbe v skupini (druţbe v diviziji Merkur) izdajajo svojim kupcem kartico zvestobe, ki se
imenuje Merkurjeva kartica zaupanja (MKZ). Z njo se seštevajo nakupi v vseh trgovskih centrih in
franšiznih prodajalnah, kar imetnikom MKZ prinaša dodatne ugodnosti. Po zaključku obračunskega
obdobja, ki traja 3 mesece, prejme imetnik MKZ bon za popust, ki ga lahko uveljavi pri naslednjem
nakupu. V odvisnosti od skupne vrednosti nakupov obdobja si lahko pridobi dobroimetje v višini od 2 do
5 % vrednosti opravljenih nakupov. Pri vnovčevanju se prihodki od prodaje zmanjšajo za dani popust
imetnikom MKZ.
Prihodki od opravljenih storitev
Prihodki od opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti
posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.
Prihodki od najemnin in finančni najemi
Prihodki od najemnin iz naloţbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem
najema. Plačila iz naslova finančnega najema se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem
najema.
Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni prihodki so prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi nepremičnin, naprav, opreme in
naloţbenih nepremičnin kot preseţki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo ter
prevrednotenje naloţbenih nepremičnin na pošteno vrednost.
66
1.22
Odhodki
Poslovni odhodki
Poslovni odhodki se po namenu (funkciji) razvrščajo na nabavno vrednost prodanih količin, na stroške
prodajanja, stroške splošnih dejavnosti (uprave in nabave) in na druge poslovne odhodke, ki niso stroški.
Nabavna vrednost prodanih količin
Pri razknjiţevanju porabe zalog trgovskega blaga za prodane količine se uporablja metoda tehtanih
povprečnih nabavnih cen. Nabavna vrednost prodanih količin blaga se neposredno zmanjša za pozneje
prejete rabate in superrabate dobaviteljev. Rabati so delno vračunani v nabavno vrednost zalog.
Stroški prodajanja (z amortizacijo)
Stroški prodajanja (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane s prodajo poslovnih učinkov.
Ker se ti stroški ne zadrţujejo v zalogah, se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem
obračunskem obdobju, ko nastanejo.
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane z nabavno funkcijo in
upravo s pomoţnimi dejavnostmi. Tudi ti stroški se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem
obračunskem obdobju, ko nastanejo.
Stroški po naravnih vrstah
Stroške materiala in storitev predstavljajo zneski, navedeni v računih dobaviteljev in drugih listinah,
zmanjšani za popuste, odobrene ob prodaji ali pozneje, zaradi zgodnejšega plačila.
Amortizacija se obračunava posamično po stopnjah, upoštevaje najkrajšo dobo koristnosti posameznega
opredmetenega osnovnega ali neopredmetenega sredstva.
Stroški dela predstavljajo bruto zneske plač zaposlencev, obračunanih v skladu s kolektivno pogodbo in
individualnimi pogodbami o zaposlitvi, prispevke in davke, ki neposredno bremenijo delodajalca,
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in druge stroške dela (regres, prevoz na delo in z dela,
prehrano med delom idr.).
Drugi poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z oslabitvijo vrednosti ali odpisom sredstev ter pri odtujitvi
nepremičnin, naprav, opreme in naloţbenih nepremičnin zaradi izgube pri prodaji.
1.23
Finančni prihodki in odhodki
Finančni prihodki
Finančni prihodki obsegajo prihodke iz obresti od naloţb in poslovnih terjatev, prihodke od tečajnih
razlik, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo ter
prihodke od unovčenih terjatev (vključno z odpravo oslabitve terjatev).
Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne
obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena
delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do
tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, razlik ob ponovnih izračunih diskonta na rezervacije,
izgube zaradi oslabitve vrednosti in odpisov finančnih sredstev in poslovnih terjatev ter izgube od
instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški
izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se
pripišejo nepremičninam, napravi in opremi v gradnji ali izdelavi. Dobički in izgube iz tečajnih razlik se
izkaţejo v čistem znesku. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so
povezana z njimi.
67
1.24
Poročanje po odsekih
Ugotovitev in predstavljanje poslovnih odsekov
Poslovni odsek je prepoznaven sestavni del skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih
dobiva prihodke in s katerimi ima stroške. Rezultate poslovnih odsekov redno pregleduje poslovodstvo,
da lahko na njihovi podlagi sprejme odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni odsek, in
ocenjuje uspešnost poslovanja skupine. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih.
Poročanje skupine po odsekih temelji na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja pri
odločanju.
Za Merkur Group so poslovni odseki opredeljeni kot divizije, in sicer:
 Divizija Merkur, ki se ukvarja z nabavo in prodajo vseh vrst tehničnih in gradbenih materialov,
 Divizija Mersteel, ki zagotavlja nabavo in prodajo metalurških izdelkov in
 Divizija Big Bang, ki je specialist za avdio, video in računalniške izdelke, telekomunikacije,
glasbo in igre.
Dodatni podatki Merkur Group se nanašajo na geografsko območje, kjer se nahajajo kupci, in sicer:
 Slovenija – domači trg,
 tuji trg.
1.25
Določanje poštene vrednosti
Glede na računovodske usmeritve skupine in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev
poštene vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev ter obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin
sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je skupina določila po metodah, ki so opisane v
nadaljevanju.
Nepremičnine
Poštena vrednost nepremičnin temelji na trţni vrednosti. Trţna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni
vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trţenju izmenjala v
premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri tem sta stranki dobro obveščeni in
ravnata razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction).
Naloţbene nepremičnine
Zunanji, neodvisni cenilec ovrednoti portfelj naloţb v skupini. Poštena vrednost temelji na trţni vrednosti,
ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trţenju
izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri tem sta stranki dobro
obveščeni in ravnata razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction).
Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naloţbene nepremičnine oceni s
skupno vrednostjo pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva
posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na podlagi diskontiranih neto denarnih
tokov na letni ravni.
Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo
Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro
obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu.
Skupina pri določanju poštene vrednosti finančnih sredstev upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja
poštene vrednosti:
 prva raven zajema vrednosti po borznem tečaju na dan 31. 12. (neprilagojene) na delujočih trgih
za enaka sredstva ali obveznosti;
 druga raven zajema vhodne podatke poleg borznih vrednosti, vključenih v prvo raven, ki so
neposredno ali posredno (tj. kot izpeljani iz cen) izračunani na podlagi trţnih vrednosti za
sredstvo ali obveznost;
 tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih
trţnih podatkih.
Skupina uporablja borzne cene kot osnovo za pošteno vrednost finančnih sredstev. Če finančni
instrument ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg ocenjuje ko nedelujoč, skupina uporabi
68
vhodne podatke druge in tretje ravni za ocenitev poštene vrednosti finančnega sredstva.
Izpeljani instrumenti
Poštena vrednost obrestne zamenjave temelji na ponudbah borznih posrednikov. Primernost teh ponudb
se določa z metodo diskontiranih bodočih čistih denarnih tokov ob upoštevanju dospelosti posameznega
posla in z uporabo trţnih obrestnih mer za podobne instrumente na datum vrednotenja.
Zaloge
Poštena vrednost zalog se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem
poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje.
Poslovne terjatve
Poštena vrednost poslovnih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov,
razobrestenih po trţni obrestni meri na datum poročanja. Ocena upošteva kreditno tveganje.
1.26
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkazov finančnega poloţaja na dan
31. 12. 2008 in 31. 12. 2009 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2009.
1.27
Obvladovanje finančnega tveganja
Pri upravljanju in obvladovanju finančnih tveganj skupina sledi sprejeti finančni politiki, ki vključuje
izhodišča za učinkovito in sistematično upravljanje finančnih tveganj in se med podjetji znotraj Merkur
Group ne razlikuje.
Natančnejši pregled in aktivnosti za ocenjevanje in obvladovanje vsake vrste tveganj je naveden v
Poslovnem poročilu v točki »Obvladovanje finančnega tveganja«.
Ta točka obravnava Merkur Group in njegovo izpostavljenost posameznim tveganjem. Kvantitativna
razkritja oziroma izpostavljenost Merkur Group posameznim vrstam tveganja ter analiza občutljivosti je
opredeljena v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom.
Računovodske usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize
tveganj, ki grozijo skupini, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo
tveganja. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo, informacije iz okolja pa
dinamično in proaktivno delujejo na tekoče odločitve o delovanju druţbe v spremenjenih razmerah.
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila
obveznosti in bo skupini povzročila finančno izgubo. Kreditno tveganje je neposredno povezano s
komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih
partnerjev poplačane s časovnim zamikom ali pa sploh ne.
Za omejevanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju skupina uporablja izdelan in formaliziran bonitetni
sistem.
Bonitetni sistem konstantno razvijamo in nadgrajujemo z različnimi bazami, podatkov, kot so npr.
poslovni izkazi, neodvisna ocena tveganja in priporočilo o višini limita zunanjega, neodvisnega
ponudnika, tekoča plačilna boniteta ter spremljava blokad transakcijskih računov, tekoča izpostavljenost
in razlika v ceni, poleg tega pa za boljše poznavanje partnerjev uporabljamo mehki del informacij, ki poleg
trenutnega poslovanja zajema tudi desetletno zgodovino poslovanja z nami ter aktivnosti ustanoviteljev,
lastnikov in zastopnikov teh subjektov v povezavi z vpletenostjo le-teh v kritične postopke.
V obdobju januar - december 2009 izstopa izjemno visok popravek vrednosti oz. slabitev danega
posojila druţbi HTC DVA, d. o. o. ter naloţbe v Metalurško dejavnost Mersteela v skupni višini 141,6
milijonov EUR (od tega 126,4 milijone EUR slabitev posojila druţbi HTC DVA d. o. o., saj smo ugotovili,
da druţba nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi lahko zagotovila takojšnje
69
poplačilo). Dodatno so se povečali tudi popravki vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v višini 8,1
milijona evrov.
Vodstvo Merkur Group ocenjuje, da je kljub navedenim ukrepom za varovanje pred tveganji, zlasti zaradi
slabega posojila podjetju HTC DVA d. o. o., izpostavljenost kreditnim tveganjem visoka, trend pa
nespremenljiv.
Trţno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere
V letu 2009 smo v Merkur Group za ščitenje obrestne mere uporabili inštrumente obrestne zamenjave, s
katerimi smo ščitili petino izpostavljenosti tveganju spremembe obrestne mere. Na variabilno obrestno
mero je bilo vezanih dve tretjini kreditov.
Velik padec ter nato umirjeno gibanje referenčne obrestne mere skupaj z zmanjševanjem deleţa kreditov,
vezanih na variabilno obrestno mero, kaţe na zmanjševanje obrestnega tveganja v Merkur Group. Skupaj
z omenjenimi ukrepi vodstvo še vedno ocenjuje izpostavljenost obrestnemu tveganju v letu 2009 kot
nizko.
Valutno tveganje
Definirali smo pomembnejše valutne pare, ki so določeni z geografsko lokacijo ter velikostjo naših podjetij
v tujini. Ti pari so EUR/HRK, EUR/RSD ter EUR/CZK. Pare smo določili glede na velikost transakcijske in
translacijske izpostavljenosti v poslovnem letu. Za merjenje velikosti valutnega tveganja pa poleg
potencialne izpostavljenosti upoštevamo tudi koeficiente variabilnosti za pomembnejše valutne pare.
Na vseh trgih poskušamo izpostavljenost zmanjšati z integriranjem tečaja v razliko v ceni, z naravnim
ščitenjem, torej uravnavanjem prodaje in nabave, s terminsko čim bolj optimalnim valutnim pokrivanjem
prilivov z odlivi ter z najemanjem kreditov v lokalni valuti.
Za ščitenje valutnega tveganja smo v Merkur Group v letu 2009 nadaljevali z uporabo navzkriţne valutne
zamenjave EUR/CHF, sklenjene decembra 2007. Konec leta 2009 smo zaradi pričakovanih omilitev
negativnega rezultata le-to podaljšali do marca 2015. V podaljšanju smo dogovorili kvartalno
obračunavanje.
Pri poslovanju s pomembnejšimi valutnimi pari valutno tveganje ocenjujemo kot zmerno, z upoštevanjem
povečevanja deleţa poslovanja v celotnem poslovanju Merkur Group pa tudi izpostavljenost valutnemu
tveganju v celotni Merkur Group ocenjujemo kot zmerno, trend pa kot konstanten.
Tveganje spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev
Merkur Group ima v svojem portfelju kar nekaj lastniških vrednostnih papirjev. Pri njih je nabolj
pomembno tveganje negativne spremembe trţne cene. Le-ta se oblikuje glede na ponudbo in
povpraševanje, ki izhajata iz pričakovanj trţnih udeleţencev glede prihodnosti druţbe.
Merkur Group je pri omenjenem tveganju najbolj izpostavljen pri naloţbah v delnice Gorenjske banke,
Save in Perutnine Ptuj. Več o teh poslih je razloţeno v konsolidiranem računovodskem poročilu med
drugimi pojasnili (točka 5.1., podnaslov Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov
povezane tako z Merkurjem d. d. kot Merfinom d. o. o.). V letu 2009 smo izvedli slabitve v delnice
Gorenjske banke, d.d., v višini 45,2 milijona EUR, slabitve v delnice Save, d. d., Kranj v višini 1,8 milijona
EUR in slabitve v delnice Cimosa d. d. v vrednosti 8,0 milijonov EUR.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev je izpostavljenost tveganju spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev
konstantna in znatna.
70
Inflacijsko tveganje
Glede na to, da imamo v Merkur Group politiko prenosa povišanja nabavnih cen v prodajne cene in da je
v drţavah zunaj Evropske unije, kjer imamo locirana hčerinska podjetja, zaznati močna in uspešna
prizadevanja za omejitev in zmanjšanje inflacije, vodstvo ocenjuje, da je izpostavljenost inflacijskemu
tveganju konstantna in nizka.
Plačilno sposobnostno tveganje
Zaradi povečanja denarnih tokov smo ţe z s pričetkom gospodarske krize sprejeli sklepe o:
- zamikih izvajanja ne-nujnih investicij
- redefiniranju streteških odločitev, ki zahtevajo finančne vire
- bolj striktnem uveljavljanju internih pravil pri planiranju in izterjavi terjatev pomembnejših kupcev
Kljub naštetemu se je plačilno sposobnostna situacija v letu 2009 zaostrila do te mere, da obveznosti do
bank in dobaviteljev nismo bili sposobni v celoti vrniti v prvotno dogovorjenih rokih. Slednje dejstvo pa je
rezultiralo v eni najbolj problematičnih posledic poslabševanja pogojev poslovanja, to je v izgubi zaupanja
naših partnerjev.
V sredini leta, po zamenjavi nadzornega sveta in uprave, smo pričeli pogovore z upniki in dobavitelji o
finančni reorganizaciji. Po izpeljavi te, ki je potrebni, ne pa zadostni pogoj za zmanjševanje plačilno
sposobnostnega tveganja, si bomo morali z uspešnim poslovanjem, plačevanjem na rok ter zaloţenostjo
povrniti zaupanje pri kupcih, dobaviteljih in bankah. Proces bo trajal dlje časa in samo s striktnim
uresničevanjem povedanega bo ponovni zagon poslovanja sprostil tudi plačilno sposobnostni krč.
Dne 28. 7. 2010 je vodstvo Merkur Group podpisalo Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij s 15
bankami, kar predstavlja 93,24 % terjatev bank v vseh posojilih bank do Merkur, d. d. Banke pa so to
pogodbo podpisale od 28. 7. 2010 do 6. 8. 2010.
Z navedeno pogodbo so se Merkur, d. d. (kot dolţnik) in banke, (kot upnice) dogovorili, da bodo
pravočasno sklenili dodatke k pogodbenim aktom, na podlagi katerih bo do vključno 30. 9. 2010 odloţeno
plačilo vseh obveznosti dolţnika iz naslova glavnic po terjatvah (moratorij), s tem da bodo ostali pogoji
terjatev (obrestne mere, zavarovanja ipd) ostali nespremenjeni. Ne glede na to, obveznosti dolţnika iz
naslova obresti (rednih in zamudnih) po terjatvah v navedenem obdobju ne bodo odloţene, dolţnik pa se
jih zavezuje redno poravnavati v višini, rokih in na način skladno s pogodbenimi akti.
Vodstvo Merkur Group ocenjuje, da je glede na navedene ukrepe za varovanje pred tveganji ter glede na
trenutno situacijo izpostavljenost plačilno sposobnostnemu tveganju konstantna in visoka.
1.28
Sestava skupine Merkur Group
Skupino Merkur Group je na dan 31. 12. 2009 sestavljalo 20 podjetij, in sicer matična druţba Merkur, d.
d., 18 odvisnih podjetij – hčera, vnukinj in pravnukinj ter 1 pridruţeno podjetje. Računovodski izkazi
odvisnih podjetij so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Merkur Group po metodi popolnega
uskupinjevanja, računovodski izkazi pridruţenih podjetij pa po kapitalski metodi.
71
Seznam podjetij, ki poleg druţbe Merkur, d. d., sestavljajo skupino Merkur Group ter lastniški
deleţi na dan 31. 12. 2009 in 31. 12. 2008
Lastniški
deleţ od
leta
Lastniški
deleţ v %
31. 12. 2009
Lastniški
deleţ v %
31. 12. 2008
Odvisna in pridruţena podjetja
Drţava
DIVIZIJE MERKUR
- Merkur Hrvatska Zagreb, d. o. o.
- Merkur Nekretnine Zagreb, d. o.o.
- Merkur International Beograd, d. o. o.
- Intermerkur Nova, d. o. o., Sarajevo1
- Perles Merkur Italia, s.r.l.
- Kovinotehna, d. o. o., Celje
- Merkur Čelik, d.o.o., Beograd
- Merkur, d. o. o., Kotor2
Hrvaška
Hrvaška
Srbija
Bosna in Hercegovina
Italija
Slovenija
Srbija
Črna Gora
1994
2000
1994
2008
1994
1999
2007
2008
100
100
100
100
100
100
100
76
100
100
100
100
100
100
100
76
Slovenija
Srbija
Srbija
Hrvaška
2008
2008
2008
2008
100
100
100
100
100
100
100
-
Bosna in Hercegovina
Makedonija
Nemčija
Češka
1998
1994
1994
1994
100
99,27
100
100
100
99,27
100
100
Slovenija
2006
45
45
Slovenija
Srbija
1999
2005
100
100
100
100
DIVIZIJE MERSTEEL
- Mersteel, d. o. o., Naklo3
4
- Mersteel, d. o. o., Beograd
- Mersteel Profil doo, Beograd5
- Mersteel, d. o. o., Hrvaška
- Mersteel, d. o. o., Sarajevo
(do 30. 9. 2009 Intermerkur, d. o. o.,
Sarajevo)
- Merkur Makedonija, doo, Skopje
- Merkur – MI Handels, GmbH
- Merkur International Praha spol. S.r.o.
- Ţelezokrivnica SCT – Merkur, d. o. o.,
Ljubljana6
DIVIZIJE BIG BANG
- Big Bang, d. o. o., Ljubljana
- Big Bang, d. o. o. Beograd
1
2
3
4
5
6
Odvisno podjetje Intermerkur Nova, d. o. o., Sarajevo je vključeno v konsolidacijo od 1. 1. 2008
Odvisno podjetje Merkur, d. o. o. Kotor je vključeno v konsolidacijo od 8. 10. 2008
Odvisno podjetje Mersteel, d. o. o., Naklo je vključeno v konsolidacijo od 30. 4. 2008
Odvisno podjetje Mersteel, d. o. o., Beograd je vključeno v konsolidacijo od 30. 6. 2008
Odvisno podjetje Mersteel Profil doo, Beograd je vključeno v konsolidacijo od 31. 5. 2008
Pridruţeno podjetje Ţelezokrivnica SCT – Merkur, d. o. o., je vključeno v konsolidacijo po kapitalski metodi
Spremembe v sestavi skupine Merkur Group
Po lanski uspešno izvedeni reorganizaciji Merkur Group v tri programsko zaključene divizije Merkur,
Mersteel in Big Bang v letu 2009 ni bilo bistvenih sprememb v sestavi skupine Merkur Group, niti v
lastniških deleţih v odvisna podjetja. Izvedena je bila le dokapitalizacija 3 odvisnih podjetij v tujini.
Dokapitalizacije odvisnih podjetij v letu 2009
v tisoč EUR
Datum
Znesek
dokapitalizacije
Stvarni vloţek
Perles Merkur Italia, s.r.l.
13. 5. 2009
805
805
(dokapitaliziral Merkur, d. d., Naklo)
5. 11. 2009
740
740
Mersteel, d. o. o., Zagreb
(dokapitaliziral Mersteel, d. o. o., Naklo)
31. 7. 2009
10.000
10.000
večkrat v letu 2009
2.220
2.220
Naziv podjetja
Big Bang, d. o. o., Beograd
(dokapitaliziral Big Bang, d. o. o., Ljubljana)
72
Odvisna in pridruţena podjetja, ki niso vključena v konsolidacijo v letu 2009
Odvisna in pridruţena podjetja
– Chemo Zagreb d. o. o., Zagreb
– Chemo Split d. o. o., Split
– Kemo Niš d. o. o., Niš
Drţava
Hrvaška
Hrvaška
Srbija
Lastniški
deleţ od
leta
1991
1991
1991
Lastniški
deleţ v %
31. 12. 2009
100
100
30
Lastniški
deleţ v %
31. 12. 2008
100
100
30
Odvisni in pridruţeno podjetje v letu 2007 pripojene druţbe Save Trade, d. d., Ljubljana, so v postopku
likvidacije oziroma stečaja, ki pa v letu 2009 še ni bil končan. Finančne naloţbe imajo čisto vrednost nič,
ker so bile ţe v preteklosti oslabljene.
73
2
Poročanje po poslovnih odsekih
2.1 Poročanje Merkur Group po poslovnih odsekih za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Divizija
Merkur
Divizija
Mersteel
Divizija
Big Bang
Skupaj
odseki
Izločitve
med odseki
Merkur Group
konsolidirano
Nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena
sredstva
293.817
53.880
9.501
357.198
-2.297
354.901
Finančna sredstva, naloţbene nepremičnine in druga
dolgoročna sredstva
Skupaj dolgoročna sredstva
276.088
569.906
12.928
66.808
288
9.789
289.305
646.503
-54.564
-56.861
234.741
589.642
Zaloge
Kratkoročna finančna sredstva in denar
Kratkoročne poslovne terjatve in druga sredstva
Skupaj kratkoročna sredstva
91.372
46.999
161.276
299.647
44.074
989
92.160
137.223
14.653
2.480
18.019
35.152
150.099
50.469
271.454
472.022
675
-251
-94.560
-94.136
150.774
50.218
176.894
377.886
SKUPAJ SREDSTVA
869.552
204.032
44.941
1.118.525
-150.997
967.528
Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe
Neobvladujoči deleţ
126.487
0
33.965
16
15.830
0
176.282
16
-56.371
0
119.911
16
Skupaj kapital
126.487
33.981
15.830
176.298
-56.371
119.927
Skupaj dolgoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne poslovne in druge obveznosti
Skupaj kratkoročne obveznosti
Skupaj obveznosti
161.622
341.954
239.489
581.443
743.065
7.763
58.722
103.566
162.288
170.051
515
96
28.500
28.596
29.111
169.900
400.772
371.555
772.327
942.227
185
-251
-94.560
-94.811
-94.626
170.084
400.521
276.995
677.516
847.601
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI
869.552
204.032
44.941
1.118.525
-150.997
967.528
74
v tisoč EUR
Postavka
Divizija
Merkur
Divizija
Mersteel
Divizija
Big Bang
Skupaj
odseki
Izločitve
med odseki
Merkur Group
konsolidirano
PRIHODKI OD PRODAJE
Prihodki od prodaje zunanjim kupcem
595.220
558.373
213.599
192.239
133.801
124.567
942.620
875.179
-67.441
0
875.179
875.179
Prihodki od prodaje doseţenimi med odseki
Nabavna vrednost prodanih količin blaga in proizvodov
KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE
36.847
453.226
141.994
21.360
195.616
17.984
9.234
108.665
25.136
67.441
757.507
185.113
-67.441
-58.938
-8.503
0
698.569
176.610
2.245
850
46
3.142
-437
2.704
132.140
2.616
9.483
28.220
12.463
-21.850
23.790
130
1.262
184.150
15.210
-11.105
-8.597
-6
-338
175.553
15.204
-11.442
NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI
DELEŢI V IZGUBI PRIDRUŢENIH PODJETIJ
-149.280
-
-210
-390
-53
-
-149.542
-390
15.223
0
-134.319
-390
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
Davek iz dobička
POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
-139.797
1.693
-141.490
-22.449
-121
-22.328
1.209
470
739
-161.037
2.043
-163.080
14.885
-128
15.013
-146.152
1.915
-148.066
Prihodki od obresti
Odhodki od obresti
Amortizacija
Deleţi v poslovnem izidu pridruţenih podjetij
16.076
26.126
10.929
-
2.923
8.552
2.998
-390
272
146
2.142
-
19.272
34.824
16.069
-390
-4.895
-4.895
-249
-
14.377
29.929
15.820
-390
Oslabitev nepremičnin, naprav in opreme ter
neopredmetenih sredstev
Nove nabave nepremičnin, naprav in opreme
892
79.356
6.142
1.432
107
1.726
7.141
82.514
-582
7.141
81.933
Drugi poslovni prihodki
Stroški poslovanja
Drugi poslovni odhodki
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
75
Poročanje Merkur Group po poslovnih odsekih za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008
v tisoč EUR
Postavka
Divizija
Merkur
Divizija
Mersteel
Divizija
Big Bang
Skupaj
odseki
Izločitve
med odseki
Merkur Group
konsolidirano
Nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena
sredstva
241.503
124.034
9.812
375.349
-2.109
373.241
Finančna sredstva, naloţbene nepremičnine in druga
dolgoročna sredstva
Skupaj dolgoročna sredstva
348.032
589.535
1.023
125.056
537
10.349
349.591
724.940
-124.784
-126.893
224.807
598.047
Zaloge
Kratkoročna finančna sredstva in denar
Kratkoročne poslovne terjatve in druga sredstva
Skupaj kratkoročna sredstva
113.714
115.261
213.263
442.238
74.999
2.102
123.763
200.864
19.124
2.050
16.377
37.551
207.837
119.413
353.402
680.653
965
-9.674
-112.174
-120.883
208.803
109.739
241.228
559.770
1.031.773
325.920
47.900
1.405.593
-247.776
1.157.817
Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe
Neobvladujoči deleţ
Skupaj kapital
342.111
48
342.159
115.540
16
115.556
15.186
0
15.186
472.837
64
472.901
-126.283
0
-126.283
346.554
64
346.618
Skupaj dolgoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne poslovne in druge obveznosti
Skupaj kratkoročne obveznosti
Skupaj obveznosti
160.691
300.298
228.626
528.923
689.614
18.613
67.431
124.320
191.751
210.364
572
248
31.893
32.141
32.714
179.876
367.976
384.839
752.815
932.692
215
-10.024
-111.683
-121.707
-121.493
180.091
357.952
273.156
631.108
811.199
1.031.773
325.920
47.900
1.405.593
-247.776
1.157.817
SKUPAJ SREDSTVA
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI
76
v tisoč EUR
Postavka
Divizija
Merkur
Divizija
Mersteel
Divizija
Big Bang
Skupaj
odseki
Izločitve
med odseki
Merkur Group
konsolidirano
PRIHODKI OD PRODAJE
789.076
515.443
147.436
1.451.954
-185.176
1.266.778
Prihodki od prodaje zunanjim kupcem
694.021
441.044
131.714
1.266.778
0
1.266.778
95.055
74.399
15.722
185.176
-185.176
0
Nabavna vrednost prodanih količin blaga in proizvodov
617.021
471.917
118.928
1.207.866
-182.467
1.025.398
KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE
172.055
43.526
28.508
244.088
-2.708
241.380
10.530
330
54
10.914
-2.109
8.806
156.141
27.755
26.499
210.395
-4.130
206.265
3.855
5.696
566
10.116
0
10.116
22.590
10.406
1.496
34.492
-687
33.805
-654
-6.128
308
-6.474
0
-6.474
0
39
0
39
0
39
21.936
4.317
1.804
28.057
-687
27.370
Prihodki od prodaje doseţenimi med odseki
Drugi poslovni prihodki
Stroški poslovanja
Drugi poslovni odhodki
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI
DELEŢI V DOBIČKU PRIDRUŢENIH PODJETIJ
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
Davek iz dobička
3.772
1.159
418
5.349
-207
5.142
POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
18.164
3.158
1.386
22.708
-480
22.228
Prihodki od obresti
Odhodki od obresti
Amortizacija
Deleţi v poslovnem izidu pridruţenih podjetij
13.213
27.001
10.299
-
1.430
4.761
2.010
39
396
55
1.785
-
15.039
31.817
14.094
39
-3.171
-3.171
-
11.868
28.646
14.094
39
Oslabitev nepremičnin, naprav in opreme ter
neopredmetenih sredstev
Nove nabave nepremičnin, naprav in opreme
Nove nabave neopredmetenih sredstev
65
61.020
1.349
1
7.342
8
205
4.781
330
272
73.143
1.687
-2.271
-
272
70.873
1.687
77
2.2
Dodatni podatki Merkur Group glede na geografsko območje za obdobje od 1. 1. 2009 do 31.
12. 2009
Postavka
Slovenija – domači trg
2009
2008
Tuji trg
2009
2008
v tisoč EUR
Merkur Group
2009
2008
Prihodki
652.622
897.683
222.557
369.095
875.179
1.266.778
Dolgoročna sredstva
271.824
281.661
111.919
109.219
383.744
390.881
Prihodki odsekov so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev, neopredmetena dolgoročna sredstva,
osnovna sredstva in naloţbene nepremičnine so razdeljena glede na nahajališče, finančna sredstva niso
geografsko locirana.
Skupina z nobenim kupcem ni ustvarila 10 ali več odstotkov skupnih prihodkov od prodaje.
78
3
3.1
Pojasnila k bilanci stanja
Nepremičnine, naprave in oprema
Nepremičnine, naprave in oprema Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
351.687
276.071
131.718
144.353
42.736
32.880
302.822
229.513
106.216
123.297
43.372
29.937
Nepremičnine, naprave in oprema
Zemljišča in zgradbe
- Zemljišča
- Zgradbe
Naprave, stroji in oprema
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo
Gibanje nepremičnin, naprav in opreme (NNO) Merkur Group v letih 2008 in 2009
Zemljišča
Zgradbe
Druge naprave
in oprema
NNO v gradnji
in izdelavi
v tisoč EUR
Nepremičnine,
naprave in
oprema
Nabavna vrednost 1. 1. 2008
Pridobitve pri poslovnem zdruţevanju
Pridobitve
Prenosi med sredstvi
Prenosi na naloţbene nepremičnine
81.543
1.159
13.596
2.840
-
164.191
4.690
20.724
65
-
78.710
2.610
14.299
34
-
28.130
72
22.254
-2.939
-452
352.575
8.531
70.873
0
-452
Prevrednotenje pripoznano v
vseobsegajočem donosu
Odtujitve – odpisi
Tečajne razlike
13.651
-4.675
-1.900
2.523
-6.687
-2.095
417
-3.067
-456
-17.099
-29
16.591
-31.527
-4.479
106.216
183.411
92.547
29.937
412.111
Pridobitve
Prenosi med sredstvi
Prenosi iz naloţbenih nepremičnin
Prenosi iz neopredmetenih sredstev
16.169
-
26.262
894
209
22
8.163
6
31.338
-894
-
81.933
0
209
28
Prevrednotenje pripoznano v
vseobsegajočem donosu
Odtujitve – odpisi
Tečajne razlike
19.907
-8.685
-1.890
39.360
-14.840
-1.658
-4.132
-464
3.548
-30.823
-240
62.816
-58.479
-4.251
131.718
233.660
96.120
32.867
494.366
Popravki vrednosti 1. 1. 2008
Amortizacija
Odtujitve – odpisi
Tečajne razlike
0
-
56.037
5.651
-1.451
-123
44.219
7.747
-2.685
-105
0
-
100.256
13.398
-4.136
-229
Popravek vrednosti 31. 12. 2008
0
60.113
49.175
0
109.289
Amortizacija
-
6.739
8.092
-
14.831
Prevrednotenje pripoznano v
vseobsegajočem donosu
Odtujitve – odpisi
Tečajne razlike
-
23.778
-1.238
-84
-3.823
-59
-12
23.778
-5.062
-156
Popravek vrednosti 31. 12. 2009
0
89.308
53.384
-12
142.680
81.543
106.216
131.718
108.154
123.297
144.353
34.491
43.372
42.736
28.130
29.937
32.880
252.318
302.822
351.687
Postavka
Nabavna vrednost 31. 12. 2008
Nabavna vrednost 31. 12. 2009
Neodpisana vrednost 1. 1. 2008
Neodpisana vrednost 31. 12. 2008
Neodpisana vrednost 31. 12. 2009
79
Bistvene spremembe v gibanju nepremičnin, naprav in opreme v letu 2009
V letu 2009 so znašale neposredne investicije v nepremičnine, naprave in opremo v Merkur Group
81.933 tisoč evrov, in sicer:




nakupi zemljišč
aktiviranje objektov
nakupi strojev, naprav in opreme
investicije v teku: objekti in oprema
SKUPAJ
16.169
26.262
8.163
31.338
81.933
Večja zmanjšanja nepremičnin, naprav in opreme so bila v letu 2009 naslednja;






prodaja zemljišč
prodaja zgrajenih objektov in
objektov v gradnji
prodaja, uničenje naprav in opreme
odpis investicij v teku
SKUPAJ
8.685
44.380
309
43
53.417
Skupina je preverila poštene vrednosti nepremičnin in opravila njihovo prevrednotenje na dan 31. 12. 2009.
Učinek prevrednotenja znaša na zemljiščih v uporabi in pripravi za gradnjo 23.455 tisoč evrov, na zgradbah
pa 15.582 tisoč evrov.
Obračunana amortizacija v Merkur Group je v letu 2009 znašala 14.831 tisoč evrov, v letu 2008 pa
13.398 tisoč evrov.
Nepremičnine in oprema Merkur Group, pridobljena s finančnim najemom
v tisoč EUR
Postavka
Skupaj
Nepremičnine
Oprema
31. 12. 2009
31. 12. 2008
22.331
21.897
434
12.988
12.819
168
Skupina ima v finančnem najemu nepremičnine v Sloveniji, katerih neodpisana vrednost na dan 31. 12.
2009 znaša 21.897 tisoč evrov (31. 12. 2008: 12.819 tisoč evrov). Poleg tega so v finančnem najemu še
osebna vozila in viličarji, ki imajo na dan 31. 12. 2009 neodpisano vrednost 434 tisoč evrov (31. 12.
2008: 168 tisoč evrov).
Hipoteka je vpisana na naslednjih lastniških in naloţbenih nepremičninah skupine:


581.214 m2 pozidanih in nezazidanih zemljišč, katerih knjigovodska vrednost znaša 95.194 tisoč
evrov,
223.687 m2 gradbenih objektov, katerih knjigovodska vrednost znaša 81.338 tisoč evrov.
Vrednost hipotek na nepremičninah skupine znaša na dan 31. 12. 2009 226.522 tisoč evrov (31. 12.
2008: 100.023 tisoč evrov).
80
3.2
Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Neopredmetena sredstva
Premoţenjske pravice (blagovne znamke, pravice in licence)
Dobro ime
31. 12. 2009
31. 12. 2008
3.215
3.215
-
70.418
3.284
67.134
Gibanje neopredmetenih sredstev (NS) Merkur Group v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Premoţenjske
pravice in
programska
oprema
Dobro ime
Neopredmetena
sredstva
Nabavna vrednost 1. 1. 2008
Pridobitve pri poslovnem zdruţevanju
Pridobitve
Prevrednotenje
Odtujitve in odpisi
Tečajne razlike
6.411
8
1.687
-26
-21
0
6.141
60.993
-
6.411
6.148
1.687
60.993
-26
-21
Nabavna vrednost 31. 12. 2008
8.059
67.134
75.193
Popravek napake – oslabitev dobrega
Nabavna vrednost 1. 1. 2009
Pridobitve
Prenosi iz nepremičnin, naprav in opreme
Odtujitve in odpisi
Tečajne razlike
8.059
997
-28
-80
-19
-60.993
6.141
-
-60.993
14.200
997
-28
-80
-19
Nabavna vrednost 31. 12. 2009
8.929
6.141
15.070
Popravek vrednosti 1. 1. 2008
Amortizacija
Odtujitve in odpisi
Tečajne razlike
3.800
1.006
-26
-5
0
-
3.800
1.006
-26
-5
Popravek vrednosti 31. 12. 2008
4.775
0
4.775
Popravek vrednosti 1. 1. 2009
Amortizacija
Popravek vrednosti
Odtujitve in odpisi
4.775
989
-50
0
6.141
-
4.775
989
6.141
-50
Popravek vrednosti 31. 12. 2009
5.715
6.141
11.855
Neodpisana vrednost 1. 1. 2008
Neodpisana vrednost 31. 12. 2008
Neodpisana vrednost 1. 1. 2009
Neodpisana vrednost 31. 12. 2009
2.611
3.284
3.284
3.215
0
67.134
6.141
0
2.611
70.418
9.425
3.215
Postavka
Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2009 obsegajo premoţenjske pravice iz naslova uporabe
patentov, licenc in blagovne znamke BOF ter programsko opremo v vrednosti 3.215 tisoč evrov (31. 12.
2008: 3.284 tisoč evrov).
Dobro ime, ki je nastalo v letu 2008 iz naslova prevrednotenja dejavnosti metalurgije Divizije Mersteel na
pošteno vrednost v višini 60.993 tisoč evrov in prevzema odvisnega podjetja Mersteel Profil doo,
Beograd v vrednosti 6.141 tisoč evrov, je bilo v letu 2009 v celoti odpravljeno.
81
Popravek napake iz preteklega obdobja
Skupina popravi napake iz preteklih obdobij za nazaj v skladu z MRS 8, v prvih računovodskih izkazih, ki
so odobreni za objavo po odkritju napake. Napaka je bila odkrita v letu 2009 in popravljena s preračunom
začetnih stanj sredstev, kapitala in obveznosti.
Vpliv popravka napake v Merkur Group
1. 1. 2009
31. 12. 2008
Razlika zaradi popravka
finančne naloţbe v
odvisno podjetje
6.141
67.134
-60.993
Zadrţani poslovni izid
45.975
100.869
-54.894
Obveznosti za odloţene davke
15.785
21.884
-6.099
Postavka sredstev/kapitala, obveznosti
Dobro ime
popravljen
Popravek napake zaradi nezaznanja znakov slabitve dobrega imena oziroma naloţbe v Mersteel v
letu 2008
Skupina na dan 31. 12. 2008 ni zaznala znakov slabitve dobrega imena oziroma naloţbe v odvisno
podjetje Mersteel in zato dobrega imena v letu 2008 ni slabila. Dejstvo je, da je bila naloţba v divizijo
Mersteel oblikovana 1. 7. 2008 na način, da jo je druţba Merkur kot dejavnost prenesla na novo podjetje
Mersteel kot stvarni vloţek. Ob tej priloţnosti so bili dejavnost metalurgije ter vsa prenesena sredstva in
obveznosti prevrednoteni na pošteno vrednost pred prenosom. Pri tem je bil preseţek poštene vrednosti
nad knjigovodsko vrednostjo na matični druţbi prenesen na zadrţani dobiček, skladno z zakonskimi
določbami, ki urejajo davčno nevtralen prenos dejavnosti. Poštena vrednost je bila v prvi polovici 2008
ugotovljena na podlagi dolgoročnih strateških načrtov razvoja dejavnosti metalurgije, ki je temeljil na
ugodnih okoliščinah in trţnih predpostavkah prve polovice leta 2008, ko je bil trg na zgodovinskem
maksimumu. Ne glede na to, da so se v zadnjem tromesečju leta 2008 ţe pokazali znaki krize, je skupina
presodila, da zaradi kratkega obdobja od zadnjega vrednotenja ponoven preizkus slabitve ni potreben.
Skupina je v letu 2009 popravila napako z upoštevanjem preizkusa slabitve dobrega imena nastalega ob
oddelitvi divizije Mersteel na dan 31. 12. 2008 in ugotovila, da je izračunana vrednost niţja od neto
sredstev in dobrega imena. Pri preizkušanju oslabitve dobrega imena, ki se nanaša na dejavnost
metalurgije v Merkur Group, je bila upoštevana nadomestljiva vrednost naloţbe, ki ustreza vrednosti pri
uporabi, ocenjena z metodo sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez zadolţitve, ki
izvirajo iz deleţa naloţb v diviziji. Glavne uporabljene predpostavke pri izračunu nadomestljive vrednosti
so bile: projekcije poslovanja do leta 2015 in razvojni potencial divizije, dolgoročna rast prihodkov v višini
2 % in diskontna stopnja v višini 10 %. Ugotovljeno je bilo, da nam dinamični preizkus vrednosti daje
negativno neto sedanjo vrednost posamičnih druţb Divizije Mersteel in tudi Divizije Mersteel kot celote.
Aktualne trţne ponudbe za prodajo dejavnosti ali posamičnih druţb Divizije Mersteel potrjujejo pravilnost
dinamične ocene, saj z vrednostjo dejavnosti z vsemi sredstvi ne pokrijemo obstoječih obveznosti. Zaradi
teh dejstev je nadomestljiva vrednost niţja od knjigovodske vrednosti naloţbe v divizijo skupaj z dobrim
imenom na dan 1. 1. 2009. Ocena poslovodstva je, da je za 1. 1. 2009 zato smiselno izkazati vsa
sredstva in obveznosti druţb Divizije Mersteel po poštenih knjigovodskih vrednostih in v celoti odpraviti
dobro ime v višini 60.993 tisoč evrov. Učinek popravka zmanjšuje kapital po stanju 1. 1. 2009 v znesku
54.894 tisoč evrov in obveznosti za odloţen davek v višini 6.099 tisoč evrov.
Enaka metodologija, ocene in rezultati so bili pri preizkusu oslabitve dobrega imena, ki se nanaša na
prevzem podjetja Mersteel Profil d.o.o. Upoštevana je bila nadomestljiva vrednost naloţbe, ki ustreza
vrednosti pri uporabi, ocenjena z metodo sedanje vrednosti prostih denarnih tokov, ki temelji na
projekcijah poslovanja podjetja za obdobje 5 let in z uporabo analize občutljivosti. Dobro ime se je
preizkušalo na ravni denar ustvarjajoče enote. Glavne uporabljene predpostavke pri izračunu
nadomestljive vrednosti so bile: dolgoročna rast prihodkov v višini 2 % in diskontna stopnja v višini 10 %.
Ugotovljeno je bilo, da knjigovodska vrednost denar ustvarjajoče enote skupaj z dobrim imenom presega
njeno nadomestljivo vrednost, zato je bilo dobro ime v letu 2009 v celoti oslabljeno.
82
3.3 Naloţbene nepremičnine
Naloţbene nepremičnine Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Naloţbene nepremičnine
Zemljišča
Zgradbe
31. 12. 2009
31. 12. 2008
28.842
16.586
12.256
17.250
9.692
7.559
Naloţbene nepremičnine, ki jih skupina daje v poslovni najem, prinašajo najemnino enakomerno v celotni
dobi najema. V letu 2009 so znašali prihodki od najemnin od naloţbenih nepremičnin 279 tisoč evrov, v
letu 2008 pa 238 tisoč evrov.
Gibanje naloţbenih nepremičnin Merkur Group v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Zemljišča
Zgradbe
Naloţbene
nepremičnine
9.573
667
6.540
1.342
16.112
2.009
-548
-
452
-776
1
452
-1.324
1
Vrednost 31. 12. 2008
9.692
7.559
17.250
Pridobitve
Prenosi na nepremičnine, naprave in opremo
Odtujitve
6.992
-97
4.984
-209
-78
11.976
-209
-175
16.586
12.256
28.842
Postavka
Vrednost 1. 1. 2008
Pridobitve
Prenosi na nepremičnine, naprave in opremo
Odtujitve
Tečajne razlike
Vrednost 31. 12. 2009
Skupina je v letu 2009 kupila naloţbeno nepremičnino v vrednosti 11.976 tisoč evrov. Na tej naloţbeni
nepremičnini je vpisana hipoteka v korist Gorenjske banke d.d., Kranj v višini 10.000 tisoč evrov za
posojilo, ki ga je podjetje HTC Dva prejelo od Gorenjske banke.
3.4 Finančne naloţbe v pridruţena podjetja
Dolgoročne finančne naloţbe v pridruţena podjetja
v tisoč EUR
Podjetja
Lastniški Vrednost Lastniški Vrednost
Lastniški
naloţbe deleţ v %
naloţbe
deleţ od deleţ v %
leta 31.12.2009 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2008
Naloţbe v deleţe v pridruţena podjetja:
Ţelezokrivnica SCT – Merkur, d. o. o., Ljubljana,
Slovenija
Kemo Niš d. o. o., Niš, Srbija
2006
1991
45
30
0
-
45
30
390
-
Kemo Niš d. o. o., Niš, Srbija, je pridruţeno podjetje v postopku likvidacije, ki v letu 2009 še ni bila
končana.
83
V tisoč EUR
Pomembni finančni podatki podjetja
Ţelezokrivnica SCT – Merkur, d. o. o., Ljubljana
Sredstva 31. 12.
Obveznosti in rezervacije 31. 12.
Celotni kapital 31. 12.
Prihodki od prodaje
Poslovni izid
2009
1.873
2.521
-648
6.708
-1.514
2008
5.088
4.223
866
13.378
209
* podatki za leto 2009 so nerevidirani
Gibanje naloţb Merkur Group v pridruţena podjetja v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Čista vrednost 1. 1. 2008
Pripis dobička
Čista vrednost 31. 12. 2008
Dolgoročne naloţbe v pridruţena podjetja
351
39
390
Pripis izgube
Čista vrednost 31. 12. 2009
-390
0
Izguba v Ţelezokrivnici SCT – Merkur, d. o. o., je posledica popravka oziroma odpisa terjatev do
povezane osebe prevladujočega lastnika, ki ima obvladujoč vpliv. Skupina je skladno s kapitalsko metodo
pripoznala izgubo do vrednosti naloţbe nič, ostalih terjatev do podjetja nima.
3.5 Finančna sredstva
Dolgoročna finančna sredstva Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Finančna sredstva
Za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva
Depoziti in varščine
31. 12. 2009
31. 12. 2008
194.948
183.155
11.794
197.689
195.016
2.673
Gibanje za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev Merkur Group v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva
Čista vrednost 1. 1. 2008
Pridobitve
Prekvalifikacije finančnih sredstev med letom
Sprememba poštene vrednosti v vseobsegajočem donosu
Odtujitve in odpisi
Oslabitve vrednosti prek poslovnega izida
Tečajne razlike
184.085
38.584
-1
-14.220
-12.513
-741
-177
Čista vrednost 31. 12. 2008
195.016
Pridobitve
Sprememba poštene vrednosti v vseobsegajočem donosu
Odtujitve in odpisi
Oslabitve vrednosti prek poslovnega izida
Tečajne razlike
70.351
-48.097
-25.763
-7.962
-391
Čista vrednost 31. 12. 2009
183.155
84
Skupina je na dan 31. 12. 2009 ocenila poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo.
Na podlagi vrednotenja je ugotovila, da je poštena vrednost pomembnejših naloţb pod njihovo
knjigovodsko vrednostjo, zaradi česar je naloţbe slabila na ocenjeno pošteno vrednost, učinek v višini
48.097 tisoč evrov pa je ustrezno pripoznala v izkazu vseobsegajočega donosa in sicer kot zmanjšanje
rezerve za pošteno vrednost. Preteţni del slabitve pripoznane v vseobsegajočem donosu se nanaša na
naloţbi v druţbo Gorenjska banka, d. d., Kranj v višini 45.243 tisoč evrov in Sava, d. d., Kranj v višini
1.775 tisoč evrov.
Skupina izkazuje na 31. 12. 2009 pošteno vrednost delnice Gorenjske banke d.d. po 2.000 evrov, kar
predstavlja vrednost na podlagi srednjega ranga ocene vrednosti po metodi diskontiranih denarnih tokov.
Cenitev pooblaščenega cenilca vrednosti podjetij je bila opravljena po več metodah, rang rezultatov
cenitev je v razponu med 1.700 evrov ter 2.600 evrov na delnico, s srednjo vrednostjo 2.150 evrov.
Za finančna sredstva, pri katerih predhodno ni pripoznala rezerv za pošteno vrednost, je oslabitev
vrednosti opravila v breme poslovnega izida v znesku 7.962 tisoč evrov. Največjo slabitev predstavlja
slabitev naloţbe v delnice Cimosa.
Najpomembnejše finančne naloţbe Merkur Group po stanju na dan 31. 12. 2009 so naslednje:
v tisoč EUR
Naloţba
Gorenjska banka, d. d., Kranj
Perutnina Ptuj d. d., Ptuj
Cimos, d. d., Koper
Sava, d. d., Kranj
Število delnic na
dan 31. 12. 2009
43.089
1.434.485
500.000
166.376
Lastniški deleţ v % na
dan 31. 12. 2009
13,00
24,26
3,00
8,29
Vrednost
naloţbe
86.178
25.821
3.370
39.952
V letu 2009 je Merkur, d. d. investiral 36.250 tisoč evrov za 145.000 delnic Save, d. d. Pri naloţbi je
Merkur, d. d. utrpel izgubo zaradi velikega padca cene delnic po nakupu, za katerega se je v celoti
zadolţil. V tem primeru je potrebno izpostaviti, da ekonomski razlogi za posel niso jasni.
Finančni naloţbi v kapital Perutnine, d. d., Ptuj, v kateri ima druţba 24,26 % lastniški deleţ, in v kapital
Kopitarne, d. d., Sevnica, v kateri ima druţba 24,20 % lastniški deleţ, sta razvrščeni kot naloţbi
razpoloţljivi za prodajo. Druţba nima vpliva na poslovanje in odločanje v teh dveh podjetjih.
Druţba Merkur ima s Perutnino Ptuj, d. d., sklenjen »Protokol o medsebojnem sodelovanju –
obojestransko pogodbo« o odkupni pravici vsaka za svoje delnice. Perutnina je lastnica 64.198 delnic
MER v vrednosti 26.000 tisoč evrov, Merkur pa 1.434.485 delnic PPTG v vrednosti 25.821 tisoč evrov. Na
podlagi protokola se odkupni pravici uresničujeta sočasno, tako da se sklene pogodba o dvojnem nakupu
in prodaji delnic. Na zahtevo ene stranke je druga stran dolţna takoj uresničiti opcijo.
Perutnina Ptuj je v dopisu z dne 18. 7. 2010 Merkur d. d. obvestila o nameri uresničitve opcijske pogodbe
za zamenjavo delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja, kar pa je poslovodstvo Merkurja zavrnilo zaradi
moţnosti, da je omenjena pogodba nezakonita in s tem nična, saj bi povzročila, da bi Merkur pridobil
lastne delnice v nasprotju z zakonskimi omejitvami.
Druţba Merkur je v letu 2009 pridobila 64.940 obremenjenih delnic Zavarovalnice Triglav – z oznako
ZTVG. Zaradi pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije so delnice vrednotene po opcijski ceni, in
sicer 73,30 evrov za delnico. Iz tega naslova druţba izkazuje tudi terjatve za obračunane obresti v skladu
z opcijsko pogodbo.
Druţba Merkur ima v portfelju 22.576 delnic podjetja ETI, d.d., Izlake z oznako ETIG, za katere ima
sklenjeno »Pogodbo o ureditvi razmerij« glede prodaje delnic po ceni 53,30 evrov za delnico.
Na dan 31. 12. 2009 ima druţba zastavljene naslednje vrednostne papirje:

43.000 delnic Gorenjske banke, Kranj,

131.500 delnic Save Kranj,
 1.434.485 delnic Perutnine Ptuj,

16.348 delnic NLB in

64.940 delnic ZVTG.
85
Gibanje depozitov in varščin Merkur Group v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Čista vrednost 1. 1. 2008
Povečanje
Čista vrednost 31. 12. 2008
Dani depoziti
2.557
116
2.673
Povečanje
Tečajne razlike
Čista vrednost 31. 12. 2009
9.119
3
11.794
3.6 Dana posojila
Dolgoročno dana posojila Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Dana posojila
Dana posojila drugim podjetjem
Terjatve iz finančnega najema
31. 12. 2009
31. 12. 2008
4.925
4.811
114
2.621
2.201
420
Gibanje dolgoročno danih posojil in terjatev iz finančnega najema Merkur Group v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Kosmata vrednost 1. 1. 2008
Pridobitve
Pripis obresti
Odplačila
Tečajne razlike
Kosmata vrednost 31. 12. 2008
Dana posojila
5.720
1.403
187
-3.934
-3
3.372
Terjatve iz
finančnega najema
753
740
-1.072
420
Pridobitve
Pripis obresti
Odplačila
Tečajne razlike
Kosmata vrednost 31. 12. 2009
14.373
80
-11.874
30
5.981
76
-383
114
Popravek vrednosti 1. 1. 2008
Dokončen odpis
Odprava oslabitve
Popravek vrednosti 31. 12. 2008
1.245
-61
-12
1.171
0
0
Dokončen odpis
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu
Odprava oslabitve
Popravek vrednosti 31. 12. 2009
-13
14
-3
1.169
0
Čista vrednost 1. 1. 2008
Čista vrednost 31. 12. 2008
4.475
2.201
753
420
Čista vrednost 31. 12. 2009
4.811
114
86
Terjatve za sredstva Merkur Group, dana v finančni najem, po zapadlosti
v tisoč EUR
Terjatve za sredstva dana v finančni najem zapadejo v plačilo:
v največ letu dni *
v več kot letu dni in ne več kot v petih letih
Skupaj
*Podatek izkazan med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami
31. 12. 2009
328
114
442
31. 12. 2008
758
420
1.178
Zavarovanje dolgoročno danih posojil Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
Skupaj
Hipoteke
Menice
Druge oblike zavarovanja
- s premičnim premoţenjem
- pri zavarovalnicah
- s poroki
4.811
107
100
1.051
78
400
527
2.201
122
100
1.279
173
437
652
- druge oblike zavarovanja
Brez zavarovanja
45
3.554
17
700
Ročnost dolgoročno danih posojil Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Dana posojila
Zapadlost od 1 do 2 let
Zapadlost od 2 do 5 let
Zapadlost nad 5 let
31. 12. 2009
31. 12. 2008
4.811
3.908
545
358
2.201
640
1.078
483
Dolgoročno dana posojila Merkur Group po valutah in obrestnih merah
Valuta
EUR
CSD
HRK
Skupaj
Znesek v
valuti v tisoč
1.278
8.088
25.168
Znesek v
tisoč EUR
1.278
85
3.448
4.811
Obrestna
mera od
1,11%
1,20%
4,00%
Obrestna
mera do
7,00%
3,20%
4,50%
3.7 Druge dolgoročne terjatve
Druge dolgoročne terjatve Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Druge dolgoročne terjatve
Poslovne terjatve do drugih
31. 12. 2009
31. 12. 2008
110
110
258
258
87
3.8 Zaloge
Zaloge Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Zaloge
Material
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi in trgovsko blago
- blago v skladiščih
- blago v prodajalnah
- blago na poti
31. 12. 2009
150.774
3.378
310
147.086
68.055
77.197
1.833
31. 12. 2008
208.803
4.117
475
204.211
114.827
85.913
3.471
Ob koncu leta 2009 čista iztrţljiva vrednost zalog v skupini, pridobljena na podlagi pričakovanih čistih
prodajnih cen artiklov, zmanjšanih za neposredne stroške prodaje, presega knjigovodsko vrednost zalog.
Zaloge so predmet zastave v vrednosti 79.011 tisoč evrov.
Za metalurško blago v Merkur Group je značilno, da je podvrţeno velikim nihanjem cen. V primerjavi z
letom 2008 so se cene jekla v letu 2009 še dodatno zniţale za povprečno 30 %. To je bil vzrok za
precejšnje odpise zalog na raven iztrţljivih vrednosti ţe med letom.
Skupni odpisi zalog, ki so bremenili rezultat poslovanja skupine v letu 2009, so znašali kar 7.063 tisoč
evrov (v letu 2008: 8.739 tisoč evrov).
3.9
Finančna sredstva
Kratkoročna finančna sredstva Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Finančna sredstva
Depoziti, varščine in preplačila
3.10
31. 12. 2009
31. 12. 2008
4.351
4.351
5.126
5.126
Dana posojila
Kratkoročno dana posojila Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
Dana posojila
43.187
98.907
Dana posojila drugim podjetjem
- kratkoročni del dolgoročno danih posojil
- kratkoročno dana posojila
42.860
465
42.395
98.150
3.544
94.606
328
758
Terjatve iz finančnega najema
Najpomembnejši del kratkoročno danih posojil se nanaša na podjetje HTC Dva, in sicer v vrednosti
147.500 tisoč evrov. Po ugotovitvi, da le to nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi
zagotavljal poplačilo, je bila izvedena oslabitev posojila v višini 126.395 tisoč evrov, v breme poslovnega
izida leta 2009.
88
Zavarovanje kratkoročno danih posojil Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
42.860
98.150
19
-
18
496
37.915
233
115
71.760
289
147
118
142
4.693
25.586
Skupaj
Hipoteke
Garancije
Menice
Druge oblike zavarovanja
- pri zavarovalnicah
- s poroki
Brez zavarovanja
Kratkoročno dana posojila Merkur Group po valutah in obrestnih merah
Valuta
EUR
CSD
HRK
BAM
Skupaj
Znesek v
valuti v tisoč
42.030
48.917
57
600
Znesek v
tisoč EUR
42.030
515
8
307
42.860
Obrestna
mera od
4,00%
6,50%
4,00%
7,10%
Obrestna
mera do
7,10%
10,84%
4,50%
7,99%
3.11 Poslovne terjatve in druga sredstva
Kratkoročne poslovne terjatve Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Poslovne terjatve in druga sredstva
Predujmi za zaloge
Poslovne terjatve do kupcev
Poslovne terjatve do pridruţenih podjetij
Poslovne terjatve do drugih in AČR
31. 12. 2009
31. 12. 2008
173.613
961
147.609
543
24.500
240.888
3.346
226.356
1.939
9.247
3.12 Denar in denarni ustrezniki
Denar in denarni ustrezniki Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Denar in denarni ustrezniki
Denarna sredstva v blagajni
Denarna sredstva na računih
Prejeti čeki
31. 12. 2009
31. 12. 2008
2.679
680
1.652
348
5.705
480
4.171
1.054
Skupina ima dogovorjeno samodejno zadolţitev na transakcijskih računih v skupni višini 7.878 tisoč
evrov. Na dan 31. 12. 2009 je bila izkoriščena zadolţitev v višini 2.216 tisoč evrov, vendar je bil znesek
prenesen na kratkoročne finančne obveznosti.
89
3.13 Lastniški kapital in rezerve
Osnovni kapital Merkur, d. d., znaša 54.773 tisoč evrov in je razdeljen na 1.312.585 navadnih imenskih
kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplačane. Navadna kosovna delnica se glasi na ime in daje
imetniku pravico do:
 enega glasu na skupščini,
 sorazmerne dividende iz dobička, namenjenega izplačilu dividend,
 v primeru stečaja oziroma likvidacije do sorazmernega dela iz ostanka stečajne ali likvidacijske
mase.
Delnice so izdane v nematerializirani obliki in vpisane v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD –
Centralni klirinško depotni druţbi d. d., Ljubljana.
Odobreni kapital
Druţba Merkur, d. d., nima sprejetih sklepov o odobrenem kapitalu.
Pogojno povečanje osnovnega kapitala
Statut druţbe Merkur, d. d., ne vsebuje določb o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
Rezerve znašajo 56.074 tisoč evrov in jih sestavljajo:
 zakonske rezerve v višini 2.915 tisoč evrov, ki ne morejo biti predmet delitve in
 rezerve za lastne delnice v višini 53.159 tisoč evrov, ki se sprostijo ob odsvojitvi lastnih
delnic.
Lastne delnice
Skupina je v letu 2008 pridobila 131.258 lastnih delnic, kar predstavljajo 10 % osnovnega kapitala druţbe.
V letu 2009 ni pridobivala lastnih delnic, niti jih ni odsvojila. 16.090 delnic z oznako MER je zastavljenih v
korist banke z namenom zavarovanja posojila.
Rezerva za pošteno vrednost sredstev znaša 86.391 tisoč evrov in predstavlja učinke sprememb
poštene vrednosti za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev, nepremičnin in izvedenih finančnih
inštrumentov za zavarovanje denarnih tokov, zmanjšanih za odloţeno obveznost oziroma povečano za
odloţeno terjatev za davek.
Prevedbene rezerve so negativne in so se v letu 2009 še povečale za 4.754 tisoč evrov. Po stanju na
dan 31. 12. 2009 znašajo 11.705 tisoč evrov (31. 12. 2008: 6.951 tisoč evrov). Nanašajo se na valutne
razlike pri vključevanju računovodskih izkazov odvisnih podjetij v tujini v konsolidirane računovodske
izkaze.
Nepokrita izguba
Skupina po stanju na dan 31. 12. 2009 izkazuje nepokrito izgubo v višini 12.462 tisoč evrov.
Dividende in udeleţbe na dobičku
Skupščina delničarjev je v letu 2009 sprejela sklep, da se za poslovno leto 2008 ne izplačajo dividende
delničarjem in ne izplača udeleţba na dobičku članom nadzornega sveta.
Ves nerazporejeni bilančni dobiček iz preteklih let je bil ob sestavi zaključnega računa 2009 porabljen za
kritje ugotovljene čiste izgube poslovnega leta.
Čista izguba/ dobiček na delnico Merkur Group
Postavka
Čisti poslovni izid – v tisoč EUR
Povprečno število izdanih delnic
Povprečno število lastnih delnic
Popravljeno povprečno število delnic
Osnovna čista in popravljena izguba/ dobiček
na delnico v EUR
2009
-148.018
1.312.585
131.258
1.181.327
2008
22.226
1.312.585
109.382
1.203.203
-125,30
18,47
90
Osnovna čista izguba/dobiček na delnico in popravljena čista izguba/dobiček na delnico skupine sta
enaka, ker skupina nima prednostnih delnic, za katere bi izplačevala dividende. Vse delnice so navadne.
Čista izguba/dobiček na delnico je izračunan tako, da je celotni poslovni izid zmanjšan za davek od
dobička in dobiček, ki pripada manjšinskim lastnikom, in deljen s povprečnim številom delnic, ki je
izračunano iz stanj ob koncu mesecev v letu.
Po stanju na dan 31. 12. 2009 znaša znesek zakonskih rezerv, ki ne morejo biti predmet delitve, 2.915
tisoč evrov.
3.14
Prejeta posojila
Dolgoročno prejeta posojila Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Prejeta posojila – vsa od bank
31. 12. 2009
31. 12. 2008
119.735
135.248
Gibanje dolgoročno prejetih posojil Merkur Group v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Dolgoročno prejeta posojila od bank
Postavka
Stanje 1. 1. 2008
Pridobitve s poslovnim zdruţevanjem
Nova posojila
Tečajne razlike
Odplačila posojil
Kratkoročni del dolgoročnih posojil
100.863
4.070
106.622
2.777
-6.867
-72.218
Stanje 31. 12. 2008
135.248
Kratkoročni del dolgoročnih prejetih posojil
Nova posojila
Tečajne razlike
Odplačila posojil
Prenos na kratkoročna posojila zaradi neizpolnjevanja zavez
Kratkoročni del dolgoročnih posojil
Stanje 31. 12. 2009
11.832
116.704
1.069
-12.282
-41.500
-91.336
119.735
Skupina je zaradi neizpolnjevanja zavez po posojilnih pogodbah prenesla za 41.500 tisoč evrov
dolgoročno prejetih posojil na kratkoročna.
Dolgoročno prejeta posojila Merkur Group po valutah in obrestnih merah
Valuta
EUR
HRK
BAM
Skupaj
Znesek v
valuti v tisoč
116.686
14.612
2.048
Znesek v
tisoč EUR
116.686
2.002
1.047
119.735
Obrestna Obrestna
mera od mera do
1,30%
10,50%
2,18%
2,18%
9,00%
12,00%
Zavarovanje dolgoročno prejetih posojil Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Prejeta posojila
Hipoteke
Garancije
Menice
Zavarovano z vrednostnimi papirji
31. 12. 2009
31. 12. 2008
119.735
34.993
19.838
7.047
57.857
135.248
51.031
20.623
21
63.572
91
Zapadlost dolgoročno prejetih posojil Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Prejeta posojila
Zapadlost od 1 do 2 let
Zapadlost od 2 do 5 let
Zapadlost nad 5 let
3.15
31. 12. 2009
31. 12. 2008
119.735
52.174
61.558
6.002
135.248
89.341
45.900
7
31. 12. 2009
31. 12. 2008
19.411
11.298
Obveznosti iz finančnega najema
Dolgoročne obveznosti iz finančnega najema Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Obveznosti iz finančnega najema
Obveznosti za sredstva Merkur Group v finančnem najemu po zapadlosti
Obveznosti za sredstva v finančnem najemu zapadejo v
plačilo:
v največ letu dni *
v več kot letu dni in ne več kot v petih letih
v več kot petih letih
Skupaj
31. 12. 2009
1.152
18.726
685
20.563
31. 12. 2008
634
2.756
8.542
11.931
*Podatek, izkazan med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi.
Gibanje dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema v letu 2009 in 2008
v tisoč EUR
Postavka
Dolgoročne obveznosti iz finančnega najema
Stanje 1. 1. 2008
2.750
Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema
Pridobitve s poslovnim zdruţevanjem
Pridobitve
Odplačila
Pripis obresti
Tečajne razlike
Kratkoročni del dolgoročnih posojil
Stanje 31. 12. 2008
491
63
10.721
-2.277
190
-7
-634
11.298
Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema
Pridobitve
Odplačila
Pripis obresti
Tečajne razlike
Kratkoročni del dolgoročnih posojil
Stanje 31. 12. 2009
517
9.678
-1.549
621
-2
-1.152
19.411
3.16
Druge dolgoročne obveznosti
Druge dolgoročne obveznosti Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Druge dolgoročne obveznosti
Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
Dolgoročne poslovne obveznosti do drugih
31. 12. 2009
3.798
3.733
65
31. 12. 2008
71
71
92
3.17
Rezervacije
Rezervacije Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
Rezervacije
Rezervacije za zasluţke zaposlencev
Rezervacije za delniške opcije
9.509
7.468
-
11.590
7.488
2.138
Druge rezervacije
2.042
1.964
Rezervacije za zasluţke zaposlenih sestavljajo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne
nagrade. Rezervacije so oblikovane v višini prihodnjih izplačil, diskontirane na konec poročevalskega
obdobja. Druge rezervacije se nanašajo na dolgoročno razmejene prihodke iz naslova posla prodaje in
povratnega finančnega najema nepremičnine ter na zadrţane prispevke za zaposlovanje preseţne kvote
invalidov, ki se bodo namensko porabile za izboljšanje delovnih pogojev invalidov.
Gibanje dolgoročnih rezervacij Merkur Group v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Stanje na dan 1. 1. 2008
Rezervacije oblikovane med letom
Rezervacije porabljene med letom
Odprava rezervacij
Prevedbene razlike
Stanje na dan 31. 12. 2008
Rezervacije za
zasluţke
zaposlencev
6.798
1.190
-497
-3
7.488
Stanje na dan 1. 1. 2009
Rezervacije oblikovane med letom
Rezervacije porabljene med letom
Odprava rezervacij
Prevedbene razlike
Stanje na dan 31. 12. 2009
7.488
558
-526
-45
-8
7.468
Rezervacije za
Druge
delniške opcije rezervacije
2.428
597
1.447
-258
-30
-31
-50
2.138
1.964
2.138
-121
-2.018
0
1.964
795
-603
-115
1
2.042
Dolgoročne
rezervacije
9.823
2.637
-785
-81
-3
11.590
11.590
1.354
-1.250
-2.177
-7
9.509
V okviru drugih dolgoročnih rezervacij je v letu 2009 pripoznan preseţek med prodajno in knjigovodsko
vrednostjo posla prodaje in povratnega finančnega najema nepremičnine – TC Murska Sobota v višini
717 tisoč evrov (v letu 2008 1.322 tisoč evrov) in prenesen v prihodke v letu 2009 v znesku 461 tisoč
evrov. Preostanek zneska bo postopno vključen v prihodke v času trajanja najema.
Neporabljene rezervacije za delniške opcije so bile v letu 2009 odpravljene, rezervacije za izboljšanje
delovnih pogojev invalidov pa so se povečale za 78 tisoč evrov.
Program delniških opcij
Postavka
Število neuveljavljenih delniških opcij na začetku obdobja
Število podeljenih delniških opcij v letu
Število umaknjenih delniških opcij v letu
Število uveljavljenih delniških opcij v letu
Število neuveljavljenih delniških opcij na koncu obdobja
Izpolnitvena vrednost neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR)
Tehtano povprečje izpolnitvenih cen (v EUR)
Poštena vrednost neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR)
Poštena vrednost povečane vrednosti neuveljavljenih delniških opcij
(v tisoč EUR)
2009
26.350
25.525
825
-
2008
17.020
10.560
250
980
26.350
8.533
324
10.672
0
2.138
93
Na podlagi sklepa Uprave so bile neuveljavljene delniške opcije iz prejšnjih let umaknjene, rezervacije za
ta namen pa odpravljene.
3.18
Prejeta posojila
Kratkoročno prejeta posojila Merkur Group po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Prejeta posojila
Prejeta posojila od bank
- kratkoročni del dolgoročno prejetih posojil
- prenos iz dolgoročnih posojil zaradi neizpolnjevanja zavez
- kratkoročno prejeta posojila
Kratkoročno prejeta posojila od drugih
- kratkoročni del dolgoročno prejetih posojil
- kratkoročno prejeta posojila
31. 12. 2009
31. 12. 2008
399.369
361.406
98.584
41.500
221.322
37.963
460
37.503
357.319
338.473
72.218
266.254
18.846
18.846
Kratkoročno prejeta posojila od bank Merkur Group po valutah in obrestnih merah
Valuta
EUR
CSD
BAM
MKD
Skupaj
Znesek v
valuti v tisoč
Znesek v
tisoč EUR
357.629
251.700
839
43.459
357.629
2.649
429
700
361.406
Obrestna Obrestna
mera od mera do
1,39%
3,07%
7,10%
7,90%
9,10%
10,84%
7,99%
7,90%
Kratkoročno prejeta posojila od drugih podjetij Merkur Group po valutah in obrestnih merah
Valuta
EUR
CSD
HRK
BAM
Skupaj
Znesek v
valuti v tisoč
34.393
43.672
9.428
3.440
Znesek v
tisoč EUR
34.393
460
1.352
1.759
37.963
Obrestna Obrestna
mera od mera do
2,18%
7,99%
10,84%
10,84%
4,00%
4,50%
7,00%
7,99%
Zavarovanje kratkoročno prejetih posojil Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Prejeta posojila
Hipoteke
Garancije
Zaloge
Menice
Zavarovano z vrednostnimi papirji
Brez zavarovanja
31. 12. 2009
31. 12. 2008
399.369
166.158
18.795
97.515
78.444
34.864
3.593
357.319
102.095
5.482
205.198
23.150
21.393
94
3.19
Obveznosti iz finančnega najema
Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Obveznosti iz finančnega najema
3.20
31. 12. 2009
31. 12. 2008
1.152
634
Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti
Kratkoročne poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Merkur Group
Postavka
Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi
instrumenti
Poslovne obveznosti na podlagi predujmov
Poslovne obveznosti do dobaviteljev
Menične obveznosti
Poslovne obveznosti do pridruţenih podjetij
Poslovne obveznosti do drugih
- obveznosti za neizplačane plače
- obveznosti do državnih inštitucij
- obveznosti za obresti
- obveznosti iz naslova cesij
- vračunani stroški
- ostale obveznosti
Kratkoročne obveznosti - obrestne zamenjave
3.21
31. 12. 2009
v tisoč EUR
31. 12. 2008
275.593
13.072
232.387
568
374
25.679
5.670
7.594
2.772
742
6.181
2.720
3.513
266.235
23.945
207.882
442
503
29.765
6.651
7.407
2.425
3.883
6.987
2.411
3.698
Odloţeni davki
Odloţene terjatve in obveznosti za davke Merkur Group
Postavka
Nepremičnine, naprave in oprema
Finančna sredstva
Zaloge
Rezervacije
Druge postavke
Davčna vrednost pripoznanih prenesenih
izgub
Čiste terjatve/obveznosti za davke
Terjatve
31.12.2009 31.12.2008
1.041
978
179
212
268
244
1.323
1.868
2.694
3.130
v tisoč EUR
Obveznosti
Neto*
31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008
12.863
4.922
11.823
3.943
4.255
16.416
4.076
16.205
185
215
-83
-29
9
-1.314
-1.868
319
331
-2.375
-2.799
410
167
-
-
-410
-167
5.914
6.598
17.632
21.884
11.717
15.286
*Neto = Obveznost - Terjatev za odloţene davke
95
Gibanje začasnih razlik med letom 2009 Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Nepremičnine, naprave in oprema
Stanje
31.12. Popravek
2008
napake
Stanje
na dan
1.1.2009
Pripoznano
v odhodku
Pripoznano v
vseobsegajočem
donosu
Prevedbene
razlike
Stanje na
koncu
obdobja
-73
8.039
-86
11.824
3.943
-
3.943
16.205
-6.099
10.105
33
-6.062
-1
4.076
-29
-
-29
-54
-
-
-83
Rezervacije
-1.868
-
-1.868
554
-
-1
-1.314
Druge postavke
-2.799
-
-2.799
386
37
1
-2.375
Finančna sredstva
Zaloge
Davčna vrednost izkoriščenih
prenesenih izgub
Skupaj
3.22
-167
-
-167
-250
-
6
-410
15.286
-6.099
9.187
597
2.014
-81
11.717
Rezervacije
Skupina izkazuje med kratkoročnimi rezervacijami obveznosti do delavcev za neizplačane plače in
neizkoriščen letni dopust, ki po stanju 31. 12. 2009 znašajo 529 tisoč evrov (31. 12. 2008: 1.181 tisoč
evrov), rezervacije za toţbe in pogodbene obveznosti v višini 457 tisoč evrov (31. 12. 2008: 1.798 tisoč
evrov), kratkoročno odloţene prihodke od zaračunanih zamudnih obresti v višini 413 tisoč evrov (31. 12.
2008: 862 tisoč evrov) in ostale kratkoročne rezervacije v znesku 106 tisoč evrov (31. 12. 2008: 68 tisoč
evrov).
V letu 2009 je skupina odpravila rezervacijo za toţbo za vračilo glavnice in obresti v stečajno maso
toţeče stranke v višini 1.447 tisoč evrov. S sodbo z dne 13. marca 2006, ki je postala pravnomočna dne
16. junija 2009, je sodišče zavrnilo in zavrglo zahtevek toţeče stranke in je stečajni upravitelj dolţan
druţbi izplačati še razliko do priznane in zavarovane terjatve. Sodni postopek je v celoti zaključen in
oblikovanje rezervacij ni potrebno.
3.23
Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj
Kreditno tveganje
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju.
Izpostavljenost Merkur Group kreditnemu tveganju, v letih 2009 in 2008
Postavka
v tisoč EUR
Knjigovodska vrednost
2009
2008
Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo
Depoziti in varščine
Dana posojila
Terjatve iz finančnega najema
Terjatve do kupcev
Terjatve do drugih
Denar in denarni ustrezniki
183.155
16.145
47.671
442
148.152
25.571
2.679
195.016
7.799
100.350
1.178
228.295
12.851
5.705
Skupaj
423.814
551.196
96
Izpostavljenost terjatev Merkur Group kreditnemu tveganju po geografskih regijah, v letih 2009 in 2008
v tisoč EUR
Knjigovodska vrednost
Postavka
2009
2008
Domače
115.677
163.056
Drţave evroobmočja
4.988
7.909
Drţave bivše Jugoslavije
27.138
56.756
Druge drţave
350
574
Skupaj
148.152
228.295
Izgube zaradi oslabitve
Starostna struktura terjatev do kupcev Merkur Group v letih 2009 in 2008
Postavka
Še niso zapadle
Zapadle 0-30 dni
Zapadle 31-180 dni
Zapadle 181-365 dni
Več kot eno leto
Skupaj
Bruto vrednost
31. 12. 2009
Oslabitev
31. 12. 2009
Bruto vrednost
31. 12. 2008
v tisoč EUR
Oslabitev
31. 12. 2008
90.039
31.961
20.156
9.358
20.688
5
1.382
2.071
2.583
18.008
133.674
51.963
40.706
3.830
16.474
1
292
2.086
1.337
14.635
172.202
24.049
246.647
18.351
Popravki terjatev
Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v Merkur Group v letih 2009 in
2008
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Stanje 1. 1.
Dokončen odpis (-)
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu (+)
Odprava oslabitve (-)
18.351
-1.419
8.131
-1.014
16.206
-1.468
4.253
-640
Stanje 31. 12.
24.049
18.351
Popravki so oblikovani v skladu z načinom, ki je pojasnjen v računovodskih usmeritvah.
Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve danih posojil v Merkur Group v letih 2009 in 2008
v tisoč EUR
Postavka
Stanje 1. 1.
Dokončen odpis (-)
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu (+)
Odprava oslabitve (-)
2009
2.834
-13
126.409
-6
2008
2.930
-72
0
-24
Stanje 31. 12.
129.225
2.834
V letu 2009 je bil oblikovan popravek vrednosti za posojilo dano HTC Dva, d. o. o., v višini 126.935 tisoč
evrov, po ugotovitvi, da HTC Dva nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal
poplačilo.
97
Plačilnosposobnostno tveganje
V nadaljevanju so pogodbeni roki zapadlosti finančnih sredstev in obveznosti, vključno z ocenjenimi
plačili obresti in brez vpliva dogovorov o pobotu.
Pogodbeni roki zapadlosti neizvedenih finančnih sredstev in obveznosti Merkur Group v letu
2009
v tisoč EUR
Več
kot
2- 5 let
5 let
Knjigovodska
vrednost
Pogodbeni
denarni
tokovi
16.145
47.671
442
16.447
48.214
445
9.382
42.744
209
494
122
1
4.018
114
3.812
561
-
3.252
397
-
64.257
65.106
52.335
616
4.133
4.373
3.649
Neizvedene finančne obveznosti
Zavarovana posojila
Druga posojila
Prekoračitve na bančnih računih
Obveznosti finančnega najema
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti do drugih
Neizvedene finančne obveznosti
skupaj
-513.295
-3.593
-2.216
-20.563
-236.494
-39.384
-524.406
-3.631
-2.216
-23.318
-236.494
-39.384
-288.394
-2.977
-2.216
-949
-232.761
-39.384
-64.524 -75.897
-654
-936
-1.913
-
-89.558
-18.821
-3.733
-
-6.033
-700
-
-815.544
-829.449
-566.680
-66.114 -77.810
-112.112
-6.733
Neto na dan 31. 12. 2009
-751.287
-764.342
-514.345
-65.498 -73.677
-107.738
-3.084
Postavka
Neizvedena finančna sredstva
Depoziti in varščine
Dana posojila
Terjatve iz finančnega najema
Neizvedena finančna sredstva
skupaj
6 mesecev
6 - 12
ali manj mesecev 1- 2 leti
Pogodbeni roki zapadlosti neizvedenih finančnih sredstev in obveznosti Merkur Group v letu 2008
v tisoč EUR
Več
kot
2- 5 let
5 let
Knjigovodska
vrednost
Pogodbeni
denarni
tokovi
7.799
100.350
1.178
7.931
102.357
1.215
3.974
83.625
451
1.812
17.413
325
440
439
440
-
2.145
440
-
109.328
111.504
88.050
19.550
879
440
2.584
-465.903
-21.393
-492.817
-21.922
-293.550
-10.584
-47.357 -105.689
-11.338
-
-46.128
-
-93
-
Prekoračitve na bančnih računih
Obveznosti finančnega najema
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti do drugih
Neizvedene finančne obveznosti
skupaj
-5.270
-11.931
-208.385
-54.224
-5.270
-15.042
-262.693
-54.224
-5.096
-653
-262.693
-54.224
-767.106
-851.968
Neto na dan 31. 12. 2008
-657.779
-740.464
Postavka
Neizvedena finančna sredstva
Depoziti in varščine
Dana posojila
Terjatve iz finančnega najema
Neizvedena finančna sredstva
skupaj
Neizvedene finančne obveznosti
Zavarovana posojila
Druga prejeta posojila
6 mesecev
6 - 12
ali manj mesecev
-174
-651
-
1- 2 leti
-1.394
-
-3.454 -8.890
-
-626.800
-59.520 -107.083
-49.582 -8.984
-538.750
-39.970 -106.203
-49.142 -6.399
98
Pogodbeni roki zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti Merkur Group v letih 2009 in 2008
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Pogodbeni
denarni tokovi
2-5 let
Obrestne zamenjave , uporabljene za varovanje pred tveganjem
Skupaj na dan 31. 12. 2009
3.513
3.513
3.513
3.513
Izvedene finančne obveznosti
Obrestne zamenjave , uporabljene za varovanje pred tveganjem
3.698
3.698
Skupaj na dan 31. 12. 2008
3.698
3.698
Postavka
Izvedene finančne obveznosti
99
Valutno tveganje
Izpostavljenost Merkur Group valutnim tveganjem v nominalnih zneskih, v letu 2009
v tisoč
Postavka
EUR
HRK
BAM
RSD
MKD
USD
CHF
RUB
CZK
125.622
83.905
16.448
385.085
65.325
87
-
8.335
13.750
Terjatve in obveznosti na dan 31. 12. 2009
Terjatve do kupcev
Zavarovana bančna posojila
-474.735
-
-6.325
-196.542
-43.459
-
-
-
-
Obveznosti do dobaviteljev
-206.360
-116.093
-4.914
-857.208
-52.085
-477
-32
-9.132
-63.986
Bruto izpostavljenost bilance stanja
-555.473
-32.187
5.209
-668.665
-30.218
-389
-32
-798
-50.237
Ocenjena napovedana prodaja
535.659
378.495
49.801
3.867.492
642.391
-
-
1.401
42.650
Ocenjena napovedana nabava
-693.321
-424.065
-50.775
-4.040.852
-235.313
-4.787
-
-7.251
-199.404
Bruto izpostavljenost
-157.662
-45.570
-974
-173.360
407.079
-4.787
0
-5.850
-156.754
Neto izpostavljenost
-713.135
-77.757
4.235
-842.025
376.861
-5.176
-32
-6.648
-206.991
Izpostavljenost Merkur Group valutnim tveganjem v nominalnih zneskih, v letu 2008
v tisoč
Postavka
EUR
HRK
BAM
RSD
MKD
USD
CHF
RUB
GBP
CZK
186.108
206.594
26.779
843.078
72.264
24
-
20.510
-
13.850
Terjatve in obveznosti na dan 31. 12. 2008
Terjatve do kupcev
Zavarovana bančna posojila
-454.704
-505
-4.369
-435.639
-58.956
-
-11.737
-
-
-
Obveznosti do dobaviteljev
-238.108
-111.705
-1.381
-494.127
-54.591
-353
-65
-8.658
-
-13.900
Bruto izpostavljenost bilance stanja
-506.704
94.384
21.029
-86.688
-41.282
-329
-11.802
11.852
0
-50
Ocenjena napovedana prodaja
974.157
777.587
174.542
6.886.037
789.838
-
-
72.181
-
51.395
Ocenjena napovedana nabava
-1.069.690
-678.721
-84.680
-5.431.053
-560.535
-24.068
-
-61.442
-23
-54.395
Bruto izpostavljenost
-95.533
98.867
89.862
1.454.984
229.303
-24.068
0
10.739
-23
-3.001
Neto izpostavljenost
-602.237
193.251
110.891
1.368.295
188.021
-24.397
-11.802
22.591
-23
-3.051
100
Pomembni menjalni tečaji, ki jih je Merkur Group uporabljala v letu 2009
Povprečni
Tečaji
HRK
BAM
RSD
MKD
USD
CHF
RUB
GBP
CZK
CAD
2009
7,3400
1,9558
93,7970
61,6490
1,3948
1,5100
44,1376
0,8909
26,4350
1,5850
+10%
8,0740
2,1514
103,1767
67,8139
1,5343
1,6610
48,5514
0,9800
29,0785
1,7435
Končni
2009
7,3400
1,9558
93,7970
61,6490
1,3948
1,5100
44,1376
0,8909
26,4350
1,5850
+10%
8,0740
2,1514
103,1767
67,8139
1,5343
1,6610
48,5514
0,9800
29,0785
1,7435
Povprečni
2008
7,2243
1,9558
81,1875
61,6971
1,4631
1,5861
36,4207
0,7940
24,9453
1,5594
Končni
+10%
7,9468
2,1514
89,3063
67,8668
1,6094
1,7447
40,0628
0,8734
27,4398
1,7153
2008
7,3348
1,9558
89,3718
60,5996
1,4098
1,4963
41,2830
0,9742
26,5957
1,9668
+10%
8,0683
2,1514
98,3090
66,6596
1,5508
1,6459
45,4113
1,0716
29,2553
2,1635
Analiza občutljivosti
10 odstotna okrepitev evra nasproti naslednjim valutam na dan 31. 12. 2009 bi povečala (zmanjšala)
poslovni izid za spodaj prikazane zneske. Ta analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti
obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Analiza je opravljena na isti podlagi za leto 2008.
v tisoč EUR
Postavka
HRK
BAM
RSD
MKD
USD
CHF
RUB
GBP
CZK
CAD
Skupaj učinek na poslovni izid
31. 12. 2009
965
-197
808
-556
337
2
14
712
-
31. 12. 2008
-2.414
-5.154
-1.541
-276
1.517
717
-53
3
11
-
2.084
-7.191
10 odstotna oslabitev evra nasproti zgoraj navedenim valutam na dan 31. 12. 2009 bi imela enak, vendar
nasproten učinek na poslovni izid za zgoraj navedene zneske, če ostale spremenljivke ostanejo
nespremenjene.
Obrestno tveganje
Značilnosti obrestnih mer obrestovanih finančnih instrumentov Merkur Group
v tisoč EUR
Knjigovodska vrednost
Postavka
Instrumenti s stalno obrestno mero
Finančna sredstva
2009
2008
3.052
32.712
170.162
96.336
Finančne obveznosti
-167.111
-63.624
Instrumenti s spremenljivo obrestno mero
-343.089
-424.929
Finančna sredstva
Finančne obveznosti
3.904
4.014
-346.993
-428.943
101
Analiza občutljivosti poštene vrednosti za instrumente s stalno obrestno mero
Skupina ne obračunava finančnih sredstev s stalno obrestno mero po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, zato sprememba obrestnih mer na dan poročanja ne bi vplivala na poslovni izid.
Analiza občutljivosti denarnega toka za instrumente s spremenljivo obrestno mero
Sprememba obrestnih mer na dan poročanja za 100 baznih točk bi povečala (zmanjšala) kapital in
poslovni izid za spodaj prikazane zneske. Analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti tečaji
tujih valut, ostanejo nespremenjeni. Analiza je opravljena na isti podlagi za leto 2008.
v tisoč EUR
Učinek na poslovni izid
+100 b.t.
-100 b.t.
-3.457
3.457
Instrumenti s spremenljivo obrestno mero na dan 31. 12. 2009
Obrestne zamenjave
600
-600
Občutljivost denarnega toka (neto)
-2.857
2.857
Instrumenti s spremenljivo obrestno mero na dan 31. 12. 2008
-4.849
-4.849
700
700
-4.149
-4.149
Obrestne zamenjave
Občutljivost denarnega toka (neto)
Poštena vrednost
v tisoč EUR
Knjigovodska
Poštena
Knjigovodska
Poštena
vrednost
vrednost
vrednost
vrednost
31. 12. 2009
31. 12. 2009
31. 12. 2008
31. 12. 2008
183.155
183.155
195.016
195.016
Depoziti in varščine
16.145
14.709
7.799
7.799
Dana posojila
47.671
47.112
100.350
101.286
442
445
1.178
1.178
Terjatve do kupcev
148.152
148.152
228.295
226.137
Terjatve do drugih
25.571
25.571
12.851
12.851
Postavka
Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo
Terjatve iz finančnega najema
Denar in denarni ustrezniki
Zavarovana posojila
Druga prejeta posojila
Prekoračitve na bančnih računih
Obveznosti iz finančnega najema
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti do drugih
Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje
pred tveganjem
Opcijska upravičenja
2.679
2.679
5.705
5.705
-513.295
-497.046
-465.903
-456.240
-3.593
-3.593
-21.393
-19.537
-2.216
-2.216
-5.270
-5.270
-20.563
-23.318
-11.931
-15.042
-236.494
-236.494
-208.385
-208.469
-39.384
-39.384
-54.224
-54.224
-3.513
-3.513
-3.698
-3.698
-
-
-2.138
-2.138
Skupina uporablja borzne cene kot osnovo za pošteno vrednost finančnih sredstev. Če finančni
instrument ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg ocenjuje ko nedelujoč, skupina uporabi vhodne
podatke druge in tretje ravni za ocenitev poštene vrednosti finančnega sredstva.
Hierarhija določanja poštene vrednosti finančnih sredstev na dan 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo
Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje
pred tveganjem
Raven 1
Raven 2
Raven 3
Skupaj
45.709
86.178
51.268
183.155
-
3.513
-
3.513
102
Hierarhija določanja poštene vrednosti finančnih sredstev na dan 31. 12. 2008
v tisoč EUR
Postavka
Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo
Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje
pred tveganjem
Raven 1
Raven 2
Raven 3
Skupaj
11.362
131.421
52.233
195.016
-
3.698
-
3.698
3.24 Pogojne obveznosti in terjatve
Skupina ima pogojne obveznosti iz naslova danih poroštev in garancij tretjim za obveznosti obvladujoče
druţbe, in sicer:
V
v tisoč EUR
1. poroštvo ALPOS-u
2. korporacijska garancija GBD Skupina
3. korporacijska garancija Viator Vektor, d. d.
4. sporazum o poravnavi obveznosti s Cimos,d. d.
10.000
6.000
5.000
4.909
Skupina ima pogojne obveznosti do Hypo leasinga v primeru, če HTC Dva kot leasingojemalec na eni
strani in najemodajalec Merkurjevih trgovskih centrov na drugi strani, ne bo redno plačeval obrokov
finančnega najema.
Dodatno ima skupina za obveznosti Alposa do Banke Koper v višini 10.000 tisoč evrov zastavljenih 3.000
delnic Gorenjske banke, kar pomeni pogojno obveznost v primeru uveljavljanja zavarovanja s strani
Banke Koper. Na dan 31.12.2009 je vrednost finančne naloţbe v 3.000 delnic Gorenjske banke d. d.
6.000 tisoč evrov. V računovodskih izkazih ni oblikovana rezerva za morebitno izgubo delnic, ker tveganje
še teţko v celoti ovrednotimo. Je pa pomembno, saj je bil 4.8.2010 za druţbo Alpos sproţen postopek
prisilne poravnave, kar pomeni, da obstaja povečano kreditno tveganje. Za posojilo Alposa pri Gorenjski
banki je dano poroštvo druţbe Merkur v višini 1.000 tisoč evrov.
Skupina ima pogojne terjatve iz naslova sporazumov do nadomestitve vrednosti s strani obvladujoče
druţbe, in sicer:
- Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno vrednostjo
nepremičnine TC Primskovo v višini 8.725 tisoč evrov v kolikor Merfin nepremičnino proda v roku enega
leta tretji osebi. Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405
EUR/delnico in
- Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno ceno
poslovnega deleţa v druţbi HTC Dva v višini 8.500 tisoč evrov, v kolikor Merfin poslovni deleţ proda v
roku enega leta tretji osebi. Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni
405 EUR/delnico.
Merkur lahko upravičenja iz naslova teh dveh sporazumov uveljavlja v roku 3 let, vendar jih do 30. 8. 2010
še ni uveljavljal.
103
4
Pojasnila k izkazu poslovnega izida
4.1
Prihodki od prodaje
Prihodki od prodaje Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Prihodki od prodaje po kategorijah
875.179
1.266.778
Prihodki od prodaje blaga in proizvodov
Prihodki od prodaje storitev
863.169
10.306
1.254.425
10.665
1.704
1.687
Prihodki od najemnin
Prihodki od prodaje blaga so v Merkur Group zmanjšani za popuste, dane kupcem, imetnikom Merkurjeve
kartice zaupanja. V letu 2009 so bili na osnovi zbranih nakupov na MKZ kartice odobreni popusti v višini
2.566 tisoč evrov (2008: 2.879 tisoč evrov), kar predstavlja 1,1 % celotne vrednosti prodaje blaga fizičnim
osebam v maloprodaji Divizije Merkur v tekočem letu. Za izdana dobroimetja kupcem, imetnikom MKZ, ki
se nanašajo na nakupe v zadnjem kvartalu 2009, popuste pa bodo lahko izkoristili do konca aprila 2010,
so bile oblikovane rezervacije v breme prihodkov v višini pričakovane unovčljivosti dobroimetij, ki znašajo
743 tisoč evrov.
Skupina ustvarja prihodke od najemnin z oddajo lastniških in naloţbenih nepremičnin ter deloma tudi iz
naslova podnajema nepremičnin, ki so v poslovnem najemu kot celotne lokacije (npr. trgovski centri s
spremljajočimi lokali).
4.2
Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni prihodki Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Drugi poslovni prihodki
Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme
Prihodki od drţavnih dotacij
Drugi poslovni prihodki
Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij
Dobički od prodaje naloţbenih nepremičnin
- dobički od prodaje naloţbenih nepremičnin
2.704
1.278
130
1.163
133
-
8.806
4.321
89
3.578
82
737
737
4.3 Stroški po naravnih vrstah
Stroški Merkur Group po naravnih vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Stroški po naravnih vrstah
Stroški porabljenega materiala
Stroški storitev
Stroški dela
-stroški plač
-stroški pokojninskih zavarovanj
-stroški drugih zavarovanj
-drugi stroški dela
Stroški amortizacije
Dolgoročne rezervacije
Drugi poslovni stroški
2009
2008
175.553
9.468
65.162
80.531
55.701
6.106
4.741
13.982
15.820
525
4.047
206.265
10.721
80.986
94.433
63.845
7.131
5.383
18.073
14.403
1.287
4.434
104
4.4 Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki Merkur Group
Postavka
Drugi poslovni odhodki
Odpisi nepremičnin, naprav in opreme do nadomestljive vrednosti in
odstranitev postavk nepremičnin, naprav in opreme
Odpisi neopredmetenih sredstev do nadomestljive vrednosti in
odstranitev postavk neopredmetenih sredstev
Oslabitev dobrega imena
Odpisi zalog do iztrţljive vrednosti
Direktni poslovni odhodki od naloţbenih nepremičnin
- izgube pri prodaji naložbenih nepremičnin
Drugi poslovni odhodki
2009
15.204
v tisoč EUR
2008
10.116
970
272
30
6.141
7.063
45
45
955
8.739
10
10
1.095
4.5 Neto finančni prihodki in odhodki
Finančni prihodki Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Finančni prihodki
Prihodki od obresti
- od tega obresti iz terjatev do kupcev
Prihodki od dividend
Dobički od pridruţenih podjetij
Dobički od prodaje finančnih sredstev
Prihodki od unovčenih terjatev
Drugi finančni prihodki
2009
40.132
14.377
5.307
3.303
20.374
2.079
-
2008
30.347
11.868
5.752
4.916
39
11.998
1.519
6
Skupina je ustvarila dobiček pri prodaji finančnih sredstev z nakupom in prodajo druţbe HTC Dva, d. o. o.,
v višini 11.493 tisoč evrov, s prodajo delnic Gorenjske banke v višini 8.094 tisoč evrov in s prodajo
nekaterih drugih finančnih sredstev.
Finančni odhodki Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Finančni odhodki
Odhodki za obresti
Neto odhodki iz tečajnih razlik
Izgube iz prodaje finančnih sredstev
Izgube od pridruţenih podjetij
Izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev
Oslabitev in odpisi poslovnih terjatev
2009
2008
174.841
29.929
1.933
390
134.824
7.766
36.782
28.646
3.513
2
909
3.712
105
4.6 Davek od dobička
Davek od dobička Merkur Group
Postavka
2009
v tisoč EUR
2008
Obračunani odhodek za davek - davčna obveznost
1.317
5.877
Odloţen odhodek za davek -odloţena obveznost
597
Odloţen prihodek za davek -odloţena terjatev za davek
Odhodek za davek skupaj v izkazu poslovnega izida
-736
1.915
5.142
Prikaz efektivne stopnje davka od dobička Merkur Group
v tisoč EUR
Postavka
Dobiček pred obdavčitvijo
Pričakovani davek od dobička po 21% davčni stopnji (2008: 22%)
Davčno nepriznani odhodki
Neobdavčeni prihodki
Koriščenje davčnih olajšav
Druge prilagoditve
Prilagoditve zaradi različnih davčnih stopenj
Davek od dobička
Efektivna davčna stopnja
5
Druga pojasnila
5.1
Povezane stranke
2009
2008
-146.152
-30.692
36.451
-700
-532
-3.088
476
1.915
27.370
6.021
1.452
-2.032
-597
-1.040
1.337
5.142
-
18,79
Povezane stranke vključujejo obvladujoče podjetje in matično druţbo ter njena odvisna in pridruţena
podjetja. Povezane fizične osebe so člani nadzornih svetov druţb, člani uprav oziroma poslovodstev
druţb in zaposleni po individualnih pogodbah v druţbah Merkur Group.
Poročilo o odnosih druţbe Merkur, d. d., z obvladujočo druţbo Merfin, d. o. o., v skladu s 545.
členom ZGD - 1
Druţba Merkur d.d. je odvisna druţba druţbe Merfin d. o. o., s katero nima sklenjene pogodbe o
obvladovanju. Vsa razmerja med druţbami znotraj skupine so z vidika prometov in stanj razkrita v
nadaljevanju.
Izpostavljamo, da je bilo ugotovljeno, da revizorjem tekom revidiranja ni bila pravočasno in v celoti
dostavljena vsa potrebna dokumentacija, med katero je bila tudi dokumentacija, katera se je nanašala na
poslovanje z obvladujočo druţbo Merfin. Po menjavi uprave dne 1. 7. 2010 je nova uprava z vsemi napori
in potrebno skrbnostjo naredila vse, da zagotovi, da se vsi dokumenti, ki bi lahko imeli vpliv na
računovodske izkaze, poiščejo in razkrijejo, oziroma ustrezno upoštevajo v računovodskih izkazih. Ker ti
dokumenti niso hranjeni sistematično in centralizirano, niti ne obstaja kakršenkoli register oziroma popis
teh dokumentov, se kljub vloţenim naporom uprava v tem času ni mogla prepričati o popolnosti in
celostnem vplivu teh dokumentov na razmerja med druţbami v Merkur Group. Izpostavljamo, da so se vsi
dogodki in dokumenti, o katerih govorimo, odvili oziroma nastali v obdobju, ko na poslovanje druţbe in na
odnose med druţbami v Merkur Group sedanja uprava ni imela nobenega vedenja oziroma vpliva.
Posebej izjavljamo, da v kratkem času delovanja nove uprave niti z vsemi razumnimi napori ni bilo
mogoče ugotoviti vseh morebitnih posledic posrednih in neposrednih poslov z obvladujočo druţbo ali z
106
drugimi druţbami, ki so z obvladujočo druţbo poslovale. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da je prišlo
do oškodovanja, zlasti pa oškodovanja še ne moremo ovrednotiti. Navajamo naslednje posle, pri katerih
bomo preverili skupaj z ustreznimi pravnimi strokovnjaki, ali je šlo za oškodovanje, za katerega je
potrebno, da ga obvladujoča druţba nadomesti:
Dana poroštva tretjim za obveznosti obvladujoče druţbe:
1. poroštvo ALPOS-u
2. korporacijska garancija GBD Skupina
3. korporacijska garancija Viator Vektor
4. sporazum o poravnavi obveznosti s Cimos,d.d.
v tisoč EUR
10.000
6.000
5.000
4.909
Sporazuma med Merfin, d. o. o. in Merkur, d. d., o pravicah Merkurja d. d. do nadomestitve
vrednosti s strani Merfina d. o. o., in sicer:
-
-
Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno
vrednostjo nepremičnine TC Primskovo v višini 8.725 tisoč evrov, v kolikor Merfin nepremičnino
proda v roku 1 leta tretji osebi (kar se je zgodilo). Merfin lahko svojo obveznost poravna z
denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico in
Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno ceno
poslovnega deleţa v druţbi HTC Dva v višini 8.500 tisoč evrov, v kolikor Merfin poslovni deleţ
proda v roku 1 leta tretji osebi (kar se je zgodilo). Merfin lahko svojo obveznost poravna z
denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico.
Merkur lahko upravičenja iz naslova teh 2 sporazumov uveljavlja v roku 3 let, vendar do sestave
računovodskih izkazov za leto 2009 ni zahteval od Merfina skupno 17.225 tisoč evrov.
Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov povezane tako z Merkurjem d. d. kot
Merfinom d. o. o.
Merkur d. d. je v poslovanju v obravnavanem obdobju povečal svojo naloţbeno dejavnost do nekaterih
druţb, ki sicer niso povezane bodisi z Merkurjem d.d., bodisi z Merfinom d. o. o., obstajajo pa drugi
poslovni odnosi z obema druţbama. Po višini finančnega angaţiranja in doslej zbranih dokumentih bi
izpostavili podjetja HTC Dva d. o. o., Sava d. d. in Alpos. Izpostavljamo, da kakršnokoli povečevanje
naloţb izven redne dejavnosti trgovine v obravnavanem obdobju, ko je bila likvidnostna situacija slaba, za
Merkur ni bilo ekonomsko smotrno in finančno vzdrţno.
V letnem poročilu je bilo razkrito med dogodki po datumu BS, da je bilo kratkoročno posojilo, dano HTC
Dva v višini 147.500 tisoč evrov preoblikovano v dolgoročno. Do 30. 6. 2010 se je stanje danih
dolgoročnih posojil HTC Dva povečalo na 187.181 tisoč evrov. Posojilo nima ustreznega zavarovanja in
ekonomske podlage. Čeprav druţba HTC Dva ni povezana z druţbo Merkur, bodisi Merfin d. o. o., pa ima
poslovne odnose z obema. Na podlagi komunikacije prejšnjega predsednika uprave v javnosti in
obstoječe korespondence v druţbi Merkur d. d. je mogoče domnevati, da je bila druţba HTC Dva, d. o. o.
uporabljena tudi kot posrednica za poplačilo obveznosti do bank druţbe Merfin d. o. o., pri čemer je
vračila dejansko financiral Merkur d. d. s posojilom druţbi HTC Dva, d. o. o. Poslovanje Merkur group in
Merkurja d. d. ni omogočalo vrnitve bančnih kreditov Merfina d. o. o., kar so od Merfina zahtevale banke.
Nova uprava je na osnovi domnev sproţila pravne postopke, s katerimi se bodo te transakcije proučile in
na osnovi ugotovitev sproţila vse ukrepe za zaščito premoţenja druţbe. V kolikor je šlo za posredno
financiranje prevzema Merkurja s strani Merfina, je pravno mnenje, da so ti posli nični.
Podoben primer je posel z delnicami Save, d. d., v katere je Merkur v letu 2009 investiral 36.250 tisoč
evrov za 145.000 delnic. Pri naloţbi je Merkur, d. d. ţe utrpel izgubo zaradi velikega padca delnic po
nakupu, za katerega se je v celoti dodatno zadolţil. Tudi v tem primeru je potrebno izpostaviti, da
ekonomski razlogi za posel niso jasni. Prodajalec delnic je bila druţba NFD Holding, finančna druţba d. d.
Čeprav ne gre za posel z obvladujočo druţbo, gre za prepletenost ostalih poslovnih odnosov med
druţbami Merkur, Merfin, NFD Holding in Sava.
107
Od največjih znanih primerov izpostavljamo še zavarovanje obveznosti do tretjih druţb, konkretno Alpos.
Za obveznosti Alposa do Banke Koper v višini 10.000 tisoč evrov je Merkur d. d. zastavil 3.000 delnic
Gorenjske banke v zavarovanje. Glede na poloţaj Alposa je s takim poslom prevzeto tveganje, ki nima
jasnega ekonomskega učinka. Oškodovanje v tem trenutku ni jasno, tudi tu obstaja prepletenost različnih
poslov med vsemi tremi druţbami (Alpos, Merkur, Merfin).
Uprava bo glede na ugotovitve naredila vse potrebne ukrepe in korake, da do oškodovanja s strani
obvladujoče druţbe ne bo več prihajalo, v kolikor pa je do tega prišlo, pa bo za Merkur d. d. uveljavila vse
korake in postopke za nadomestitev škode.
Odnosi med matično družbo ter njenimi odvisnimi in pridruženimi podjetji
Poslovni odnosi med matično druţbo ter njenimi odvisnimi in pridruţenimi podjetji se v glavnem nanašajo
na nakup in prodajo trgovskega blaga, proizvodov, storitev in premoţenja ter na finančno poslovanje v
zvezi z upravljanjem danih in prejetih posojil. Podjetja so kot povezane stranke poslovala na osnovi
sklenjenih kupoprodajnih in posojilnih pogodb. Pri tem so bile v medsebojnih transakcijah dosledno
uporabljane trţne cene blaga, proizvodov, storitev in premoţenja. Posojila med povezanimi strankami so
bila odobrena po enakih pogojih, kakor veljajo za druga podjetja s podobno boniteto.
108
Poročilo o poslih med povezanimi podjetji
v tisoč EUR
Postavka
Prodaja
blaga
Nakupi
blaga
Prodaja
nepremičnin
in drugih
sredstev
Nakupi
nepremičnin
in drugih
sredstev
Opravljanje
storitev
Uporabljene
storitve
Zaračunane
obresti
Prejete
obresti
Terjatve
Obveznosti
Prejeta
posojila
Dana
posojila
Izdana
poroštva
LETO 2009
Merfin, d. o. o., Ljubljana
-
-
-
-
4
-
588
16
-
-
419
-
25.909
Merkur do obvladujočega podjetja
0
0
0
0
4
0
588
16
0
0
419
0
25.909
Merkur, d. d., do odvisnih podjetij
53.774
32.244
-
-
5.489
2.588
5.303
258
57.026
64.734
-
15.165
126.275
Kovinotehna, d. o. o., Celje
Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb
12.985
17.353
-
-
2.444
39
122
38
606
696
1.006
5.138
4
5.508
15.165
3.858
-
-
-
-
-
-
-
-
165
-
1.267
3.858
-
-
332
-
14.236
-
-
437
817
219
573
-
13
-
278
-
29.473
626
711
2.181
-
251
-
-
Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb
Merkur International, d. o. o., Beograd
Merkur Čelik, d. o. o., Beograd
Intermerkur - Nova d. o. o., Sarajevo
Perles Merkur Italia, s. r. l.
Merkur, d. o. o., Kotor
Mersteel, d. o. o., Naklo
Mersteel, d. o. o., Beograd
Mersteel, d. o. o., Zagreb
561
6.396
-
-
465
336
1
199
227
5.062
-
-
-
5.892
1.986
-
-
73
24
10
26
3.414
326
-
-
-
1
888
-
-
-
14
-
1
-
715
-
-
-
44.149
12.321
24.316
16.440
-
-
865
48
4.302
664
1.372
37
3.509
98
50.775
4.192
44.235
9.250
-
675
-
43.670
-
875
23.621
-
-
17
1.755
-
1.326
134
14.099
-
-
-
8.175
7.355
437
-
251
-
-
96
1.813
2.682
251
-
-
407
4.963
-
-
236
177
51
727
2.404
11.655
-
-
-
6.081
441
-
-
7
97
12
10
2.227
145
-
-
-
1.824
12.715
6.489
1.719
-
-
107
21
112
15
74
252
14
187
4.186
4.187
83
675
-
-
-
9.006
10.626
-
-
274
493
140
-
6.772
2.776
-
-
-
19
44
-
-
1
23
-
2
30
9
-
-
-
115.342
136.872
437
437
5.845
8.744
2.354
7.398
112.604
104.896
19.949
4.784
43.670
Mersteel, d. o. o., do pridruţenih podjetij
3.300
2.773
-
-
-
-
-
-
543
374
-
-
-
Ţelezokrivnica SCT -Merkur, d. o. o.,
Ljubljana
2.773
3.300
-
-
-
18
-
62
374
543
-
-
-
Skupaj pridruţeno podjetje do
odvisnih podjetij
2.773
3.300
0
0
0
18
0
62
374
543
0
0
0
Mersteel Profil doo, Beograd
Mersteel, d. o. o., Sarajevo
Merkur International Praha, spol. S. r. o.
Merkur Makedonija, doo, Skopje
Merkur - MI Handels, GmbH
Big Bang, d. o. o., Ljubljana
Big Bang, d. o. o., Beograd
Skupaj odvisna podjetja do Merkurja
in med seboj
Druţba Merfin, d. o. o., je v letu 2009 vrnila prejeto posojilo v višini 22.502 tisoč evrov.
109
v tisoč EUR
Postavka
Prodaja
blaga
Prodaja
nepremičnin
Nakupi
in drugih
blaga
sredstev
Nakupi
nepremičnin
in drugih
sredstev
Opravljanje Uporabljene Zaračunane Prejete
Prejeta
Dana
Izdana
storitev
storitve
obresti obresti Terjatve Obveznosti posojila posojila poroštva
LETO 2008
Merfin, d. o. o., Ljubljana
-
-
-
-
3
40
421
68
2.274
28
2.022
22.502
-
Merkur do obvladujočega podjetja
0
0
0
0
3
40
0
0
2.274
28
2.022
22.502
0
165.376
80.408
-
-
4.828
3.162
5.232
249
66.980
21.195
-
14.854
152.325
4.115
2.865
-
-
19
-
-
-
1.939
503
-
-
-
169.491
83.273
0
0
4.847
3.162
5.232
249
68.919
21.698
0
14.854
152.325
-
-
-
-
40
3
68
421
28
2.274
22.502
2.022
-
Merkur, d. d., do odvisnih podjetij
Merkur, d. d., do pridruţenih podjetij
Merkur do odvisnih in pridruţenih
podjetij
Merkur, d. d., Naklo
Kovinotehna, d. o. o., Celje
-
-
-
-
-
39
22
-
940
4
-
-
-
4.039
73.769
4.950
-
1.201
397
-
827
7.588
27.641
-
2.941
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1.654
2.941
-
-
14.446
39.132
-
-
748
653
91
1.775
13.957
1.779
5.200
370
-
1.944
2.030
-
-
-
3
-
11
1.098
1.411
-
-
-
71
5.318
-
-
453
348
-
620
350
6.733
-
-
-
Perles Merkur Italia, s. r. l.
19.335
2.674
-
-
443
18
22
23
2.122
485
-
-
-
Mersteel, d. o. o., Naklo
53.271
58.246
-
-
291
2.734
316
1.237
47.683
50.815
9.654
1.575
-
2.921
17.993
-
-
-
86
-
290
3.661
15.131
23
-
-
-
-
-
4.950
-
-
-
-
-
5.693
-
-
-
Mersteel Profil doo, Beograd
3.823
6.040
-
-
-
-
-
-
2.808
3.437
348
-
-
Mersteel, d. o. o., Sarajevo
1.266
22.900
-
-
-
363
539
948
3.574
21.195
-
-
-
27.439
5.412
-
-
20
182
21
7
3.514
325
-
-
-
4.552
8.905
-
-
320
59
-
222
283
3.551
1.575
-
-
Merkur - MI Handels, GmbH
25.927
4.425
-
-
116
56
30
6
3.593
353
-
-
-
Big Bang, d. o. o., Ljubljana
15.768
12.759
-
-
143
445
110
-
6.872
3.312
-
-
-
27
196
-
-
3
23
-
-
-
310
-
-
-
174.830
259.798
4.950
4.950
3.779
5.408
1.220
6.386
98.071
146.102
42.242
6.908
0
2.835
4.104
-
-
-
-
-
-
499
1.934
-
-
-
2.835
4.104
0
0
0
0
0
0
499
1.934
0
0
0
Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb
Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb
Merkur International, d. o. o., Beograd
Merkur Čelik, d. o. o., Beograd
Intermerkur - Nova d. o. o., Sarajevo
Mersteel, d. o. o., Beograd
Mersteel, d. o. o., Zagreb
Merkur International Praha, spol. S. r. o.
Merkur Makedonija, doo, Skopje
Big Bang, d. o. o., Beograd
Skupaj odvisna podjetja do Merkurja in
med seboj
Ţelezokrivnica SCT - Merkur, d. o. o.,
Ljubljana
Skupaj pridruţeno podjetje do Merkurja
in do odvisnih podjetij
110
Za posojila odvisnih podjetij, ki so izkazana v konsolidiranih računovodskih izkazih kot prejeta posojila od
bank, so izdana poroštva druţbe Merkur, d. d., ki na dan 31. 12. 2009 znašajo 106.075 tisoč evrov (31.
12. 2008: 105.072 tisoč evrov). Izdana poroštva se štejejo za zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4.
Izdana so tudi poroštva dobaviteljem odvisnih podjetij v višini 20.200 tisoč evrov (31.12.2008: 47.253
tisoč evrov).
Kapital odvisnih podjetij na dan 31. 12. 2009 in čisti poslovni izid odvisnih podjetij v letu 2009
v tisoč EUR
Celotni kapital
podjetja
31. 12. 2009
Čisti poslovni Celotni kapital
izid podjetja
podjetja
2009
31. 12. 2008
Čisti poslovni
izid podjetja
2008
16.648
2.081
60.112
2.345
-529
773
13.204
199
-1.208
-1
202
-1.911
-1.980
79
-169
-1
109.280
3
13.346
4.708
7.693
2.231
965
848
-735
-188
-406
258
409
266
24
15.831
1.548
1.787
-398
Podjetje
Divizija Merkur
- Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb
13.718
-2.993
- Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb
2.089
-2
- Merkur International Beograd, d. o. o.
56.937
407
- Intermerkur Nova d. o. o., Sarajevo
1.231
-1.114
- Perles Merkur Italia, s.r.l.
286
-730
- Kovinotehna, d. o. o., Celje
810
37
- Merkur Čelik, d. o. o., Beograd
12.277
-143
- Merkur, d. o. o., Kotor
-87
-286
Divizija Mersteel
- Mersteel, d. o. o., Naklo
39.898
-69.382
- Mersteel, d. o. o., Zagreb
2.664
-7.288
- Mersteel, d. o. o., Beograd
9.779
-2.810
- Mersteel Profil doo Beograd*
2.761
-1.681
- Mersteel , d. o. o., Sarajevo
5.414
-2.274
- Merkur Makedonija, doo, Skopje
2.157
-21
- Merkur - MI Handels, GmbH
1.109
144
- Merkur International Praha, spol. S.r.o.,
785
-67
Praga
Divizija Big Bang
- Big Bang, d. o. o., Ljubljana
17.525
1.695
- Big Bang, d. o. o., Beograd
2.697
-976
* Mersteel Profil doo Beograd je hčerinsko podjetje Mersteela, d. o. o., Beograd
Odnosi s povezanimi fizičnimi osebami
Skupina ima poslovne odnose s člani nadzornih svetov, člani uprav oziroma poslovodstev druţb in
zaposlenimi po individualnih pogodbah v druţbah Merkur Group.
Na dan 31. 12. 2009 člani uprave druţbe Merkur, d. d., njihovi oţji druţinski člani, člani uprav oziroma
direktorji odvisnih druţb in člani nadzornih svetov odvisnih druţb nimajo v lasti delnic Merkur, d. d. To
velja tudi za člane nadzornega sveta Merkur, d. d.
Znesek bruto prejemkov v tisoč EUR
v tisoč EUR
Povezane osebe
2009
2008
Skupaj
7.148
8.760
Člani uprave
1.350
2.016
Drugi zaposleni po individualnih pogodbah
5.751
6.603
47
140
Člani nadzornega sveta druţbe Merkur, d.d.
* V Merkur Group je bilo po stanju na dan 31. 12. 2009 na individualni pogodbi 143 zaposlenih . (31. 12. 2008: 155)
111
Stanje terjatev Merkur Group do povezanih oseb
v tisoč EUR
Povezane osebe
Skupaj
Člani uprave
Drugi zaposleni po individualnih pogodbah
31. 12. 2009
31. 12. 2008
269
282
-
34
269
248
Terjatve se nanašajo na dana posojila zaposlenim za stanovanjsko gradnjo. Posojila so bila odobrena po
veljavni trţni obrestni meri na dan odobritve posojila.
Merkur, d. d. in ostale druţbe v skupini, v letu 2009 niso dale predujmov in poroštev za obveznosti
povezanih fizičnih oseb niti niso prejele kratkoročnih ali dolgoročnih posojil od teh skupin oseb. Merkur, d.
d. in ostale druţbe v skupini, v letu 2009 s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami, povezanimi s
člani uprave in nadzornega sveta, niso sklenile nobenih poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja.
Merkur, d. d. in ostale druţbe v skupini, v letu 2009 niso prejele kratkoročnih ali dolgoročnih posojil od
povezanih fizičnih oseb, Merkur d.d. pa je dal predujem borznoposredniški druţbi v višini 3.812 tisoč
evrov za nakup delnic Merkurja po opcijski ceni z namenom realizacije nagrajevanja zaposlenih po
individualnih pogodbah po opcijskem programu.
V letu 2010 je Merkur na podlagi pogodbe z GBD, d.d., kupil 13.615 lastnih delnic v vrednosti 3.812 tisoč
evrov in jih takoj prodal naprej obvladujoči druţbi - Merfinu za isto vrednost.
5.2
Razkritje poslov z izbranim revizorjem
Strošek revidiranja računovodskih izkazov in letnih poročil za poslovno leto 2009 je v podjetjih Merkur
Group znašal 197,9 tisoč evrov, strošek davčnega svetovanja pa 2 tisoč evrov.
Storitve revidiranja so izvajale revizijske druţbe: KPMG v Sloveniji in lokalne revizijske druţbe z
ustreznimi referencami v podjetjih v tujini.
6
Poslovni dogodki po datumu bilance stanja
Sprememba danega posojila s strani druţbe Merkur, d. d., druţbi HTC DVA, d. o. o., iz
kratkoročnega v dolgoročnega in pridobitev zavarovanj za dano posojilo
Skupina je kratkoročno posojilo, dano druţbi HTC DVA, d. o. o., v višini 147.500 tisoč evrov dne 23. aprila
2010 preoblikovala v dolgoročno posojilo z zapadlostjo 2-5 let in v zavarovanje od posojilojemalca
pridobila terjatve posojilojemalca do Merfina v vrednosti glavnice.
Spremembe najemnih pogodb s HTC Dva, d. o. o., v letu 2010
Dne 26. aprila 2010, z veljavnostjo od 1. januarja 2010 dalje, so bili s HTC Dva, d. o. o., podpisani aneksi
k najemnim pogodbam, po katerih se je neto najemnina povečala iz povprečno mesečno 390 tisoč evrov
na mesečni obrok v višini 623 tisoč evrov.
Z nastopom nove uprave so bile doseţene spremembe najemnih pogodb s HTC Dva, d. o. o., nazaj na
prvotne cene, kakršne je imela druţba Merkur dogovorjene s Hypo leasingom pred vstopom HTC Dva d.
o. o. v najemne pogodbe. S podpisom 3. aneksa k najemnim pogodbam s HTC Dva, d. o. o., dne 1. julija
2010, z veljavnostjo od 1. julija 2010 dalje, so bile najemnine zniţane za dobrih 43 % in znašajo
povprečno mesečno 354 tisoč evrov neto.
112
Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij z bankami upnicami
Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij je podpisana s 15 bankami, kar predstavlja 93,24 % terjatev
bank v vseh posojilih bank do Merkur, d. d.
Z navedeno pogodbo smo se Merkur, d. d. (kot dolţnik) in banke, (kot upnice) dogovorili, da bomo
pravočasno sklenili dodatke k pogodbenim aktom, na podlagi katerih bo do vključno 30. 9. 2010 odloţeno
plačilo vseh obveznosti dolţnika iz naslova glavnic po terjatvah (moratorij), s tem da bodo ostali pogoji
terjatev (obrestne mere, zavarovanja ipd.) ostali nespremenjeni. Ne glede na to, obveznosti dolţnika iz
naslova obresti (rednih in zamudnih) po terjatvah v navedenem obdobju ne bodo odloţene, dolţnik pa se
jih zavezuje redno poravnavati v višini, rokih in na način skladno s pogodbenimi akti.
113
7
Razlogi za popravek prej izdanih računovodskih izkazov in prejšnjega poročila,
ki ga je izdal revizor
Po izdaji revidiranih računovodskih izkazov za Merkur, d.d., in revidiranih konsolidiranih računovodskih
izkazov za Merkur Group je nova uprava dne 1. julija 2010 prejela obvestilo revizorja o preklicu
revizorjevega poročila za druţbo Merkur in Skupino Merkur za poslovno leto 2009 z dnem 18. junija 2010.
Temu so sledili pogovori med revizorjem in novo upravo ter proučitev določenih dejstev, ki so novo
upravo pripeljali do odločitve, da popravi računovodske izkaze za Merkur, d. d., in konsolidirane
računovodske izkaze za Merkur Group za leto 2009.
V nadaljevanju je prikazana razlika med prej izdanimi računovodskimi izkazi in popravljenimi
konsolidiranimi računovodskimi izkazi za leto 2009:
Izkaz finančnega poloţaja Merkur Group na dan 31. 12. 2009
Postavka
Nepremičnine, naprave in oprema
Neopredmetena sredstva
Naloţbene nepremičnine
Finančna sredstva
Dana posojila
Druge dolgoročne terjatve
Odloţene terjatve za davek
Skupaj dolgoročna sredstva
Zaloge
Finančna sredstva
Dana posojila
Terjatve za odmerjeni davek
Poslovne terjatve in druga sredstva
Denar in denarni ustrezniki
Skupaj kratkoročna sredstva
SKUPAJ SREDSTVA
Izdani kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Lastne delnice (kot odbitna postavka)
Zadrţani čisti dobiček
Rezerva za pošteno vrednost
Prevedbena rezerva
Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe
Neobvladujoči deleţ
Skupaj kapital
Prejeta posojila
Obveznosti iz finančnega najema
Odloţene obveznosti za davek
Druge dolgoročne obveznosti
Rezervacije
Skupaj dolgoročne obveznosti
Prejeta posojila
Obveznosti iz finančnega najema
Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi
finančnimi instrumenti
Obveznosti za odmerjeni davek
Rezervacije
Skupaj kratkoročne obveznosti
Skupaj obveznosti
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Prej izdano
31. 12. 2009
312.649
45.977
36.442
219.422
4.925
110
5.803
625.329
150.774
4.351
169.583
3.126
176.662
2.679
507.175
1.132.503
54.773
76.701
69.939
-53.159
79.892
73.943
-11.705
290.384
0
290.384
156.235
19.411
15.489
3.798
9.509
204.441
357.869
1.152
275.593
1.665
1.399
637.678
842.120
1.132.503
Popravek
39.038
-42.762
-7.600
-24.474
111
-35.687
-126.395
155
-3.049
-129.289
-164.976
-76.701
-13.865
-92.354
12.448
-170.472
16
-170.457
-41.500
2.143
-39.357
46.500
-1.662
44.838
5.481
-164.976
v tisoč EUR
Popravljeno
31. 12. 2009
351.687
3.215
28.842
194.948
4.925
110
5.914
589.642
150.774
4.351
43.187
3.281
173.613
2.679
377.886
967.528
54.773
0
56.074
-53.159
-12.462
86.391
-11.705
119.911
16
119.927
119.735
19.411
17.632
3.798
9.509
170.084
399.369
1.152
275.593
3
1.399
677.516
847.601
967.528
114
Izkaz poslovnega izida Merkur Group za leto 2009
Postavka
PRIHODKI OD PRODAJE
Prej izdano
2009
1
Popravek
v tisoč EUR
Popravljeno
2009
875.179
875.179
Nabavna vrednost prodanih količin blaga in
proizvajalni stroški
-698.569
-698.569
KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE
176.610
Drugi poslovni prihodki
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
Drugi poslovni odhodki
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
Finančni prihodki
Finančni odhodki
NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI
DELEŢI V IZGUBI/DOBIČKU PRIDRUŢENIH
PODJETIJ
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
176.610
10.304
-129.265
-46.288
-8.303
-7-600
-6.901
2.704
-129.265
-46.288
-15.204
3.058
-14.501
-11.442
40.132
-37.078
-137.373
40.132
-174.452
3.054
-137.373
-134.319
-390
-390
5.722
-151.874
-146.152
-3.843
1.929
-1.915
POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
1.879
-149.945
-148.066
Poslovni izid, pripisan lastnikom obvladujoče druţbe
1.943
-149.961
-148.018
-64
16
-48
Davek od dobička
Poslovni izid, pripisan neobvladujočemu deleţu
Razlogi za popravek prej izdanih računovodskih izkazov so naslednji:
Uprava je svoj mandat nastopila s 1. julijem 2010. Revidirano letno poročilo za 2009 je bilo pred tem 10.
maja 2010 sprejeto na 20. redni seji nadzornega sveta v prejšnji sestavi, vsebovalo je posebno pojasnilo
revizorja glede vrednosti naloţbe v Gorenjsko banko in izpostavitev nekaj napak, glede na celotno vsoto
aktive manj pomembnih, ki pa so kazale na to, da vse slabitve naloţb niso opravljene. Iz samega poročila
je bilo razvidno, da vsebuje popravek iz preteklega obdobja, to je leta 2008, in sicer za preizkus dobrega
imena in vrednosti naloţb v zvezi z metalurško dejavnostjo. Poleg tega je bilo kasneje ugotovljeno, da je
revizor svoje mnenje dne 18. junija 2010 preklical, ker mu niso bili razkriti vsi relevantni dokumenti. S tem
je nova uprava postala tudi podpisnik ponovno revidiranega poročila za 2009, pred čemer pa se je hotela,
kolikor je mogoče, prepričati o zgoraj navedenih indicih. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se je v tem času
izvedla cenitev nepremičnin, ki so v uporabi kot osnovna sredstva, ter, da so bili spremenjeni tako
izpostavljenost kreditnemu tveganju do HTC Dva v smislu povečanja ter, da so bili spremenjeni
instrumenti zavarovanja tega posojila, dani Merkurju. Dodatno je zaradi reševanja likvidnostne situacije
uprava pristopila k aktivnostim takojšnje prodaje posamičnih naloţb in sredstev ter na podlagi trţnega
povpraševanja ustvarila dodatno informacijo o iztrţljivosti naloţbenega premoţenja.
Nova uprava je pristopila k hitremu preizkusu zgornjih postavk, na to pa se nanašajo tudi vse spremembe
letnega poročila, pri čemer izpostavljamo vrednostno pomembne postavke:
-
prevrednotenje nepremičnin, ki so v uporabi kot osnovna sredstva, skladno s cenitvami
pooblaščenega cenilca, z učinkom na vrednost osnovnih sredstev v višini 39.038 tisoč evrov, od
tega povečanje rezerve za pošteno vrednost sredstev v okviru kapitala 31.838 tisoč evrov in
odloţenih obveznosti za davek v znesku 7.960 tisoč evrov ter oslabitev določenih nepremičnin v
vrednosti 760 tisoč evrov v breme poslovnega izida leta 2009;
-
dodatna oslabitev dobrega imena, nastalega kot posledica prevrednotenj druţb, vključenih v
oddelitev metalurške dejavnosti v letu 2008 oziroma vključitev nove druţbe metalurške dejavnosti
v Merkur Group, v celoti, do poštene vrednosti posamičnih sredstev in obveznosti v izkazu
115
finančnega poloţaja teh druţb, neupoštevajoč vrednosti medsebojnih deleţev. Učinek je
pripoznan kot ponovna ocena napake iz preteklega obdobja, ki vpliva na zmanjšanje
neopredmetenih sredstev v višini 42.762 tisoč evrov, zmanjšanje zadrţanega dobička iz preteklih
let v Merkur Group v višini 32.960 tisoč evrov in odloţenih obveznosti za davek v višini 3.662
tisoč evrov ter kot povečanje drugih poslovnih odhodkov leta 2009 za 6.141 tisoč evrov;
-
odprava krepitve naloţbenih nepremičnin, kjer so obstajali indici o neiztrţljivih (previsokih)
knjigovodskih vrednostih, z negativnim učinkom na poslovni izid leta 2009 v višini 7.600 tisoč
evrov;
-
oslabitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo, z negativnim učinkom na vrednost
finančnih sredstev v višini 29.474 tisoč evrov, od tega zmanjšanje rezerv za pošteno vrednost v
okviru kapitala 17.236 tisoč evrov in 4.309 tisoč evrov na zmanjšanje odloţene obveznosti za
davek na dan 31. 12. 2009 ter 7.929 tisoč evrov v breme poslovnega izida leta 2009;
-
evidentiranje pogodbe o reodkupu obveznic v vrednosti 5.000 tisoč evrov, kar povečuje vrednost
finančnih sredstev in dolgoročno prejetih posojil po stanju na dan 31. 12. 2009;
-
oslabitev posojila do HTC Dva do knjigovodske vrednosti kapitala HTC Dva, po ugotovitvi, da
HTC Dva nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal takojšnje
poplačilo. Učinek slabitve ja 126.395 tisoč evrov, slabitev ima učinek na poslovni izid 2009;
-
popravek vrednosti terjatev do podjetja Alpos, d.d., Šentjur v višini 3.049 tisoč evrov v breme
poslovnega izida 2009, zaradi prijave prisilne poravnave za to podjetje v letu 2010;
-
prenos nekaterih dolgoročno prejetih posojil Merkur Group na kratkoročno prejeta posojila v
vrednosti 41.500 tisoč evrov, na podlagi ugotovitve, da skupina ne izpolnjuje več posamičnih
zavez za finančne omejitve (covenants) po posojilnih pogodbah ;
-
razkritje dodatnih potencialnih obveznosti iz danih poroštev tretjim osebam v višini 25.909 tisoč
evrov.
Popravki predstavljajo skupno zmanjšanje bilančne vsote v višini 164.976 tisoč evrov in imajo negativni
vpliv na poslovni izid v višini 149.945 tisoč evrov.
116
117
Revizorjevo poročilo
118
119
120
121
122
RAČUNOVODSKO POROČILO
DRUŢBE MERKUR, D. D.,
ZA POSLOVNO LETO 2009
123
124
Revidirani računovodski izkazi druţbe Merkur, d. d.
Vsi izvedeni podatki (seštevki, razlike, kazalniki in indeksi) so izračunani iz vrednosti v evrih in ne v
tisoč evrov.
Izkaz finančnega poloţaja druţbe Merkur, d. d., na dan 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Pojasnilo
31. 12. 2009
1
31. 12. 2008
2
Indeks
3=1/2
2.1
2.2
2.3
2.4
2.6
2.7
2.8
2.22
210.609
1.280
16.646
134.973
183.986
1.388
75
3.743
159.994
1.562
16.822
206.981
186.614
2.519
85
4.725
131,6
81,9
99,0
65,2
98,6
55,1
88,1
79,2
552.701
579.303
95,4
62.717
4.351
55.562
3.048
145.856
332
73.315
5.126
103.770
0
171.002
359
85,5
84,9
53,5
85,3
92,5
Skupaj kratkoročna sredstva
271.866
353.573
76,9
SKUPAJ SREDSTVA
824.567
932.876
88,4
Izdani kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Lastne delnice (kot odbitna postavka)
Zadrţani čisti dobiček
Rezerva za pošteno vrednost
Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe
Skupaj kapital
54.773
0
54.189
-53.159
0
67.069
122.873
122.873
54.773
76.701
68.054
-53.159
104.238
86.080
336.687
336.687
100,0
79,6
100,0
89,7
63,5
36,5
36,5
Nepremičnine, naprave in oprema
Neopredmetena sredstva
Naloţbene nepremičnine
Finančne naloţbe v odvisna podjetja
Finančna sredstva
Dana posojila
Druge dolgoročne terjatve
Odloţene terjatve za davek
Skupaj dolgoročna sredstva
Zaloge
Finančna sredstva
Dana posojila
Terjatve za odmerjeni davek
Poslovne terjatve in druga sredstva
Denar in denarni ustrezniki
2.9
2.10
2.11
2.12
2.13
2.14
Prejeta posojila
Obveznosti iz finančnega najema
Odloţene obveznosti za davek
Druge dolgoročne obveznosti
Rezervacije
Skupaj dolgoročne obveznosti
2.15
2.16
2.22
2.17
2.18
96.848
19.133
14.659
63
7.908
138.612
114.549
10.846
12.694
70
9.845
148.004
84,5
176,4
115,5
90,5
80,3
93,7
Prejeta posojila
Obveznosti iz finančnega najema
Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi
finančnimi instrumenti
Obveznosti za odmerjeni davek
Rezervacije
Skupaj kratkoročne obveznosti
Skupaj obveznosti
2.19
2.20
323.547
1.056
269.261
517
120,2
204,1
2.21
237.962
0
517
563.082
701.694
173.256
2.615
2.534
448.184
596.189
137,3
20,4
125,6
117,7
824.567
932.876
88,4
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI
2.23
125
Izkaz poslovnega izida druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Pojasnilo
2009
1
2008
2
Indeks
3=1/2
3.1
503.147
-387.153
851.658
-698.010
59,1
55,5
115.994
153.647
75,5
1.539
-75.480
-28.604
-1.878
7.830
-94.423
-37.819
-2.081
19,7
79,9
75,6
90,2
11.572
27.155
42,6
28.972
-178.769
32.319
-28.199
89,6
634,0
NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI
-149.797
4.120
-
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
-138.226
31.275
-
-1.719
-139.945
-4.800
26.475
35,8
-
-118,46
22,00
-
PRIHODKI OD PRODAJE
Nabavna vrednost prodanih količin blaga
KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE
Drugi poslovni prihodki
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
Drugi poslovni odhodki
3.2
3.3
3.3
3.4
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
Finančni prihodki
Finančni odhodki
Davek od dobička
POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
3.5
3.5
3.6
Osnovna čista in popravljena izguba/dobiček
na delnico (v EUR)
Izkaz vseobsegajočega donosa druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12.
2009
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Indeks
-139.945
26.475
-
39.798
4.379
908,8
Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za
prodajo
-48.097
-14.220
338,2
Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za
varovanje denarnih tokov pred tveganjem
185
-3.581
-
Poslovni izid obračunskega obdobja
Drugi vseobsegajoči donos v obdobju
Sprememba poštene vrednosti nepremičnin
Sprememba poštene vrednosti finančnih naloţb v odvisna podjetja
-
60.993
-
Odtujitev za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev
-8.882
-8.840
100,5
Vpliv odloţenih davkov
-2.014
-2.546
79,1
34
37
92,4
-18.976
36.221
-
-158.921
62.696
-
-158.921
62.696
-
Vračilo akontacije davka od dobička v tujini
Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obračunskem obdobju
Skupaj vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Od tega, pripada:
- lastnikom obvladujoče druţbe
126
Izkaz denarnih tokov druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Indeks
-139.945
26.475
-
Prilagoditve
Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme
Amortizacija neopredmetenih sredstev
Oslabitev sredstev
161.156
8.323
499
634
6.173
8.300
463
771
100,3
107,7
82,2
Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih
sredstev in naloţbenih nepremičnin
Odhodki/prihodki od naloţbenja
Odhodki od financiranja
Prihodki/odhodki iz naslova tečajnih razlik
Povečanje dolgoročnih rezervacij
Odhodki za davke
-118
125.602
24.369
-174
302
1.719
-4.926
-30.469
25.351
998
884
4.800
2,4
96,1
34,1
35,8
86.270
20.245
9.965
66.732
-6.416
-4.256
23.930
-37.121
-1.812
65.091
-2.769
541
360,5
102,5
231,7
-
107.481
56.578
190,0
DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
Prejete obresti
Prejete tečajne razlike
Prejete dividende
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme
Prejemki od prodaje naloţbenih nepremičnin
Prejemki od prodaje finančnih naloţb in vračil posojil
Izdatki za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin
Izdatki za pridobitev naloţb v odvisna podjetja
Izdatki za pridobitev finančnih naloţb in posojil
15.519
150
3.303
41.604
131
175.623
-60.551
-247
-300.439
13.664
4.916
28.077
1.958
211.681
-49.285
-1.044
-2.009
-37.369
-233.753
113,6
67,2
148,2
6,7
83,0
122,9
23,6
128,5
Čisti denarni tok iz naloţbenja
-124.907
-63.164
197,8
1.014
40.410
34
-24.060
947
-53.159
85.117
-995
-5.114
-20.593
107,1
47,5
116,8
17.399
6.203
280,5
-27
359
332
-383
742
359
48,4
92,5
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid obračunskega obdobja
Sprememba čistih obratnih sredstev in rezervacij
Zmanjšanje/povečanje poslovnih in drugih terjatev
Zmanjšanje/povečanje zalog
Povečanje poslovnih in drugih obveznosti
Plačani davek iz dobička
Zmanjšanje/povečanje časovnih razmejitev in rezervacij
Čisti denarni tok iz poslovanja
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki od unovčenih terjatev
Izdatki za nakup lastnih delnic
Prejemki od najema posojil
Izdatki za tečajne razlike
Izdatki za plačane dividende in udeleţbe
Izdatki za plačane obresti
Čisti denarni tok iz financiranja
DENARNI IZID V OBDOBJU
Začetno stanje denarnih sredstev
Končno stanje denarnih sredstev
127
Izkaz sprememb lastniškega kapitala druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Osnovni Kapitalske Zakonske
kapital
rezerve
rezerve
Stanje kapitala na dan 1. 1. 2009
Vseobsegajoči donos obračunskega
obdobja
Poslovni izid obračunskega obdobja
Drugi vseobsegajoči donosi v
obračunskem obdobju
Prevrednotenje nepremičnin
54.773
76.701
5.551
53.159
9.344
-53.159
49.344
169
88.869
-2.959
281.793
-
-
-
-
-
-
-139.945
-
-
-
-139.945
-
-
-
-
-
-
-
31.759
-
-
31.759
-
-
-
-
-
-
-
-
-43.226
-
-43.226
-
-
-
-
-
-
-
-
-
148
148
-
-
-
-
-
-
-
-
-7.691
-
-7.691
-
-
-
-
-
-
34
-
-
-
34
-
-
148
-18.976
148
-2.811
-158.921
122.873
Vračilo akontacije davka od dobička v tujini
Transakcije z lastniki
53.159
9.344
-53.159
104.238
169
88.869
-2.959
SKUPAJ
KAPITAL
54.773
Sprememba poštene vrednosti izvedenih
finančnih instrumentov za varovanje
denarnih tokov pred tveganjem
Odtujitev za prodajo razpoloţljivih finančnih
sredstev
5.551
Lastne
delnice
Stanje kapitala na dan 31. 12. 2008
Popravek napake: slabitev odvisnega
podjetja (pojasnilo 2.4)
Sprememba poštene vrednosti finančnih
sredstev, razpoloţljivih za prodajo
76.701
Rezerve za
Druge
lastne rezerve iz
delnice
dobička
Rezerve za Rezerve za Rezerve za
pošteno
pošteno
pošteno
vrednost
vrednost
vrednost
Zadrţani zemljišč in finančnih obrestnih
dobiček
zgradb
sredstev
zamenjav
-54.894
336.687
-54.894
Pokrivanje čiste izgube poslovnega leta po
sklepu uprave
-76.701
-4.521
-9.344
90.566
Skupaj drugi vseobsegajoči donos v
obračunskem obdobju
0
0
0
0
0
0
34
31.759
-50.917
Skupaj vseobsegajoči donos
obračunskega obdobja
0
0
0
0
0
0
-139.911
31.759
-50.917
Stanje kapitala na dan 31. 12. 2009
54.773
0
1.030
53.159
0
-53.159
0
31.928
37.952
Postavke drugega vseobsegajočega donosa so prikazane v neto vrednosti, zmanjšane za odloţene davke. V letu 2009 druţba ni imela transakcij z lastniki.
128
Izkaz sprememb lastniškega kapitala druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008
v tisoč EUR
Rezerve
Zakonske za lastne
rezerve
delnice
Druge
rezerve
iz
dobička
Lastne
delnice
Zadrţani
dobiček
Rezerve
za
pošteno
vrednost
zemljišč
in zgradb
Rezerve
za
pošteno
vrednost
finančnih
sredstev
Rezerve za
pošteno
vrednost
obrestnih
zamenjav
SKUPAJ
KAPITAL
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
54.773
76.701
5.551
0
9.344
0
76.318
1.735
108.157
-117
332.635
-
-
-
-
-
-
26.475
-
-
-
26.475
-
-
-
-
-
-
4.986
-1.566
-
-
3.420
-
-
-
-
-
-
-
-
-11.376
-
-11.376
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-2.842
-2.842
-
-
-
-
-
-
-
-
-7.912
-
-7.912
-
-
-
-
-
-
54.894
-
-
-
54.894
-
-
-
-
-
-
37
-
-
-
37
0
0
0
0
0
0
59.917
-1.566
-19.288
-2.842
36.221
0
0
0
0
0
0
86.391
-1.566
-19.288
-2.842
62.696
-
-
-
-
-
-53.159
-
-
-
-
-53.159
-
-
-
53.159
-
-
-
-53.159
-5.312
-
-
-
0
-5.312
Stanje kapitala na dan 31. 12. 2008
54.773
76.701
5.551
53.159
9.344
-53.159
Postavke drugega vseobsegajočega donosa so prikazane v neto vrednosti, zmanjšane za odloţene davke.
104.238
169
88.869
-2.959
336.687
Postavka
Stanje kapitala na dan 1. 1. 2008
Vseobsegajoči donos obračunskega
obdobja
Poslovni obračunskega obdobja
Drugi vseobsegajoči donosi v
obračunskem obdobju
Sprememba poštene vrednosti
nepremičnin
Sprememba poštene vrednosti
finančnih sredstev, razpoloţljivih za
prodajo
Sprememba poštene vrednosti
izvedenih finančnih instrumentov za
varovanje denarnih tokov pred
tveganjem
Odtujitev za prodajo razpoloţljivih
finančnih sredstev
Sprememba poštene vrednosti
finančnih naloţb v odvisna podjetja
Vračilo akontacije davka od dobička v
tujini
Skupaj drugi vseobsegajoči donos v
obračunskem obdobju
Skupaj vseobsegajoči donos
obračunskega obdobja
Transakcije z lastniki
Nakup lastnih delnic
Razporeditev čistega dobička po
sklepu uprave in nadzornega sveta
Izplačilo dividend in udeleţbe
129
Priloga s pojasnili k revidiranim računovodskim izkazom druţbe Merkur, d. d.
1
Računovodske usmeritve
1.1
Uvod
Merkur, trgovina in storitve, d. d., (v nadaljevanju »druţba«) ima sedeţ v Sloveniji. Naslov registriranega
sedeţa je Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Druţba sestavlja računovodske izkaze in pripravlja letno
poročilo v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU (v
nadaljevanju MSRP, kot jih je sprejela EU) in v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah. Poslovno leto
je enako koledarskemu letu.
Osnovna dejavnost druţbe je trgovina na debelo in trgovina na drobno s tehničnimi proizvodi, gradbenim
materialom in lesom, izdelki za široko potrošnjo in kemijo ter inštalacijskim materialom in energetiko.
Firma in sedeţ obvladujoče druţbe
Obvladujoča druţba MERFIN, holdinška druţba, d. o. o., s sedeţem Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana,
Slovenija, je na dan 31. 12. 2009 67,50 % lastnik kapitala druţbe Merkur, oziroma ima na dan 31. 12.
2009 75,00 % deleţ glasovalnih pravic.
Uprava druţbe je potrdila računovodske izkaze dne 30. avgusta 2010.
1.2
Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela Evropska skupnost, in v skladu s
pojasnili (OP MSRP), ki jih sprejema Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS)
in v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah.
Pri pripravi računovodskih izkazov niso bili upoštevani novi standardi in pojasnila, sprejeti v Evropski
skupnosti, ki še niso v veljavi na dan 31. 12. 2009, in sicer:
Spremenjeni MSRP 3 Poslovne združitve (velja za letna obdobja od 1. julija 2009)
Spremenil se je obseg standarda, kot tudi razširil pojem poslov. Spremenjeni standard zajema tudi
mnoge ostale pomembne spremembe. Vse postavke kupnine, ki jih prevzemnik prenese, so pripoznane
in izmerjene po pošteni vrednosti na datum prevzema, vključno znesek, katerega plačilo je odvisno od
prihodnjih dogodkov (pogojni del plačila). Naknadna sprememba pogojnega dela plačila se pripozna v
poslovnem izidu. Stroški posla, razen stroški izdaje delnic in dolga, se obravnavajo kot odhodek na dan
nastanka.
Prevzemnik lahko izmeri kateri koli manjšinski deleţ po pošteni vrednosti na datum prevzema (polno
dobro ime), ali po sorazmernem deleţu poštene vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti prevzete
druţbe na podlagi posel-za-posel.
Dopolnjeni standard se uporablja le pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov.
Spremenjeni MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (velja za letna obdobja od 1. julija
2009)
Spremenjen standard obravnava izraz „manjšinski delež‟, ki se nadomešča z izrazom „neobvladujoči
delež‟ in je definiran kot "kapitalski delež v odvisnem podjetju, ki ni last obvladujočega podjetja niti
neposredno niti posredno ". Nadalje dopolnjeni standard spreminja obravnavanje neobvladujočega
deleţa, izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, kot tudi razporeditev dobička ali izgube ter ostalega
celotnega dobička med obvladujočim in neobvladujočim deleţem.
Spremenjeni standard se uporablja le pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov.
130
Dopolnila k MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavitev – Razvrstitev izdaj delniških pravic (v
veljavi za letna obdobja od 1. februarja 2010)
V skladu z dopolnilom so pravice, opcije ali nakupni boni za pridobitev določenega števila lastnih
kapitalskih instrumentov podjetja v zameno za določen znesek v kateri koli valuti kapitalski instrumenti, če
druţba vsem svojim obstoječim lastnikom istega razreda ponudi sorazmerno pravice, opcije ali nakupne
bone lastnih neizpeljanih kapitalskih instrumentov.
Dopolnila k MRS 32 za druţbo niso pomembna, saj v preteklosti ni izdala omenjenih instrumentov.
Dopolnila k MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje – Pred tveganjem upravičeno
varovane postavke (v veljavi za letna obdobja od 1. julija 2010)
Dopolnjen standard podrobneje opisuje uporabo načel, ki določajo ali lahko posebne oblike tveganja
denarnih tokov ali deli denarnih tokov odraţajo razmerja varovanja pred tveganji. Da bi se odraţalo
razmerje varovanja pred tveganji, je potrebno tveganja ali dele ločeno pripoznati in izmeriti.
Druţba še ni zaključila analize učinka tega dopolnila.
OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev (v veljavi za prvo letno obdobje od 1. aprila 2009)
Pojasnilo je namenjeno druţbam v zasebni lasti v zvezi s pripoznavanjem in merjenjem zadev, ki se
pojavijo pri računovodskem obravnavanju dogovorov o koncesiji storitev na javno-zasebnem področju.
OPMSRP 12 za poslovanje druţbe ni pomembno, saj ni sklenila nobenega dogovora o koncesiji storitev.
OPMSRP 15 Pogodbe za gradnjo nepremičnin (v veljavi za letna obdobja od 1. januarja 2010)
OPMSRP 15 podrobneje določa, da so prihodki, ki izhajajo iz pogodb o gradnji nepremičnin, pripoznani
glede na stopnjo dokončanosti pogodbene dejavnosti v naslednjih primerih:
1. pogodba ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih skladno z MRS 11.3;
2. pogodba velja zgolj za izvedbo storitev v skladu z MRS 18 (npr. druţbi ni potrebno
dobavljati gradbene materiale); in
3. pogodba je namenjena prodaji blaga, prihodki pa se pripoznajo sproti med gradnjo v skladu z
določili MRS 18.14.
V vseh ostalih primerih se prihodki pripoznajo takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji pripoznanja prihodkov, kot
to določa MRS 18.14 (npr. po končani gradnji ali po dobavi).
OPMSRP 15 za računovodske izkaze druţbe ni pomembno, saj druţba ne nudi storitev gradnje ali
prodaje nepremičnin.
OPMSRP 16 Varovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji (v veljavi za letna
obdobja od 1. julija 2009)
Pojasnilo podrobneje določa vrsto tveganja, pred katerim se je potrebno zavarovati, katera druţba v
skupini sme posedovati postavko varovano pred tveganjem, pojasnjuje ali metoda konsolidacije vpliva na
učinkovitost varovanja, kot tudi obliko, ki jo instrument varovanja zavzame, pa vse do zneskov, ki se ob
ukinitvi poslovanja v tujini prerazvrstijo iz kapitala v poslovni izid.
OPMSRP 16 za računovodske izkaze druţbe ni pomembno, saj druţba ne predvideva nobena varovanja
čistih finančnih naloţb v tujini pred tveganji.
OPMSRP 17 Izplačila nedenarnih sredstev lastnikom (v veljavi za letna obdobja predvidoma od 1.
novembra 2009)
Pojasnilo velja za enostranska izplačila nedenarnih sredstev lastnikom. V skladu s pojasnilom se
obveznost izplačila dividende pripozna, ko je dividenda ustrezno odobrena in ni več predmet presoje
podjetja, ter se izmeri po pošteni vrednosti izplačanega sredstva. Knjigovodska vrednost dividende se
ponovno izmeri na dan poročanja, sprememba knjigovodske vrednosti pa se pripozna v kapitalu kot
prilagoditev zneska izplačila. Ko je obveznost izplačila dividende poravnana, se morebitna razlika med
knjigovodsko vrednostjo sredstva in knjigovodsko vrednostjo dividende pripozna v poslovnem izidu.
131
Ker pojasnilo velja le od dneva uporabe dalje, le-to ne bo vplivalo na računovodske izkaze za obdobja
pred datumom sprejema pojasnila. Prav tako se pojasnilo nanaša na bodoče dividende, ki bodo predmet
presoje druţbenikov, zato ni mogoče oceniti učinka tega pojasnila.
OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev (v veljavi za letna obdobja predvidoma od 1.
novembra 2009)
V skladu s pojasnilom mora druţba pripoznati preneseno sredstvo po njegovi pošteni vrednosti, v kolikor
to sredstvo kaţe značilnosti opredmetenega osnovnega sredstva v skladu z MRS 16, Opredmetena
osnovna sredstva. Prav tako mora druţba pripoznati znesek prenosa kot prihodek. Časovni okvir za
pripoznanje prihodka je odvisen od dejstev in okoliščin posameznega dogovora.
OPMSRP 18 za računovodske izkaze druţbe ni pomembno, saj slednja ne prejema sredstev od
odjemalcev.
1.3
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov
Podlaga za merjenje
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodnjih primerih, pri katerih
se upošteva poštena vrednost:
 nepremičnine,
 naloţbene nepremičnine,
 finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo,
 izpeljani finančni instrumenti.
Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju v točki 1.25
Računovodskih usmeritev.
Funkcijska in predstavitvena valuta
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti druţbe. Vse računovodske informacije,
predstavljene v evrih, so zaokroţene na tisoč enot. Zaradi zaokroţevanja lahko pri seštevanju nastanejo
manjše razlike.
Uporaba ocen in presoj
Uprava mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke,
ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov
ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene in predpostavke je treba stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za
obdobje, v katerem se ocena popravi, in za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je uprava pripravila med procesom
izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so
navedeni v pojasnilih pri točkah:
 1.6 Nepremičnine, naprave in oprema,
 1.8 Naloţbene nepremičnine,
 1.5 Finančni instrumenti,
 1.12 Zaloge,
 1.13 Poslovne terjatve in
 1.18 Rezervacije.
Spremembe računovodskih usmeritev
Druţba od 1. 1. 2009 dalje uporablja spremenjene računovodske usmeritve glede predstavitve
računovodskih izkazov, ki so posledica spremenjenih računovodskih standardov. Razkritja v zvezi s
132
poslovnimi odseki so predstavljena le na ravni skupine Merkur , saj za samo druţbo predstavitev po
poslovnih odsekih ni smiselna, ker je druţba le del enega odseka znotraj skupine.
Obračunavanje stroškov izposojanja
Druţba v nabavno vrednost nepremičnin všteva tudi stroške izposojanja, ki jih je moţno pripisati gradnji
ali nakupu sredstev v pripravi. To moţnost je druţba uporabljala ţe pred uveljavitvijo MRS 23 Stroški
izposojanja (v veljavi od 1. januarja 2009), zato v letu 2009 ni prišlo do sprememb računovodskih
usmeritev.
Predstavljanje računovodskih izkazov
Druţba uporablja spremenjeni MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (2007), ki je stopil v veljavo
na dan 1. 1. 2009. V skladu s spremembo druţba v izkazu sprememb kapitala izkazuje vse spremembe
lastniškega kapitala, spremembe nelastniškega dela kapitala pa so razkrite v izkazu vseobsegajočega
donosa. Primerljivi podatki so predstavljeni skladno s spremenjenim standardom. Sprememba
računovodske usmeritve vpliva samo na način predstavljanja in ne na čisti dobiček na delnico.
V izkazu finančnega poloţaja druţbe (bilanci stanja) so računovodski podatki zdruţeni na podlagi skupnih
značilnosti in ločeno predstavljeni kot dolgoročne in kratkoročne postavke sredstev in obveznosti. Za
zagotovitev skladnosti s tekočim letom so bili nekateri primerjalni podatki prerazvrščeni.
Napaka iz preteklega obdobja
Druţba popravi napake iz preteklih obdobij za nazaj v skladu z MRS 8, v prvih računovodskih izkazih, ki
so odobreni za objavo po odkritju napak. Napaka je bila odkrita v letu 2009 in popravljena s preračunom
začetnega stanja sredstev in kapitala.
V letu 2009 je druţba opravila preizkus za slabitev dobrega imena nastalega ob oddelitvi druţbe Mersteel
na dan 31. 12. 2008, in ugotovila, da je izračunana nadomestljiva vrednost niţja od neto sredstev in
dobrega imena, oziroma od naloţbe v odvisno podjetje v izkazih druţbe Merkur d. d. Učinek popravka
zmanjšuje kapital po stanju 1. 1. 2009 v znesku 54.894 tisoč evrov in naloţbo v odvisno podjetje v istem
znesku.
Pomembne računovodske usmeritve
Druţba je dosledno uporabljala spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so
predstavljena v priloţenih računovodskih izkazih.
1.4
Prevedba tujih valut
Posli v tuji valuti
Posli, izraţeni v tuji valuti, so preračunani v funkcijsko valuto druţbe po menjalnem tečaju na dan posla.
Denarna sredstva in obveznosti, izraţeni v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v funkcijsko
valuto po takrat veljavnem referenčnem tečaju ECB. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike
med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in
plačil v obdobju, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunani po referenčnem tečaju ECB na koncu
obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izraţene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se
pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti.
Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri
preračunu kapitalskih instrumentov, razvrščenih kot razpoloţljivi za prodajo ali za nefinančno obveznost,
ki je določena kot denarno – tokovno varovanje pred tveganji, ki se pripozna neposredno v kapitalu.
133
1.5
Finančni instrumenti
Neizpeljani finančni instrumenti
Neizpeljani finančni instrumenti druţbe vključujejo: finančne naloţbe v kapital odvisnih podjetij, finančna
sredstva razpoloţljiva za prodajo, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter
terjatve in obveznosti.
Druţba pripozna neizpeljane finančne instrumente po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki
se neposredno nanašajo na posel na dan nastanka oziroma, ko druţba postane stranka pogodbenih
določil instrumenta. Druţba odpravi pripoznanje finančnega instrumenta, ko ugasnejo pogodbene pravice
do denarnih tokov, ali ko druţba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz neizpeljanega
finančnega instrumenta na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva neizpeljanega
finančnega instrumenta prenesejo. Kakršen koli deleţ v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga druţba
ustvari ali prenese, se pripozna kot posamezno sredstvo ali obveznost. Neizpeljana finančna sredstva in
obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaţe v izkazu finančnega poloţaja če in le če ima druţba
pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.
Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni instrumenti izmerijo tako, kot je v nadaljevanju opisano
pri posamezni kategoriji finančnih instrumentov.
Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točkah 1.22 Računovodskih usmeritev.
Izpeljani finančni instrumenti
Druţba Merkur, d. d., uporablja izpeljane finančne instrumente za varovanje pred izpostavljenostjo
obrestnim tveganjem.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom,
se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni
instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v
nadaljevanju. Obvladovanje obrestnega tveganja je uspešno, če se giblje v razponu med 80 in 125
odstotki.
Varovanje denarnega toka pred tveganji
Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem, se uspešni del sprememb v
pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu
obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem, ki je postavka kapitala. Znesek, ki je pripoznan
v drugem vseobsegajočem donosu, se izvzame in vključi v poslovni izid za obdobje, v katerem pred
tveganji varovani denarni tokovi vplivajo na poslovni izid in sicer v isto postavko v izkazu poslovnega izida
kot pred tveganjem varovana postavka. Neuspešni del sprememb poštene vrednosti izpeljanega
finančnega inštrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu. Druţba predvidoma preneha
obračunavati varovanje pred tveganjem, če instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več
sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem, če se instrument za varovanje pred tveganjem
proda, odpove ali izkoristi, ali če druţba prekliče označitev. Nabrani dobiček ali izguba, pripoznana v
drugem vseobsegajočem donosu, ostane izkazana v rezervi za varovanje pred tveganjem v kapitalu,
dokler predvideni posel ne vpliva na poslovni izid. V primeru, da je pred tveganjem varovana postavka
nefinančno sredstvo, se znesek, ki se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja, prenese na
knjigovodsko vrednost sredstva, ko se le-to pripozna. Če predvidenega posla ni več pričakovati, se
znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno v poslovnem izidu.
1.6
Nepremičnine, naprave in oprema
Merjenje pri pripoznavanju
Nepremičnine, naprave in oprema (v nadaljevanju NNO) se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni
vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je
mogoče pripisati neposredno usposobitvi pripoznanja za nameravano uporabo. Nabavno vrednost
134
sestavljajo tudi stroški izposojanja (obresti) v zvezi z gradnjo nepremičnin do njihove usposobitve za
uporabo. Stroški prav tako lahko zajemajo prenose iz drugega vseobsegajočega donosa iz naslova
varovanja denarnega toka pred valutnim tveganjem za nakup opredmetenih osnovnih sredstev.
Dodatna oziroma dogovorjena vlaganja v sredstva in izboljšave sredstev, ki jih ima podjetje v finančnem
ali poslovnem najemu, se izkazujejo med NNO oziroma deli teh sredstev.
Poznejši stroški
Stroški zamenjave nekega dela NNO se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno,
da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v druţbo, ter če je
nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Popravila ali vzdrţevanje NNO za obnavljanje ali
ohranjanje prihodnjih gospodarskih koristi se na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev
in dobe koristnosti izkazujejo kot stroški vzdrţevanja v poslovnem izidu, kot odhodki v obdobju, ko
nastanejo.
Prevrednotenje nepremičnin, naprav in opreme
Po začetnem pripoznavanju se NNO izkazujejo po modelu nabavne vrednosti, razen pri nepremičninah,
ki se vrednotijo po modelu prevrednotenja na podlagi poštenih vrednosti, zmanjšani za poznejše
amortizacijske popravke vrednosti in poznejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Prevrednotenje se
opravlja največ v petletnih obdobjih. Druţba je preverila poštene vrednosti nepremičnin in pri tistih
nepremičninah, kjer je bilo potrebno, opravila prevrednotenje na dan 31. 12. 2009.
Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje pripozna v drugem
vseobsegajočem donosu in izkaţe kot rezerva iz prevrednotenja v sklopu kapitala. Kakršna koli izguba se
pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in izkaţe kot zmanjšanje rezerve iz prevrednotenja, v kolikor je
bil znesek v zvezi z določeno nepremičnino prej upoštevan kot rezerva v sklopu kapitala, preostanek izgube
pa je neposredno pripoznan v poslovnem izidu.
Odprava pripoznanja nepremičnin, naprav in opreme
Ko je pripoznanje sredstva odpravljeno (odtujeno ali izločeno iz uporabe) se rezerva iz prevrednotenja
opredmetenih osnovnih sredstev, ki je sestavni del kapitala, prenese neposredno na zadrţani čisti dobiček.
Začetek amortiziranja, metoda amortiziranja in dobe koristnosti
Nepremičnine, naprave in oprema (NNO) se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko
so razpoloţljive za uporabo. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja
ob upoštevanju dobe koristnosti vsake posamezne NNO in se pripozna v izkazu poslovnega izida. Dobe
koristnosti sredstev so naslednje:
Skupina nepremičnin, naprav in opreme
Doba koristnosti

Poslovne zgradbe, prodajalne, skladišča
40 let

Pomoţna skladišča in drugi objekti
30 let



Zunanje ureditve in ţelezniški tiri
Šotorska skladišča, zabojniki, rastlinjaki
Skladiščna oprema
25 let
10 let
od 5 do 20 let

Tehnološka oprema, delovne naprave in stroji
od 6 do 16 let

Trgovinska, pisarniška in preostala oprema
od 4 do 10 let

Drobni inventar do 500 EUR

Računalniška in telekomunikacijska oprema
4 leta
od 3 do 5 let
Zemljišča, predujmi za NNO in NNO v gradnji oziroma pridobivanju ter umetniška dela se ne amortizirajo.
135
1.7
Neopredmetena sredstva
Kot neopredmetena sredstva se pripoznavajo nedenarna sredstva brez fizičnega obstoja, kot so na
primer nakupi programske opreme, dolgoročno pridobljeni patenti in licence.
Stroški raziskovanja in razvijanja, nastali v druţbi, blagovne znamke, kolofoni, seznami odjemalcev in
vsebinsko podobne postavke se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, temveč se takoj obravnavajo
kot stroški oziroma poslovni odhodki v obdobju, v katerem nastanejo.
Neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek
vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve (glej računovodsko usmeritev »Oslabitev sredstev«).
Amortizacija
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe
koristnosti neopredmetenih sredstev, razen če te dobe niso določene in se pripozna v izkazu poslovnega
izida. Amortizacija neopredmetenih sredstev se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo.
Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:
Skupina neopredmetenih sredstev
Programska oprema SW
Dolgoročno pridobljene licence
Doba koristnosti
5 let
po pogodbi
Odprava pripoznanja neopredmetenih sredstev
Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali kadar se ne pričakuje nobena prihodnja
gospodarska korist iz njegove uporabe ali odtujitve. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja
neopredmetenega sredstva, se ugotovijo kot razlika med morebitnimi čistimi donosi ob odtujitvah in
knjigovodsko vrednostjo sredstva. Pripoznajo se v poslovnem izidu, ko se odpravi pripoznanje sredstva.
1.8
Naloţbene nepremičnine
Naloţbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih druţba nameni zato, da bi prinašale najemnino ali
povečevale vrednost dolgoročne naloţbe ali pa oboje.
Merjenje pri pripoznavanju
Naloţbeno premoţenje se na začetku izmeri po nabavni vrednosti, sestavljeni iz nakupne cene in
stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Taki stroški vključujejo izdatke za pravne storitve,
davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.
V primerih, ko se je potrebno odločiti, ali je neko sredstvo naloţbena nepremičnina ali nepremičnina, je
sredstvo naloţbena nepremičnina, če se več kot 80 odstotkov celotne njene vrednosti uporablja za
oddajo v najem.
Merjenje po pripoznanju
Naloţbene nepremičnine se po začetnem pripoznavanju izkazujejo po modelu poštene vrednosti.
Poštena vrednost naloţbenih nepremičnin odraţa trţne pogoje na dan bilance stanja. Druţba je zadnjič
prevrednotila naloţbene nepremičnine na dan 31. 12. 2007. Cenitev poštenih vrednosti naloţbenih
nepremičnin izvaja pooblaščeni cenilec v skladu s predpisano metodologijo. Dobički ali izgube, ki izhajajo
iz spremembe poštene vrednosti naloţbenega premoţenja, se vštevajo v poslovni izid obdobja, v
katerem se pojavijo.
136
Odprava pripoznanja naložbenih nepremičnin
Naloţbena nepremičnina se preneha pripoznavati ob odtujitvi ali kadar se za stalno umakne iz uporabe in
iz odtujitve ni mogoče pričakovati nobenih prihodnjih gospodarskih koristi. Dobičke ali izgube iz opustitev
ali odtujitev naloţbenih nepremičnin je treba ugotoviti kot razlike med čistimi donosi ob odtujitvah in
knjigovodsko vrednostjo sredstev ter jih pripoznati v poslovnem izidu.
1.9
Finančna sredstva
Finančna sredstva na razpolago za prodajo
Večina finančnih naloţb druţbe je razvrščena kot finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo. Ob
začetnem pripoznanju so te naloţbe izmerjene po pošteni vrednosti na datum pridobitve. Pri poznejšem
merjenju je poštena vrednost trţno oblikovana vrednost. Za finančne instrumente, ki kotirajo na
delujočem trgu, je to enotni borzni tečaj delnic na dan bilance stanja, pri finančnih sredstvih, za katere ni
delujočega trga, pa ponderirana povprečna cena delnic iz poslov obdobja. Spremembe poštene vrednosti
so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu
Ko se pripoznanje naloţbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Izgube
zaradi oslabitve ter tečajne razlike pri finančnih sredstvih na razpolago za prodajo so pripoznane v
poslovnem izidu.
Ob odtujitvi finančnih sredstev druţba uporablja metodo tehtanih povprečnih cen.
Finančne naložbe v odvisna podjetja
Finančne naloţbe v odvisna podjetja se v računovodskih izkazih druţbe obračunavajo po nabavni
vrednosti. Po pridobitvi se te finančne naloţbe ne prevrednotujejo zaradi sprememb tečaja (če gre za
naloţbe v podjetja v tujini) ali zaradi povečanja vrednosti ustreznega dela kapitala podjetja, v katerem ima
druţba finančno naloţbo. V primerih, ko druţba na podlagi ocene nadomestljive vrednosti naloţbe v
odvisno podjetje ugotovi, da njena knjigovodska vrednost presega njeno nadomestljivo vrednost, je treba
naloţbo oslabiti na nadomestljivo vrednost.
Finančne naložbe v pridružena podjetja
Finančne naloţbe v pridruţena podjetja se v računovodskih izkazih druţbe obračunavajo po nabavni
vrednosti.
1.10 Dana posojila
Dana posojila se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednost, po začetnem pripoznanju pa
se izkazujejo po odplačni vrednosti. Pri tem se morebitne razlike med izvirno in odplačno vrednostjo
izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila. Uporabi se metoda efektivne
obrestne mere.
1.11 Oslabitev sredstev
Sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost.
Na datum vsakega poročanja se oceni, ali je kakršno koli znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno.
Če obstaja tako znamenje, mora podjetje oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi,
odvisno od tega, katera je večja.
Če je treba knjigovodsko vrednost sredstva zmanjšati, se pojavi izguba zaradi oslabitve, ki se izkaţe v
poslovnem izidu obdobja, razen če se pred tem pri istih sredstvih zaradi njihove okrepitve pojavi rezerva
iz prevrednotenja, ki omogoča njeno poravnavo.
137
Finančna sredstva (vključno terjatve)
Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je
zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega
sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti.
Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani
dolţnika; restrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolţni druţbi, v kolikor se slednja strinja; znaki, da bo
dolţnik šel v stečaj; ter izginotje delujočega trga za tovrstno vrednotnico.
V primeru naloţbe v lastniške vrednostne papirje je objektivni dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno
zniţanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost.
Oslabitev terjatev in danih posojil
Druţba oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno
izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatev presega njeno
pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo
poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je začel
sodni postopek, pa kot sporne terjatev.
Oslabljenost terjatev, ki sama zase niso pomembna, se oceni skupno in sicer tako, da se terjatve vključijo
v skupino s podobnimi značilnostmi tveganja. Druţba oblikuje skupine na podlagi zapadlosti terjatev. Pri
oceni skupne oslabitve druţba uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitev in znesek
nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih
gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.
Druţba oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot
razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi
po izvirni veljavni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkaţejo na kontu popravka
vrednosti terjatev. Tako se deleţ oslabljenega sredstva še nadalje pripoznava v razreševanju diskonta.
Ko se zaradi kasnejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube
zaradi oslabitve odpravi skozi poslovni izid.
Oslabitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo
Druţba oceni dokaze o oslabitvi finančnih sredstev, ki so razpoloţljivi za prodajo, za vsako finančno
sredstvo posebej.
Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je razpoloţljivo za prodajo, pripoznano
neposredno kot preseţek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo dolgoročno
oslabljeno, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida kot finančni odhodek. Šteje se, da obstajajo
objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finančne naloţbe, kadar je poštena vrednost
finančnega sredstva na dan bilance stanja 30 odstotkov niţja od nabavne vrednosti finančnega sredstva.
Nefinančna sredstva
Druţba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih
sredstev, razen odloţenih terjatev za davke, z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če
takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Zaloge in naloţbene nepremičnine niso
predmet slabitve po MRS 36.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena
vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri
uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo
diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraţa sprotne trţne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki
so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve, se sredstva, ki jih ni mogoče preskusiti
posamično, uvrstijo v najmanjšo moţno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje
uporabe in ki so preteţno neodvisni od prejemkov ostalih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča
enota).
138
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova/njena knjigovodska
vrednost presega njegovo/njeno nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaţe v izkazu poslovnega izida.
Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej
zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na
druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.
1.12
Zaloge
Vrednotenje zalog
Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztrţljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista
iztrţljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, doseţena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene
stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.
V druţbi se poraba zalog obravnava po metodi tehtanih povprečnih nabavnih cen.
Nabavna vrednost zalog obsega kupno ceno, carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih bo podjetje
pozneje dobilo povrnjene od davčnih organov), prevozne stroške, stroške pretovarjanja in druge stroške,
ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu ali materialu. Trgovinski popusti,
drugi popusti in podobne postavke se pri ugotavljanju nabavne vrednosti odštejejo.
Ko so zaloge prodane, se njihova knjigovodska vrednost pripozna kot odhodek obdobja, v katerem je bil
ustrezen prihodek obračunan.
Čista iztržljiva vrednost zalog
Vrednost zalog ni nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se
njihove prodajne cene zmanjšajo. Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če se povečajo ocenjeni stroški
dokončanja ali ocenjeni stroški v zvezi s prodajo. Delno odpisovanje zalog pod njihovo izvirno vrednost ali
stroške do čiste iztrţljive vrednosti je skladno s stališčem, da sredstva ne morejo biti izkazana z večjimi
zneski, kot je pričakovana vrednost ob njihovi prodaji ali uporabi. Znesek vsakega delnega odpisa zalog
čiste iztrţljive vrednosti in vseh izgub pri zalogah se pripozna kot odhodek v obdobju, ko se delni odpis ali
izguba pojavi.
Odpisi in delni odpisi poškodovanih, pretečenih in neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom ali ob
inventuri po posameznih postavkah. Konec leta se čista iztrţljiva vrednost zalog preverja po sorodnih
vrstah blaga. Opravijo se pavšalni popravki zalog v razponu od 5 % do 80 % knjigovodske vrednosti
zalog. Kriteriji za zniţanje vrednosti so starost zaloge in koeficient obračanja zaloge.
1.13
Poslovne terjatve in druga sredstva
Merjenje terjatev
Poslovne terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih
obresti. Kratkoročne poslovne terjatve se ne diskontirajo na datum bilance stanja.
Oslabitev poslovnih terjatev
Če je prišlo do objektivnih dokazov o oslabitvi terjatev, se izguba izmeri kot razlika med knjigovodsko
vrednostjo terjatve in pričakovano udenarljivo vrednostjo in se pripozna v poslovnem izidu.
Glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju se terjatve popravijo v
določenem odstotku od vrednosti terjatev glede na pretečeni rok zapadlosti, in sicer različno na domačem
in tujem trgu. Za večje terjatve in za terjatve, za katere je vloţen postopek za izterjavo na sodišču, in
terjatve, ki so v postopku prisilne poravnave ali v stečajnem postopku, se udenarljivost ocenjuje
individualno ob upoštevanju tekočega poslovanja in bonitete oziroma ustreznih zavarovanj, ki podpirajo
pričakovanja, da so terjatve realno obstoječe in izterljive.
139
Popravki po skupinah terjatev so naslednji:
Individualni popravek
Redne terjatve za
blago – Slovenija
Terjatve z vrednostjo
nad 125.000 EUR
Redne terjatve za
blago – tujina
Terjatve z vrednostjo
nad 25.000 EUR
Terjatve za obresti
Slovenija, tujina
Terjatve z vrednostjo
nad 10.000 EUR
Pavšalni popravek glede na
zapadlost
– do 30 dni
– nad 31 dni
– nad 61 dni
– nad 91 dni
– nad 181 dni
– nad 1 leto
Terjatve z vrednostjo
pod 125.000 EUR
(v % od vrednosti)
1
2
4
10
30
50
Terjatve z vrednostjo
pod 25.000 EUR
(v % od vrednosti)
0
30
30
40
50
60
Terjatve z vrednostjo
pod 10.000 EUR
(v % od vrednosti)
10
30
40
50
60
70
Postavka
Individualni popravek je oblikovan tudi za terjatve v sodnih postopkih, in sicer: za terjatve za blago z
vrednostjo nad 20 tisoč evrov in za terjatve za obresti z vrednostjo nad 10 tisoč evrov. Za druge terjatve v
sodnih postopkih se oblikuje pavšalni popravek terjatev v višini 60 % vrednosti. Pri pridobljenih
informacijah, ki kaţejo močno verjetnost manjšega poplačila, se oblikuje ustrezno večji popravek.
Uporabljeno metodologijo in s tem ustreznost ocene tveganja in izračune mogočih izgub v primeru, ko
kupec ne poravna plačila, druţba izvaja sproti, izračun mogočih izgub pa dvakrat na leto.
Za dokončne odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: zavrnitev potrditve stanj terjatev,
sodna odločba, sklep prisilne poravnave, sklep stečajnega postopka in druge ustrezne listine.
1.14
Denar in denarni ustrezniki
Denarna sredstva obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Denarni ustrezniki so kratkoročne, hitro
unovčljive naloţbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje
spremembe vrednosti nepomembno.
Samodejna zadolţitev na tekočem računu ni denar, temveč kratkoročna finančna obveznost.
1.15
Kapital
Celotni kapital druţbe je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če druţba preneha delovati.
Opredeljen je z zneski, ki so jih vloţili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo
lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in dvigi (izplačila). Celotni
kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadrţani čisti dobiček, rezerve
za pošteno vrednost ter lastne delnice kot odbitna postavka.
Odkup lastnih delnic ali deležev (lastne delnice)
Ob odkupu lastnih delnic ali deleţev, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega
nadomestila, vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov
pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleţi se izkazujejo kot lastne delnice in se
odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi poznejši ponovni izdaji se prejeti znesek izkaţe
kot povečanje osnovnega kapitala in tako dobljeni preseţek ali manjko pri transakciji se prenese na
zadrţani dobiček oziroma na kapitalske rezerve.
Dividende
Dividende se pripoznajo v računovodskih izkazih kot obveznost druţbe do lastnikov v obdobju, v katerem
je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
140
Čisti dobiček na delnico
Druţba izkazuje osnovno dobičkovnost delnice tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim
delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Druţba nima prednostnih
delnic, niti navadnih delnic, ki bi predstavljale zamenljive obveznice in delniške opcije, zato ne izračunava
popravljenega dobička in popravljene dobičkonosnosti delnice. Med letom ni bilo sprememb števila
izdanih delnic.
1.16
Prejeta posojila
Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednosti brez zmanjšanja za
pripadajoče stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila izkazujejo po odplačni vrednosti, pri tem
se morebitne razlike med izvirno in odplačno vrednostjo izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju
odplačevanja posojila. Pri tem se uporabi metoda efektivnih obresti.
1.17
Poslovne obveznosti
Obveznosti se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kratkoročne poslovne
obveznosti se ne diskontirajo na datum bilance stanja.
Poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki pri poslovnih obveznostih dokazujejo prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo
oziroma obračunani strošek, odhodek ali deleţ v poslovnem izidu.
1.18
Rezervacije
Rezervacije se izkaţejo, če ima druţba zaradi preteklega dogodka zdajšnjo pravno ali posredno obvezo
in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
gospodarske koristi. Ker je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije enak zdajšnji
vrednosti izdatkov, ki so po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze.
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Druţba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k plačilu jubilejnih nagrad
zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge
pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine ob upokojitvi, jubilejne
nagrade in solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca. Diskontirane so na dan bilance stanja. Pri tem
se uporablja metoda knjiţnega rezerviranja na podlagi aktuarskega izračuna oziroma ocene. Morebitni
aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka.
Rezervacije za toţbe
Druţba izkazuje rezervacije za toţbe, v katerih nastopa kot toţena stranka. Vsako leto preveri potrebnost
oblikovanja rezervacij glede na stanje spora in pričakovano rešitev spora.
Rezervacije za drţavne podpore
Druţba izkazuje rezervacije iz naslova zadrţanih prispevkov za zaposlovanje preseţne kvote invalidov.
Rezervacije druţba uporablja za izboljšanje delovnih pogojev invalidov.
Kratkoročni zasluţki zaposlencev
Obveze za kratkoročne zasluţke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkaţejo med odhodki, ko
je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zasluţkom opravljeno. Obveznost se izkaţe v
141
višini, za katero se pričakuje plačilo v dvanajstih mesecih po preteku obdobja, če ima druţba zdajšnjo
pravno ali posredno obvezo za taka plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je
obveznost mogoče zanesljivo izmeriti (npr. obveznost za neporabljen letni dopust).
1.19
Najemi
Razvrstitev najemov
Najem, pri katerem druţba Merkur, d.d., prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z
lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi.
Najeta sredstva niso pripoznana v bilanci stanja druţbe.
Finančni najemi
Na začetku najema se v bilanci stanja pripozna finančni najem kot sredstvo in dolg v zneskih, enakih
pošteni vrednosti najetega sredstva ali, če je ta niţja, zdajšnji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri
čemer se obe vrednosti določita ob sklenitvi najema. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v
skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za taka sredstva.
Poslovni najemi
Pri poslovnem najemu se najemnina pripozna kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi
najema.
1.20
Davek od dobička
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloţeni davek. Davek od
dobička se izkaţe v izkazu poslovnega izida kot odhodek, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na
postavke, ki se izkazujejo neposredno v vseobsegajočem donosu in se zato izkazuje med kapitalom.
Odmerjeni davek je davek, ki bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih
stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s
preteklimi poslovnimi leti.
Pri izkazovanju odloţenega davka se uporablja metoda obveznosti po bilanci stanja na osnovi začasnih
razlik med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi posameznih sredstev in obveznosti. Znesek
odloţenega davka temelji na pričakovanem načinu povrnitve oziroma poravnave knjigovodske vrednosti
sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, oziroma
davčnih stopenj obdobja, v katerem se pričakuje odprava terjatve ali obveznosti za odloţene davke.
Odloţena terjatev za davek se pripozna samo v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na
razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloţeno
terjatev. Odloţene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče
uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
1.21
Prihodki
Prihodki od prodaje blaga
Prihodki od prodaje blaga in proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve
iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki
se izkaţejo, ko kupec prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom
sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali moţnosti
vračila blaga in proizvodov in ko je mogoče zanesljivo izmeriti višino prihodkov.
Sistem zvestobe kupcev
Druţba svojim kupcem izdaja kartico zvestobe, ki se imenuje Merkurjeva kartica zaupanja (MKZ). Z njo
se seštevajo nakupi v vseh trgovskih centrih in franšiznih prodajalnah, kar imetnikom MKZ prinaša
dodatne ugodnosti. Po zaključku obračunskega obdobja, ki traja 3 mesece, prejme imetnik MKZ bon za
142
popust, ki ga lahko uveljavi pri naslednjem nakupu. V odvisnosti od skupne vrednosti nakupov obdobja si
lahko pridobi dobroimetje v višini od 2 do 5 % vrednosti opravljenih nakupov. Pri vnovčevanju se prihodki
od prodaje zmanjšajo za dani popust imetnikom MKZ.
Prihodki od opravljenih storitev
Prihodki od opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti
posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.
Prihodki od najemnin in finančni najemi
Prihodki od najemnin iz naloţbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem
najema. Plačila iz naslova finančnega najema se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem
najema.
Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni prihodki so prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi nepremičnin, naprav, opreme in
naloţbenih nepremičnin kot preseţki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo ter
prevrednotenje naloţbenih nepremičnin na pošteno vrednost.
1.22
Odhodki
Poslovni odhodki
Poslovni odhodki se po namenu (funkciji) razvrščajo na nabavno vrednost prodanih količin, na stroške
prodajanja, stroške splošnih dejavnosti (uprave in nabave) in na druge poslovne odhodke, ki niso stroški.
Nabavna vrednost prodanih količin
Pri razknjiţevanju porabe zalog trgovskega blaga za prodane količine se uporablja metoda tehtanih
povprečnih nabavnih cen. Nabavna vrednost prodanih količin blaga se neposredno zmanjša za pozneje
prejete rabate in superrabate dobaviteljev. Rabati so delno vračunani v nabavno vrednost zalog.
Stroški prodajanja (z amortizacijo)
Stroški prodajanja (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane s prodajo poslovnih učinkov.
Ker se ti stroški ne zadrţujejo v zalogah, se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem
obračunskem obdobju, ko nastanejo.
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane z nabavno funkcijo in
upravo s pomoţnimi dejavnostmi. Tudi ti stroški se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem
obračunskem obdobju, ko nastanejo.
Stroški po naravnih vrstah
Stroške materiala in storitev predstavljajo zneski, navedeni v računih dobaviteljev in drugih listinah,
zmanjšani za popuste, odobrene ob prodaji ali pozneje, zaradi zgodnejšega plačila.
Amortizacija se obračunava posamično po stopnjah, upoštevaje najkrajšo dobo koristnosti posameznega
opredmetenega osnovnega ali neopredmetenega sredstva.
Stroški dela predstavljajo bruto zneske plač zaposlencev, obračunanih v skladu s kolektivno pogodbo in
individualnimi pogodbami o zaposlitvi, prispevke in davke, ki neposredno bremenijo delodajalca,
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in druge stroške dela (regres, prevoz na delo in z dela,
prehrano med delom idr.).
Drugi poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z oslabitvijo vrednosti ali odpisom sredstev ter pri odtujitvi
nepremičnin, naprav, opreme in naloţbenih nepremičnin zaradi izgube pri prodaji.
143
1.23
Finančni prihodki in odhodki
Finančni prihodki
Finančni prihodki obsegajo prihodke iz obresti od naloţb in poslovnih terjatev, prihodke od tečajnih razlik,
prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo ter prihodke od
unovčenih terjatev (vključno z odpravo oslabitve terjatev).
Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne
obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena
delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do
tekoče dividende preneha biti povezana z delnico.
Finančni odhodki
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, razlik ob ponovnih izračunih diskonta na rezervacije,
izgube zaradi oslabitve vrednosti in odpisov finančnih sredstev in poslovnih terjatev ter izgube od
instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški
izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se
pripišejo nepremičninam, napravi in opremi v gradnji ali izdelavi. Dobički in izgube iz tečajnih razlik se
izkaţejo v čistem znesku. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so
povezana z njimi.
1.24
Poročanje po poslovnih odsekih
Ugotavljanje in predstavljanje poslovnih odsekov
Poslovni odsek je sestavni del podjetja, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih pridobiva
prihodke in s katerimi ima stroške. Poslovne rezultate tega odseka redno pregleduje vodstveni delavec, ki
sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določen odsek in ocenjuje uspešnost poslovanja;
poslovni odsek je tudi sestavni del podjetja, za katerega so na voljo ločeni finančni podatki.
Informacije o poslovnih odsekih se razkrivajo le v konsolidiranem računovodskem poročilu Merkur Group.
1.25
Določanje poštene vrednosti
Glede na računovodske usmeritve druţbe in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene
vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev ter obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin
sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je druţba določila po metodah, ki so opisane v
nadaljevanju.
Nepremičnine
Poštena vrednost nepremičnin temelji na trţni vrednosti. Trţna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni
vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trţenju izmenjala v
premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri tem sta stranki dobro obveščeni in
ravnata razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction).
Naloţbene nepremičnine
Zunanji neodvisni cenilec ovrednoti portfelj naloţb v druţbi. Poštena vrednost temelji na trţni vrednosti, ki
je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trţenju
izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri tem sta stranki dobro
obveščeni in ravnata razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction).
Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naloţbene nepremičnine oceni s
skupno vrednostjo pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva
posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na podlagi diskontiranih neto denarnih
tokov na letni ravni.
144
Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo
Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro
obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu.
Druţba pri določanju poštene vrednosti finančnih sredstev upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja
poštene vrednosti:
 prva raven zajema vrednosti po borznem tečaju na dan 31. 12. (neprilagojene) na delujočih trgih
za enaka sredstva ali obveznosti;
 druga raven zajema vhodne podatke poleg borznih vrednosti, vključenih v prvo raven, ki so
neposredno ali posredno (tj. kot izpeljani iz cen) izračunani na podlagi trţnih vrednosti za
sredstvo ali obveznost;
 tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih trţnih
podatkih.
Druţba uporablja borzne cene kot osnovo za pošteno vrednost finančnih sredstev. Če finančni instrument
ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg ocenjuje ko nedelujoč, druţba uporabi vhodne podatke
druge in tretje ravni za ocenitev poštene vrednosti finančnega sredstva.
Izpeljani finančni instrumenti
Poštena vrednost obrestne zamenjave temelji na ponudbah borznih posrednikov. Primernost teh ponudb
se določa z metodo diskontiranih bodočih čistih denarnih tokov ob upoštevanju dospelosti posameznega
posla in z uporabo trţnih obrestnih mer za podobne instrumente na datum vrednotenja.
Zaloge
Poštena vrednost zalog se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem
poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje.
Poslovne terjatve
Poštena vrednost poslovnih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov,
razobrestenih po trţni obrestni meri na datum poročanja. Ocena upošteva kreditno tveganje.
1.26
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkazov finančnega poloţaja na dan
31. 12. 2008 in 31. 12. 2009 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2009.
1.27
Obvladovanje finančnega tveganja
Pri upravljanju in obvladovanju finančnih tveganj druţba sledi sprejeti finančni politiki, ki vključuje
izhodišča za učinkovito in sistematično upravljanje finančnih tveganj in se med podjetji znotraj Merkur
Group ne razlikuje.
Natančnejši pregled in aktivnosti za ocenjevanje in obvladovanje vsake vrste tveganj so navedene v
Poslovnem poročilu v točki »Obvladovanje finančnega tveganja«.
Ta točka obravnava druţbo Merkur d. d. in njeno izpostavljenost posameznim tveganjem. Kvantitativna
razkritja oziroma izpostavljenost druţbe posameznim vrstam tveganja ter analiza občutljivosti je
opredeljena v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Računovodske usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize
tveganj, ki grozijo druţbi Merkur d. d., na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter
spremljajo tveganja. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo, informacije iz okolja
pa dinamično in proaktivno delujejo na tekoče odločitve o delovanju druţbe v spremenjenih razmerah.
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila
obveznosti in bo druţbi povzročila finančno izgubo. Kreditno tveganje je neposredno povezano s
145
komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih
partnerjev poplačane s časovnim zamikom ali pa sploh ne.
Za omejevanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju druţba uporablja izdelan in formaliziran bonitetni
sistem.
Bonitetni sistem konstantno razvijamo in nadgrajujemo z različnimi bazami, podatkov, kot so npr.
poslovni izkazi, neodvisna ocena tveganja in priporočilo o višini limita zunanjega, neodvisnega
ponudnika, tekoča plačilna boniteta ter spremljava blokad transakcijskih računov, tekoča izpostavljenost
in razlika v ceni, poleg tega pa za boljše poznavanje partnerjev uporabljamo mehki del informacij, ki poleg
trenutnega poslovanja zajema tudi desetletno zgodovino poslovanja z nami ter aktivnosti ustanoviteljev,
lastnikov in zastopnikov teh subjektov v povezavi z vpletenostjo le-teh v kritične postopke.
V obdobju januar - december 2009 izstopa izjemno visok popravek vrednosti oz. slabitev danega
posojila druţbi HTC DVA, d. o. o. ter naloţbe v Metalurško dejavnost Mersteela v skupni višini 141,6
milijonov EUR (od tega 126,4 milijone EUR slabitev posojila druţbi HTC DVA d. o. o., saj smo ugotovili,
da druţba nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi lahko zagotovila takojšnje
poplačilo). Dodatno so se povečali tudi popravki vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v višini 8,1
milijona evrov.
Vodstvo Merkur d.d. ocenjuje, da je kljub navedenim ukrepom za varovanje pred tveganji, zlasti zaradi
slabega posojila podjetju HTC DVA d. o. o., izpostavljenost kreditnim tveganjem visoka, trend pa
nespremenljiv.
Trţno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere
Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe trţnih
obrestnih mer.
V letu 2009 je druţba za ščitenje obrestne mere uporabila instrumente obrestne zamenjave, s katerimi je
ščitila četrtino izpostavljenosti tveganju spremembe obrestne mere. Na variabilno obrestno mero je bilo
vezanih dve tretjini kreditov.
Velik padec ter nato umirjeno gibanje referenčne obrestne mere skupaj z zmanjševanjem deleţa kreditov,
vezanih na variabilno obrestno mero, kaţe na zmanjševanje obrestnega tveganja v druţbi Merkur d.d.
Skupaj z omenjenimi ukrepi vodstvo še vedno ocenjuje izpostavljenost obrestnemu tveganju v letu 2009
kot nizko.
Valutno tveganje
Za ščitenje valutnega tveganja smo v Merkur Group v letu 2009 nadaljevali z uporabo navzkriţne valutne
zamenjave EUR/CHF, sklenjene decembra 2007. Konec leta 2009 smo zaradi pričakovanih omilitev
negativnega rezultata le-to podaljšali do marca 2015. V podaljšanju smo dogovorili kvartalno
obračunavanje.
Merkur d. d. preteţno posluje z domačo valuto, zato izpostavljenost valutnemu tveganju ocenjujemo kot
konstantno in nizko.
Tveganje spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev
Merkur d. d. ima v svojem portfelju kar nekaj lastniških vrednostnih papirjev. Pri njih je nabolj pomembno
tveganje negativne spremembe trţne cene. Le-ta se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje, ki
izhajata iz pričakovanj trţnih udeleţencev glede prihodnosti druţbe.
Merkur d. d. je pri omenjenem tveganju najbolj izpostavljen pri naloţbah v delnice Gorenjske banke, Save
in Perutnine Ptuj. Več o teh poslih je razloţeno v konsolidiranem računovodskem poročilu med drugimi
pojasnili (točka 5.1., podnaslov Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov povezane
tako z Merkurjem d. d. kot Merfinom d. o. o.). V letu 2009 smo izvedli slabitve v delnice Gorenjske banke,
d. d., v višini 45,2 milijona EUR, slabitve v delnice Save, d. d., Kranj v višini 1,8 milijona EUR in slabitve v
delnice Cimosa d. d.v vrednosti 8,0 milijonov EUR.
146
Zaradi zgoraj navedenih dejstev je izpostavljenost tveganju spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev
konstantna in znatna.
Plačilno sposobnostno tveganje
Zaradi povečanja denarnih tokov smo ţe z s pričetkom gospodarske krize sprejeli sklepe o:
- zamikih izvajanja ne-nujnih investicij
- redefiniranju streteških odločitev, ki zahtevajo finančne vire
- bolj striktnem uveljavljanju internih pravil pri planiranju in izterjavi terjatev pomembnejših kupcev.
Kljub naštetemu se je plačilno sposobnostna situacija v letu 2009 zaostrila do te mere, da obveznosti do
bank in dobaviteljev nismo bili sposobni v celoti vrniti v prvotno dogovorjenih rokih. Slednje dejstvo pa je
rezultiralo v eni najbolj problematičnih posledic poslabševanja pogojev poslovanja, to je v izgubi zaupanja
naših partnerjev.
V sredini leta, po zamenjavi nadzornega sveta in uprave, smo pričeli pogovore z upniki in dobavitelji o
finančni reorganizaciji. Po izpeljavi te, ki je potrebni, ne pa zadostni pogoj za zmanjševanje plačilno
sposobnostnega tveganja, si bomo morali z uspešnim poslovanjem, plačevanjem na rok ter zaloţenostjo
povrniti zaupanje pri kupcih, dobaviteljih in bankah. Proces bo trajal dlje časa in samo s striktnim
uresničevanjem povedanega bo ponovni zagon poslovanja sprostil tudi plačilno sposobnostni krč.
Dne 28. 7. 2010 je vodstvo Merkur Group podpisalo Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij s 15
bankami, kar predstavlja 93,24 % terjatev bank v vseh posojilih bank do Merkur, d. d. Banke pa so to
pogodbo podpisale od 28. 7. 2010 do 6. 8. 2010.
Z navedeno pogodbo so se Merkur, d. d. (kot dolţnik) in banke, (kot upnice) dogovorili, da bodo
pravočasno sklenili dodatke k pogodbenim aktom, na podlagi katerih bo do vključno 30. 9. 2010 odloţeno
plačilo vseh obveznosti dolţnika iz naslova glavnic po terjatvah (moratorij), s tem da bodo ostali pogoji
terjatev (obrestne mere, zavarovanja ipd.) ostali nespremenjeni. Ne glede na to, obveznosti dolţnika iz
naslova obresti (rednih in zamudnih) po terjatvah v navedenem obdobju ne bodo odloţene, dolţnik pa se
jih zavezuje redno poravnavati v višini, rokih in na način skladno s pogodbenimi akti.
Vodstvo Merkur d. d. ocenjuje, da je glede na navedene ukrepe za varovanje pred tveganji ter glede na
trenutno situacijo izpostavljenost plačilno sposobnostnemu tveganju konstantna in visoka.
147
2
Pojasnila k bilanci stanja
2.1
Nepremičnine, naprave in oprema
Nepremičnine, naprave in oprema druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
210.609
173.031
82.138
90.893
14.423
23.155
159.994
125.144
55.056
70.088
14.832
20.018
Nepremičnine, naprave in oprema
Zemljišča in zgradbe
- Zemljišča
- Zgradbe
Naprave, stroji in oprema
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo
Gibanje nepremičnin, naprav in opreme (NNO) druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009
NNO v
gradnji in
izdelavi
v tisoč EUR
Nepremičnine,
naprave in
oprema
Zemljišča
Zgradbe
Druge
naprave in
oprema
Nabavna vrednost 1. 1. 2008
Prenos na Mersteel
Pridobitve
Prenosi na naloţbene nepremičnine
50.232
-7.709
11.476
-
120.621
-14.744
16.993
-
60.800
-17.036
5.724
-
22.269
15.091
-243
253.921
-39.489
49.285
-243
Prevrednotenje pripoznano v
vseobsegajočem donosu - kapitalu
Odtujitve - odpisi
Nabavna vrednost 31. 12. 2008
2.869
-1.812
55.056
1.511
-5.252
119.130
-2.930
46.557
-17.099
20.018
4.379
-27.093
240.761
Pridobitve
15.070
22.809
3.947
18.725
60.551
Prevrednotenje pripoznano v
vseobsegajočem donosu - kapitalu
Odtujitve - odpisi
Nabavna vrednost 31. 12. 2009
19.907
-7.895
82.138
39.360
-14.781
166.518
-2.943
47.561
3.548
-19.137
23.155
62.816
-44.756
319.372
Popravki vrednosti 1. 1. 2008
Prenos na Mersteel
Amortizacija
Odtujitve - odpisi
Popravek vrednosti 31. 12. 2008
0
0
50.455
-4.192
3.732
-953
49.041
36.684
-7.217
4.568
-2.309
31.726
0
0
87.139
-11.410
8.300
-3.262
80.767
Amortizacija
-
4.019
4.304
-
8.323
Prevrednotenje pripoznano v
vseobsegajočem donosu - kapitalu
Odtujitve - odpisi
Popravek vrednosti 31. 12. 2009
0
23.778
-1.214
75.625
-2.891
33.138
0
23.778
-4.105
108.763
50.232
55.056
82.138
70.166
70.088
90.893
24.116
14.832
14.423
22.269
20.018
23.155
166.783
159.994
210.609
Postavka
Neodpisana vrednost 1. 1. 2008
Neodpisana vrednost 31. 12. 2008
Neodpisana vrednost 31. 12. 2009
148
Bistvene spremembe v gibanju nepremičnin, naprav in opreme v letu 2009
V letu 2009 so znašale investicije v nepremičnine, naprave in opremo 60.551 tisoč evrov, in sicer:
 nakupi zemljišč
15.070
 aktiviranje objektov
22.809
 nakupi strojev, naprav in opreme
 investicije v teku: objekti in oprema
SKUPAJ
3.947
18.725
60.551
Večja zmanjšanja nepremičnin, naprav in opreme so bila v letu 2009 naslednja:
 prodaja zemljišč
7.895
 prodaja objektov
13.567
 prodaja, uničenje naprav in opreme
 odpis investicij v teku
SKUPAJ
52
19.137
40.651
Druţba je preverila poštene vrednosti nepremičnin in opravila njihovo prevrednotenje na dan 31. 12. 2009.
Učinek prevrednotenja znaša na zemljiščih v uporabi in pripravi za gradnjo 23.455 tisoč evrov, na
zgradbah pa 15.582 tisoč evrov.
Obračunana amortizacija, vključena v stroške poslovanja, je v letu 2009 znašala 8.323 tisoč evrov, v letu
2008 pa 8.300 tisoč evrov.
Nepremičnine in oprema druţbe Merkur, d. d., pridobljena s finančnim najemom
v tisoč EUR
Postavka
Skupaj
Nepremičnine
Oprema (vozila)
31. 12. 2009
31. 12. 2008
21.872
21.602
270
12.516
12.516
-
Druţba ima v finančnem najemu 2 nepremičnini, to sta TC Bršljin Novo mesto (iz leta 2002) v neodpisani
vrednosti 3.675 tisoč evrov in novi TC v Murski Soboti, katerega neodpisana vrednost na dan 31. 12.
2009 znaša 17.927 tisoč evrov. Poleg tega je v finančnem najemu še 8 osebnih vozil, ki imajo
neodpisano vrednost na dan 31. 12. 2009 270 tisoč evrov.
Hipoteka je vpisana na naslednjih lastniških in naloţbenih nepremičninah druţbe Merkur, d. d.:
 525.937 m2 pozidanih in nezazidanih zemljišč, katerih knjigovodska vrednost znaša 87.485 tisoč
evrov,
 179.185 m2 gradbenih objektov, katerih knjigovodska vrednost znaša 71.297 tisoč evrov.
Vrednost hipotek na nepremičninah druţbe znaša na dan 31. 12. 2009 196.722 tisoč evrov (31. 12. 2008:
80.223 tisoč evrov).
149
2.2
Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
1.280
1.280
1.562
1.562
Neopredmetena sredstva
Premoţenjske pravice (licence)
Gibanje neopredmetenih sredstev (NS) druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Neopredmetena sredstva
Nabavna vrednost 1. 1. 2008
Pridobitve
Odtujitve in odpisi
Nabavna vrednost 31. 12. 2008
2.937
1.044
-26
3.955
Pridobitve
Odtujitve in odpisi
Nabavna vrednost 31. 12. 2009
247
-80
4.122
Popravek vrednosti 1. 1. 2008
Amortizacija
Odtujitve in odpisi
Popravek vrednosti 31. 12. 2008
1.955
463
-26
2.393
Amortizacija
Odtujitve in odpisi
Popravek vrednosti 31. 12. 2009
499
-50
2.842
Neodpisana vrednost 1. 1. 2008
Neodpisana vrednost 31. 12. 2008
Neodpisana vrednost 31. 12. 2009
981
1.562
1.280
2.3
Naloţbene nepremičnine
Naloţbene nepremičnine druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Naloţbene nepremičnine
Zemljišča
Zgradbe
31. 12. 2009
31. 12. 2008
16.646
9.594
7.052
16.822
9.692
7.130
Naloţbene nepremičnine, ki jih druţba daje v poslovni najem, prinašajo najemnino enakomerno med
trajanjem najema. V letu 2009 so znašali prihodki od najemnin od naloţbenih nepremičnin 171 tisoč
evrov, v letu 2008 pa 238 tisoč evrov.
Gibanje naloţbenih nepremičnin druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Zemljišča
Zgradbe
Naloţbene
nepremičnine
Vrednost 1. 1. 2008
Pridobitve
Prenosi iz nepremičnin, naprav in opreme
Odtujitve
Vrednost 31. 12. 2008
9.573
667
-548
9.692
6.276
1.342
243
-732
7.130
15.849
2.009
243
-1.279
16.822
Odtujitve
Vrednost 31. 12. 2009
-97
9.594
-78
7.052
-175
16.646
Postavka
150
2.4
Finančne naloţbe v odvisna podjetja
Dolgoročne finančne naloţbe druţbe Merkur, d. d., v odvisna podjetja
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
134.973
206.981
Finančne naloţbe v odvisna podjetja
v tisoč EUR
Podjetje
Lastniški
deleţ od
leta
Lastniški
deleţ v %
31.12.2009*
Naloţbe v delnice in deleţe v odvisna
podjetja v Sloveniji
- Kovinotehna, d. o. o., Celje
1999
100
- Big Bang, d. o. o., Ljubljana
1999
100
- Mersteel, d. o. o., Naklo
2008
100
Naloţbe v delnice in deleţe v odvisna
podjetja v tujini
- Merkur Hrvatska Zagreb, d. o. o.,Hrvaška
1994
100
- Merkur International Beograd, d. o. o.,
Srbija
1994
100
- Perles Merkur Italia, s.r.l., Italija
1994
100
- Merkur Čelik, d.o.o., Beograd, Srbija
2007
66,16
- Merkur, d. o. o., Kotor, Črna Gora
2008
76
- Intermerkur Nova, Sarajevo d. o. o.,
Bosna in Hercegovina
2007
100
Skupaj
*Lastniški deleţi v % na dan 31. 12. 2009 in na dan 31. 12. 2008 so enaki.
Vrednost
naloţbe
31.12.2009
Vrednost
naloţbe
1. 1.2009
Vrednost
naloţbe
31. 12.2008
36
15.191
39.898
36
15.191
85.644
36
15.191
110.015
16.926
16.926
16.926
52.345
286
5.883
152
52.345
2.177
5.883
152
52.345
2.177
5.883
152
4.256
134.973
4.256
182.610
4.256
206.981
Gibanje dolgoročnih naloţb druţbe Merkur, d. d., v odvisna podjetja v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Čista vrednost 1. 1. 2008
Stvarni vloţek v Mersteel
Pridobitve
Prevrednotenje na pošteno vrednost
Odtujitve v Mersteel
Čista vrednost 31. 12. 2008
Dolgoročne naloţbe v odvisna podjetja
67.671
110.000
38.017
60.993
-69.700
206.981
Popravek napake – slabitev naloţbe v Mersteel
Čista vrednost 1.1.2009
Pridobitve
Oslabitev finančnih naloţb v odvisna podjetja
-54.894
152.087
1.545
-18.659
Čista vrednost 31. 12. 2009
134.973
Druţba je na podlagi ocene nadomestljive vrednosti naloţb v odvisna podjetja ugotovila, da knjigovodska
vrednost naloţb presega njihovo nadomestljivo vrednost na dan 31. 12. 2009. Zaradi tega je druţba naloţbe
slabila na ocenjeno nadomestljivo vrednost in izkazala finančne odhodke v višini 18.659 tisoč evrov.
Oslabljene so bile naloţbe v naslednja odvisna podjetja:
 Mersteel, d. o. o., Naklo v višini 15.223 tisoč evrov,
 Perles Merkur Italia v višini 3.436 tisoč evrov.
151
Popravek napake iz preteklega obdobja
Druţba popravi napake iz preteklih obdobij za nazaj v skladu z MRS 8, v prvih računovodskih izkazih, ki
so odobreni za objavo po odkritju napak. Napako, ki je bila odkrita v 2009, je bila popravljena s
preračunom začetnega stanja sredstev in kapitala.
V letu 2009 je druţba opravila preizkus za slabitev dobrega imena nastalega ob oddelitvi druţbe Mersteel
na dan 31. 12. 2008 in ugotovila, da je izračunana vrednost niţja od neto sredstev in dobrega imena,
oziroma od naloţbe v odvisno podjetje v izkazih druţbe Merkur, d. d. Učinek popravka zmanjšuje kapital
po stanju 1. 1. 2009 v znesku 54.894 tisoč evrov in naloţbo v odvisno podjetje v istem znesku.
Vpliv popravka napake v druţbi Merkur, d. d.
v tisoč EUR
1. 1. 2009
Postavka sredstev/kapitala
Finančne naloţbe v odvisna podjetja
Zadrţani poslovni izid
31. 12. 2008
Razlika zaradi popravka
finančne naloţbe v
odvisno podjetje
152.087
206.981
-54.894
49.344
104.238
-54.894
popravljen
Popravek napake zaradi nezaznanja znakov slabitve naloţbe v Mersteel v letu 2008
Druţba na dan 31. 12. 2008 ni zaznala znakov slabitve naloţbe v Mersteel in zato naloţbe v 2008 ni
slabila. Dejstvo je, da je bila naloţba v divizijo Mersteel oblikovana 1. 7. 2008 na način, da jo je druţba
kot dejavnost prenesla na novo podjetje Mersteel kot stvarni vloţek. Ob tej priloţnosti so bili dejavnost
metalurgije ter vsa prenesena sredstva in obveznosti prevrednoteni na pošteno vrednost pred prenosom.
Pri tem je bil preseţek poštene vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo na matični druţbi prenesen na
zadrţani dobiček, skladno z zakonskimi določbami, ki urejajo davčno nevtralen prenos dejavnosti. Ne
glede na to, da so se v zadnjem tromesečju leta 2008 ţe pokazali znaki krize, je druţba presodila, da
zaradi kratkega obdobja od zadnjega vrednotenja ponoven preizkus vrednosti ni potreben.
Druţba je popravila napako z upoštevanjem preizkusa vrednosti druţb divizije Mersteel na podlagi
podatkov, ki so bili znani do sprejema letnega poročila za leto 2008. Globina krize je bila v letu 2009
največja, takšni pa so bili tudi znaki v prvih mesecih leta 2009.
Pri preizkušanju oslabitve naloţbe v Mersteel d. o. o., ki se nanaša na dejavnost metalurgije, je bila
upoštevana nadomestljiva vrednost naloţbe, ki ustreza vrednosti pri uporabi, ocenjeni z metodo čiste
sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez zadolţitve, ki izvirajo iz deleţa naloţb v
diviziji. Glavne uporabljene predpostavke pri izračunu nadomestljive vrednosti so bile: projekcije
poslovanja do leta 2015 in razvojni potencial divizije kot celote, dolgoročna rast prihodkov v višini 2 % in
diskontna stopnja v višini 10 %. Ugotovljeno je bilo, da nam dinamični preizkus vrednosti daje negativno
neto sedanjo vrednost Mersteela d. o. o., posamičnih druţb Divizije Mersteel in tudi Divizije Mersteel kot
celote. Aktualne trţne ponudbe za prodajo dejavnosti ali posamičnih druţb Divizije Mersteel potrjujejo
pravilnost dinamične ocene, saj z vrednostjo dejavnosti z vsemi sredstvi ne pokrijemo obstoječih
obveznosti. Zaradi teh dejstev je nadomestljiva vrednost niţja od knjigovodske vrednosti naloţbe v
divizijo na dan 1. 1. 2009. Ocena poslovodstva je, da je za 1. 1. 2009 zato smiselno izkazati naloţbo v
Mersteel d.o.o., ki vključuje lastništvo hčerinskih druţb Mersteela d. o. o., po knjigovodski vrednosti
kapitala druţbe Mersteel d. o. o., upoštevajoč zniţanja vrednosti naloţb v odvisne druţbe Mersteela d. o.
o. do knjigovodske vrednosti kapitala vsake od druţb Divizije Mersteel. Na ta način odraţa naloţba v
Mersteel d. o. o. vrednosti vseh sredstev in obveznosti druţb Divizije Mersteel po poštenih knjigovodskih
vrednostih. Učinek je zniţanje vrednosti naloţbe v Mersteel po stanju 1. 1. 2009 v znesku 54.894 tisoč
evrov in zadrţanih dobičkov za enak znesek.
Bistvene spremembe v gibanju finančnih naloţb v odvisna podjetja v letu 2009
Po lanski obseţni reorganizaciji Merkur Group v divizije v letu 2009 ni bilo bistvenih sprememb v strukturi
finančnih naloţb, niti v lastniških deleţih Merkur, d. d., v odvisna podjetja. Izvedena je bila le
dokapitalizacija podjetja Perles Merkur Italia, s. r. l., s stvarnim vloţkom (poslovne terjatve) v višini 1.545
tisoč evrov.
152
Dokapitalizacije odvisnih podjetij v letu 2009
v tisoč EUR
Datum
Znesek
dokapitalizacije
Stvarni vloţek
13. 5. 2009
805
805
5. 11. 2009
740
740
Naziv podjetja
Perles Merkur Italia, s.r.l.
V sodnem registru so vpisane zastave lastniških deleţev v korist bank z namenom zavarovanja prejetih
posojil Merkur, d. d., pri naslednjih odvisnih podjetjih:
 Big Bang, d. o. o., Ljubljana v višini 100 %,
 Merkur Hrvatska Zagreb, d. o. o., Hrvaška v višini 100 %,
 Merkur International Beograd, d. o. o., Srbija v višini 100 %.
2.5
Finančne naloţbe v pridruţena podjetja
Dolgoročne finančne naloţbe v pridruţena podjetja
Pomembni finančni podatki podjetja
v tisoč EUR
Lastniški
Vrednost
Lastniški
Vrednost
Lastniški
deleţ
v
%
naloţbe
deleţ
v
%
naloţbe
deleţ od
leta 31.12.2009 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2008
Naloţbe v deleţe v pridruţeno podjetje:
Kemo Niš d.o.o., Niš, Srbija
1991
30
-
30
-
Kemo Niš d. o. o., Niš, Srbija, je pridruţeno podjetje v postopku likvidacije, ki v letu 2009 še ni bila
končana.
2.6
Finančna sredstva
Dolgoročna finančna sredstva druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Finančna sredstva
Za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva
Depoziti in varščine
31. 12. 2009
31. 12. 2008
183.986
172.999
10.988
186.614
184.470
2.145
Gibanje za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva
Čista vrednost 1. 1. 2008
Pridobitve
Sprememba poštene vrednosti v vseobsegajočem donosu
Odtujitve in odpisi
Oslabitve vrednosti prek poslovnega izida
175.497
36.448
-14.220
-12.513
-741
Čista vrednost 31. 12. 2008
184.470
Pridobitve
Sprememba poštene vrednosti v vseobsegajočem donosu
Odtujitve in odpisi
Oslabitve vrednosti prek poslovnega izida
70.351
-48.097
-25.763
-7.962
Čista vrednost 31. 12. 2009
172.999
Druţba je na dan 31. 12. 2009 ocenila poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo. Na
podlagi vrednotenja je ugotovila, da je poštena vrednost pomembnejših naloţb pod njihovo knjigovodsko
vrednostjo, zaradi česar je naloţbe slabila na ocenjeno pošteno vrednost, učinek v višini 48.097 tisoč
153
evrov pa je ustrezno pripoznala v izkazu vseobsegajočega donosa in sicer kot zmanjšanje rezerve za
pošteno vrednost. Preteţni del slabitve pripoznane v vseobsegajočem donosu se nanaša na naloţbi v
druţbo Gorenjska banka, d. d., Kranj v višini 45.243 tisoč evrov in Sava, d. d., Kranj v višini 1.775 tisoč
evrov.
Druţba izkazuje na 31. 12. 2009 pošteno vrednost delnice Gorenjske banke d. d. po 2.000 evrov, kar
predstavlja vrednost na podlagi srednjega ranga ocene vrednosti po metodi diskontiranih denarnih tokov.
Cenitev pooblaščenega cenilca vrednosti podjetij je bila opravljena po več metodah, rang rezultatov
cenitev je v razponu med 1.700 evrov ter 2.600 evrov na delnico, s srednjo vrednostjo 2.150 evrov.
Za finančna sredstva, pri katerih predhodno ni pripoznala rezerv za pošteno vrednost, je oslabitev
vrednosti opravila v breme poslovnega izida v znesku 7.962 tisoč evrov. Največji deleţ v slabitvi
predstavlja slabitev v naloţbe v delnice Cimosa.
Najpomembnejše finančne naloţbe druţbe Merkur, d. d., po stanju na dan 31. 12. 2009 so naslednje:
v tisoč EUR
Naloţba
Gorenjska banka Kranj
Perutnina Ptuj d. d.
Cimos Koper
Sava d. d. Kranj
Število delnic na dan
31. 12. 2009
Lastniški deleţ v % na
dan 31. 12. 2009
Vrednost
naloţbe
43.089
1.434.485
500.000
13,00
24,26
3,00
86.178
25.821
3.370
166.376
8,29
39.952
V letu 2009 je Merkur, d. d. investiral 36.250 tisoč evrov za 145.000 delnic Save, d. d. Pri naloţbi je
Merkur, d. d. utrpel izgubo zaradi velikega padca cene delnic po nakupu, za katerega se je v celoti
zadolţil. V tem primeru je potrebno izpostaviti, da ekonomski razlogi za posel niso jasni.
Finančni naloţbi v kapital Perutnine, d. d., Ptuj, v kateri ima druţba 24,26 % lastniški deleţ, in v kapital
Kopitarne, d. d., Sevnica, v kateri ima druţba 24,20 % lastniški deleţ, sta razvrščeni kot naloţbi
razpoloţljivi za prodajo. Druţba nima vpliva na poslovanje in odločanje v teh dveh podjetjih.
Druţba Merkur ima s Perutnino Ptuj, d.d., sklenjen »Protokol o medsebojnem sodelovanju –
obojestransko pogodbo« o odkupni pravici vsaka za svoje delnice. Perutnina je lastnica 64.198 delnic
MER v vrednosti 26.000 tisoč evrov, Merkur pa 1.434.485 delnic PPTG v vrednosti 25.821 tisoč evrov.
Na podlagi protokola se odkupni pravici uresničujeta sočasno, tako da se sklene pogodba o dvojnem
nakupu in prodaji delnic. Na zahtevo ene stranke je druga stran dolţna takoj uresničiti opcijo.
Perutnina Ptuj je v dopisu z dne 18. 7. 2010 Merkur d. d. obvestila o nameri uresničitve opcijske pogodbe
za zamenjavo delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja, kar pa je poslovodstvo Merkurja zavrnilo zaradi
moţnosti, da je omenjena pogodba nezakonita in s tem nična, saj bi povzročila, da bi Merkur pridobil
lastne delnice v nasprotju z zakonskimi omejitvami.
Druţba Merkur je v letu 2009 pridobila 64.940 obremenjenih delnic Zavarovalnice Triglav – z oznako
ZTVG. Zaradi pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije so delnice vrednotene po opcijski ceni, in
sicer 73,30 evrov za delnico. Iz tega naslova druţba izkazuje tudi terjatve za obračunane obresti v skladu
z opcijsko pogodbo.
Druţba Merkur ima v portfelju 22.576 delnic podjetja ETI, d.d., Izlake z oznako ETIG, za katere ima
sklenjeno »Pogodbo o ureditvi razmerij« glede prodaje delnic po ceni 53,30 evrov za delnico.
Na dan 31. 12. 2009 ima druţba zastavljene naslednje vrednostne papirje:

43.000 delnic Gorenjske banke, Kranj,

131.500 delnic Save Kranj,
 1.434.485 delnic Perutnine Ptuj,

16.348 delnic NLB in

64.940 delnic ZVTG.
154
Gibanje depozitov in varščin druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Čista vrednost 1. 1. 2008
Čista vrednost 31. 12. 2008
Dani depoziti
2.145
2.145
Povečanje
Čista vrednost 31. 12. 2009
8.843
10.988
2.7
Dana posojila
Dolgoročno dana posojila druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
1.388
1.274
114
2.519
2.099
420
Dana posojila
Dana posojila drugim podjetjem
Terjatve iz finančnega najema
Terjatve za sredstva druţbe Merkur, d. d., dana v finančni najem, po zapadlosti
v tisoč EUR
Terjatve za sredstva dana v finančni najem zapadejo v plačilo:
31. 12. 2009
31. 12. 2008
v največ letu dni *
328
758
v več kot letu dni in ne več kot v petih letih
114
420
Skupaj
442
1.178
*Podatek izkazan med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami
Gibanje dolgoročno danih posojil druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Kosmata vrednost 1. 1. 2008
Pridobitve
Pripis obresti
Odplačila
Prenos na Mersteel
Sprememba posojila v naloţbo
Kosmata vrednost 31. 12. 2008
Dana posojila
odvisnim podjetjem
4.755
9.600
-4.950
-6.625
-2.780
0
Dana posojila
4.073
1.339
107
-2.249
3.270
Terjatve iz
finančnega najema
753
740
-1.072
420
Pridobitve
Pripis obresti
Odplačila
Tečajne razlike
Kosmata vrednost 31. 12. 2009
0
10.623
80
-11.564
35
2.443
76
-383
114
Popravek vrednosti 1. 1. 2008
Dokončen odpis
Odprava oslabitve
Popravek vrednosti 31. 12. 2008
0
0
1.245
-61
-12
1.171
0
0
Dokončen odpis
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu
Odprava oslabitve
Popravek vrednosti 31. 12. 2009
0
-13
14
-3
1.169
0
4.755
0
0
2.829
2.099
1.274
753
420
114
Čista vrednost 1. 1. 2008
Čista vrednost 31. 12. 2008
Čista vrednost 31. 12. 2009
155
Zavarovanje dolgoročno danih posojil druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
1.274
107
100
1.049
78
400
526
2.099
122
100
1.184
78
437
652
45
18
17
693
Skupaj
Hipoteke
Menice
Druge oblike zavarovanja
- s premičnim premoţenjem
- pri zavarovalnicah
- s poroki
- druge oblike zavarovanja
Brez zavarovanja
Ročnost dolgoročno danih posojil druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
1.274
446
470
358
2.099
623
1.046
430
Dana posojila
Zapadlost od 1 do 2 let
Zapadlost od 2 do 5 let
Zapadlost nad 5 let
Dolgoročno dana posojila druţbe Merkur, d. d., po valutah in obrestnih merah
Znesek v
valuti v tisoč
1.274
Valuta
EUR
Skupaj
2.8
Znesek v
tisoč EUR
1.274
1.274
Obrestna
mera od
1,11%
Obrestna
mera do
6,00%
Druge dolgoročne terjatve
Druge dolgoročne terjatve druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Druge dolgoročne terjatve
Poslovne terjatve do drugih
2.9
31. 12. 2009
31. 12. 2008
75
75
85
85
Zaloge
Zaloge druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Zaloge
Material
Trgovsko blago
- blago v skladiščih
- blago v prodajalnah
- blago na poti
31. 12. 2009
62.717
111
62.606
19.287
41.985
1.333
31. 12. 2008
73.315
338
72.977
25.683
45.963
1.331
Ob koncu leta 2009 čista iztrţljiva vrednost zalog v druţbi, pridobljena na podlagi pričakovanih čistih
prodajnih cen artiklov, zmanjšanih za neposredne stroške prodaje, presega knjigovodsko vrednost zalog.
Zaloge so predmet zastave v vrednosti 56.976 tisoč evrov.
156
2.10
Finančna sredstva
Kratkoročna finančna sredstva druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
Finančna sredstva
4.351
5.126
Depoziti, varščine in preplačila
4.351
5.126
2.11
Dana posojila
Kratkoročno dana posojila druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
Dana posojila
Dana posojila odvisnim podjetjem
- kratkoročni del dolgoročno danih posojil
- kratkoročno dana posojila
55.562
15.165
15.165
103.770
14.854
5.200
9.654
Dana posojila drugim podjetjem
- kratkoročni del dolgoročno danih posojil
- kratkoročno dana posojila
Terjatve iz finančnega najema
40.069
465
39.604
328
88.159
1.870
86.288
758
Najpomembnejši del kratkoročno danih posojil se nanaša na podjetje HTC Dva, in sicer v vrednosti
147.500 tisoč evrov. Po ugotovitvi, da le to nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi
zagotavljal takojšnje poplačilo, je bila izvedena oslabitev posojila v višini 126.395 tisoč evrov, v breme
poslovnega izida leta 2009.
Zavarovanje kratkoročno danih posojil druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Skupaj
Hipoteke
Garancije
Menice
Druge oblike zavarovanja
- pri zavarovalnicah
- s poroki
Brez zavarovanja
31. 12. 2009
55.234
19
52.780
233
115
118
2.202
31. 12. 2008
103.012
18
496
71.760
289
147
142
30.449
Kratkoročno dana posojila druţbe Merkur, d. d., po valutah in obrestnih merah
Valuta
EUR
Skupaj
Znesek v
valuti v tisoč
55.234
Znesek v
tisoč EUR
55.234
55.234
Obrestna
mera od
1,90%
Obrestna
mera do
7,10%
157
2.12
Poslovne terjatve in druga sredstva
Kratkoročne poslovne terjatve druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Poslovne terjatve in druga sredstva
Predujmi za zaloge
Poslovne terjatve do kupcev
Poslovne terjatve do odvisnih podjetij
Poslovne terjatve do drugih in AČR
2.13
31. 12. 2009
31. 12. 2008
145.856
119
72.569
57.026
16.142
171.002
2.483
99.619
67.606
1.293
Denar in denarni ustrezniki
Denar in denarni ustrezniki druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Denar in denarni ustrezniki
Denarna sredstva v blagajni
Denarna sredstva na računih
31. 12. 2009
31. 12. 2008
332
285
47
359
290
69
Druţba ima dogovorjeno samodejno zadolţitev na transakcijskih računih v skupni višini 3.876 tisoč evrov.
Na dan 31. 12. 2009 je bila izkoriščena zadolţitev v višini 671 tisoč evrov, vendar je bil znesek prenesen
na kratkoročne finančne obveznosti.
2.14
Lastniški kapital in rezerve
Osnovni kapital Merkur, d. d., znaša 54.773 tisoč evrov in je razdeljen na 1.312.585 navadnih imenskih
kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplačane. Navadna kosovna delnica se glasi na ime in daje
imetniku pravico do:
 enega glasu na skupščini,
 sorazmerne dividende iz dobička, namenjenega izplačilu dividend,
 v primeru stečaja oziroma likvidacije do sorazmernega dela iz ostanka stečajne ali likvidacijske
mase.
Delnice so izdane v nematerializirani obliki in vpisane v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD Centralni klirinško depotni druţbi d. d., Ljubljana.
Odobreni kapital
Druţba Merkur, d. d., nima sprejetih sklepov o odobrenem kapitalu.
Pogojno povečanje osnovnega kapitala
Statut druţbe Merkur, d. d., ne vsebuje določb o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
Rezerve znašajo 54.189 tisoč evrov in jih sestavljajo:
 zakonske rezerve v višini 1.030 tisoč evrov, ki ne morejo biti predmet delitve in
 rezerve za lastne delnice v višini 53.159 tisoč evrov, ki se sprostijo ob odsvojitvi lastnih
delnic.
Lastne delnice
Druţba je v letu 2008 pridobila 131.258 lastnih delnic, kar predstavljajo 10 % osnovnega kapitala druţbe.
V letu 2009 ni pridobivala lastnih delnic, niti jih ni odsvojila. 16.090 delnic z oznako MER je zastavljenih v
korist banke z namenom zavarovanja posojila.
Rezerva za pošteno vrednost sredstev znaša 67.069 tisoč evrov in predstavlja učinke sprememb
poštene vrednosti za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev, nepremičnin in izvedenih finančnih
inštrumentov za zavarovanje denarnih tokov, zmanjšanih za odloţeno obveznost oziroma povečano za
odloţeno terjatev za davek.
158
Več o gibanju rezerv za pošteno vrednost je pojasnjeno v točkah 2.1. Nepremičnine, naprave in oprema
ter 2.6. Dolgoročna finančna sredstva.
Dividende in udeleţbe na dobičku
Skupščina delničarjev je v letu 2009 sprejela sklep, da se za poslovno leto 2008 ne izplačajo dividende
delničarjem in ne izplača udeleţba na dobičku članom nadzornega sveta.
Ves nerazporejeni bilančni dobiček iz preteklih let je bil ob sestavi zaključnega računa 2009 porabljen za
kritje ugotovljene čiste izgube poslovnega leta.
Čista izguba/dobiček na delnico druţbe Merkur, d. d.
Postavka
Čisti poslovni izid - v tisoč EUR
Povprečno število izdanih delnic
Povprečno število lastnih delnic
Popravljeno povprečno število delnic
Osnovna čista in popravljena izguba/dobiček na delnico
v EUR
2009
-139.945
1.312.585
131.258
1.181.327
2008
26.475
1.312.585
109.382
1.203.203
-118,46
22,00
Osnovna čista izguba/dobiček na delnico in popravljen čista izguba/dobiček na delnico Merkur, d. d. sta
enaka, ker druţba nima prednostnih delnic, za katere bi izplačevala dividende. Vse delnice so navadne.
Čista izguba/dobiček na delnico je izračunan tako, da je celotni poslovni izid zmanjšan za davek od
dobička in deljen s popravljenim povprečnim številom delnic, ki je izračunano iz stanj konec mesecev v
obdobju z upoštevanjem lastnih delnic.
159
Ugotovitev in pokrivanje čiste izgube poslovnega leta 2009
Uprava Merkur, d. d., ugotavlja, da je bila za poslovno leto 2009 ugotovljena čista izguba v višini 139.945
tisoč evrov, ki se pokriva v breme naslednjih sestavin kapitala: prenesenih čistih dobičkov iz preteklih let,
drugih rezerv iz dobička (razen rezerv za lastne delnice), zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv.
Ugotovitev bilančne izgube
v tisoč EUR
Postavka
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ČISTI IZGUBA/DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
ZADRŢANI ČISTI DOBIČKI PREJŠNJIH LET
a) Prenos nerazporejenega zadrţanega čistega dobička
iz prejšnjih let
b) Povečanje zadrţanega čistega dobička iz naslova stvarnega
vloţka v Mersteel*
c) vračilo akontacije davka
ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV
ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA
a) Zmanjšanje zakonskih rezerv
b) Zmanjšanje rezerv za lastne delnice
c) Zmanjšanje statutarnih rezerv
d) Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička
POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA
a) Povečanje zakonskih rezerv
b) Povečanje rezerv za lastne delnice
c) Povečanje statutarnih rezerv
d) Povečanje drugih rezerv iz dobička
BILANČNI DOBIČEK NA DAN 31. 12.
Zmanjšanje bilančnega dobička v letu 2009 – popravek napake
(pojasnilo 2.4)
Preostanek nerazporejenega bilančnega dobička leta 2008
2009
2008
-139.945
49.378
26.475
130.923
49.344
71.006
34
76.701
13.865
4.521
9.344
0
0
59.917
-
0
-53.159
-53.159
104.238
-54.894
49.344
* V letu 2009 je prišlo do zmanjšanja zadrţanega čistega dobička iz prejšnjih let in posledično tudi
nerazporejenega bilančnega dobička prejšnjih let zaradi pripoznanja slabitve naloţbe v podjetje Mersteel,
d. o. o., na ocenjeno nadomestljivo vrednost. Učinek te slabitve je znašal 54.894 tisoč evrov.
Predlog o pokrivanju bilančne izgube za leto 2009
Ugotovljena čista izguba poslovnega leta 2009 v višini 139.945 tisoč evrov se pokriva v breme naslednjih
sestavin kapitala: prenesenih čistih dobičkov iz preteklih let, drugih rezerv iz dobička (razen rezerv za
lastne delnice), zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv. Bilančnega dobička za leto 2009 ni.
160
2.15
Prejeta posojila
Dolgoročno prejeta posojila druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
96.848
96.848
114.549
114.549
Prejeta posojila
Prejeta posojila od bank
Gibanje dolgoročno prejetih posojil druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Dolgoročno prejeta posojila od bank
Postavka
Stanje 1. 1. 2008
Nova posojila
Odplačila posojil
Kratkoročni del dolgoročnih posojil
97.682
82.200
-3.000
-62.333
Stanje 31. 12. 2008
114.549
Nova posojila
Odplačila posojil
Prenos na kratkoročna posojila zaradi neizpolnjevanja zavez
Kratkoročni del dolgoročnih posojil
Stanje 31. 12. 2009
99.550
-240
-41.500
-75.510
96.848
Druţba je zaradi neizpolnjevanja zavez po posojilnih pogodbah prenesla za 41.500 tisoč evrov
dolgoročno prejetih posojil na kratkoročna.
Dolgoročno prejeta posojila druţbe Merkur, d. d., po valutah in obrestnih merah
Valuta
EUR
Skupaj
Znesek v
valuti v tisoč
96.848
Znesek v Obrestna Obrestna
tisoč EUR mera od mera do
96.848
1,39%
6,10%
96.848
Zavarovanje dolgoročno prejetih posojil druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Prejeta posojila
Hipoteke
Menice
Zavarovano z vrednostnimi papirji
31. 12. 2009
31. 12. 2008
96.848
32.991
6.000
57.857
114.549
50.977
63.571
Zapadlost dolgoročno prejetih posojil druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Prejeta posojila
Zapadlost od 1 do 2 let
Zapadlost od 2 do 5 let
31. 12. 2009
31. 12. 2008
96.848
43.453
53.395
114.549
84.118
30.431
161
2.16
Obveznosti iz finančnega najema
Dolgoročne obveznosti iz finančnega najema druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
19.133
10.846
Obveznosti iz finančnega najema
Obveznosti za sredstva druţbe Merkur, d. d., v finančnem najemu po zapadlosti
v tisoč EUR
Obveznosti za sredstva v finančnem najemu zapadejo v plačilo:
31. 12. 2009
31. 12. 2008
v največ letu dni
v več kot letu dni in ne več kot v petih letih
v več kot petih letih
1.056
18.449
685
517
2.305
8.542
Skupaj
20.189
11.363
Gibanje dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema v letu 2009 in 2008
v tisoč EUR
Postavka
Dolgoročne obveznosti iz finančnega najema
Stanje 1. 1. 2008
2.661
Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema
Pridobitve
Odplačila
Pripis obresti
Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema
Stanje 31. 12. 2008
277
10.476
-2.226
177
-517
10.846
Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema
Pridobitve
Odplačila
Pripis obresti
Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema
Stanje 31. 12. 2009
517
9.629
-1.411
608
-1.056
19.133
2.17
Druge dolgoročne obveznosti
v tisoč EUR
Postavka
Druge dolgoročne obveznosti
Dolgoročne poslovne obveznosti do drugih
2.18
31. 12. 2009
31. 12. 2008
63
63
70
70
Rezervacije
Rezervacije druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Dolgoročne rezervacije
Rezervacije za zasluţke zaposlencev
Rezervacije za delniške opcije
Druge rezervacije
31. 12. 2009
31. 12. 2008
7.908
5.969
1.940
9.845
6.092
2.138
1.615
Rezervacije za zasluţke zaposlenih sestavljajo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne
nagrade. Rezervacije so oblikovane v višini prihodnjih izplačil, diskontirane na konec poročevalskega
obdobja. Druge rezervacije se nanašajo na dolgoročno razmejene prihodke iz naslova posla prodaje in
162
povratnega finančnega najema nepremičnine ter na zadrţane prispevke za zaposlovanje preseţne kvote
invalidov, ki se bodo namensko porabile za izboljšanje delovnih pogojev invalidov.
Gibanje rezervacij druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009
v tisoč EUR
Postavka
Rezervacije za
zasluţke
zaposlencev
Rezervacije za
Druge
delniške opcije rezervacije
Dolgoročne
rezervacije
Stanje na dan 1. 1. 2008
Rezervacije oblikovane med letom
Rezervacije porabljene med letom
Preoblikovane rezervacije - prenos na Mersteel
Odprava rezervacij
Stanje na dan 31. 12. 2008
6.255
966
-458
-671
6.092
2.428
-258
-31
2.138
344
1.322
-1
0
-50
1.615
9.027
2.288
-717
0
-81
9.845
Stanje na dan 1. 1. 2009
Rezervacije oblikovane med letom
Rezervacije porabljene med letom
Odprava rezervacij
Stanje na dan 31. 12. 2009
6.092
302
-426
5.969
2.138
-121
-2.018
0
1.615
786
-461
1.940
9.845
1.088
-1.007
-2.018
7.908
V okviru drugih dolgoročnih rezervacij je v letu 2009 pripoznan preseţek med prodajno in knjigovodsko
vrednostjo posla prodaje in povratnega finančnega najema nepremičnine – TC Murska Sobota v višini
717 tisoč evrov (v letu 2008 1.322 tisoč evrov) in prenesen v prihodke v letu 2009 v znesku 461 tisoč
evrov. Preostanek zneska bo postopno vključen v prihodke v času trajanja najema.
Neporabljene rezervacije za delniške opcije so bile v letu 2009 odpravljene, rezervacije za izboljšanje
delovnih pogojev invalidov pa so se povečale za 69 tisoč evrov.
Program delniških opcij
Postavka
Število neuveljavljenih delniških opcij na začetku obdobja
Število podeljenih delniških opcij v letu
Število umaknjenih delniških opcij v letu
Število uveljavljenih delniških opcij v letu
Število neuveljavljenih delniških opcij na koncu obdobja
Izpolnitvena vrednost neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR)
Tehtano povprečje izpolnitvenih cen (v EUR)
Poštena vrednost neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR)
Poštena vrednost povečane vrednosti neuveljavljenih delniških opcij
(v tisoč EUR)
2009
26.350
25.525
825
-
2008
17.020
10.560
250
980
26.350
8.533
324
10.672
0
2.138
Na podlagi sklepa Uprave so bile neuveljavljene delniške opcije iz prejšnjih let umaknjene, rezervacije za
ta namen pa odpravljene.
2.19
Prejeta posojila
Kratkoročno prejeta posojila druţbe Merkur, d. d., po vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Prejeta posojila
Prejeta posojila od bank
- kratkoročni del dolgoročno prejetih posojil
- prenos iz dolgoročnih posojil zaradi neizpolnjevanja obveznosti
- kratkoročno prejeta posojila
Kratkoročno prejeta posojila od drugih
- kratkoročno prejeta posojila
31. 12. 2009
31. 12. 2008
323.547
289.154
75.510
41.500
172.144
34.393
34.393
269.261
251.623
62.333
189.290
17.639
17.639
163
Kratkoročno prejeta posojila od bank druţbe Merkur, d. d, po valutah in obrestnih merah
Valuta
EUR
Skupaj
Znesek v valuti
v tisoč
Znesek v
tisoč EUR
289.154
289.154
289.154
Obrestna Obrestna
mera od mera do
1,39%
9,10%
Kratkoročno prejeta posojila od drugih podjetij druţbe Merkur, d. d., po valutah in obrestnih merah
Znesek v
valuti v tisoč
34.393
Valuta
EUR
Skupaj
Znesek v
tisoč EUR
34.393
34.393
Obrestna Obrestna
mera od mera do
3,00%
7,00%
Zavarovanje kratkoročno prejetih posojil druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Prejeta posojila
Hipoteke
Zaloge
Menice
Zavarovano z vrednostnimi papirji
Brez zavarovanja
2.20
31. 12. 2009
31. 12. 2008
323.547
143.919
75.480
66.150
34.864
3.133
269.261
64.828
171.080
15.714
17.639
Obveznosti iz finančnega najema
Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Obveznosti iz finančnega najema
2.21
31. 12. 2009
31. 12. 2008
1.056
517
Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti
Kratkoročne poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti druţbe
Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi
instrumenti
Poslovne obveznosti na podlagi predujmov
Poslovne obveznosti do dobaviteljev
Menične obveznosti
Poslovne obveznosti do odvisnih podjetij
Poslovne obveznosti do drugih
- obveznosti za neizplačane plače
- obveznosti do državnih inštitucij
- obveznosti za obresti
- obveznosti iz naslova cesij
- vračunani stroški
- ostale obveznosti
Kratkoročne obveznosti - obrestne zamenjave
31. 12. 2009
31. 12. 2008
237.962
12.127
139.636
568
64.734
17.383
3.572
3.842
2.276
653
5.706
1.334
3.513
173.256
21.088
110.008
442
21.123
16.898
4.142
2.468
2.130
440
6.428
1.290
3.698
164
2.22
Odloţeni davki
Odloţene terjatve in obveznosti za davke druţbe Merkur, d. d.
Postavka
Terjatve
31.12.2009
31.12.2008
Nepremičnine, naprave in oprema
Finančna sredstva
Zaloge
Rezervacije
Druge postavke
Čiste terjatve/obveznosti za davke
*Neto= Obveznost – Terjatev za odloţene davke
Obveznosti
31.12.2009 31.12.2008
v tisoč EUR
Neto*
31.12.2009 31.12.2008
30
1.042
2.672
33
66
1.546
3.080
10.162
4.255
242
2.123
10.317
254
10.132
4.255
-1.042
-2.430
2.090
10.317
-66
-1.546
-2.826
3.743
4.725
14.659
12.694
10.916
7.969
Gibanje začasnih razlik med letom 2009 druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Nepremičnine, naprave in oprema
Finančna sredstva
Zaloge
Rezervacije
Druge postavke
Skupaj
2.23
Stanje na Pripoznano
začetku obdobja v odhodku
2.090
3
10.317
-66
66
-1.546
504
-2.826
360
7.969
933
Pripoznano v
vseobsegajočem
donosu
8.039
-6.062
37
2.014
Stanje na
koncu obdobja
10.132
4.255
-1.042
-2.430
10.916
Rezervacije
Druţba izkazuje med kratkoročnimi rezervacijami rezervacije za toţbe v višini 277 tisoč evrov in
rezervacije za obveznosti do delavcev za neizkoriščen letni dopust, ki po stanju 31. 12. 2009 znašajo 240
tisoč evrov (31. 12. 2008: 811 tisoč evrov).
V letu 2009 je druţba odpravila rezervacijo za toţbo za vračilo glavnice in obresti v stečajno maso toţeče
stranke v višini 1.447 tisoč evrov. S sodbo z dne 13. marca 2006, ki je postala pravnomočna dne 16.
junija 2009, je sodišče zavrnilo in zavrglo zahtevek toţeče stranke in je stečajni upravitelj dolţan druţbi
izplačati še razliko do priznane in zavarovane terjatve. Sodni postopek je v celoti zaključen in oblikovanje
rezervacij ni potrebno.
165
2.24
Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj
Kreditno tveganje
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju.
Izpostavljenost druţbe Merkur, d. d., kreditnemu tveganju v letih 2009 in 2008
Postavka
v tisoč EUR
Knjigovodska vrednost
2009
2008
Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo
Depoziti in varščine
Dana posojila
Terjatve iz finančnega najema
Terjatve do kupcev
Terjatve do drugih
Denar in denarni ustrezniki
172.999
15.339
56.507
442
129.595
16.336
332
184.470
7.271
105.111
1.178
167.226
3.862
359
Skupaj
391.550
469.477
Izpostavljenost terjatev druţbe Merkur, d. d., kreditnemu tveganju po geografskih regijah, v letih 2009 in 2008
v tisoč EUR
Postavka
Knjigovodska vrednost
2009
2008
Domače
Drţave evroobmočja
Drţave bivše Jugoslavije
Druge drţave
110.159
884
18.358
195
139.273
3.440
23.969
544
Skupaj
129.595
167.226
Izgube zaradi oslabitve
Starostna struktura terjatev do kupcev druţbe Merkur, d. d., v letih 2009 in 2008
Postavka
Bruto vrednost
31. 12. 2009
Oslabitev
31. 12. 2009
Bruto vrednost
31. 12. 2008
v tisoč EUR
Oslabitev
31. 12. 2008
55.754
54.737
8.537
2.702
19.319
47
142
408
10.857
74.108
75.754
8.421
8.258
12.990
63
329
217
11.695
141.049
11.453
179.530
12.305
Še niso zapadle
Zapadle 0-30 dni
Zapadle 31-180 dni
Zapadle 181-365 dni
Več kot eno leto
Skupaj
Popravki terjatev
Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v druţbi Merkur, d. d., v letih 2009 in 2008
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Stanje 1. 1.
Dokončen odpis (-)
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu (+)
Odprava oslabitve (-)
12.305
-1.033
597
-415
12.660
-1.014
1.055
-396
Stanje 31. 12.
11.453
12.305
Popravki so oblikovani v skladu z načinom, ki je pojasnjen v računovodskih usmeritvah.
166
Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve danih posojil v druţbi Merkur, d. d., v letih 2009 in 2008
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Stanje 1. 1.
Dokončen odpis (-)
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu (+)
Odprava oslabitve (-)
2.831
-13
126.407
-
2.927
-76
4
-24
Stanje 31. 12.
129.225
2.831
V letu 2009 je bil oblikovan popravek vrednosti za posojilo dano HTC Dva, d. o. o., v višini 126.935 tisoč
evrov, po ugotovitvi, da HTC Dva nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal
poplačilo.
Plačilnosposobnostno tveganje
V nadaljevanju so pogodbeni roki zapadlosti finančnih obveznosti, vključno z ocenjenimi plačili obresti in
brez vpliva dogovorov o pobotu.
Pogodbeni roki zapadlosti neizvedenih finančnih sredstev in obveznosti druţbe Merkur, d. d., v letu 2009
Knjigovodska
Postavka
vrednost
Neizvedena finančna sredstva
Depoziti in varščine
15.339
Dana posojila
56.507
Terjatve iz finančnega
najema
442
Neizvedena finančna
sredstva skupaj
72.288
Neizvedene finančne obveznosti
Zavarovana posojila
-416.591
Druga posojila
-3.133
Prekoračitve na bančnih
računih
v tisoč EUR
Več
kot
2- 5 let
5 let
Pogodbeni
denarni
tokovi
6 mesecev
ali manj
6 - 12
mesecev
1- 2 leti
15.641
56.887
9.382
55.419
328
221
3.812
522
2.447
397
445
209
122
114
-
-
72.973
65.010
449
336
4.334
2.843
-422.888
-3.171
-237.764
-2.517
-40.088
-654
-66.340
-
-78.696
-
-
-671
-671
-671
-
-
-
-
Obveznosti finančnega
najema
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti do drugih
Neizvedene finančne
obveznosti skupaj
-20.189
-204.370
-30.142
-22.931
-204.370
-30.142
-861
-204.370
-30.142
-863
-
-1.727
-
-18.780
-
-700
-
-675.097
-684.173
-476.326
-41.604
-68.067
-97.475
-700
Neto na dan 31. 12. 2009
-602.809
-611.200
-411.316
-41.155
-67.731
-93.141
2.143
167
Pogodbeni roki zapadlosti neizvedenih finančnih sredstev in obveznosti druţbe Merkur, d. d., v letu 2008
v tisoč EUR
Knjigovodska
Pogodbeni
Postavka
vrednost denarni tokovi
Neizvedena finančna sredstva
Depoziti in varščine
7.271
7.398
Dana posojila
105.111
107.333
Terjatve iz finančnega
najema
1.178
1.215
Neizvedena finančna
sredstva skupaj
113.560
115.947
Neizvedene finančne obveznosti
Zavarovana posojila
-363.602
-384.371
Druga prejeta posojila
-17.639
-18.168
Prekoračitve na bančnih
računih
6 mesecev
ali manj
6 - 12
mesecev
1- 2 leti
2- 5 let
Več kot
5 let
3.441
83.625
1.812
22.388
440
440
2.145
440
451
325
439
-
-
87.517
24.526
879
440
2.584
-217.709
-9.084
-38.087
-9.084
-90.524
-
-38.050
-
-
-2.570
-2.570
-2.570
-
-
-
-
Obveznosti finančnega
najema
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti do drugih
Neizvedene finančne
obveznosti skupaj
-11.363
-131.130
-38.498
-14.437
-131.130
-38.672
-544
-131.130
-38.498
-544
-174
-1.115
-
-3.345
-
-8.890
-
-564.802
-589.348
-399.534
-47.889
-91.639
-41.395
-8.890
Neto na dan 31. 12. 2008
-451.242
-473.402
-312.017
-23.363
-90.760
-40.955
-6.306
Pogodbeni roki zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti druţbe Merkur, d. d., v letih 2009 in 2008
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Pogodbeni denarni
tokovi 2-5 let
Obrestne zamenjave , uporabljene za varovanje pred tveganjem
Skupaj na dan 31. 12. 2009
3.513
3.513
3.513
3.513
Obrestne zamenjave , uporabljene za varovanje pred tveganjem
3.698
3.698
Skupaj na dan 31. 12. 2008
3.698
3.698
Postavka
Izvedene finančne obveznosti
Valutno tveganje
Izpostavljenost druţbe Merkur, d. d., valutnim tveganjem v nominalnih zneskih, v letu 2009
v tisoč
Postavka
EUR
HRK
USD
CHF
RUB
Terjatve in obveznosti na dan 31. 12. 2009
Terjatve do kupcev
129.390
-64
-
-
8.335
Zavarovana bančna posojila
-385.331
-
-
-
-
Obveznosti do dobaviteljev
-204.370
-36
-285
-32
-9.132
Bruto izpostavljenost bilance stanja
-460.312
-101
-285
-32
-798
Ocenjena napovedana prodaja
397.246
-
-
-
1.401
Ocenjena napovedana nabava
-477.599
-821
-3.471
-
-7.251
Bruto izpostavljenost
-80.352
-821
-3.471
0
-5.850
Neto izpostavljenost
-540.664
-921
-3.756
-32
-6.648
168
Izpostavljenost druţbe Merkur, d. d., valutnim tveganjem v nominalnih zneskih, v letu 2008
v tisoč
EUR
HRK
USD
CHF
RUB
GBP
Terjatve in obveznosti na dan 31. 12. 2008
Terjatve do kupcev
Zavarovana bančna posojila
Obveznosti do dobaviteljev
Postavka
170.719
-355.758
-175.286
142
-555
22
-353
-11.737
-65
20.510
-8.658
-
Bruto izpostavljenost bilance stanja
-360.325
-412
-331
-11.802
11.852
0
Ocenjena napovedana prodaja
Ocenjena napovedana nabava
863.125
-824.859
-857
-21.482
-
72.181
-61.442
-22
38.267
-857
-21.482
0
10.739
-22
-322.058
-1.269
-21.813
-11.802
22.591
-22
Bruto izpostavljenost
Neto izpostavljenost
Pomembni menjalni tečaji, ki jih je druţba Merkur, d. d., uporabljala v letih 2009 in 2008
Povprečni
Tečaji
HRK
BAM
USD
CHF
RUB
GBP
CAD
Končni
2009
+10%
2009
7,3400
0,0000
1,3948
1,5100
44,1376
1,585
8,0740
0,0000
1,5343
1,6610
48,5514
1,7435
0,0000
7,3000
1,4406
1,4836
43,1540
1,5039
Povprečni
+10%
2008
Končni
+10%
2008
+10%
0,0000
7,2243
7,9467
8,0300
0,0000
0,0000
1,5847
1,4631
1,6094
1,6320
1,5861
1,7447
47,4694 36,4207 40,0628
0,7940
0,8734
1,6543
1,5594
1,7153
7,3348
0,0000
1,4098
1,4963
41,2830
0,9742
1,9668
8,0683
0,0000
1,5508
1,6459
45,4113
1,0716
2,1635
Analiza občutljivosti
Desetodstotna okrepitev evra v primerjavi z naslednjimi valutami na dan 31. 12. 2009 bi povečala
(zmanjšala) poslovni izid za spodaj prikazane zneske. Ta analiza predpostavlja, da vse druge
spremenljivke, zlasti obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Analiza je opravljena na isti podlagi za leto
2008.
v tisoč EUR
Postavka
31. 12. 2009
31. 12. 2008
HRK
USD
CHF
RUB
GBP
11
244
2
14
-
16
1.356
717
-53
3
Skupaj učinek na poslovni izid
271
2.039
Desetodstotna oslabitev evra v primerjavi z zgoraj navedenimi valutami na dan 31. 12. 2009 bi imela
enak, vendar nasproten učinek na poslovni izid za zgoraj navedene zneske, če druge spremenljivke
ostanejo nespremenjene.
169
Obrestno tveganje
Značilnosti obrestnih mer obrestovanih finančnih instrumentov druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Knjigovodska vrednost
Postavka
2009
Instrumenti s stalno obrestno mero
2008
42.907
7.666
179.599
43.002
Finančne obveznosti
-136.692
-35.336
Instrumenti s spremenljivo obrestno mero
-275.399
-346.669
3.304
-
-278.703
-346.669
Finančna sredstva
Finančna sredstva
Finančne obveznosti
Analiza občutljivosti poštene vrednosti za instrumente s stalno obrestno mero
Druţba ne obračunava finančnih sredstev s stalno obrestno mero po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, zato sprememba obrestnih mer na dan poročanja ne bi vplivala na poslovni izid.
Analiza občutljivosti denarnega toka za instrumente s spremenljivo obrestno mero
Sprememba obrestnih mer na dan poročanja za 100 baznih točk bi povečala (zmanjšala) kapital in
poslovni izid za spodaj prikazane zneske. Analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti tečaji
tujih valut, ostanejo nespremenjeni. Za leto 2008 je analiza opravljena na enaki podlagi.
v tisoč EUR
Učinek na poslovni izid
Instrumenti s spremenljivo obrestno mero na dan 31. 12. 2009
+100 b.t.
-2.787
Obrestne zamenjave
-100 b.t.
2.787
600
-600
Občutljivost denarnega toka (neto)
-2.187
2.187
Instrumenti s spremenljivo obrestno mero na dan 31. 12. 2008
-3.838
3.838
700
-700
-3.138
3.138
Obrestne zamenjave
Občutljivost denarnega toka (neto)
Poštena vrednost
v tisoč EUR
Postavka
Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo
Knjigovodska
Poštena
Knjigovodska
Poštena
vrednost
vrednost
vrednost
vrednost
31. 12. 2009
31. 12. 2009
31. 12. 2008
31. 12. 2008
172.999
172.999
184.470
184.470
Depoziti in varščine
15.339
14.249
7.271
7.271
Dana posojila
Terjatve iz finančnega najema
56.507
442
54.471
445
105.111
1.178
100.868
1.215
129.595
16.336
129.595
16.336
167.226
3.862
167.226
3.862
332
332
359
359
-416.591
-403.730
-363.602
-353.949
-3.133
-671
-20.189
-3.133
-671
-22.931
-17.639
-2.570
-11.363
-17.639
-2.570
-8.079
-204.370
-30.142
-204.370
-30.142
-131.130
-38.498
-131.130
-38.498
-3.513
-3.513
-3.698
-3.698
-
-
-2.138
-2.138
Terjatve do kupcev
Terjatve do drugih
Denar in denarni ustrezniki
Zavarovana bančna posojila
Druga prejeta posojila
Prekoračitve na bančnih računih
Obveznosti iz finančnega najema
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti do drugih
Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje
pred tveganjem
Opcijska upravičenja
170
Druţba uporablja borzne cene kot osnovo za pošteno vrednost finančnih sredstev. Če finančni
instrument ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg ocenjuje ko nedelujoč, druţba uporabi vhodne
podatke druge in tretje ravni za ocenitev poštene vrednosti finančnega sredstva.
Hierarhija določanja poštene vrednosti finančnih sredstev na dan 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo
Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje
pred tveganjem
Raven 1
Raven 2
Raven 3
Skupaj
45.709
86.178
41.112
172.999
-
3.513
-
3.513
Hierarhija določanja poštene vrednosti finančnih sredstev na dan 31. 12. 2008
v tisoč EUR
Postavka
Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo
Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje
pred tveganjem
2.25
Raven 1
Raven 2
Raven 3
Skupaj
11.362
131.421
41.687
184.470
-
3.698
-
3.698
Pogojne obveznosti in terjatve
Druţba Merkur, d. d., ima pogojne obveznosti iz naslova danih poroštev in garancij tretjim za obveznosti
obvladujoče druţbe, in sicer:
V
v tisoč EUR
1. poroštvo ALPOS-u
2. korporacijska garancija GBD Skupina
3. korporacijska garancija Viator Vektor, d.d.
4. sporazum o poravnavi obveznosti s Cimos,d.d.
10.000
6.000
5.000
4.909
Druţba Merkur, d. d., ima pogojne obveznosti do Hypo leasinga v primeru, če HTC Dva kot
leasingojemalec na eni strani in najemodajalec Merkurjevih trgovskih centrov na drugi strani, ne bo redno
plačeval obrokov finančnega najema.
Dodatno ima druţba Merkur za obveznosti Alposa do Banke Koper v višini 10.000 tisoč evrov zastavljenih
3.000 delnic Gorenjske banke, kar pomeni pogojno obveznost v primeru uveljavljanja zavarovanja s strani
Banke Koper. Na dan 31. 12. 2009 je vrednost finančne naloţbe v 3.000 delnic Gorenjske banke d. d.
6.000 tisoč evrov. V računovodskih izkazih ni oblikovana rezerva za morebitno izgubo delnic, ker tveganje
še teţko v celoti ovrednotimo. Je pa pomembno, saj je bil 4. 8. 2010 za druţbo Alpos sproţen postopek
prisilne poravnave, kar pomeni, da obstaja povečano kreditno tveganje. Za posojilo Alposa pri Gorenjski
banki je dano poroštvo druţbe Merkur v višini 1.000 tisoč evrov.
Druţba Merkur, d. d., ima pogojne terjatve iz naslova sporazumov do nadomestitve vrednosti s strani
obvladujoče druţbe, in sicer:
- Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno vrednostjo
nepremičnine TC Primskovo v višini 8.725 tisoč evrov v kolikor Merfin nepremičnino proda v roku 1 leta
tretji osebi. Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico
in
- Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno ceno
poslovnega deleţa v druţbi HTC Dva v višini 8.500 tisoč evrov, v kolikor Merfin poslovni deleţ proda v
roku 1 leta tretji osebi. Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405
EUR/delnico.
Merkur lahko upravičenja iz naslova teh dveh sporazumov uveljavlja v roku 3 let, vendar jih do 30. 8.
2010 še ni uveljavljal.
171
3
Pojasnila k izkazu poslovnega izida
3.1
Prihodki od prodaje
Prihodki od prodaje druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Prihodki od prodaje po kategorijah
Prihodki od prodaje blaga in proizvodov
Prihodki od prodaje storitev
Prihodki od najemnin
2009
2008
503.147
490.275
10.347
2.525
851.658
838.566
10.819
2.272
Prihodki od prodaje blaga so zmanjšani za popuste, dane kupcem, imetnikom Merkurjeve kartice
zaupanja. V letu 2009 so bili na osnovi zbranih nakupov na MKZ kartice odobreni popusti v višini 2.241
tisoč evrov (2008: 2.281 tisoč evrov), kar predstavlja 1,3 % celotne vrednosti prodaje blaga fizičnim
osebam v maloprodaji v tekočem letu. Za izdana dobroimetja kupcem, imetnikom MKZ, ki se nanašajo na
nakupe v zadnjem kvartalu 2009, popuste pa bodo lahko izkoristili do konca aprila 2010, so bile
oblikovane rezervacije v breme prihodkov v višini pričakovane unovčljivosti dobroimetij, ki znašajo 598
tisoč evrov.
Druţba ustvarja prihodke od najemnin z oddajo lastniških in naloţbenih nepremičnin ter deloma tudi iz
naslova podnajema nepremičnin, ki so v poslovnem najemu kot celotne lokacije (npr. trgovski centri s
spremljajočimi lokali).
3.2
Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni prihodki druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
2009
2008
Drugi poslovni prihodki
Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme
Prihodki od drţavnih dotacij
Drugi poslovni prihodki
Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij
Dobički od prodaje naloţbenih nepremičnin
1.539
1.042
128
369
1
-
7.830
4.278
89
2.692
82
689
3.3
Stroški po naravnih vrstah
Stroški druţbe Merkur, d. d., po naravnih vrstah
v tisoč EUR
Postavka
Stroški po naravnih vrstah
Stroški porabljenega materiala
Stroški storitev
Stroški dela
-stroški plač
-stroški pokojninskih zavarovanj
-stroški drugih zavarovanj
-drugi stroški dela
Stroški amortizacije
Dolgoročne rezervacije
Drugi poslovni stroški
2009
2008
104.084
5.649
36.239
50.854
34.374
4.364
2.572
9.544
8.822
302
2.218
132.242
6.909
49.585
63.951
42.525
5.406
3.247
12.773
8.596
966
2.235
172
V druţbi so bili v letu 2009 uvedeni strogi ukrepi na področju obvladovanja stroškov. Skupni stroški
poslovanja so se zmanjšali v primerjavi z letom poprej za 27 %. Poleg stroškovne učinkovitosti je k
zmanjšanju stroškov vplivala tudi izločitev dejavnosti metalurgije. Če ţelimo doseči primerljivost stroškov,
moramo iz lanskih podatkov izločiti 9.275 tisoč evrov stroškov dejavnosti metalurgije, tako da je realno
zniţanje stroškov v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 18 %.
3.4
Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki druţbe Merkur d. d.
Postavka
Drugi poslovni odhodki
Odpisi nepremičnin, naprav in opreme do nadomestljive vrednosti
in odstranitev postavk nepremičnin, naprav in opreme
Odpisi neopredmetenih sredstev do nadomestljive vrednosti in
odstranitev postavk neopredmetenih sredstev
Odpisi zalog do iztrţljive vrednosti
Direktni poslovni odhodki od naloţbenih nepremičnin
- izgube pri prodaji naložbenih nepremičnin
Drugi poslovni odhodki
3.5
2009
1.878
v tisoč EUR
2008
2.081
850
31
30
634
45
45
319
771
10
10
1.268
Neto finančni prihodki in odhodki
Finančni prihodki druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Finančni prihodki
Prihodki od obresti
- od tega obresti iz terjatev do kupcev
Neto prihodki iz tečajnih razlik
Prihodki od dividend
Dobički od prodaje finančnih sredstev
Prihodki od unovčenih terjatev
2009
28.972
15.599
5.626
174
3.303
8.882
1.014
2008
32.319
14.457
7.766
4.916
11.998
947
Finančni odhodki druţbe Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Postavka
Finančni odhodki
Odhodki za obresti
Neto odhodki iz tečajnih razlik
Izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev
Oslabitev in odpisi poslovnih terjatev
2009
2008
178.769
28.199
24.060
153.385
1.324
24.452
998
903
1.846
173
3.6
Davek od dobička
Davek od dobička druţbe Merkur, d. d.
Postavka
Obračunani odhodek za davek - davčna obveznost
Odloţen odhodek za davek - odloţena obveznost za davek
2009
786
933
Odloţen prihodek za davek - odloţena terjatev za davek
Odhodek za davek skupaj v izkazu poslovnega izida
v tisoč EUR
2008
5.066
-266
1.719
4.800
2009
v tisoč EUR
2008
-138.226
-29.027
32.696
-694
-398
-858
1.719
-
31.275
6.880
1.093
-2.007
-503
-663
4.800
15,35
Prikaz efektivne stopnje davka od dobička
Postavka
Dobiček pred obdavčitvijo
Pričakovani davek od dobička po 21% davčni stopnji (2008: 22%)
Davčno nepriznani odhodki
Neobdavčeni prihodki
Koriščenje davčnih olajšav
Druge prilagoditve
Davek od dobička
Efektivna davčna stopnja
174
4
Druga pojasnila
4.1
Povezane stranke
Povezane stranke vključujejo obvladujoča, odvisna in pridruţena podjetja ter povezane fizične osebe, to
so člani nadzornega sveta, uprave druţbe, poslovodstva obvladujočega in odvisnih podjetij ter njihovih
oţjih druţinskih članov.
Poročilo o odnosih druţbe Merkur d. d. z obvladujočo druţbo Merfin d. o. o. v skladu s 545.
členom ZGD - 1
Druţba Merkur d. d. je odvisna druţba druţbe Merfin d. o. o., s katero nima sklenjene pogodbe o
obvladovanju. Vsa razmerja druţbe Merkur d. d. do druţb v skupini so z vidika prometov in stanj razkrita
v nadaljevanju.
Izpostavljamo, da je bilo ugotovljeno, da revizorjem tekom revidiranja ni bila pravočasno in v celoti
dostavljena vsa potrebna dokumentacija, med katero je bila tudi dokumentacija, katera se je nanašala na
poslovanje z obvladujočo druţbo Merfin. Po menjavi uprave dne 1. 7. 2010 je nova uprava z vsemi napori
in potrebno skrbnostjo naredila vse, da zagotovi, da se vsi dokumenti, ki bi lahko imeli vpliv na
računovodske izkaze, poiščejo in razkrijejo, oziroma ustrezno upoštevajo v računovodskih izkazih. Ker ti
dokumenti niso hranjeni sistematično in centralizirano, niti ne obstaja kakršenkoli register oziroma popis
teh dokumentov, se kljub vloţenim naporom uprava v tem času ni mogla prepričati o popolnosti in
celostnem vplivu teh dokumentov na razmerja med druţbami v Merkur Group. Izpostavljamo, da so se vsi
dogodki in dokumenti, o katerih govorimo, odvili oziroma nastali v obdobju, ko na poslovanje druţbe in na
odnose med druţbami v Merkur Group sedanja uprava ni imela nobenega vedenja oziroma vpliva.
Posebej izjavljamo, da v kratkem času delovanja nove uprave niti z vsemi razumnimi napori ni bilo
mogoče ugotoviti vseh morebitnih posledic posrednih in neposrednih poslov z obvladujočo druţbo ali z
drugimi druţbami, ki so z obvladujočo druţbo poslovale. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da je prišlo
do oškodovanja, zlasti pa oškodovanja še ne moremo ovrednotiti. Navajamo naslednje posle, pri katerih
bomo preverili skupaj z ustreznimi pravnimi strokovnjaki, ali je šlo za oškodovanje, za katerega je
potrebno, da ga obvladujoča druţba nadomesti:
Dana poroštva tretjim za obveznosti obvladujoče druţbe:
1. poroštvo ALPOS-u
2. korporacijska garancija GBD Skupina
3. korporacijska garancija Viator Vektor
4. sporazum o poravnavi obveznosti s Cimos,d.d.
v tisoč EUR
10.000
6.000
5.000
4.909
Sporazuma med Merfin, d. o. o. in Merkur, d. d., o pravicah Merkurja d. d. do nadomestitve
vrednosti s strani Merfina d. o. o., in sicer:
-
-
Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno
vrednostjo nepremičnine TC Primskovo v višini 8.725 tisoč evrov, v kolikor Merfin nepremičnino
proda v roku enega leta tretji osebi (kar se je zgodilo). Merfin lahko svojo obveznost poravna z
denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico in
Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno ceno
poslovnega deleţa v druţbi HTC Dva v višini 8.500 tisoč evrov, v kolikor Merfin poslovni deleţ
proda v roku enega leta tretji osebi (kar se je zgodilo). Merfin lahko svojo obveznost poravna z
denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico.
Merkur lahko upravičenja iz naslova teh 2 sporazumov uveljavlja v roku 3 let, vendar do sestave
računovodskih izkazov za leto 2009 ni zahteval od Merfina skupno 17.225 tisoč evrov.
175
Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov povezane tako z Merkurjem d. d. kot
Merfinom d. o. o.
Merkur d. d. je v poslovanju v obravnavanem obdobju povečal svojo naloţbeno dejavnost do nekaterih
druţb, ki sicer niso povezane bodisi z Merkurjem d. d., bodisi z Merfinom d. o. o., obstajajo pa drugi
poslovni odnosi z obema druţbama. Po višini finančnega angaţiranja in doslej zbranih dokumentih bi
izpostavili podjetja HTC DVA d. o. o., Sava d. d. in Alpos. Izpostavljamo, da kakršnokoli povečevanje
naloţb izven redne dejavnosti trgovine v obravnavanem obdobju, ko je bila likvidnostna situacija slaba, za
Merkur ni bilo ekonomsko smotrno in finančno vzdrţno.
V letnem poročilu je bilo razkrito med dogodki po datumu BS, da je bilo kratkoročno posojilo, dano HTC
Dva v višini 147.500 tisoč evrov preoblikovano v dolgoročno. Do 30. 6. 2010 se je stanje danih
dolgoročnih posojil HTC Dva povečalo na 187.181 tisoč evrov. Posojilo nima ustreznega zavarovanja in
ekonomske podlage. Čeprav druţba HTC DVA ni povezana z druţbo Merkur, bodisi Merfin d. o. o., pa
ima poslovne odnose z obema. Na podlagi komunikacije prejšnjega predsednika uprave v javnosti in
obstoječe korespondence v druţbi Merkur d. d. je mogoče domnevati, da je bila druţba HTC Dva, d. o. o.
uporabljena tudi kot posrednica za poplačilo obveznosti do bank druţbe Merfin d. o. o., pri čemer je
vračila dejansko financiral Merkur d. d. s posojilom druţbi HTC Dva, d. o. o. Poslovanje Merkur group in
Merkurja d. d. ni omogočalo vrnitve bančnih kreditov Merfina d. o. o., kar so od Merfina zahtevale banke.
Nova uprava je na osnovi domnev sproţila pravne postopke, s katerimi se bodo te transakcije proučile in
na osnovi ugotovitev sproţila vse ukrepe za zaščito premoţenja druţbe. V kolikor je šlo za posredno
financiranje prevzema Merkurja s strani Merfina, je pravno mnenje, da so ti posli nični.
Podoben primer je posel z delnicami Save, d. d., v katere je Merkur v letu 2009 investiral 36.250 tisoč
evrov za 145.000 delnic. Pri naloţbi je Merkur, d. d. ţe utrpel izgubo zaradi velikega padca delnic po
nakupu, za katerega se je v celoti dodatno zadolţil. Tudi v tem primeru je potrebno izpostaviti, da
ekonomski razlogi za posel niso jasni. Prodajalec delnic je bila druţba NFD Holding, finančna druţba d.
d. Čeprav ne gre za posel z obvladujočo druţbo, gre za prepletenost ostalih poslovnih odnosov med
druţbami Merkur, Merfin, NFD Holding in Sava.
Od največjih znanih primerov izpostavljamo še zavarovanje obveznosti do tretjih druţb, konkretno Alpos.
Za obveznosti Alposa do Banke Koper v višini 10.000 tisoč evrov je Merkur d. d. zastavil 3.000 delnic
Gorenjske banke v zavarovanje. Glede na poloţaj Alposa je s takim poslom prevzeto tveganje, ki nima
jasnega ekonomskega učinka. Oškodovanje v tem trenutku ni jasno, tudi tu obstaja prepletenost različnih
poslov med vsemi tremi druţbami (Alpos, Merkur, Merfin).
Uprava bo glede na ugotovitve naredila vse potrebne ukrepe in korake, da do oškodovanja s strani
obvladujoče druţbe ne bo več prihajalo, v kolikor pa je do tega prišlo, pa bo za Merkur, d. d. uveljavila
vse korake in postopke za nadomestitev škode.
Odnosi z odvisnimi in pridruženimi podjetji
Poslovni odnosi z odvisnimi in pridruţenimi podjetji se v glavnem nanašajo na nakup in prodajo
trgovskega blaga, proizvodov, storitev in premoţenja ter na finančno poslovanje v zvezi z upravljanjem
danih in prejetih posojil. Podjetja so kot povezane stranke poslovala na osnovi sklenjenih kupoprodajnih
in posojilnih pogodb. Pri tem so bile v medsebojnih transakcijah dosledno uporabljane trţne cene blaga,
proizvodov, storitev in premoţenja. Posojila med povezanimi strankami so bila odobrena po enakih
pogojih, kakor veljajo za druga podjetja s podobno boniteto.
Kapital odvisnih druţb na dan 31. 12. 2009 in čisti poslovni izid odvisnih druţb za leto 2009 sta prikazana
v tč. 5.1 Pojasnil k revidiranim konsolidiranim računovodskim izkazom Merkur Group.
176
Posli druţbe Merkur, d. d., s povezanimi podjetji
v tisoč EUR
Postavka
LETO 2009
Merfin, d. o. o., Ljubljana
Prodaja
blaga
Nakupi Opravljanje Uporabljene Zaračunane
blaga
storitev
storitve
obresti
Prejete
obresti
Terjatve Obveznosti
Prejeta
posojila
Dana
posojila
Izdana
poroštva
-
-
4
-
588
16
-
-
419
-
25.909
0
0
4
0
588
16
0
0
419
0
25.909
Kovinotehna, d. o. o., Celje
Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb
Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb
Merkur International, d. o. o., Beograd
Merkur Čelik, d. o. o., Beograd
Intermerkur - Nova d. o. o., Sarajevo
Perles Merkur Italia, s. r. l.
Merkur, d. o. o., Kotor
Mersteel, d. o. o., Naklo
Mersteel, d. o. o., Beograd
Mersteel, d. o. o., Zagreb
Mersteel Profil doo, Beograd
Mersteel, d. o. o., Sarajevo
Merkur International Praha, spol. S. r. o.
Merkur Makedonija, doo, Skopje
Merkur - MI Handels, GmbH
Big Bang, d. o. o., Ljubljana
Big Bang, d. o. o., Beograd
16.987
14.026
6.049
1.965
592
809
1
2.584
136
10.626
-
674
60
394
2.658
1
15.708
71
23
122
328
3.242
8.963
-
39
119
396
99
24
3
4.123
1
61
10
108
15
492
-
725
484
301
45
749
17
15
252
-
682
278
143
26
1
3.407
45
96
477
10
124
11
2
38
4
59
17
140
-
4
5.368
175
48
962
2.677
305
530
36.064
46
62
125
5.880
4
1.956
44
2.776
-
1.006
682
25.272
113
2.337
27.341
54
45
22
1.100
6.763
-
-
15.165
-
6.274
23.859
1.841
3.720
70.945
4.000
12.000
1.636
1.000
1.000
-
Skupaj Merkur, d. d. do odvisnih podjetij
53.774
32.244
5.489
2.588
5.303
258
57.026
64.734
0
15.165
126.275
Skupaj Merkur, d. d. do obvladujočega
podjetja
Druţba Merfin, d. o. o., je v letu 2009 vrnila prejeto posojilo v višini 22.502 tisoč evrov.
177
v tisoč EUR
Postavka
LETO 2008
Merfin, d. o. o., Ljubljana
Skupaj Merkur, d. d. do obvladujočega
podjetja
Kovinotehna, d. o. o., Celje
Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb
Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb
Merkur International, d. o. o., Beograd
Merkur Čelik, d. o. o., Beograd
Intermerkur - Nova d. o. o., Sarajevo
Perles Merkur Italia, s. r. l.
Merkur, d. o. o., Kotor
Mersteel, d. o. o., Naklo
Mersteel, d. o. o., Beograd
Mersteel Profil doo, Beograd
Mersteel, d. o. o., Sarajevo
Merkur International Praha, spol. S. r. o.
Merkur Makedonija, doo, Skopje
Merkur - MI Handels, GmbH
Big Bang, d. o. o., Ljubljana
Big Bang, d. o. o., Beograd
Skupaj Merkur, d. d. do odvisnih podjetij
Prodaja
blaga
Nakupi Opravljanje Uporabljene Zaračunane
blaga
storitev
storitve
obresti
Prejete
obresti
Terjatve Obveznosti
Prejeta
posojila
Dana
posojila
Izdana
poroštva
-
-
3
40
-
-
2.274
28
2.022
22.502
-
0
0
3
40
0
0
2.274
28
2.022
22.502
0
53.977
29.905
1.551
5.191
2.674
26.136
2.148
16.468
4.575
6.515
3.478
12.759
-
2.892
566
13.666
14.289
800
14.713
2.863
15.044
15.575
-
39
383
642
3
348
18
2.503
238
129
49
36
441
-
1.184
686
330
326
228
2
236
49
120
-
827
1.937
11
28
23
1.196
32
37
953
7
174
6
1
22
83
12
7
14
110
-
4
9.795
175
1.054
978
3.266
485
42.549
13
29
3.201
84
2.617
42
3.312
1
940
118
385
166
1.059
10.868
6
31
41
945
6.564
-
-
5.200
9.654
-
21.554
17.000
4.320
88.845
2.000
12.000
2.710
3.250
203
443
165.376
80.408
4.828
3.162
5.232
249
67.606
21.123
0
14.854
152.325
Ţelezokrivnica SCT - Merkur, d. o. o.,
Ljubljana
2.775
1.607
5
-
-
-
-
-
-
-
-
Skupaj Merkur, d. d. do pridruţenega
podjetja
2.775
1.607
5
0
0
0
0
0
0
0
0
178
Za posojila odvisnih podjetij, ki so izkazana v konsolidiranih računovodskih izkazih kot prejeta posojila od
bank, so izdana poroštva druţbe Merkur, d. d., ki na dan 31. 12. 2009 znašajo 106.075 tisoč evrov (31.
12. 2008: 105.072 tisoč evrov). Izdana poroštva se štejejo za zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4.
Izdana so tudi poroštva dobaviteljem odvisnih podjetij v višini 20.200 tisoč evrov.
Odnosi s povezanimi fizičnimi osebami
Druţba ima le poslovne odnose s člani nadzornega sveta in uprave podjetja, zaposlenimi po individualni
pogodbi in z nobenimi drugimi povezanimi fizičnimi osebami ali njihovimi oţjimi druţinskimi člani.
Na dan 31. 12. 2009 niti člani stare niti člane nove uprave druţbe Merkur, d. d., njihovi oţji druţinski člani,
direktorji odvisnih druţb in člani nadzornih svetov odvisnih druţb nimajo v lasti delnic Merkur, d. d. To
velja tudi za člane nadzornega sveta Merkur, d. d.
Znesek bruto prejemkov
v tisoč EUR
Povezane osebe
2009
2008
Skupaj
5.504
6.726
520
712
4.937
47
5.874
140
Člani uprave
Drugi zaposleni po individualnih pogodbah
Člani nadzornega sveta druţbe Merkur, d. d.
Stanje terjatev druţbe Merkur, d. d., do povezanih fizičnih oseb
v tisoč EUR
Povezane osebe
Skupaj
Člani uprave
Drugi zaposleni po individualnih pogodbah
31. 12. 2009
31. 12. 2008
135
177
-
30
135
147
Terjatve se nanašajo na dana posojila zaposlenim za stanovanjsko gradnjo. Posojila so bila odobrena po
veljavni trţni obrestni meri na dan odobritve posojila.
Obveznosti druţb do povezanih fizičnih oseb ni.
179
4.2
Izplačila članom uprave, nadzornega sveta in zaposlenim z individualno pogodbo
Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejeli v letu 2009
člani uprave, nadzornega sveta in zaposleni po individualnih pogodbah v druţbi Merkur, d. d.
v tisoč EUR
Število
članov
Fiksni del
prejemkov
Gibljivi del
prejemkov
Drugi
prejemki
Skupaj bruto
prejemki
Skupaj neto
prejemki
1
2
3
4
5=1do4
6
Bine Kordeţ
128
41
12
180
94
Goran Čelesnik
105
33
12
151
80
Milan Jelovčan
90
28
8
126
70
Marjan Smrekar
45
13
6
64
37
281
Prejemnik
Uprava skupaj
4
Struktura bruto
368
115
37
520
71%
22%
7%
100%
Neto/bruto
54%
Bertoncelj Marta
21
21
16
Piskernik Jakob
13
13
10
Dernovšek Branko
13
13
10
47
47
36
628
4.937
3.090
Nadzorni svet
3
Zaposleni po
individualnih
pogodbah
96
4.303
6
V fiksnem delu prejemkov je v skladu z določili individualne pogodbe osnovna plača oziroma najmanjši
mogoči znesek pri nedoseganju načrtovanih ciljev poslovanja. V gibljivem delu prejemkov so zajeti
prejemki iz naslova uspešnosti poslovanja.
Drugi prejemki članov uprave in poslovnih pooblaščencev zajemajo regres za letni dopust, odpravnine ob
upokojitvi, bonitete iz naslova menedţerskega zavarovanja, uporabe sluţbenega avtomobila, dodatno
pokojninsko zavarovanje ter povračila stroškov prehrane in prevoza na delo. Drugi prejemki članov
nadzornega sveta zajemajo sejnine in povračila potnih stroškov za udeleţbo na sejah.
Neto prejemki zajemajo: neto fiksni in gibljivi del prejemkov, neto sejnine, regres in odpravnine ter
povračila stroškov prehrane in prevoza na delo.
Merkur, d. d., v letu 2009 ni dal predujmov in poroštev za obveznosti povezanih fizičnih oseb niti ni prejel
kratkoročnih ali dolgoročnih posojil od teh skupin oseb. Merkur, d. d., v letu 2009 s člani uprave in
nadzornega sveta ali z osebami, povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, ni sklenil nobenih
poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja.
Merkur, d. d., v letu 2009 s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami, povezanimi s člani uprave in
nadzornega sveta, ni sklenil nobenih poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja. Merkur, d. d., v letu
2009 ni prejel kratkoročnih ali dolgoročnih posojil od povezanih fizičnih oseb, dal pa je predujem
borznoposredniški druţbi v višini 3.812 tisoč evrov za nakup delnic Merkurja po opcijski ceni z namenom
realizacije nagrajevanja zaposlenih po individualnih pogodbah po opcijskem programu.
V letu 2010 je Merkur na podlagi pogodbe z GBD, d. d., kupil 13.615 lastnih delnic v vrednosti 3.812 tisoč
evrov in jih takoj prodal naprej Merfinu za isto vrednost.
180
4.3
Razkritje poslov z izbranim revizorjem
Druţba Merkur, d. d, je za revidiranje računovodskih izkazov in letnega poročila za poslovno leto 2009
sklenila na osnovi sklepa skupščine delničarjev pogodbo z druţbo KPMG Slovenija, podjetje za
revidiranje, d. o. o., v vrednosti 56 tisoč evrov.
181
5
Poslovni dogodki po datumu bilance
Sprememba danega posojila s strani druţbe Merkur, d. d., druţbi HTC DVA, d. o. o., iz
kratkoročnega v dolgoročnega in pridobitev dodatnih zavarovanj za dano posojilo
Druţba je kratkoročno posojilo, dano druţbi HTC DVA, d. o. o., v višini 147.500 tisoč evrov dne 23. aprila
2010 preoblikovala v dolgoročno posojilo z zapadlostjo 2-5 let in v zavarovanje od posojilojemalca
pridobila terjatve posojilojemalca do Merfina v vrednosti glavnice.
Spremembe najemnih pogodb s HTC Dva, d. o. o., v letu 2010
Dne 26. aprila 2010, z veljavnostjo od 1. januarja 2010 dalje, so bili s HTC Dva, d. o. o., podpisani aneksi
k najemnim pogodbam, po katerih se je neto najemnina povečala iz povprečno mesečno 390 tisoč evrov
na mesečni obrok v višini 623 tisoč evrov.
Z nastopom nove uprave so bile doseţene spremembe najemnih pogodb s HTC Dva, d. o. o., nazaj na
prvotne cene, kakršne je imela druţba Merkur dogovorjene s Hypo leasingom pred vstopom HTC Dva d.
o. o. v najemne pogodbe. S podpisom 3. aneksa k najemnim pogodbam s HTC Dva, d. o. o., dne 1. julija
2010, z veljavnostjo od 1. julija 2010 dalje, so bile najemnine zniţane za dobrih 43 % in znašajo
povprečno mesečno 354 tisoč evrov neto.
Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij z bankami upnicami
Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij je podpisana s 15 bankami, kar predstavlja 93,24 % terjatev
bank v vseh posojilih bank do Merkur, d. d.
Z navedeno pogodbo smo se Merkur, d. d. (kot dolţnik) in banke, (kot upnice) dogovorili, da bomo
pravočasno sklenili dodatke k pogodbenim aktom, na podlagi katerih bo do vključno 30. 9. 2010 odloţeno
plačilo vseh obveznosti dolţnika iz naslova glavnic po terjatvah (moratorij), s tem da bodo ostali pogoji
terjatev (obrestne mere, zavarovanja ipd.) ostali nespremenjeni. Ne glede na to, obveznosti dolţnika iz
naslova obresti (rednih in zamudnih) po terjatvah v navedenem obdobju ne bodo odloţene, dolţnik pa se
jih zavezuje redno poravnavati v višini, rokih in na način skladno s pogodbenimi akti.
6
Razlogi za popravek prej izdanih računovodskih izkazov in prejšnjega poročila, ki
ga je izdal revizor
Po izdaji revidiranih računovodskih izkazov za Merkur, d. d., in revidiranih konsolidiranih računovodskih
izkazov za Merkur Group je nova uprava dne 1. julija 2010 prejela obvestilo revizorja o preklicu
revizorjevega poročila za druţbo Merkur in Skupino Merkur za poslovno leto 2009 z dnem 18. junija 2010.
Temu so sledili pogovori med revizorjem in novo upravo ter proučitev določenih dejstev, ki so novo
upravo pripeljali do odločitve, da popravi računovodske izkaze za Merkur, d. d., in konsolidirane
računovodske izkaze za Merkur Group za leto 2009.
V nadaljevanju je prikazana razlika med prej izdanimi računovodskimi izkazi in popravljenimi
računovodskimi izkazi za leto 2009:
182
Izkaz finančnega poloţaja Merkur, d. d., na dan 31. 12. 2009
v tisoč EUR
Postavka
Prej izdano
31. 12. 2009
1
Popravek
Popravljeno
31. 12. 2009
1
Nepremičnine, naprave in oprema
Neopredmetena sredstva
Naloţbene nepremičnine
Finančne naloţbe v odvisna podjetja
Finančna sredstva
Dana posojila
Druge dolgoročne terjatve
Odloţene terjatve za davek
171.571
1.280
16.646
184.155
208.460
1.388
75
3.743
-49.181
-24.474
210.609
1.280
16.646
134.973
183.986
1.388
75
3.743
Skupaj dolgoročna sredstva
587.318
-34.617
552.701
Zaloge
Finančna sredstva
Dana posojila
Terjatve za odmerjeni davek
Poslovne terjatve in druga sredstva
Denar in denarni ustrezniki
Skupaj kratkoročna sredstva
62.717
4.351
181.957
2.893
145.856
332
398.106
SKUPAJ SREDSTVA
985.424
Izdani kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Lastne delnice (kot odbitna postavka)
Nepokrita izguba/zadrţani čisti dobiček
Rezerva za pošteno vrednost
Skupaj kapital
54.773
76.701
68.054
-53.159
93.545
54.621
294.535
Prejeta posojila
Obveznosti iz finančnega najema
Odloţene obveznosti za davek
Druge dolgoročne obveznosti
Rezervacije
Skupaj dolgoročne obveznosti
Prejeta posojila
Obveznosti iz finančnega najema
133.348
19.133
8.854
63
7.908
169.307
282.047
1.056
Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi
finančnimi instrumenti
Rezervacije
Skupaj kratkoročne obveznosti
Skupaj obveznosti
237.962
517
521.582
690.889
41.500
10.805
237.962
517
563.082
701.694
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI
985.424
-160.858
824.567
39.038
-126.240
62.717
4.351
55.562
3.048
145.856
332
271.866
-160.858
824.567
-126.395
155
-76.101
-13.865
-93.545
12.448
-171.663
-36.500
5.805
-30.694
41.500
54.773
0
54.189
-53.159
0
67.069
122.873
96.848
19.133
14.659
63
7.908
138.612
323.547
1.056
183
Izkaz poslovnega izida druţbe Merkur, d. d., za leto 2009
v tisoč EUR
Postavka
PRIHODKI OD PRODAJE
Nabavna vrednost prodanih količin blaga
Prej izdano
2009
Popravek
Popravljeno
2009
503.147
503.147
-387.153
-387.153
KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE
115.994
115.994
Drugi poslovni prihodki
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
Drugi poslovni odhodki
1.539
-75.480
-28.604
-1.117
-760
1.539
-75.480
-28.604
-1.878
12.332
-760
11.572
28.972
-25.786
-152.983
28.972
-178.769
NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI
3.186
-152.983
-149.797
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
15.518
-153.744
-138.226
Davek od dobička
POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA
OBDOBJA
-1.874
155
-1.719
13.644
-153.588
-139.945
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
Finančni prihodki
Finančni odhodki
Razlogi za popravek prej izdanih računovodskih izkazov so naslednji:
Uprava je svoj mandat nastopila s 1. julijem 2010. Revidirano letno poročilo za 2009 je bilo pred tem 10.
maja 2010 sprejeto na 20. redni seji nadzornega sveta v prejšnji sestavi, vsebovalo je posebno pojasnilo
revizorja glede vrednosti naloţbe v Gorenjsko banko in izpostavitev nekaj napak, glede na celotno vsoto
aktive manj pomembnih, ki pa so kazale na to, da vse slabitve naloţb niso opravljene. Iz samega poročila
je bilo razvidno, da vsebuje popravek iz preteklega obdobja, to je leta 2008, in sicer za preizkus dobrega
imena in vrednosti naloţb v zvezi z metalurško dejavnostjo. Poleg tega je bilo kasneje ugotovljeno, da je
revizor svoje mnenje dne 18. junija 2010 preklical, ker mu niso bili razkriti vsi relevantni dokumenti. S tem
je nova uprava postala tudi podpisnik ponovno revidiranega poročila za 2009, pred čemer pa se je hotela,
kolikor je mogoče, prepričati o zgoraj navedenih indicih. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se je v tem času
izvedla cenitev nepremičnin, ki so v uporabi kot osnovna sredstva, ter, da so bili spremenjeni tako
izpostavljenost kreditnemu tveganju do HTC Dva v smislu povečanja ter, da so bili spremenjeni
instrumenti zavarovanja tega posojila, dani Merkurju. Dodatno je zaradi reševanja likvidnostne situacije
uprava pristopila k aktivnostim takojšnje prodaje posamičnih naloţb in sredstev ter na podlagi trţnega
povpraševanja ustvarila dodatno informacijo o iztrţljivosti naloţbenega premoţenja.
Nova uprava je pristopila k hitremu preizkusu zgornjih postavk, na to pa se nanašajo tudi vse spremembe
letnega poročila, pri čemer izpostavljamo vrednostno pomembne postavke:
-
prevrednotenje nepremičnin, ki so v uporabi kot osnovna sredstva, skladno s cenitvami
pooblaščenega cenilca, z učinkom na vrednost osnovnih sredstev v višini 39.038 tisoč evrov, od
tega povečanje rezerve za pošteno vrednost sredstev v okviru kapitala 31.838 tisoč evrov in
odloţenih obveznosti za davek v znesku 7.960 tisoč evrov ter oslabitev določenih nepremičnin v
vrednosti 760 tisoč evrov v breme poslovnega izida leta 2009;
-
oslabitev finančne naloţbe v odvisno podjetje Mersteel, d. o. o., do poštene vrednosti posamičnih
sredstev in obveznosti v izkazu finančnega poloţaja podjetja. Učinek je pripoznan kot ponovna
ocena napake iz preteklega obdobja, ki vpliva na zmanjšanje finančne naloţbe v odvisno podjetje
v vrednosti 45.746 tisoč evrov, zmanjšanje zadrţanega dobička iz preteklih let, v višini 30.523
tisoč evrov ter kot povečanje finančnih odhodkov leta 2009 v višini 15.223 tisoč evrov;
-
oslabitev finančne naloţbe v odvisno podjetje Perles Merkur Italia do poštene vrednosti
posamičnih sredstev in obveznosti v izkazu finančnega poloţaja tega podjetja. Učinek je
pripoznan kot finančni odhodek leta 2009 v višini 3.435 tisoč evrov;
184
-
oslabitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo, z negativnim učinkom na vrednost
finančnih sredstev v višini 29.474 tisoč evrov, od tega zmanjšanje rezerv za pošteno vrednost v
okviru kapitala 17.236 tisoč evrov in 4.309 tisoč evrov na zmanjšanje odloţene obveznosti za
davek na dan 31. 12. 2009 ter 7.929 tisoč evrov v breme poslovnega izida leta 2009;
-
evidentiranje pogodbe o reodkupu obveznic v vrednosti 5.000 tisoč evrov, kar povečuje vrednost
finančnih sredstev in dolgoročno prejetih posojil po stanju na dan 31. 12. 2009;
-
oslabitev posojila do HTC Dva do knjigovodske vrednosti kapitala HTC Dva, po ugotovitvi, da
HTC Dva nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal takojšnje
poplačilo. Učinek slabitve ja 126.395 tisoč evrov, slabitev ima učinek na poslovni izid 2009;
-
prenos nekaterih dolgoročno prejetih posojil druţbe na kratkoročno prejeta posojila v vrednosti
41.500 tisoč evrov, na podlagi ugotovitve, da druţba ne izpolnjuje več posamičnih zavez za
finančne omejitve (covenants) po posojilnih pogodbah ;
-
razkritje dodatnih potencialnih obveznosti iz danih poroštev tretjim osebam v višini 25.909 tisoč
evrov.
Popravki predstavljajo skupno zmanjšanje bilančne vsote v višini 160.858 tisoč evrov in imajo negativni
vpliv na poslovni izid v višini 153.588 tisoč evrov.
185
186
Revizorjevo poročilo
187
188
189
190
PODJETJA MERKUR GROUP
Matična druţba:
MERKUR - trgovina in storitve, d. d.
Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo
Vpis v register podjetij: Okroţno sodišče v Kranju - št. vloţka 10001500
Osnovni kapital: 54.773.201,47 EUR
Matična številka: 5003563
Identifikacijska številka: SI98492462 Šifra dejavnosti: G/46.740
Telefon:+386 (0)4 258 80 00
Telefax:+386 (0)4 258 88 05
E pošta: info@merkur.si
Spletna stran: www.merkur.eu
Transakcijski računi:
- Gorenjska banka, d. d., Kranj: 07000-0000002321
- SKB, d. d., Ljubljana: 03138-1002701594
- Abanka Vipa, d. d. Ljubljana: 05100-8000018034
- NKBM d. d., Maribor: 04515-0000270653
- UniCredit Banka, d. d., Ljubljana:
29000-0001816667
- Factor banka d. d., Ljubljana: 27000-0000097760
- Banka Koper, d. d., Koper: 10100-0032602083
- NLB, d. d., Ljubljana: 02923-0016828282
- Probanka, d. d., Maribor: 25100-9700292128
- Probanka, d. d., Maribor: 25100-9700214140
- Hypo Alpe Adria Bank d. d., Ljubljana:
33000-0001958809
- Banka Celje d.d., Celje 06000-1027015638
Uprava druţbe Merkur, d. d., do 30. 6. 2010:
mag. Bine Kordeţ, predsednik uprave - generalni direktor
mag. Goran Čelesnik, član uprave - komercialni direktor ( do 22. 3. 2010)
dr. Milan Jelovčan, član uprave - direktor za organizacijo in informatiko
Marjan Smrekar, delavski direktor
Uprava druţbe Merkur, d. d., od 1. 7. 2010 (mandatno obdobje do 1. 7. 2015):
Bojan Knupleţ, predsednik uprave – generalni direktor
Blaţ Pesjak, član uprave, direktor za finance, naloţbe in kontroling (od 15. 7. 2010)
Rok Ponikvar, član uprave, direktor za nabavo, prodajo in logistiko (od 15. 7. 2010)
Uroš Zajc, član uprave, direktor za trţenje, prodajni program in razvoj (od 15. 7. 2010)
Marjan Smrekar, član uprave – delavski direktor
Nadzorni svet druţbe Merkur, d. d., do 22. 6. 2010:
Predstavniki delničarjev:
Marta Bertoncelj – predsednica
Jakob Piskernik – namestnik predsednice
Predstavniki zaposlenih:
Branko Dernovšek
Nadzorni svet druţbe Merkur, d. d., od 23. 6. 2010 (mandatno obdobje do 23. 6. 2014):
Predstavnika delničarjev:
mag. Matevţ Slapničar, predsednik nadzornega sveta
mag. Antonija Pirc, namestnica predsednika
Predstavnika zaposlenih:
mag. Ana Hochkraut, članica
Peter Fratnik, član (od 22. 7. 2010)
191
PODJETJA DIVIZIJE MERKUR:
HČERINSKA PODJETJA DIVIZIJE MERKUR:
MERKUR HRVATSKA, d. o. o.
Rakitnica 3, 10000 Zagreb, Hrvaška
Telefon: +385 1 2009 333
Telefaks: +385 1 2008 708
E-pošta: merkurhr@merkur.eu
Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 %
Direktor: Bojan Vidmar
MERKUR NEKRETNINE, d. o. o.
Rakitnica 3, 10000 Zagreb, Hrvaška
Telefon: +385 1 2009 333
Telefaks: +385 1 2008 708
E-pošta: merkurhr@merkur.eu
Lastništvo: Merkur Hrvatska, d. o. o., 100 %
Direktor: Bojan Vidmar
MERKUR INTERNATIONAL d. o. o., Beograd
Partizanske avijacije 4, 11070 Novi Beograd, Srbija
Telefon: +381 11 20 57 200
Telefaks: +381 11 20 57 201
E-pošta: merkurbg@merkur.eu
Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 %
Direktor: Bojan Pongrac
MERKUR ČELIK, d. o. o., Beograd
Partizanske avijacije 4, 11070 Novi Beograd, Srbija
Telefon: +381 11 222 89 00
Telefaks: +381 11 222 89 01
E-pošta: merkurbg@merkur.eu
Lastništvo: Merkur – trgovina in storitve, d. d., 66,16%
Merkur International d. o. o., Beograd 33,84 %
Direktor: Zoran Cvijović
MERKUR, trgovina i usluge, d. o. o., Kotor
Ţrtava fašizma bb, Zgrada Boţović
85310 Budva, Črna gora
Telefon: +382 33 466 258, 382 33 466 266
Telefaks: +382 33 466 265
E-pošta: merkurkotor@t-com.me
Lastništvo: Merkur – trgovina in storitve, d. d., 76 %
YU-BRIV d. o. o., 24 %
Direktor: Bojan Bevc
INTERMERKUR – NOVA, d. o. o., Sarajevo
Ul. Safeta Zajke 267, Rajlovac
71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Telefon: +387 33 496 070
Telefaks: +387 33 496 019
E-pošta: intermerkur-nova@merkur.eu
Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 %
Direktor: Igor Lipanović
PERLES MERKUR ITALIA, s.r.l.
Via Aquileia 15/A, 34070 Villesse, Italija
Telefon: +39 04 81 96 46 11
Telefaks: +39 04 81 91 81 67
E-pošta: info@perlesmerkur.com
Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 %
Direktor: Davorin Adler
192
KOVINOTEHNA, d. o. o., CELJE
Mariborska 7, 3502 Celje
Matična številka: 5099501
Telefon: +386 (0)3 543 20 00
Identifikacijska številka: SI 94968683
Telefaks: +386 (0)3 543 25 54
Šifra dejavnosti: G/46.740
Transakcijski račun: Abanka, d. d. Ljubljana: 05100-8000029092
Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 %
Direktor: Zoran Ledinek
PODJETJA DIVIZIJE MERSTEEL:
HČERINSKA PODJETJA DIVIZIJE MERSTEEL:
MERSTEEL, trgovina in storitve, d. o. o.
Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo (vpis v sodni register 2. april 2008)
Matična številka: 3307417 Identifikacijska številka: SI 11722088
Telefon:+386 (0)4 258 80 00 Telefax:+386 (0)4 258 85 56
Spletna stran: www.mersteel.eu
Transakcijski račun:
- Abanka, d. d. Ljubljana: 05100-8012565469
- NKBM d.d. Maribor: 04515-0001597128
Šifra dejavnosti: G/46.720
E pošta: info@mersteel.eu
- Gorenjska banka d.d., Kranj: 07000-0001053995
Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 %
Direktor: mag. Darko Gregorič (Gregor Krajnik do 31. 3. 2010)
MERSTEEL, d. o. o.
Kelekova 18 a , 10000 Zagreb, Hrvaška
Telefon: +385 1 249 87 30
Telefaks: +385 1 249 87 39
E-pošta: mersteel.hrvatska@mersteel.eu
Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100%
Direktor: Gregor Adler (Mario Plazibat do 27. 1. 2009)
MERSTEEL, trgovina i usluge, d. o. o
Partizanske avijacije 4, 11070 Novi Beograd, Srbija
Telefon: +381 11 222 89 00
Telefaks: +381 11 222 89 01
E-pošta: mertsteelbg@mersteel.eu
Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100%
Direktor: Zoran Cvijović
MERSTEEL PROFIL, d. o. o., Beograd
Partizanske avijacije 4, 11070 Novi Beograd, Srbija
Telefon: +381 11 222 89 00
Telefaks: +381 11 222 89 01
E-pošta: mersteelbg@mersteel.eu
Lastništvo: Mersteel, trgovina i usluge DOO, Beograd, 100%
Direktor: Milan Ačimović (Zoran Cvijović do 5. 10. 2008)
MERSTEEL, d. o. o., Sarajevo – od 1. 10. 2009 dalje (prej Intermerkur, d. o. o.)
Ul. Safeta Zajke 267, Rajlovac
71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Telefon: +387 33 496 006
Telefaks: +387 33 496 020
E-pošta: mersteel.bih@mersteel.eu
Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100%
Direktor: Ţeljko Mutnović
193
MERKUR MAKEDONIJA DOO Skopje
Ul. Edvard Kardelj 12, 1000 Skopje, Makedonija
Telefon: +389 232 19 701
Telefaks: +389 232 19 710
E-pošta general@merkur.eu
Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 99,27%
Direktor: Vesna Mirčeska
MERKUR MI HANDELS, GmbH
Münchner Str. 13, D- 85540 Haar, Nemčija
Telefon: +49 89 99 02 26 0
Telefaks:+49 89 99 02 01 60
E-pošta: info@merkur-mi.de
Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100%
Direktor: Mitja Jeţovnik
MERKUR INTERNATIONAL PRAHA, spol. S. r. o.
Slepa II. 1007/15, 14200 Praha 4 - Lhotka, Češka
Telefon: +42 02 6171 1405, +42 02 6171 0446
Telefaks: +42 02 4171 1574
E-pošta: merkur@merkurpraha.cz
Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100%
Direktor: Marko Čop
PRIDRUŢENO PODJETJE DIVIZIJE MERSTEEL:
ŢELEZOKRIVNICA SCT- MERKUR, d. o. o.
Cesta na Brod 2
1000 Ljubljana, Slovenija
T: (04) 258 82 42
F: (04) 258 84 14
Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 45%,
Sct, d. d., 55 %
PODJETJA DIVIZIJE BIG BANG:
BIG BANG, d. o. o., Ljubljana
Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana
Matična številka: 5464943 Identifikacijska številka: SI 18224326
Telefon: +386 (0)1 309 37 00 Telefaks: +386 (0)1 309 37 60
Spletna stran: www.bigbang.si
Šifra dejavnosti: G/47.430
E-pošta: info@bigbang.si
Transakcijski računi:
- NLB d.d. Ljubljana: 02923-0254441325
- SKB banka d. d., Ljubljana: 03171-1007727196
Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 %
Direktor: Bojan Knupleţ
BIG BANG, d.o.o., Beograd
Bulevar Mihajla Pupina 6, 11000 Beograd, Srbija
Telefon: +381 11 262 24 63
Telefaks: +381 11 268 51 70
E-pošta: gregor.drozg@bigbang.si
Lastništvo: Big Bang, d. o. o., Ljubljana, 100 %
Direktor: Gregor Drozg
194
Predstavništvo MERKUR, d. d., v tujini:
PREDSTAVNIŠTVO KITAJSKA
Slovenia Merkur Suzhou Representative Office
Suzhou City, SIP
No. 8 Suhua Road
Sovereign Building, 16F, Room 14
P.C.: 215021, Kitajska
Telefon: +86 (0)512 871 757 66 Telefax: +86 (0)512 871 757 69
E-pošta: China.Office1@merkur.eu
Spletna stran: www.merkur.eu
Vodja predstavništva: Andrej Hribar
195