samoevalvacijsko poročilo o kakovosti izobraževanja odraslih na
Transcription
samoevalvacijsko poročilo o kakovosti izobraževanja odraslih na
SAMOEVALVACIJSKO POROČILO O KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI V ERUDIO IZOBRAŽEVALNEM CENTRU, ŠTUDIJ NA DALJAVO Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 2 od 60 Projekt Razvoj kakovosti v izobraževanju odraslih od 2009 do 2013 Pri izpeljavi samoevalvacije so uporabljeni koncept, metodologija in vodila modela samoevalvacije Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje – POKI, ki ga je razvil Andragoškega centra Slovenije. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 3 od 60 Komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, ki je sodelovala pri pripravi samoevalvacijskega poročila o kakovosti izobraževanja odraslih v ERUDIO izobraževalnem centru: 1. Mag. Nataša Makovec, ravnateljica višje šole ERUDIO, predsednica (področje ekonomije) 2. Ga. Ana Starc Žagar, pomočnica ravnateljice Višje šole ERUDIO, članica 3. Ga. Boni Colnar, koordinatorka izobraževanj, tajnik ŠMK za poklicno in splošno maturo, članica 4. Prof. Marjeta Čampa (področje organizator socialne mreže), članica 5. Mag. Marko Hrženjak (področje logistike), član 6. Dr. Hubert Froehlich (področje mehatronike), član 7. Ga. Tanja Bordon (področje gostinstva in turizma), članica 8. G. Iztok Slokan (področje gradbeništva in varstva okolja in komunale), član 9. Ga. Nataša Slivšek (študentka 1. letnika programa organizator socialne mreže), članica 10. G. Robert Peterlin (študent 1. letnika programa gradbeništvo), član Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 4 od 60 Vsebina 1. UVOD 1.1. Predstavitev izobraževalne organizacije 1.2. Poslanstvo, vizija, vrednote 2. Str. 4 6 SWOT ANALIZA KOT IZHODIŠČE ZA DOLOČITEV 7 3. PREDMETA SAMOEVALVACIJE METODOLOGIJA SAMOEVALVACIJE 4. REZULTATI SAMOEVALVACIJE 5. 6. 7. SKUPNI ZAKLJUČKI LITERATURA IN VIRI PRILOGE 3.1. Anketiranje/intervjuvanje 3.2. Zgledovanje 4.1. Rezultati anketiranja in intervjuvanja 4.2. Rezultati zgledovanja 15 17 17 19 19 47 58 60 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 5 od 60 1. UVOD 1.1. Predstavitev izobraževalne organizacije Zasebne višje strokovne šole ZARIS, Zavod IRC in EURO ŠOLA LJUBLJANA so bile na področju izobraževanja odraslih prisotne že več kot 10 let. V letu 2012 pa so se šole združile pod imenom ERUDIO izobraževalni center, Zavod za izobraževanje, svetovanje in organizacijo, ki poleg višješolskih strokovnih programov ponuja še srednješolsko strokovno izobraževanje in gimnazijo. Ponujamo 8 različnih javnoveljavnih višješolskih izobraževalnih programov, in sicer: Ekonomist Poslovni sekretar Varstvo okolja in komunala Logistično inženirstvo Organizator socialne mreže Mehatronika Gradbeništvo in Gostinstvo in turizem. Od študijskega leta 2011/12 poleg klasičnega izrednega študija, ponujamo tudi eštudij (študij na daljavo) za programe Logistično inženirstvo, Organizator socialne mreže in Ekonomist. Smo eni izmed prvih izobraževalnih centrov, ki ponujamo sodoben način e-študija. Ponujamo tudi več različnih strokovnih srednješolskih programov, in sicer: Predšolska vzgoja Ekonomski tehnik Elektrotehnik, elektrikar Maturitetni tečaj Gastronomija in turizem Frizer Trgovec Administrator V ERUDIO izobraževalnem centru, nas je 28 redno zaposlenih, od tega 13 učiteljev na gimnaziji. Poleg redno zaposlenih z nami sodeluje že preko 150 učiteljev in predavateljev. V projekt »Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje« smo se vključili z željo, da bi vključitev v projekt pripomogla k večji kakovosti naših izobraževalnih procesov, da se osebje v izobraževalni organizaciji usposobi za izpeljavo posameznih postopkov pri presojanju in razvijanju kakovosti v izobraževalni organizaciji in da se znotraj organizacije razvije kultura kakovosti. Projekt bo vpeljal model samoevalvacije za ERUDIO izobraževalni center, Višjo strokovno šolo. S strokovno in načrtno izpeljanimi procesi samoevalvacije bomo Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 6 od 60 prispevali k večji kakovosti načrtovanja in izpeljave procesov ter izobraževanja odraslih v izobraževalni organizaciji. 1.2 Poslanstvo, vizija, vrednote Poslanstvo ERUDIO izobraževalnega centra, Višje strokovne šole je izvajanje kakovostnega višješolskega izobraževanja in usposabljanja izrednih študentov, da izgubijo strah pred nastopi, so sposobni suvereno komunicirati v vseh okoliščinah in so vešči dela z računalnikom. To dosegamo s predavatelji, ki so odlični strokovnjaki in uporabljajo sodobne andragoške metode. Vizija ERUDIO izobraževalnega centra, Višje strokovne šole je ostati sodobna višja šola, ki nenehno širi ponudbo višješolskih programov skladno s potrebami družbe in razvojem višjega šolstva, v regiji pa zagotavlja dostopnost izobraževanja s povečevanjem števila študijskih središč. Vrednote ERUDIO izobraževalnega centra, Višje strokovne šole: Odgovornost (ponujamo kvalitetno izobraževanje, predavatelj je odgovoren, da posreduje sodobno znanje na način, prilagojen trenutni skupini študentov, spoštujemo zakonodajo) Vztrajnost (želimo da naši študenti diplomirajo in jih spodbujamo), Inovativnost (uvajamo nove načine študija, dobrodošli so predavatelji z novim, svežim pogledom na znane stvari, spodbujamo učenje izven predavalnic: npr. ekskurzije) Komunikativnost (Odprti smo za predloge študentov in predavateljev, se o njih z njimi pogovarjamo. Prav tako za njihove stiske skušamo poiskati rešitve, ne ukrepov.) Znanje (naši predavatelji so dobri strokovnjaki, naši zaposleni obvladajo svoje delo. Znanje je in študenti imajo možnost priti do njega. Predavatelji iščejo znanje.) Kompetenčnost (izhaja iz znanja: smo kompetentni, ker znanje iz področja izvajanja izobraževanja imamo in ga znamo uporabiti, prav tako vzgajamo kompetentne študente, ki pridobljeno strokovno znanje lahko uporabijo v delovnem okolju). Iz poslanstva in vizije izhajajo temeljni dolgoročni cilji šole, ki so: Razvijanje novih študijskih programov in na ta način povečevati ponudbo programov, Postati šola, ki je opremljena z najnaprednejšo informacijsko komunikacijsko tehnologijo, Izvajati kakovosten študij na daljavo, Povečati število študijskih središč, preko katerih želimo doseči kar največjo regijsko pokritost. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 7 od 60 2. SWOT ANALIZA KOT IZHODIŠČE ZA DOLOČITEV PREDMETA SAMOEVALVACIJE SWOT analizo smo izpeljali na področjih: Področje Področje Področje Področje Področje Področje 1: 2: 3: 4: 5: 6: DOSEGANJE CILJEV KURIKULUMA IZOBRAŽEVALNI PROCES UDELEŽENCI UČITELJI IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA IN PARTNERJI VODENJE IN UPRAVLJANJE SWOT analizo smo izpeljali na naslednji način: Namen swot analize, ki smo jo naredili v času od 21. do 28. marca 2012, je bila samoevalvacija organizacijskih procesov znotraj naše višje strokovne šole v izobraževalnem centru. Komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti (v nadaljevanju Komisija) se je v namen izdelave SWOT analize sestala najprej 21. 3. 2012 kjer sta članici, ki se udeležujeta usposabljanj predstavili ostalim članom Komisije swot analizo in kaj je potrebno narediti, ter katere podatke bo kateri izmed članov priskrbel. Nato smo se sestajali vsak dan in predelali vsakega izmed 6 kazalnikov posebej. Kot vire pri pripravi analize smo uporabljali evidence vpisanih udeležencev za zadnje tri študijska leta iz posameznega zavoda (Zavod IRC, ZARIS, EURO ŠOLA) iz računalniškega programa SIO - Spremljanje izobraževanja odraslih in ostalih evidenc v izobraževanju odraslih, ki jih vodimo na šoli. Program omogoča spremljanje vseh pedagoških podatkov in izpise različnih evidenc v skladu z zahtevami šolskih pravil. Na ta način lahko sproti in ažurno spremljamo pedagoški proces posameznih udeležencev, skupin ipd, zato nam je pri pripravi samoevalvacije zelo pomagal. Uporabili smo tudi razpoložljive podatke iz analize anket študentov za posameznega predavatelja, ki smo jih nato posplošili in pogovore s sodelavci (saj nas je malo zaposlenih). Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 8 od 60 Ugotovitve po posameznih področjih so naslednje: Področje 1: DOSEGANJE CILJEV KURIKULA PREDNOSTI 1 2 3 SLABOSTI Število študentov, ki so uspešno 1 zaključili izobraževanje v zadnjih treh letih narašča, razlog je zakonsko določeni rok za zaključek študija po starih izobraževalnih programih. Na ta način smo uspeli motivirati tiste študente, ki študija niso nameravali dokončati. Kljub zmanjšanemu številu vpisanih v 2 zadnjih treh letih, smo na račun vpeljave nove oblike študija uspeli vsaj deloma zmanjšati še večji upad vpisa. Povprečna ocena diplomantov je 8,7, 3 kar smatramo, da je zelo uspešno. PRILOŽNOSTI Nimamo razvitega načina spremljanja napredovanja udeležencev (oteženo tudi zaradi tega, ker se nekaj študentov vpiše neposredno v 2. letnik). Stopnja osipa je med 10 in 15 %, v zadnjem času predvsem zaradi nezmožnosti plačevanja študija (spremenjene gospodarske razmere). NEVARNOSTI 1 Vzpostaviti bi bilo dobro spremljanja kakovosti diplomantov v podjetjih. 2 Povečati število študijskih središč in na 2 ta način povečati število vpisanih študentov. 3 3 Število vpisanih v višješolske študijske programe v zadnjih treh letih je močno upadlo (2009-10, skupaj 731 udeležencev, 2011-12 skupaj 485 udeležencev) kljub vpeljavi nove oblike študija, t.j. e-študij oz. študij na daljavo, v zadnjem letu. sistem 1 znanja Glede na to, da ne ugotavljamo kakovosti pridobljenega znanja (razen z izpiti), obstaja nevarnost, da študenti na delovnem mestu niso kompetentni, kar je slabo za ugled šole. Glede na razmere v gospodarstvu, obstaja nevarnost povečanja osipa. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 9 od 60 Področje 2: IZOBRAŽEVALNI PROCES PREDNOSTI 1 2 3 Imamo vpeljano sodobno obliko 1 študija, in sicer e-študij oz. študij na daljavo, kar nam daje prednost pred konkurenco, saj na ta način lahko dosežemo vpis večih študentov, ki se sicer izobraževanja ne bi mogli udeleževati. Že v naprej določen urnik za celotno 2 študijsko leto, skupaj z rokovnikom (Študijske komisije, zagovori diplom, izpitni roki, praktično izobraževanje, in ostalo). Zelo dobro izdelana Merila za 3 priznavanje predhodno pridobljenega znanja in vsi ostali obrazci ter dorečeni postopki s predavatelji in študenti. PRILOŽNOSTI 1 2 3 SLABOSTI Nimamo narejene analize značilnosti učnih skupin. Večina uvodnih pogovorov je skoncentrirana na mesec september, ko je veliko interesentov in tako manj premalo časa na posameznega študenta manj poglobljena obravnava. Zaradi nesistematičnih uvodnih pogovorov, obstaja nevarnost, da kandidata ne prepričamo k vpisu v naše programe. NEVARNOSTI Glede na to, da je v mesecu septembru 1 največje zanimanje za vpis, bi bilo dobro imeti obrazec, na katerem bi bile navedene vse ključne zadeve, ki jih moramo sporočiti posameznemu študentu/interesentu in katere podatke potrebujemo od njega za lažje načrtovanje izobraževalnega procesa. Potrebno bi bilo vpeljati sistematičen 2 način komuniciranja med predavatelji, referatom, ravnateljem in vodjo izobraževanja, v primerih spremembe urnika/ Potrebno bi bilo vpeljati sistematičen način komuniciranja in sodelovanja novih predavateljev z referatom, ravnateljem, vodjo izobraževanja. Priložnost za našo šolo bi lahko bila 3 večje promoviranje dobro vzpostavljenega sistema priznavanja predhodno pridobljenega znanja, saj bi na ta način lahko vzpodbudili še kakšnega študenta za formalno izobraževanje pri nas. Neprilagojene organizacijske oblike izobraževanja (premalo izpitnih rokov, neustrezna razporejenost rokov, ipd.) bi lahko vodile k preusmeritvi k drugim ponudnikom izobraževanja. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 10 od 60 Področje 3: ŠTUDENTI PREDNOSTI 1 2 3 SLABOSTI Imamo sodobno spletno učilnico 1 Moodle, kjer imajo udeleženci na voljo vsa pomembna obvestila, napotke (za izdelavo diplome, urnike, učna gradiva, tudi e-gradiva). Imamo dogovor s predavatelji, da se 2 na elektronska sporočila študentov ažurno odzivajo, referat pa je udeležencem na voljo vsak dan med 10. in 17. uro. Študenti imajo na šoli možnost 3 brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta. PRILOŽNOSTI Nimamo dobro založene knjižnice, ki bi študentom omogočala izposojo aktualnih učbenikov, knjig, gradiv. Nimamo tutorja za posamezni program, ki bi študente podpiral, jim nudil pomoč (za razliko od e-študija, kjer je tutor zelo pomemben akter). NEVARNOSTI 1 Sistematično spremljanje in prijava na 1 aktualne razpise, ki bi nam omogočila dodatna sredstva za pripravo e-gradiv (glede na to, da reference iz tovrstnih razpisov že imamo). 2 Sistematično spremljanje zadovoljstva 2 študentov tudi z organi šole in osebjem ter prostori, bi nam omogočilo še boljše načrtovanje dela v prihodnje (imamo vzpostavljen le sistem spremljanja zadovoljstva s predavatelji). Ker smo eni izmed prvih izobraževalnih 3 inštitucij, ki ponuja e-študij, bi bilo dobro, da se tudi na tem področju naredi analiza zadovoljstva s to obliko študija in načinov komuniciranja (ki so nekoliko drugačni kot pri klasičnem študiju), za naše delo v prihodnje. 3 Spletno okolje občasno zaradi zamujanja objave gradiv predavateljev, ni redno ažurirano. Vedno več izobraževalnih centrov ima v okviru svojega delovanja tudi svetovalna središča oz. karierna središča, ki nudijo dodatno ponudbo in konkurenčno prednost. Če tega ne bomo zagotovili, obstaja nevarnost, da bodo študenti odhajali drugam. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 11 od 60 Področje 4: PREDAVATELJI PREDNOSTI 1 2 3 SLABOSTI V zadnjih treh letih, smo preko projekta 1 IMPLETUM, katerega nosilec je bil Zavod IRC, ki je vplival tudi na vsebine usposabljanj, omogočili predavateljem večje število koristnih usposabljanj. Za predavatelje, ki sodelujejo pri 2 izvajanju e-študija, smo v lanskem in letošnjem študijskem letu, organizirali interna usposabljanja, katerih so se udeležili vsi predavatelji, ki sodelujejo pri e-študiju (24 predavateljev). V našem izobraževalnem centru, 3 prihaja kar 90 % predavateljev iz gospodarstva, kar nam omogoča, da študentom nudimo zelo praktična in uporabna znanja, kar je bistvo višješolskih programov. PRILOŽNOSTI Nimamo organiziranih andragoških usposabljanj za predavatelje, ki bi jim omogočila obnavljanje in dopolnjevanje svojega pedagoškoandragoškega znanja. Ker nimamo redno zaposlenih predavateljev, je pripravljenost za vključenost v razvojno delo manjša. NEVARNOSTI 1 Glede na to, da so vsi naši predavatelji 1 zunanji sodelavci, bi bilo dobro v prihodnje razmisliti o načrtu potrebnih usposabljanj in izobraževanj. 2 Glede na to, da večina zunanjih 2 predavateljev prihaja iz gospodarstva, bi bilo smiselno, da v določene projekte iz gospodarstva, vključijo še naše študente, ki jih to zanima. 3 Glede na to, da zadovoljstva 3 predavateljev z delom pri izobraževanju odraslih sistematično ne spremljamo (le posamična povratna informacija posameznega predavatelja), bi bilo dobro vpeljati merjenje zadovoljstva predavateljev. Glede na to, da je za posamezne predmete (zelo specifične, npr. Konstrukcije I. in II.) v Sloveniji na voljo malo strokovnjakov, smo »vezani« na tega predavatelja, ne glede na to ali ima poleg strokovnega znanja tudi ustrezne pedagoškoandragoške izkušnje. Glede na to, da trenutno ni programa za pedagoško-andragoško izobraževanje za višješolske predavatelje, obstaja nevarnost, da predavatelji ne bodo ponovno imenovani v naziv višješolskega predavatelja (kar je pogoj za izvajanje). To predstavlja veliko težav za izobraževalni center. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 12 od 60 Področje 5: IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA IN PARTNERJI PREDNOSTI 1 2 SLABOSTI Vzpostavljena imamo partnerstva s 1 podjetji, ki našim študentom omogočajo praktično izobraževanje npr. Terme Snovik, Tango, turistična agencija, ipd.). Preko njih potem tudi izvajamo strokovne ekskurzije. S strani partnerjev pridobivamo po 2 obisku posameznega študenta na praktičnem izobraževanju povratne informacije (v obliki pogovora) glede kakovosti njihovega praktičnega znanja. Baza podatkov o partnerjih je le delno pripravljena (manjkajo na enem mestu zbrani kontaktni podatki in nekaj informacij o podjetju). Partnerje doslej v razvijanje kakovosti nismo dosti vključevali, saj imamo izredni način študija in letno pošljemo na praktično izobraževanje le okvirno 20 študentov (ostali imajo PI priznano na podlagi preteklih delovnih izkušenj). 3 3 PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI 1 2 3 Sedaj smo združeni v en izobraževalni 1 center, ki ponuja veliko formalnih izobraževalnih programov, zato bi lahko za partnerje organizirali posebne delavnice oz. tudi neformalne oblike izobraževanja za potrebe njihovega podjetja. Glede na to, da dobre mreže 2 partnerskih povezav še nimamo vzpostavljene, bi bilo le-to smiselno, saj bi nas podjetja na ta način spoznala in nato pošiljala k nam svoje zaposlene na izobraževanje. 3 Če ne bomo uspeli vzpostaviti in ohraniti partnerskih povezav s podjetji, lahko to dolgoročno vpliva na manjši vpis v naše izobraževalne programe. Glede na to, da so pomemben partner Centri za socialno delo, ki v zadnjem letu zmanjšujejo transfere namenjene nezaposlenim za izobraževanje, obstaja nevarnost še manjšega zanimanja za vpis v naše programe. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 13 od 60 Področje 6: VODENJE IN UPRAVLJANJE PREDNOSTI 1 2 3 Imamo vzpostavljeno vizijo, poslanstvo 1 in vrednote našega izobraževalnega centra, s katero so seznanjeni vsi zaposleni. Zunanji sodelavci (predavatelji) lahko 2 komunicirajo neposredno z referatom in ravnateljem. Možnost osebnega pogovora, elektronske in telefonske komunikacije. Vzpostavljen imamo intranet, kjer se 3 nahajajo vsi potrebni obrazci, zahtevki in ostali dokumenti potrebni za delo znotraj izobraževalne inštitucije. PRILOŽNOSTI 1 2 3 SLABOSTI Zaposleni so v premisleke o strateških odločitvah bolj malo vključeni (samo vodstveni kader). Pretok informacij med vodstvom in referatom je pomanjkljiv. Informacije niso posredovane pravočasno in natančno. Sistemizacija delovnih mest nepregledna in nedostopna. je NEVARNOSTI Glede na to, da so usposabljanja 1 namenjena le vodstvenemu kadru, bi bila priložnost, da organiziramo interna izobraževanja za npr. sodelavce v referatu. Z željo zagotoviti večjo pripadnost 2 izobraževalnemu centru, bi bila priložnost, da se vse zaposlene vključi v snovanje in premislek o razvoju izobraževalnega centra (v smislu več glav več ve). 3 Določene morebitne spremembe na področju zakonodaje vezane na zasebno šolstvo in področje višjega šolstva, bi nam lahko preprečile razvoj in delovanje izobraževalnega centra. Na podlagi tako izpeljane SWOT analize ugotavljamo, da je na področju zagotavljanja kakovosti že bilo nekaj narejenega, vendar je sedaj priložnost, da se tega področja lotimo bolj sistematično. Ugotavljamo, da glede na to, da smo zasebni zavod in izvajamo izredno obliko študija, ki je plačljiva, veliko nevarnost predstavljajo spremenjene gospodarske razmere v Sloveniji in širše, saj se povečuje delež neplačnikov naših storitev, prav tako pa stanje na trgu odraža manjše finančne zmožnosti ljudi za vpis (kar kažejo podatki o upadu števila vpisanih v zadnjih treh letih). Na drugi strani pa kot rešitev zgoraj omenjene situacije vidimo v povečevanju števila študijskih središč in posledično večjega vpisa v e-študijske programe. Ugotovili smo, da imamo dobro vzpostavljen sistem priznavanja predhodno pridobljenega znanja, katerega bi lahko še bolj poudarili in predstavili interesentom za naše programe. Na področju študentov imamo zaradi vpeljave e-študija interes, Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 14 od 60 da izvemo in dobimo povratne informacije iz njihove strani, predvsem zato ker želimo v prihodnje to obliko študija še razvijati. Prav tako predstavlja veliko priložnost za nas sistematično spremljanje zadovoljstva študentov z organi in zaposlenimi na šoli. Glede na to, da so vsi naši predavatelji zunanji sodelavci, obstaja na tem področju veliko možnosti za analizo in razvoj, saj bi jih lahko še bolj vključili v svoje delo, jim zagotovili dodatna, predvsem pedagoško-andragoška usposabljanja, in jih motivirali, da v delo v svojih podjetjih vključijo še več naših študentov. Zanimivo bi bilo analizirati predvsem predavatelje, ki poučujejo v e-obliki, da vidimo kje so naše pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšave. Ugotovili smo tudi, da bi na področju naših partnerskih povezav potrebovali nekaj več strateških povezav s podjetji, preko katerih bi potem lahko pridobili dodatne študente. Problem pa na tem področju predstavljajo že na začetku omenjene gospodarske sprememb, saj npr. Centri za socialno delo, s katerimi smo zelo dobro sodelovali, krčijo svoja sredstva namenjena za izobraževanje, zato je tudi posledično manjši vpis v naše programe. Na področju vodenja in upravljanja smo ugotovili, da je pomanjkljiv predvsem pretok informacij med vodstvom in referatom, saj posredovane informacije niso posredovane pravočasno. Ugotavljamo, da smo še na začetku poti presojanja kakovosti v naši organizaciji in da bo vključitev v projekt POKI vsekakor pripomogla k večji kakovosti (vseh) naših izobraževalnih procesov. Na tej podlagi smo se odločili, da bomo v letu 2012 izpeljali samoevalvacijo na naslednjih področjih: IZBRANA PODROČJA, PODPODROČJA IN KAZALNIKI KAKOVOSTI Področje kakovosti: Podpodročje: Kazalniki kakovosti: PREDAVATELJI (PRI PROGRAMIH, KI JIH IZVAJAMO KOT ŠTUDIJ NA DALJAVO) ZADOVOLJSTVO PREDAVATELJEV (PRI PROGRAMIH, KI JIH IZVAJAMO KOT ŠTUDIJ NA DALJAVO) 1 ZADOVOLJSTVO PREDAVATELJEV Z DELOM V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH 2 3 4 Področje kakovosti: Podpodročje: Kazalniki kakovosti: ŠTUDENTI (PRI PROGRAMIH, KI JIH IZVAJAMO KOT ŠTUDIJ NA DALJAVO) ŠTUDENTI NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI (PRI PROGRAMIH, KI JIH IZVAJAMO KOT ŠTUDIJ NA DALJAVO) 1 KOMUNICIRANJE MED ŠTUDENTI IN PREDAVATELJI 2 ZADOVOLJSTVO ŠTUDENTOV Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 15 od 60 3. METODOLOGIJA SAMOEVALVACIJE 3.1. Anketiranje, vodeni pogovori in analiza dokumentacije SAMOEVALVACIJSKI NAČRT Za izpeljavo samoevalvacije smo pripravili samoevalvacijski načrt (glej Prilogo 1). Iz njega povzemamo: Subjekti, vključeni v samoevalvacijo V empirični del samoevalvacije smo vključili naslednje subjekte: SUBJEKTI, KI SMO JIH VKLJUČILI V SAMOEVALVACIJO 1 Udeleženci (študenti 1. letnika vseh treh višješolskih programov, ki jih izvajamo na daljavo – Ekonomist, Organizator socialne mreže in Logistično inženirstvo) 2 Ravnatelj 3 Predavatelji prvega letnika vseh treh višješolskih programov, ki jih izvajamo na daljavo - Ekonomist, Organizator socialne mreže in Logistično inženirstvo. Uporabljeni viri (Analiza dokumentacije) Upoštevajoč izbrano področje kakovosti ter opredeljene cilje kakovosti smo procesih samoevalvacije uporabili naslednje vire: v UPORABLJENI VIRI Odgovori študentov na anketni vprašalnik 1 Odgovori predavateljev na anketni vprašalnik 2 Odgovori ravnateljice v vodenem pogovoru 3 4 5 Uporabljene metode V procesu samoevalvacije smo uporabili naslednje metode: UPORABLJENE METODE 1 Polstrukturiran spletni anketni vprašalnik za študente 2 Polstrukturiran spletni anketni vprašalnik za predavatelje 3 Metoda vodenega pogovora z ravnateljico 4 5 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 16 od 60 Določitev vzorca V anketiranje smo vključili udeležence, študente 1. letnikov vseh treh programov, ki jih izvajamo na daljavo, zato vzorčenje ni bilo potrebno. Vključili smo še predavatelje istih programov. V vodeni pogovor smo vključili ravnateljico istih programov. PRIPRAVA INSTRUMENTARIJA Za izvedbo samoevalvacije smo pripravili naslednji instrumentarij: PRIPRAVLJEN INSTRUMENTARIJ 1 Anketa za udeležence 2 Anketa za predavatelje 3 Vprašanja za vodeni pogovor 4 5 *Pri oblikovanju instrumentov smo uporabili Spletno zbirko vprašanja POKI, ki jo je razvil Andragoški center Slovenije. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 17 od 60 IZPELJAVA SAMOEVALVACIJE: Izpeljano anketiranje V anketiranje smo vključili udeležence, študente 1. letnikov vseh treh programov, ki jih izvajamo na daljavo, zato vzorčenje ni bilo potrebno. Vključili smo še predavatelje istih programov. V vodeni pogovor smo vključili ravnateljico istih programov. Izpeljano anketiranje predavateljev Anketiranje je potekalo: Poslanih anket: Vrnjenih anket: Anketiranje smo izpeljali v času od 09. 5. 2012 do 18. 5.2012. Predavateljem je bilo poslanih 22 anket. Predavatelji so vrnilli 16 anket, oz. 72,73% anket. Izpeljano anketiranje študentov Anketiranje je potekalo: Poslanih anket: Vrnjenih anket: Anketiranje smo izpeljali v času od 09. 5. 2012 do 18. 5.2012. Udeležencem je bilo poslanih 75 anket. Udeleženci so vrnilli 28 anket, oz. 37,33% anket. Sodelovalo je 28 študentov. spol ženski moški N 23 5 % 82,14 17,86 Starostna struktura študentov 30 25 do 20 let 20 od 21 do 30 let od 31 do 40 let 15 od 41 do 50 let 10 51 let in več skupaj 5 0 skupno število = 28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 18 od 60 Izpeljani vodeni pogovori Vodeni pogovori so potekali: Vodeni pogovor smo izpeljali 15. 05. 2012. Število opravljenih Opravili smo en voden pogovor, z ravnateljico vodenih pogovorov: višješolskih programov. 3.2. Zgledovanje Predmet zgledovanja: komunikacija med predavatelji in študenti: odzivnost predavateljev zadovoljstvo študentov: tehnični vidik izvedbe študija na daljavo Zgledovalni partner: Berlitz Slovenija d.o.o. XLAB d.o.o. Potek priprav na zgledovanje: Za zgledovalni obisk smo najprej izbrali: Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, Fakulteto za Organizacijske Vede v Kranju, Microsoft Slovenija d.o.o. in NIL Communications d.o.o. Vsi so nas zavrnili, uspelo nam je pri Berlitz Slovenija d.o.o. in XLAB d.o.o. Podjetja smo najprej poklicali in če se je izkazal interes, smo poslali še pismo po e pošti. Kasneje smo se dogovorili še za termin obiska. Obema podjetjema sem pred prihodom poslala zgledovalna vprašanja, iz XLAB-a so odgovore poslali pred našim obiskom, iz Berlitza pa ne. Obisk v partnerski organizaciji: Pri XLAB d.o.o. sva 7.11.2012 šla na obisk Jure Arh (zadolžen za tehnično podporo pri nas) in Tanja Bordon, vodja zgledovalnega obiska. Ker so nam odgovore na vprašanja že poslali, smo na obisku pogledali le še kar je ostalo nejasno in kjer smo imeli dodatna vprašanja. Prejeli smo tudi predstavitveno brošurico in o njihovi multiplatformi. Natančnejši zapisnik obiska je v prilogi. Pri Berlitzu smo se več pogovorili 15.11.2012, saj odgovorov na vprašanja nismo prejeli vnaprej. Sestanka sva se udeležili Tanja Bordon in mag. Nataša Makovec, ravnateljica. Natančnejši zapisnik je v prilogi. Odgovore sem zapisala in zapisnik poslala v potrditev na obe podjetji. Če kaj ni bilo jasno, so še dodatno odgovorili. Dokumentacija o partnerski organizaciji, ki smo jo pridobili in analizirali: 1 2 Berlitz virtualno učenje, povezeto 20.11.2012, dostopno na: http://www.berlitz.si/sl/jezikovni_tecaji/virtualno-u/ Predstavitvena brošura ISL online: Complete Multi – platform: On line Communication & Collaboration Software 3 4 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 19 od 60 4. REZULTATI SAMOEVALVACIJE 4.1. Rezultati anketiranja, vodenih pogovorov Naslov kazalnika 1: Zadovoljstvo predavateljev (pri programih, ki jih izvajamo v obliki študija na daljavo) z delom v izobraževanju odraslih Predmet samoevalvacije/opis problema (Kaj nas je v samoevalvaciji zanimalo?) Želeli smo proučiti različne vidike zadovoljstva predavateljev z organizacijo dela pri nas. NA TEM PODROČJU KAKOVOSTI: ŽELIMO DOSEGATI NASLEDNJI STANDARD Predavatelji so zadovoljni s pogoji dela v našem izobraževalnem centru. Da bi ugotovili, v kolikšni meri ta standard že dosegamo, smo se odločili, da se bomo v postopku samoevalvacije osredotočili na naslednja samoevalvacijska vprašanja: SAMOEVALVACIJSKA VPRAŠANJA 1 Ali imamo razvite ustrezne instrumente za potrebe ugotavljanja zadovoljstva predavateljev? 2 Kako so predavatelji zadovoljni s pogoji dela v našem izobraževalnem centru? 3 Kako so predavatelji zadovoljni s podporo pri seznanjanju z delom v spletnem okolju? 4 Ali so predavatelji zadovoljni z odnosom med referatom in njimi? Ali so predavatelji zadovoljni z odnosom med ravnateljem in njimi? Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 20 od 60 V procesu samoevalvacije smo ugotovili naslednje: Prikaz podatkov Na samoevalvacijsko vprašanje št. 1: » Ali imamo razvite ustrezne instrumente za potrebe ugotavljanja zadovoljstva predavateljev?« je odgovarjala ravnateljica v polstrukturiranem intervjuju. Dejala je, da je s sodelovanjem s predavatelji zadovoljna. Kot vsakega pedagoškega vodjo tudi njo veseli, kadar se predavatelji osebno angažirajo, so inovativni in študente učijo razmišljati. Pri študiju na daljavo so potrebne določene prilagoditve – tako pri gradivih, kot pri tehničnem znanju, na čemer bo potrebno še delati. Šola ponuja usposabljanja predavateljem in pomoč pri izvedbi predavanj. Ugotavlja, da je zadovoljstvo predavateljev pomembno, ker se neposredno odraža v zadovoljstvu študentov, ki pa so za šolo najpomembnejši. Zadovoljstvo predavateljev ob začetku dela spremljajo z individualnimi pogovori, kasneje pa želijo uvesti vprašalnike, kjer so spremljanje kakovosti lažje in bolj poenoteno. Za zadovoljstvo predavateljev pri delu pa na šoli pa skrbijo tako, da jim pomagajo glede njihove tehnične opismenjenosti za delo v okolju e študija z 23 usposabljanji letno, nudijo stalno pomoč, a opažajo, da se je ne poslužujejo vsi. Ob predavanjih je prisoten IKT tehnik, da v primeru prekinjene povezave to uredi. Šola je predavateljem tudi pripravljena nuditi dodaten termin za predavanje, če se izkaže, da študenti potrebujejo več časa. Na samoevalvacijsko vprašanje št. 2: »Kako so predavatelji zadovoljni s pogoji dela v našem izobraževalnem centru?« smo poiskali odgovor s temi anketnimi vprašanji: 1. Kako ste na splošno zadovoljni z delom pri izobraževanju odraslih v naši izobraževalni organizaciji? Graf 1: Zadovoljstvo z delom pri izobraževanju v naši izobraževalni organizaciji 1. Sem nezadovoljen (na). 2. Nisem posebno zadovoljen (-na). 8 7 6 5 3. Sem dokaj zadovoljen (-na). 4 3 4. Sem zadovoljen(-na). 2 5. Sem zelo zadovoljen (-na). 1 0 skupno število = 16 Predavatelji so v veliki večini zadovoljni z delom pri izobraževanju odraslih v naši organizaciji. Zelo zadovoljnih je 50 %, zadovoljnih pa 37%. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 21 od 60 4. S čim ste pri nas najbolj zadovoljni? Udeleženci so odgovarjali z odprtimi odgovori. Med odgovori so daleč najbolj izstopalo zadovoljstvo glede dobrih odnosov, korektnost in podpora, ko jo potrebujejo. Kot ostale razloge zadovoljstva so navedli: hiter pretok informacij, bodisi kot odzivnost ali obveščanje, strokovnost zaposlenih, dobra organizacija dela in samostojnost, ki jo imajo predavatelji pri svojem strokovnem delu. Vsi razlogi so bili navedeni v približno enakem številu. 5. S čim ste pri nas najmanj zadovoljni? Udeleženci so odgovarjali z odprtimi odgovori. Skoraj vsi odgovori se nanašajo na nezadovoljstvo glede delovanja računalniškega sistema študija na daljavo. Ta se je večkrat sesul. Nekateri pa so si želeli tudi več izobraževanja predavateljev za delo v Moodlu (programu študija na daljavo). Med odgovori so bili tudi: slabo predznanje študentov, kar se kasnje zaradi majhnega števila ur negativno pozna, okrnjenost sistema, ki ne omogoča interakcije kot na klasičnih predavanjih … Iz odgovorov je razvidno, da je problem tudi na strani študentov, ki sistema ne poznajo dovolj in imajo težave, oz.jih povzročajo celi skupini. Na samoevalvacijsko vprašanje št.3: »Kako so predavatelji zadovoljni s podporo pri seznanjanju z delom v spletnem okolju?« smo postavili to vprašanje v anketi: 6. Kako ste zadovoljni z opremo, ki vam jo omogoča izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih? Graf 2: Zadovoljstvo z opremo v izobraževalni organizaciji za izobraževanje odraslih 10 8 6 ni ustrezna je delno ustrezna 4 je ustrezna 2 0 skupno število=16 Iz odgovorov vidimo, da predavatelji večinoma menijo, da je oprema delno ustrezna (56,25%), da je ustrezna pa je prepričanih 37,50% anketiranih. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 22 od 60 Na samoevalvacijska vprašanja št.4: »Ali so predavatelji zadovoljni z odnosom med referatom in njimi? Ali so predavatelji zadovoljni z odnosom med ravnateljem in njimi?« smo postavili ta vprašanja v anketi: 2. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z vodjo izobraževanja odraslih? Graf 3: Zadovoljstvo s sodelovanjem z vodjo izobraževanja odraslih sploh nisem zadovoljen 10 8 nisem posebno zadovoljen 6 sem dokaj zadovoljen 4 sem zadovoljen 2 sem zelo zadovoljen 0 skupno število = 16 ne sodelujem Predavatelji so z delom vodje izobraževanja odraslih zadovoljni, 62,50% je zelo zadovoljnih, 31,25% pa zadovoljnih. 3. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z ravnateljem/direktorjem? Graf 4: Zadovoljstvo s sodelovanjem z ravnateljem/direktorjem sploh nisem zadovoljen 12 10 nisem posebno zadovoljen 8 sem dokaj zadovoljen 6 sem zadovoljen 4 sem zelo zadovoljen 2 0 skupno število = 16 ne sodelujem Predavatelji so s sodelovanjem z ravnateljem zadovoljni, 75,00% je zelo zadovoljnih, 25,00% pa zadovoljnih. Analiza dokumentacije tu ni bila uporabljena. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 23 od 60 Ugotovitve, sklepi, predlogi Pri kazalniku Zadovoljstvo predavateljev študija na daljavo z delom v izobraževanju odraslih smo si zastavili standard: Predavatelji so zadovoljni s pogoji dela v našem izobraževalnem centru. Ugotavljamo, da so predavatelji na splošno zadovoljni z delom pri izobraževanju odraslih. Najbolj so zadovoljni z dobrimi odnosi (tako z ravnateljico, vodjo izobraževanja in z referatom), korektnostjo in podporo, ko jo potrebujejo. Zadovoljni so še s hitrim pretokom informacij, strokovnostjo zaposlenih, dobro organizacijo dela in s samostojnostjo, ki jo imajo pri svojem strokovnem delu. Najmanj zadovoljni so z delovanjem računalniškega sistema za izobraževanje na daljavo. Standard zadovoljstva predavateljev s pogoji dela pri nas dosegamo posebno pri odnosih predavatelji – zaposleni. Dobri smo tudi pri organizaciji dela in ažurnem podajanju informacij. Naš odnos zaupanja v strokovnost predavateljev se kaže tudi v avtonomnosti, ki jo imajo - to cenijo. Standarda zadovoljstva ne dosegamo pri tehnični podpori študiju na daljavo, tu imamo še mnogo rezerve. Iz dogovorov se vidi, da tudi nekateri študenti slabo poznajo delo v tem okolju, kar upočasnjuje delo skupine (sesuva se sistem). Ravnateljica je z delom predavateljem sicer zadovoljna, meni pa, da bi se dalo še mnogo narediti na področju njihove računalniške opismenjenosti, ponujenih jim je bilo namreč več možnosti za izobraževanje, ki se jih ne poslužujejo. V prihodnje bodo na izobraževanju predavateljev naredili še več. Posebnih vprašalnikov glde spremljanja zadovoljstva zaenkrat še ni (bodo kasneje), zadovoljstvo spremljajo z individualnimi pogovori. Predlogi: - Izboljšati je potrebno delovanje računalniškega sistema za e študij predavatelje je potrebno bolje pripraviti na delo za spletna predavanja in v spletnih učilnicah razviti anketne vprašalnike za spremljanje zadovoljstva predavateljev in se individualno pogovoriti s tistimi, ki bi imeli težave Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 24 od 60 Naslov kazalnika 2: KOMUNICIRANJE MED ŠTUDENTI IN PREDAVATELJI Predmet samoevalvacije/opis problema (Kaj nas je v samoevalvaciji zanimalo?) Skozi spremljanje prakse smo v tem času, odkar izvajamo študij na daljavo ugotovili, da nismo vedno zadovoljni z načinom komuniciranja med predavatelji in udeleženci. Želeli smo ugotoviti kaj še lahko izboljšamo. NA TEM PODROČJU KAKOVOSTI: ŽELIMO DOSEGATI NASLEDNJI STANDARD Pretok informacij med udeleženci in predavatelji je dvosmeren in vključuje različne oblike komunikacije. Da bi ugotovili, v kolikšni meri ta standard že dosegamo, smo se odločili, da se bomo v postopku samoevalvacije osredotočili na naslednja evalvacijska vprašanja: SAMOEVALVACIJSKA VPRAŠANJA 1 Kakšne oblike komuniciranja zagotavljamo študentom? 2 Ali so z obstoječimi oblikami komuniciranja študenti zadovoljni? 3 Ali so z obstoječimi oblikami komuniciranja predavatelji zadovoljni? 4 Na kakšen način imajo študenti možnost posredovati svoje (negativno) mnenje, opažanja o predavatelju in tutorju? 5 Ali se predavatelji ažurno odzivajo na vprašanja študentov? 6 Ali so študenti s posredovanimi informacijami zadovoljni? Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 25 od 60 V procesu samoevalvacije smo ugotovili naslednje: Prikaz podatkov Na samoevalvacijsko vprašanje št. 1: »Kakšne oblike komuniciranja zagotavljamo udeležencem?« lahko odgovorimo, da zagotavljamo več oblik komunikacije: v veliki večini preko forumov, e – pošte, preko tutorja, v nekaterih primerih pa predavatelje lahko tudi pokličejo, včasih se z njimi osebno srečajo (npr. na ustnem izpitu). Komunikacija poteka tudi preko referata. Na samoevalvacijsko vprašanje št. 2: »Ali so z obstoječimi oblikami komuniciranja študenti zadovoljni?« smo v anketi Vprašalnik za študente postavili to vprašanje: 6. Kaj menite o zdajšnjih oblikah komuniciranja? Graf 5: Mnenje študentov o zdajšnjih oblikah komuniciranja 25 zdajšnji načini komuniciranja so ustrezni predlagam še te načine komuniciranja ne vem 20 15 10 5 0 skupno število = 28 Kot je vidno, je večina udeležencev zadovoljna z oblikami komuniciranja (75,00 %), nekaj (25,00 %) pa se jih je opredelilo še za druge predloge, vendar je bil to v resnici le eden, ki je predlagal skype, ostali so želeli le več sodelovalnosti iz strani predavateljev (hitrejši odgovori, več sodelovanja na forumih). Na samoevalvacijsko vprašanje št. 4: »Na kakšen način imajo študenti možnost posredovati svoje (negativno) mnenje, opažanja o predavatelju in tutorju?« Naše izkušnje kažejo, da svoje negativno mnenje lahko vedno posredujejo vodstvu šole, oz. v referat. Samoevalvacijsko vprašanje št. 5: »Ali se predavatelji ažurno odzivajo na vprašanja študentov?« lahko predstavimo z anketnim vprašanjem Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 26 od 60 št. 7: »Ali si želite, da bi vpeljali še kakšen način komuniciranja s predavatelji?« Tabela 1: Želja po vpeljavi dodatnega načina komuniciranja s predavatelji odgovor ne da število študentov 22 6 78,57% 21,43% Velika večina vprašanih (78,57%) meni, da to ni potrebno. Le 21,43 % udeležencev misli drugače in predlaga še skype, videokonferenco kot možnost dodatnega pogovora in večkrat možnost vključevanja mikrofona udeleženca v času spletnega predavanja. Večinoma pa o potožili zaradi prepočasne odzivnosti predavateljev in premajhne uporabe forumov. Tu bi predstavila še vprašanje iz ankete št.8: »Ali se vam zdi pomembno, da imate stik s predavateljem, ko potrebujete pomoč?« Tabela 2: Pomembnost stika s predavateljem, ko je potrebna pomoč odgovor da ne število študentov 28 0 100,00 % 0,00 % Vsem udeležencem brez izjeme se to zdi pomembno. Večinoma zaradi tega, ker se pomoč nanaša na vsebino predavanega predmeta in na naloge in podatke o izpitu, ki bo na koncu. Pri direktni komunikaciji se nejasnosti rešijo takoj, tu pa je zaradi pisne razlage navodil več možnosti za nesporazume. Le povratna informacija, ki je pri običajnih predvanjih samoumevna, jih lahko reši, tako lahko študenti bolje in hitreje opravijo naloge. Kot je zapisala ena od študentk: »Vloga učitelja je, da nam po najboljših močeh razloži snov ali reši določena vprašanja. Za samo podajanje snovi bi bila dovolj gola literatura.« Pri samoevalvacijskem vprašanju št. 6: »Ali so udeleženci s posredovanimi informacijami zadovoljni?« sicer nimamo neposrednega odgovora, a ga lahko najdemo v prejšnjih odgovorih. Lahko bi rekli da so udeleženci z vsebino posredovanih informacij sicer zadovoljni, moti pa jih prepočasna odzivnost predvateljev, tehnične težave in premajhno sodelovanje predavateljev na forumih. Analiza dokumentacije tu ni bila uporabljena. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 27 od 60 Ugotovitve, sklepi, predlogi Zastavili smo si ta standard kakovosti: Pretok informacij med udeleženci in predavatelji je dvosmeren in vključuje različne oblike komunikacije. Lahko rečemo, da standard sicer dosegamo, pretok informacij je dvosmeren in vključuje različne oblike komunikacije. Vendar študenti pogrešajo več komunikacije iz strani predavateljev. Čeprav so z oblikami komuniciranja večinoma zadovoljni, pa jih moti odzivost - predvsem čas, ko čakajo na odgovore in to, da predavatelji premalo sodelujejo na forumih. Moramo se zavedati, da ima »neživa komunikacija« svoje značilnosti, vsebuje premalo povratnih informacij, ki so samoumevne pri klasičnih predavanjih, kar povečuje možnost nejasnosti in nesporazumov. Najlepše to ponazorim z izjavo študentke: »Vloga učitelja je, da nam po najboljših močeh razloži snov ali reši določena vprašanja. Za samo podajanje snovi bi bila dovolj gola literatura.« Ta vloga je tu precej okrnjena, če pa prištejemo še občasne tehnične težave in neodzivost nekaterih predavateljev, vidimo, da imamo tu še mnogo možnosti za izboljšave. Predlogi: - predavatelje je potrebno opozoriti na čimhitrejšo odzivnost do študentov in to tudi redno spremljati/preverjati - proučili bomo možnost uvedbe dodatnih videokonferenc s predavatelji za dodatna pojasnila in uporabo skypa, ki so jih predlagali študentje Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 28 od 60 Naslov kazalnika 3: ZADOVOLJSTVO ŠTUDENTOV Predmet samoevalvacije/opis problema (Kaj nas je v samoevalvaciji zanimalo?) Začeli smo z novo obliko študija – študija na daljavo, kjer so drugačne metode dela. Odziva na novost nismo še testirali pri udeležencih in zanima nas kako so zadovoljni z izvedbo študija ali uresničuje pričakovanja, ki so jih imeli ob vpisu. Hkrati pa bi radi vedeli tudi kako so zadovoljni z našimi storitvami (odnos zaposlenih, predavateljev, obveščanje, kvaliteta predavanega znanja) in kaj lahko še izboljšamo. NA TEM PODROČJU KAKOVOSTI: ŽELIMO DOSEGATI NASLEDNJI STANDARD Študenti so zadovoljni z izobraževanjem v naši izobraževalni organizaciji. Da bi ugotovili, v kolikšni meri ta standard že dosegamo, smo se odločili, da se bomo v postopku samoevalvacije osredotočili na naslednja evalvacijska vprašanja: SAMOEVALVACIJSKA VPRAŠANJA 1 Ali imamo oblikovan ustrezen instrument za ugotavljanje zadovoljstva študentov? 2 Ali so študenti zadovoljni z e študijem? 3 V kolikšni meri so se študentom uresničila pričakovanja, ki so jih imeli ob vpisu? 4 Ali so udeleženci zadovoljni z aktualnostjo in in uporabnostjo pridobljenega znanja? Na samoevalvacijsko vprašanje št. 1: »Ali imamo oblikovan ustrezen instrument za ugotavljanje zadovoljstva študentov?« je odgovarjala ravnateljica v polstrukturiranem intervjuju. Dejala je, da se ji zdi zadovoljstvo študentov izjemnega pomena in da obstaja nekaj vprašalnikov, s katerimi spremeljajo zadovoljstvo: ob vpisu (kjer povedo svoja pričakovanja, kako so izvedeli za nas), med letom spremljajo zadovoljstvo s predavatelji in predmetom (pridobljeno znanje in njegova uporabnost), ob koncu študija (povedo, kako so se uresničila njihova pričakovanja in zadovoljstvo s študijem). Razviti je potrebno še ankete za e – študij, pri spremljanju kakovost pa je v veliko pomoč projekt POKI. Kot nekatere predloge za povečanje zadovoljstva študentov je navedla večjo odzivnost predavateljev in zaposlenih, ki pa za sabo potegne protokol glede spremljanja odzivnosti ter odpravljanje težav s tehniko. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 29 od 60 Samoevalvacijsko vprašanje št. 2: »Ali so študenti zadovoljni z e študijem?« je imelo v anketnem vprašalniku največ vprašanj: 9. Kako ste zadovoljni z zaposlenimi v naši izobraževalni organizaciji? Graf 6:Zadovoljstvo študentov z zaposlenimi v naši izobraževalni organizaciji 16 nezadovoljen, ker 14 12 ne posebno zadovoljen, ker 10 8 6 dokaj zadovoljen, ker 4 zadovoljen, ker 2 0 skupno število = 28 zelo zadovoljen, ker Največ uporabnikov je zadovoljnih (53,57%), kar nekaj jih tudi ni zadovoljnih (21,43%), tretja največja skupina pa je zelo zadovoljna (14,29%). V odprtih odgovorih vidimo, da se nezadovoljstvo vseh skupin nanaša v največji meri na tehnične težave in na pozno odzivnost predavateljev, ki tudi sicer niso dobro poučeni o delu v tem spletnem okolju. Uporabnike moti tudi to, ker niso pravočasno seznanjeni s tehničnimi navodili glede izpitov in nalog. V odprtih odgovorih so zadovoljni uporabniki povedali, da so zadovoljni, ker predavatelji pomagajo rešiti njihove težave, so jim na voljo, ko jih potrebujejo in to skoraj vedno v doglednem času. Pohvale vreden se jim zdi tudi trud predavateljev, ker so, posebej na začetku, stvari vedno bolj kaotične kot ko je sistem že utečen. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 30 od 60 10. Kako ste zadovoljni z obveščanjem v naši izobraževalni organizaciji? Graf 7:Zadovoljstvo študentov z obveščanjem v naši izobraževalni organizaciji 10 nezadovoljen 8 ne posebno zadovoljen 6 dokaj zadovoljen 4 zadovoljen 2 zelo zadovoljen 0 skupno število = 28 Večina uporabnikov je z obveščanjem pri nas dokaj zadovoljna (35,71%) ali zadovoljna (32,14%). Nekaj jih tudi ni posebej zadovoljnih (17,86%), tako zelo zadovoljnih kot nezadovoljnih pa je isto število (7,14%). 11. Kateri način informiranja je po vašem mnenju najbolj učinkovit? Graf 8: Najučinkovitejši način informiranja po mnenju študentov 25 oglasna deska 20 sporočilo po pošti 15 sporočilo po telefonu 10 sporočilo po e pošti 5 ustne informacije strokovnih delavcev 0 skupno število = 28 drugo Največ udeležencev (85,71%) se strinja, da je najbolje obveščati po e pošti. Med odprtimi odgovori (drugo, 7,14%) pa bi izpostavila obveščanje po sms za nuje spremembe. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 31 od 60 12. Kako ste zadovoljni z naslednjimi organizacijskimi rešitvami? Graf 9: Zadovoljstvo študentov z letno razporeditvijo predavanj z oceno od 1 - 5 25 20 sploh ne (1) 2 15 3 10 4 v celoti (5) 5 ne vem 0 skupno število = 28 Graf 10: Zadovoljstvo študentov s tedensko razporeditvijo predavanj z oceno od 1-5 25 20 sploh ne (1) 2 15 3 10 4 v celoti (5) 5 ne vem 0 skupno število = 28 Graf 11: Zadovoljstvo študentov z dnevno razporeditvijo predavanj z oceno od 1 -5 20 sploh ne (1) 15 2 3 10 4 v celoti (5) 5 ne vem 0 skupno število = 28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 32 od 60 Graf 12: Zadovoljstvo študentov z razporeditvijo izpitnih rokov z oceno od 1 - 5 25 20 sploh ne (1) 2 15 3 10 4 v celoti (5) 5 ne vem 0 skupno število = 28 Graf 13: Zadovoljstvo študentov z ustreznostjo števila izpitnih rokov z oceno od 1-5 16 14 12 sploh ne (1) 10 2 8 3 6 4 4 v celoti (5) 2 ne vem 0 skupno število = 28 Graf 14: Zadovoljstvo študentov z ustreznostjo razporeda govorilnih ur z oceno od 1 - 5 12 10 sploh ne (1) 8 2 6 3 4 4 v celoti (5) 2 ne vem 0 skupno število = 28 Udeleženci so zelo zadovoljni s celotno razporeditvijo svojih obveznosti. Letna razporeditev predavanj, tedenska razporeditev predavanj, dnevna razporeditev predavanj. izpitni roki in njihovo število se jim zdijo dobro razporejeni. Tako meni 53,57% - 75,00% udeležencev. Niso se mogli odločiti glede ustreznosti razporeda govorilnih ur. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 33 od 60 13. Kako ste na splošno zadovoljni s predavatelji? Graf 15: Zadovoljstvo študentov s strokovnostjo predavateljev od 1- 5 20 sploh ne (1) 15 2 3 10 4 5 v celoti (5) ne vem 0 skupno število = 28 Graf 16: Zadovoljstvo študentov z načinom razlage odpredavane snovi od 1- 5 14 12 sploh ne (1) 10 2 8 3 6 4 4 v celoti (5) 2 ne vem 0 skupno število = 28 Graf 17: Zadovoljstvo študentov, kako jih predavatelji razumejo in spodbujajo pri delu, od 1- 5 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 sploh ne (1) 2 3 4 v celoti (5) ne vem skupno število = 28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 34 od 60 Graf 18: Zadovoljstvo študentov s prijaznostjo predavateljev, od 1- 5 20 sploh ne (1) 15 2 3 10 4 v celoti (5) 5 ne vem 0 skupno število = 28 Graf 19: Zadovoljstvo študentov glede svetovanja predavateljev pri gradivu za učenje, od 1- 5 16 14 12 sploh ne (1) 10 2 8 3 6 4 4 v celoti (5) 2 ne vem 0 skupno število = 28 Graf 20: Zadovoljstvo študentov samostojnemu učenju, od 1- 5 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 glede spodbujanja predavateljev k sploh ne (1) 2 3 4 v celoti (5) ne vem skupno število = 28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 35 od 60 Graf 21: Mnenje študentov ali jim predavatelji pomagajo pri učnih težavah, z oceno od 1- 5 14 12 sploh ne (1) 10 2 8 3 6 4 4 v celoti (5) 2 ne vem 0 skupno število = 28 Graf 22: Mnenje študentov ali imajo predavatelji dobre govorilne ure in konzultacije, z oceno od 1- 5 14 12 sploh ne (1) 10 2 8 3 6 4 4 v celoti (5) 2 ne vem 0 skupno število = 28 Udeleženci so večinoma tudi v celoti zadovoljni s predavatelji: 42,86% se zdi da dobro razlagajo snov, 46,43% se zdi da je razlaga dobra a bi bila lahko malenkost boljša. Predavatelji tudi zelo radi priskočijo na pomoč pri učnih težavah: kar 46,43% udeležencem se zdi, da predavatelji naredijo vse, kar se da, 39,29% pa jih meni da predavatelji naredijo skoraj vse. Večina udeležencev tudi meni, da jim dobro svetujejo glede izbora gradiva za študij (57,14%). Večji del udeležencev (64,29%) misli, da so predavatelji dobri strokovnjaki, da študente razumejo in spodbujajo ter jih spodbujajo k samostojnemu učenju. Med vsemi parametri v tabeli pa je največ študentov glasovalo za prijaznost predavateljev (71,43%). Pri izobraževanju na daljavo govorilnih ur in konzultacij ni, zato ne preseneča odgovor študentov: ne vem. S predavatelji komunicirajo perko forumov, e in pošte. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 36 od 60 15. Ali ste med izobraževanjem pri nas lahko pripomogli k spremembam in izboljšavam izobraževalnega procesa? Graf 23: Mnenje študentov ali so med izobraževanjem pri nas lahko pripomogli k spremembam in izboljšavam izobraževalnega procesa nikoli 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 redko včasih pogosto vedno skupno število = 28 nič nisem predlagal Študenti so povedali, da so lahko vplivali na spremembe in izboljšave izobraževalnega procesa; redko ali včasih (obakrat 32,14%) ali pa pogosto (10,71%). 16. Ali bi znancu ali prijatelju priporočili, da se izobražuje pri nas? Graf 24: Ali bi znancu ali prijatelju priporočili, da se izobražuje pri nas 30 25 20 Ne, ker 15 Da, ker 10 5 0 skupno število = 28 Večina bi naše programe na daljavo in izobraževalni center priporočili znancem in prijateljem. Med odprtimi odgovori so izpostavili časovno prednost študija na daljavo, torej prilagojenost zaposlenim in aktivnim osebam. Všeč jim je tudi, da so predavanja posneta in shranjena; pohvalili so organizacijo študija. Nekateri so poudarili tudi medsebojno razumevanje ter prilagodljivost predavateljev. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 37 od 60 18. Ali učitelji upoštevajo predloge, ki jih dajete študenti za izboljšanje poteka izobraževanja? Graf 25:Kako predavatelji upoštevajo predloge študentov za izboljšanje poteka izobraževanja nikoli 14 12 redko 10 8 včasih 6 pogosto 4 vedno 2 0 skupno število = 28 ničesar ne predlagamo Udeleženci so povedali, da predavatelji pogosto upoštevajo njihove predloge (46,43%), 25,00% študentov pa meni, da predavatelji predloge upoštevajo le včasih, 17,86% pa pravi, da predloge upoštevajo vedno. 19. Kako ocenjujete ustreznost pripomočkov za izobraževanje? Graf 26: Študentom se zdijo učna sredstva zelo dobra 20 15 sploh se ne strinjam 10 deloma se strinjam zelo se strinjam 5 0 skupno število = 28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 38 od 60 Graf 27: Študentom se zdijo učna gradiva zelo dobra 20 15 sploh se ne strinjam 10 deloma se strinjam zelo se strnijam 5 0 skupno število = 28 Večina študentov se deloma strinja, da so učna sredstva zelo dobra (64,29%), pri učnih gradivih se večina zelo strinja, da so le-ta dobra (67,86%). 22. Kako ste na splošno zadovoljni z izobraževanjem v naši izobraževalni organizaciji? Graf 28: Splošno zadovoljstvo študentov z izobraževanjem v naši izobraževalni organizaciji 16 nezadovoljen 14 12 ne posebno zadovoljen 10 8 dokaj zadovoljen 6 zadovoljen 4 2 zelo zadovoljen 0 skupno število = 28 Večinoma so študenti zadovoljni z izobraževanjem pri nas (57,14%), precej jih je dokaj zadovoljnih (32,14%), nekaj pa zelo zadovoljnih (10,71%). Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 39 od 60 23. Kako ste zadovoljni z naslednjim: Graf 29: Zadovoljstvo študentov z učnim gradivom nezadovoljen 14 12 ne posebno zadovoljen 10 dokaj zadovoljen 8 6 zadovoljen 4 2 zelo zadovoljen 0 skupno število = 28 ne vem Graf 30: Zadovoljstvo študentov z obveščanjem o spremembah, novostih nezadovoljen 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 ne posebno zadovoljen dokaj zadovoljen zadovoljen zelo zadovoljen skupno število = 28 ne vem Graf 31: Zadovoljstvo študentov s svetovanjem nezadovoljen 12 10 ne posebno zadovoljen 8 dokaj zadovoljen 6 zadovoljen 4 zelo zadovoljen 2 0 skupno število = 28 ne vem Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 40 od 60 Graf 32: Zadovoljstvo študentov z učno pomočjo nezadovoljen 8 7 6 ne posebno zadovoljen 5 dokaj zadovoljen 4 zadovoljen 3 2 zelo zadovoljen 1 0 ne vem skupno število = 28 Graf 33: Zadovoljstvo študentov z učnimi prostori nezadovoljen 7 6 5 ne posebno zadovoljen 4 dokaj zadovoljen 3 zadovoljen 2 zelo zadovoljen 1 0 skupno število = 28 ne vem Razvidno je, da je največ študentov zadovoljnih z učnim gradivom (46,43%), mnogo jih je tudi zelo zadovoljnih (39,29%). Zadovoljni so tudi z obveščanjem o spremembah in novostih (32,14%), nekaj jih je zelo zadovoljnih (17,86%), prav toliko pa tudi dokaj zadovoljnih, kar pomeni da bi se tu dalo narediti še več. S svetovanjem so dokaj zadovoljni (39,29%); tu je najmanj zadovoljnih (17,86%) in zelo zadovoljnih (21,43%). Prav tako so slabo zadovoljni z učno pomočjo: od ne posebno zadovoljnih (14,29%), do dokaj zadovoljnih (21,43%), in zadovoljnih ter zelo zadovoljnih (isto: 28,57%). Prav tako so povprečno zadovoljni z učnimi prostori, ki pa pri študiju na daljavo niso tako zelo pomembni. 24. Ali nam želite sporočiti še kaj? Večina študentov se je pritoževala zaradi tehnike in težav, ki jih imajo z njo. Želijo se tudi srečanj v živo, tako s predavatelji kot študenti in več informacij o študiju na začetku leta, predvsem o praktičnem izobraževanju. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 41 od 60 Na samoevalvacijsko vprašanje št.3: » V kolikšni meri so se študentom uresničila pričakovanja, ki so jih imeli ob vpisu?« smo postavili to anketno vprašanje: 17.Z izobraževanjem so se mi uresničila tale pričakovanja: Graf 34: Študentom se je uresničilo izobraževalnih vsebin njihovim izkušnjam pričakovanje glede prilagojenosti 20 15 Ne Delno 10 Zelo Nisem pričakoval 5 0 skupno število = 28 Graf 35: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede zanimivosti predavanj 20 15 Ne delno 10 zelo nisem pričakoval 5 0 skupno število = 28 Graf 36: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede pridobivanje praktičnega znanja v zvezi s poklicem, za katerega so se šolali 10 8 Ne 6 Delno 4 Zelo Nisem pričakoval 2 0 skupno število =28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 42 od 60 Graf 37: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede prilagojenosti urnika njihovim časovnim zmožnostim 25 20 Ne 15 Delno 10 Zelo Nisem pričakoval 5 0 skupno število = 28 Graf 38: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede možnosti za učno pomoč 12 10 8 Ne 6 Delno Zelo 4 Nisem pričakoval 2 0 skupno število = 28 Graf 39: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede možnosti za družabne stike 16 14 12 Ne 10 8 Delno 6 Zelo 4 Nisem pričakoval 2 0 skupno število = 28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 43 od 60 Graf 40: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede možnosti za nadaljevanje šolanja na višji stopnji 14 12 Ne 10 Delno 8 6 Zelo 4 Nesem pričakoval 2 0 skupno število = 28 Graf 41: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede možnosti za zaposlitev po končanju šolanja 16 14 12 Ne 10 8 Delno 6 Zelo 4 nisem pričakoval 2 0 skupno število = 28 Graf 42: Študentom se je uresničilo pričakovanje glede odraslim primernih načinov poučevanja 16 14 12 Ne 10 8 Delno 6 Zelo 4 Nisem pričakoval 2 0 skupno število = 28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 44 od 60 Študenti pravijo, da so se jim pričakovanja najbolj uresničila na teh področjih: - pri 82,14% uporabnikov glede prilagojenosti urnika njihovim časovnim možnostim; delno so se ta pričakovanja uresničila le 17,86 % študentov. - Druga stvar, ki se jim je najbolj uresničila so bili odraslim primerni načini poučevanja, v kar 75,00% primerov, delno so se ta pričakovanja uresničila 21,43 % študentov. Tretje pričakovanje, ki so ga v veliki meri uresničili, je bila prilagojenost izobraževalnih vsebin njihovim izkušnjam, kar 67,86% študentov je bilo s tem zadovoljnih, 25,00% pa delno zadovoljnih. 60,71% študentov je pričakovalo zanimiva predavanja in jih tudi dobilo, 35,71% študentov pa meni, da se je to pričakovanje le delno uresničilo. Pričakovanja glede možnosti za nadaljevanje šolanja na višji stopnji so se zelo uresničila 46,43% uporabnikom, 28,57% pa le delno. Možnost za učno pomoč se je večini uresničila le delno (39,29%), 35,71% študentov pa zelo. 32,14% študentov se je zelo uresničilo pričakovanje glede pridobivanja praktičnega znanja v zvezi s poklicem, za katerega so se šolali, prav takemu odstotku so se ta pričakovanja le delno izpolnila, 28,57% pa meni, da se niso izpolnila. - 32,14% študentov je pred začetkom menila, da bodo imeli večje možnosti za zaposlitev po končanju šolanja in še vedno tako misli, kar 53,57% pa se je to pričakovanje le delno izpolnilo. Študenti so pričakovali tudi nekoliko več družabnih stikov, 28,57% se jim je ta možnost uresničila, 53,57% le delno, 17,86% pa se možnost ni uresničila. Pri študiju na daljavo pač ni mnogo možnosti za stike, tako da mislim, da so študenti pričakovali preveč. Na samoevalvacijsko vprašanje št.4: »Ali so udeleženci zadovoljni z aktualnostjo in in uporabnostjo pridobljenega znanja? « smo postavili ta anketna vprašanja: 14. Kako ste zadovoljni z vsebino izobraževalnega programa? Graf 43: Zadovoljstvo študentov z vsebino izobraževalnega programa 20 Nezadovoljen, ker 15 Ne posebno zadovoljen, ker 10 Dokaj zadovoljen, ker 5 Zadovoljen, ker 0 Zelo zadovoljen, ker skupno število = 28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 45 od 60 Največ študentov je z vsebino izobraževalnega programa zadovoljnih (67,86%). Med odprtimi odgovori so največkrat navedli da vsebina zajema to, kar je potrebno znati pri delu in v vsakdanjem življenju ter da je zanimiva. Pohvalili so tudi prilagodljivost njihovim časovnim zmožnostim. Želeli pa bi več predavanj. Iste stvari so pohvalili tisti, ki so bili zelo zadovoljni (17,86%), dokaj zadovoljni (14,29%) pa bi želeli bolj uporabno znanje, več nadgradnje oz. se jim zdi prelahko. 20. Kako ste zadovoljni z znanjem, ki si ga pridobivate v izobraževalnem programu? Graf 44: Zadovoljstvo študentov z uporabnostjo pridobljenega znanja pri delu 16 14 12 Ne 10 8 6 4 2 0 Delno Da Še ne vem skupno število = 28 Graf 45: Zadovoljstvo študentov z aktualnostjo pridobljenega znanja 25 20 Ne 15 Delno 10 Da Še ne vem 5 0 skupno število = 28 Graf 46: Študenti menijo, da jim pridobljeno znanje koristi v vsakdanjem življenju 20 15 Ne Delno 10 Da 5 Še ne vem 0 skupno število = 28 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 46 od 60 Največ študentov meni, da je znanje v programu aktualno (78,57%). Večinoma so tudi dejali, da jim koristi v vsakdanjem življenju (67,86%), čeprav jih skoraj tretjina meni, da je znanje le delno koristno (28,57%). Dobra polovica (53,57%) pa jih misli, da je pridobljeno znanje uporabno za njihovo delo, več kot tretjina pa je ocenila da je znanje le delno uporabno (35,71%). 21. Ali ste zadovoljni z uporabnostjo znanja, ki si ga pridobivate v naši izobraževalni organizaciji? Graf 47: Zadovoljstvo študentov z uporabnostjo pridobljenega znanja 20 15 Nisem zadovoljen 10 Sem dokaj zadovoljen Sem zadovoljen 5 Sem zelo zadovoljen 0 skupno število = 28 Glede uporabnosti pridobljenega znanja lahko rečemo, da so študenti v splošnem zadovoljni. (60,71%). Velik je odstotek zelo zadovoljnih (21,43%), čeprav je tudi precej delno zadovoljnih (17,86%). Analiza dokumentacije tu ni bila uporabljena. Ugotovitve, sklepi, predlogi Zastavljeni standard: »Udeleženci so zadovoljni z izobraževanjem v naši izobraževalni organizaciji,« dosegamo, vendar je potrebno še nekaj izboljšav. Ugotavljamo, da so študenti študija na daljavo v splošnem zadovoljni, posebej ker jim predavatelji pomagajo rešiti njihove težave in so jim na voljo, ko jih potrebujejo. Glede obveščanja so dokaj zadovoljni ali zadovoljni, nekaj jih tudi ni posebej zadovoljnih. Vsekakor je bilo to področje v primerjavi z drugimi slabše ocenjeno in tu imamo še mnogo možnosti za izboljšanje. Najraje vidijo, da se jih obvešča po e pošti, za nujne spremembe pa bi izpostavila predlog obveščanja po sms. Zelo zadovoljni so tudi z razporeditvijo obveznosti. Pri predavateljih jim je najbolj všeč, da so prijazni in skoraj polovica študentov meni, da se maksimalno potrudijo zanje. Zadovoljni so tudi z njihovimi nasveti glede izbora gradiva in v več kot polovica študentov meni, da so predavatelji dobri strokovnjaki. Skoraj polovica pa jih meni, da bi bila razlaga lahko tudi malenkost boljša. To je verjetno povezano z novim načinom predavanj, prihodnje leto bo lahko boljše. Večina študentov se je pritoževala zaradi tehnike in težav z njo. Študentom so se najbolj uresničila pričakovanja glede prilagojenosti urnika njihovim časovnim možnostim, glede primernosti načinov poučevanja odraslim Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 47 od 60 ter glede prilagojenosti izobraževalnih vsebin njihovim izkušnjam. Skoraj tretjini pa so se le delno uresničila pričakovanja glede možnosti za nadaljevanje šolanja na višji stopnji. Pričakovanje glede pridobivanja praktičnega znanja v zvezi s poklicem, za katerega so se šolali so se jim bolj slabo izpolnila. Pričakovali pa so več družabnih stikov - a vendar gre za študij na daljavo. Večinoma bi študij pri nas priporočili znancem in prijateljem, zaradi večje časovne prilagodljivosti predavanj na daljavo in dobre zastavljenosti študija. Uporabniki menijo, da predavatelji mnogokrat upoštevajo njihovo mnenje glede izboljšav, prepričani pa so tudi, da imajo dobra študijska gradiva, kar je razveseljivo, saj so drugačna kot za klasični študij. Zadovoljni so tudi z aktualnostjo znanja, zdi se jim uporabno v službi in v vsakdanjem življenju. Ravnateljici je zadovoljstvo študentov zelo pomembno, razvite imamo tri vprašalnike za spremljanje le tega – ob vpisu, zadovoljstvo s predavetelji in ob diplomiranju. V prihodnje bi radi področje kakovosti še izboljšali, tudi s pomočjo POKI-ja. Opaža, da imajo težave s tehniko pri spletnih predavanjih in odzivnostjo predavateljev, kar bi radi izboljšali. Predlogi: - Izboljšati obveščanje študentov - Izboljšati kakovost predavanj, razlago - Bolje usposobiti študente za delo v spletnem okolju - V čimvečji meri odpraviti težave s tehniko a. Rezultati zgledovanja Naslov kazalnika 1: Komuniciranje med predavatelji in udeleženci Predmet zgledovanja (Kaj nas je pri zgledovanju zanimalo?) Ugotavljamo, da bi glede komunikacije na daljavo med študenti in predavatleji potrebovali natančna navodila, oz. protokol obnašanja, saj odzivnost predavateljev ni taka, kot si jo želijo študenti. Zanimalo nas je, kako imajo to področje urejeno pri virtualnem učenju v Berlitz Slovenija d.o.o., ki smo si jih izbrali za zgledovanje. Zgledovalno vprašanje 1: 1. Kako pri vas medsebojno komunicirajo predavatelji in udeleženci pri izobraževanju na daljavo? (npr.čas, trajanje, oblika, oz. okolje komuniciranja) Na zgledovalnem obisku smo od gospe Marjete Mrak, pomočnice direktorice izvedeli: Virtualno učenje pri Berlitz Slovenija d.o.o. lahko razdelimo na dva dela: delo na interaktivni platformi Cyber teacher in delo z učiteljem preko skyp-a in telefona. Možno je zakupiti oboje ali samo en del. Stranka se lahko odloči za zakup različnih licenc, oz. dolžin tečaja: 3, 6, 9 ali 12 mesecev. Kot rečeno tečaji lahko vsebujejo le interaktivno platformo ali platformo in delo z učiteljem. Individuano delo z učiteljem je omejeno na zakup (odvisen od trajanja licence: od 12- 24 pri tromesečni licenci, 12, 24,48 pri šest mesečni licenci; 72 ur…), medtem ko delo na platformi ni omejeno, torej ves čas trajanja licence stranka Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 48 od 60 prejema dnevno sveže aktualne članke, individualizirane vaje in rabi chat – room. Komunikacija med učitelji in uporabniki v virtuanem okolju poteka preko dveh programov virtualnega učenja: CyberTeachers® Corporate – interaktivno e-učenje tujega jezika in Individual Phone/Skype Lessons – učne ure prek telefona ali skypa. Prvi je v bistvu platforma s prilagojenim učnim načrtom, ki zadovolji individualne potrebe in učne cilje vsakogar. Učenje poteka z mentorjem, v živo prek spleta pa so tečaji konverzacije –dostopni sedem dni v tednu in 24 ur na dan. Program ponuja poglavja in tematike prilagojene stopnji znanja tujega jezika in potrebam posameznika. Drugi program, Individual Phone/Skype Lessons metoda zagotavlja individualne učne ure prek telefona ali skypa 24 ur na dan s katere koli lokacije. Program je 100% učinkovit, saj pri 30-minutnih učnih urah učenci izkoristijo najvišjo stopnjo koncentracije, učenje pa je popolnoma prilagojeno njihovim potrebam. Priporočljivo za učence, ki potrebujejo intenzivno učenje in veliko komunikacije. Zgledovalno vprašanje 2: 2. Ali imate pri vas standarden (predpisan) način komuniciranja med njimi? Če da, prosim če nam lahko opišete temeljne značilnosti? Da, imajo zelo dobro razdelan način medsebojnega komuniciranja. Spodaj sta predstavljane oba primera. 1. Primer platorma Cyber teachers: Stranka dobi geslo za interaktivno platformo. Ob vpisu opravi test znanja (na platformi, v nekontroliranem okolju), vnese pa še: svoj poklic, želje, kaj bi rada odnesla od tega izobraževanja. Vse to dobi učitelj, ki individualno pripravi učno gradivo. Na platformi so različne vaje, članki, ki se dnevno posodabljajo, glede na interes stranke (ki ga je sporočila ob vpisu). Članki so aktualni, ki se pojavljajo v dnevnem časopisju – npr. če vas zanima zunanja politika bi v teh dneh lahko brali o Baracku Obami in izidu volitev. Stranka pa lahko vedno zamenja področje interesa, tako da si ga izbere v enem od polj – ni potrebno neke procedure. Lahko pa se npr. zanima za več področij in jih menjuje. Po vsaki učni uri učitelj pove priporočila in mnenje, na podlagi teg pa so sestavljene tudi Flash lessons: hitre vaje, ki trajajo največ 5 minut in jih stranka prejema na mail - močno pomagajo izboljšati jezik. Priporočene vaje pa so na levi strani v okvirčku (niso obvezne): lahko izbira med 15, 30 in 45 minut trajajočimi vajami – tudi te priporoči učitelj. Izbira besdišče ali slovnico in spet prejme povratno informacijo (avtomatizirana) kako je šlo. Če ima ob delu na platformi stranka vprašanje – npr. nečesa ne zna, ne razume, morda ne ve, kaj pomeni določena beseda ali katero bi bilo bolje uporabiti v besedilu s katerim vadi in zakaj, se za pomoč lahko obrne na chat-room (okvirček je znotraj platforme). Najkasneje v 5 minutah prejme odgovor tistega učitelja, ki je tedaj zadolžen za chat room – ni nujno, da je to strankin učitelj. Najdaljši čas, ki ga stranka lahko preživi v chat roomu je 5-10 Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 49 od 60 minut, ni namreč namenjen klepetu, pač pa hitri pomoči. Po 30 minutah vaj lahko stranka ponovno vpraša, če česa ne ve. Poročilo o napredku se pojavi vsakič, ko se stranka logira. Je v obliki pajkove mreže in spremlja različna področja napredovanja (vsak del šesterokotnika svoje). 2. Primer delo z učiteljem, oz.seansa z učiteljem Individual Skype Lessons – učne ure prek telefona ali skypa: Phone/ Delo poteka preko telefona ali skyp-a (to priporočajo), vsaj 30 minut (ocenili so, da je pri tem načinu dela to najbolj idealna dolžina koncentracije), platforma pa je tabla na kateri delata učitelj in stranka (podobno kot pri nas, le da je pri nas enosmerno). Stranka se na platformi odloči za urnik in način dela z učiteljem ter intenzivnost. Posebne spletne strani Net planning so namenjene le organizaciji dela– imajo precej razdelkov: želje glede izbora učitelja (npr. angleški naglas, ameriški naglas, moški, ženska, katero področje naj obvlada, kdaj si želi vaditi z njim). V koledarčku je napisano, koliko ur je zakupljenih, stranka jih rezervira, ko želi. Na Net planningu učitelju lahko sporoči še, česar morda prej ni – dodatne želje:koliko časa želi nameniti govoru, pisanju, lahko pa to predlaga učitelj in večina kar zaupa njegovi izbiri. Ure je mogoče odpovedati vsaj 6 ur prej, kar je dokaj pozno, v večini šol je to potrebno narediti vsaj 24 ur prej. Pogleda se na koledarček učitelja in se dogovori za zamenjavo ur. Virtualno učenje z učiteljem poteka tako, da se gre 5 minut pred začetkom na virtualno tablo. Učitelj pred začetkom ure stranko pokliče!!! Če nič ne delaš, dobiš opomnik kaj se dogaja ali te učitelj pokliče in vpraša. Po vsaki uri stranka pove, kako se ji je zdelo (sprotne evalvacije!). Hkrati svoje mnenje o znanju in napredku poda tudi učitelj. Na spletni platformi se na vrhu pojavijo mesečne analize koliko časa in kaj je stranka delala na platformi. Med učenjem, še pred koncem tečaja se opravi vmesni test, da se vidi, kako stranka napreduje. Tudi sicer se napredek spremlja. Za vsako učno uro je pripravljeno shranjeno gradivo na platformi (podobno kot pri nas), ki se ga lahko natisne ali shrani na disk računalnika. Pisanje testov poteka v nekontroliranem okolju in delo s stranko se prilagaja njenemu trenutnemu znanju. Učitelj znanje stranke ob delu z njo redno spremlja in se prilagaja njenemu nivoju. V posebnem okvirčku za chat (ni isti kot chat-room) zapiše, kaj ne gre, oz. kaj je potrebno izboljšati in to ostane kot opomnik za stranko. Povratne informacije o delu z učitelji so dobrodošle. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 50 od 60 Zgledovalno vprašanje 3: Kakšnega načina komuniciranja si po vaših izkušnjah udeleženci najbolj želijo? Osebnega stika, oz.komuniciranja in tega, da se jim prilagajajo – kar tudi se, seveda je pa cena druga. Zgledovalno vprašanje 4: Kakšnega načina komuniciranja si najbolj želijo predavatelji? Jih ne sprašujejo po tem, način obnašanja je že izdelan in se mu učitelji prilagodijo. Vedno morajo biti na voljo za odgovore, cyber chat in ob rednih urah za stranko. Zgledovalno vprašanje 5: Kako ustrežete obem skupinam? Ali sodelujejo pri odločanju o poteh komuniciranja? Sodeluje morda še kdo drugi iz podjetja, npr. vodja oz. organizator izobraževanja, tutor, tehnična ekipa? Tehnična ekipa sodeluje v primeru težav. Udeleženci iz Slovenije se običajno obrnejo na Berlitz Slovenija, oni pa kontaktirajo tehnično ekipo izven Slovenije, če ne gre drugače. Zgledovalno vprašanje 6: Imate predpisano v kolikem udeležencem? času mora predavatelj odgovoriti Da, na Cyber teacher, Chat room, ki je »prva pomoč« za hitre odgovore, najkasneje v 5 minutah. Zgledovalno vprašanje 7: Ali je hitra odzivnost predavateljev na vprašanja udeležencev in ažurnost pri urejanju informacij o svojem predmetu na spletu vključena v pogodbo o delu? Da, ko se zaposlijo, sprejmejo te pogoje. Zgledovalno vprašanje 8: Kako motivirate in nagrajujete predavatelje za ažurnost in odzivnost? Razume se, da morajo biti ažurni in odzivni, to je predpogoj za delo. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 51 od 60 Zgledovalno vprašanje 9: Ali in kdo preverja ažurnost odgovorov predavateljev? Da – sistem beleži vprašanja in odgovore, tako da je vsaka komunikacija skrbno zabeležena. Če se pritožite, vodstvo to pregleda in vidi kaj je res. Če je potrebno, reagira na učitelje. Zgledovalno vprašanje 10: Kako so predavatelji usposobljeni za delo v spletnem okolju? Da, učitelji zelo dobro poznajo delo v spletnem okolju in novosti, saj so so v stalnem usposabljanju. Zgledovalno vprašanje 11: Kako jih usposabljete? Za oba načina učenja so učitelji iz celega sveta in se ne usposabljajo v Sloveniji. Morda le utrinek iz izobraževanja učiteljev, ki ne poučujejo na daljavo na Berlitz Slovenija: Že na uvodnem pogovoru jih vprašajo ali znajo uporabljati Skype in internet – če ne ali se ne želijo naučiti, potem niso pravi za to delo. Potem imajo individualno učenje, pokažejo jim platformo in vse funkcije ki jih ponuja, delo na njej, gradivo. Nadzornik učiteljev spremlja (opazuje) delo učiteljev na začetku. Imajo tudi on-line treninge, na dve – tri leta pa je obvezen re-training, oz. osvežitveni tečaj z novostmi. Če on line training in v živo treninga ne opravijo, ne poučujejo več. Zgledovalno vprašanje 12: Je usposabljenje predavateljev in udeležencev vključeno v šolnino, oz.ceno izobraževanja? Cene so določene vnaprej in veljajo na globalni ravni. Dodala bi, da sem spada tudi usposabljanje njihovega kadra. Zgledovalno vprašanje 13: Kateri so po vašem mnenju tisti temeljni standardi komunikacije med predavateljem in udeleženci, ki bi se je morala držati vsaka organizacija za izobraževanje odraslih? Komunikacija bi morala biti kvalitetna, tehnično dobro podprta in obojestransko povratna. Informacije bi morali obravnavati kot priložnost za izboljšanje, v primeru, ko ne gre vse gladko. Ta način virtualnega učenja dobro deluje že preko 20 let. Druge informacije, podatki, opažanja itd.: Učenje na daljavo, oz.virtualno učenje, kot ga imenujejo pri Berlitz Slovenija d.o.o., ima pri Berlitz – u dolgo tradicijo. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 52 od 60 Podjetje Berlitz je mednarodno podjetje, ki ponuja izobraževanje po svojih standardih, stranka točno ve, kaj dobi, kjerkoli po svetu. Vsi jezikovni programi so osredotočeni na poslovna področje, učno gradivo je prilagojeno izbranim vsebinam in panogi. Na voljo je široka paleta strokovnih programov, ki bodo kandidata pripravili na učinkovito komunikacijo v poslovnem okolju: Več kot 600 strokovnih vsebin, 218 delovnih profilov in 20 ključnih industrijskih panog Strokovno besedišče Več kot 200 različnih medkulturnih nasvetov za 20 držav Pomoč pri pisanju dopisov Novice iz panoge, ki zanima stranko (Berlitz virtualno učenje) Ugotovitve, predlogi za izboljšave - maksimalno dobro izdelan sistem poteka izobraževanja, z vsemi predvidenimi scenariji (kaj se zgodi v različnih primerih) - individualiziran in zelo prilagodljiv sistem (koliko možnosti izbire!) , - voden sistem, zavedajo se svojih omejitev (učitelj pokliče na začetku ure, ura traja največ 30 minut) - ponujajo največjo možno prilagodljivost in tudi na cyber teachers (brez skype lessons) skoraj neomejeno možnosti učenja, ki jih je možno dobiti tudi brez največjega plačila - največji možen trud za stranko: - delujejo v smislu da bodo stranko za vsako ceno naučili tujega jezika – občutek ima, da delajo oni, stranka le sodeluje, ne pustijo je same na spletu - stranka nikakor ne more imeti občutka, da jim gre le za denar - sprotne evalvacije – ljudje smo tekmovalni in evalvacije nas spodbujajo Predlogi za izboljšave - Potrebujemo jasna navodila obnašanja v spletnem okolju: kaj je naloga predavatelja (vključno z odzivnostjo, ki naj bo definirana in vključena v pogodbo o delu): tudi sodelovanje na forumu v času trajanja predavanj vse do izpita, odgovarjanje na e pošto v roku dveh dni, razen, če iz upravičenih razlogov ne more - Sprotne evalvacijske ankete med študenti in predavatelji, kjer spremljamo tudi odzivnost - Uvedba dodatnih govorilnih ure preko skypa ali videokonference - Uvedba dodatnega učnega kotička: naložimo dodatno gradivo, seznam literature, povezave za tiste, ki jih zanima več o predavani snovi Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 53 od 60 Naslov kazalnika 2: Zadovoljstvo udeležencev z e študijem Predmet zgledovanja (Kaj nas je pri zgledovanju zanimalo?) Ugotavljamo, da bi bilo potrebno odpraviti razne tehnične težave pri študiju na daljavo. Zanimalo nas je, kaj nam glede gladkega poteka izobraževanja na daljavo lahko svetujejo v podjetju XLAB d.o.o., ki se ukvarja z rešitvami komuniciranja na daljavo (webinarji, video konference). Zgledovalno vprašanje 1: Kakšen način izobraževanja na daljavo najbolj priporočate izobraževalnim organizacijam? (kakšno okolje, spletna učilnica, forumi, videokonference – koliko jih lahko sodeluje?) Na zgledovalnem obisku smo od gospoda Jerneja Groma, vodje prodaje izvedeli: V splošnem predlaga Windows okolje, ker je med uporabniki najbolj razširjeno, čeprav ISL Groop deluje tudi na Macu in Linuxu. Tehnične specifikacije so na voljo tule: http://www.islonline.com/help/isl-groop/2-4/manual/?g-intro-systemrequirements.htm. ISL Groop omogoča interaktivno delo z manjšimi skupinami ali pa webinarje, kjer je udeležencev več, so pa le-ti glede na njihovo vlogo omejeni glede pravic. ISL Groop smo testirali do 150 uporabnikov. Način uporabe in pravice udeležencev so odvisne od konkretnega učnega scenarija, ki ga želite doseči. Na webinarju je lahko hkrati prisotnih do 150 ljudi, licenca pa velja za 10 ljudi. Iz pogovora smo izvedeli še, da Webinar v bistvu deluje tako kot že poteka izobraževanje na daljavo pri nas. Primerjava z našim sistemom: IKT administrator je predstavil naše izobraževanje na daljavo, učilnico v Moodlu, forum za študente in tudi Jernej Grom se je strinjal, da je naš sistem zelo dobro urejen in v bistvu ni imel pripomb. Naš cilj (ERUDIO) je, da bo delujoč sistem čimbolj samozadosten, saj zanj skrbi le ena oseba – IKT administrator ( za izobraževanje “navadnih” študentov + na daljavo). Prav tako kot pri nas, tudi v webinar lahko uvažamo različne datoteke (power point, besedila, slike, linki do vsebin na spletu) ali si jih že vnaprej pripravimo, da na predavanjih ne izgubljamo časa. Datoteke se lahko shrani, pri nas je to avtomatsko, ker predavanja niso obvezna in si jih lahko ogledajo večkrat: ko imajo čas, pred izpiti … Na ekranu se pojavijo: glavno okno, prenos predavatelja, ki se ga lahko izključi; levo pa: zgoraj: okno, kjer se vidi, kdo je prisoten, spodaj pa chat (klepet) z vprašanji, ki jih študenti zastavljajo predavatelju. Pri nas sproti odgovarja nanje. Če mu ne uspe odgovoriti na vsa, lahko še malo podaljša predavanja, če pa nima časa, na preostala vprašanja odgovori v forumu. Naši študenti svoje izdelke oddajo na splet, vse kar oddajo se vidi, omogočena je sledljivost zaradi dokumentacije. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 54 od 60 Zgledovalno vprašanje 2: Se vam zdi smiselno, da bi obstajale določene standardne zahteve za predavatelje, tutorje za tehnično izvedbo poteka izobraževanj? Standardne zahteve se mu zaenkrat ne zdijo smiselne, ker je na trgu kar nekaj rešitev za spletna predavanja. Bolj se mi zdi smiselno, da ima organizacija, ki izobraževanja izvaja, zaposlenega tehničnega strokovnjaka, ki bo predavatelje naučil uporabe konkretnega programa, da bodo sčasoma predavanja lahko organizirali in vodili sami. Zgledovalno vprašanje 3: Kako naj IKT strokovnjaki sodelujejo pri pripravi izvedbe izobraževanj? IKT strokovnjaki naj sodelujejo pri tehničnem usposabljanju predavateljev in kot tehnična podpora na predavanjih, kadar je to potrebno. Zgledovalno vprašanje 4: Kako naj tutorji sodelujejo pri pripravi izvedbe izobraževanj - morda tudi iz izkušenj organizacij, s katerimi ste delali? Nimajo izkušenj. Zgledovalno vprašanje 5: Ali pri pripravi izvedbe predmeta na daljavo sodelujejo tudi predavatelji? Npr. pri oblikovanju spletne učilnice, pri oblikovanju predmeta? Sodeluje še kdo drug? Nimajo izkušenj. Zgledovalno vprašanje 6: Ali nudite usposobljate IKT strokovnjakov za pripravo izobraževanj na daljavo? Našim strankam nudijo tehnično pomoč v povezavi z njihovim programom ISL Groop. Lahko se dogovorijo za usposabljanje IKT strokovnjakov, če podjetje tako želi. Zgledovalno vprašanje 7: Kakšen sistem študija na daljavo se vam zdi najstabilnejši? Pri nas se npr. pojavijo težave: ko se jih na začetku več logira, ko so ustni izpiti in študenti vključujejo kamere ... Kako bi lahko preprečili izpade? Delovanje sistema je odvisno od dodeljenih pravic študentom, torej kaj jim dovolimo, da lahko delajo: se pojavi njihova slika na zaslonu, govorijo …. Predstavnik XLAB d.o.o. predlaga, da jih je čim manj (le pisna vprašanja na chatu, kar že imamo), ker tako preprečimo možnost napak, sesutja sistema, nedelovanja … iz vidika skrbnika sistema je lažje imeti nadzor. Ob vpisu smo enako kot lansko leto razdelili udeležencem prenosnike (1€ doplačila) z namenom, da jim zagotovimo strojno opremo predvsem za ustne Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 55 od 60 zagovore (kamera + mikrofon) – Uniformirana strojna oprema za celoten čas študija. Poleg tega pa mora biti predavatelj ali IKT strokovnjak vešč vodenja predavanj in poznati sam program in njegove funkcionalnosti. Po naših izkušnjah je več kot 90% »napak«, ki se pojavljajo, posledica človeškega faktorja oz. napačnega ravnanja s programom, lokalnih težav z internetno povezavo ali pa gre za napake na hardwaru uporabnikov. Minimalna zahteva po prenosu podatkov za naše študente 1MB se mi je zdela še prevelika, mora biti taka zaradi rezerve. Zgledovalno vprašanje 8: Kako bi lahko zagotavljali varnost pri izvedbi izpita na daljavo v nekontroliranem okolju? Izpostavimo problem pisnih izpitov v nekontroliranem okolju in preverjanje avtentičnosti uporabnika. Pisne izpite smo zaščitili tako: potekajo v obliki kviza, z lock down browser-jem, ki deluje z internet explorerjem. Ne da se vračati na prejšnja vprašanja (v okolju PHP), ne da se kopirati. Vendar je poleg študenta lahko še nekdo drug, študent bi lahko imel še en računalnik … skratka, možnosti zlorabe so. Žal pa tudi v XLAB-u nimajo izkušnje s takimi primeri. Zgledovalno vprašanje 9: Kako priporočate, da bi reševali težave na strani uporabnikov? (Remote desktop connection, ustna navodila, pisna navodila) Priporoča kratka in jasna pisna navodila za študente, remote desktop, chat, v nepreverjenem okolju naj bo vsekakor prisoten tehnik. V ERUDIO imamo ISL light in če se težav ne da odpraviti po telefonu, se Jure poveže z uporabnikom, a to je časovno res zamudno in se želimo posluževati čimmanj. Iz vidika uspešnega dela študenta pa se nam je vsem zdelo nujno, da naredimo načrt dela, oz. navodila. Tu bi pisale ključne funkcije, kje jih najdejo (npr. če poveča okvirček na ekranu, je bolja resolucija) IKT administrator pove, da trenutno pisnih navodil še nimamo, a se nuje zavedamo in jih bomo pripravili za študente in predavatelje. Za študente organiziramo sestanek, kjer se jim predstavi delovanje študija na daljavo in funkcije, ki jih bodo potrebovali. Sledi uvajalni teden s testnim predavanjem (spremljajo od doma), da se nejasnosti preprečijo še predno se predavanja prično. Ugotovili smo, da je za mnoge zaplete krivo neznanje študentov in to, da ne vedo, kaj podarjeni notesnik zmore in kje so njegove meje, v kombinaciji z internetno povezavo, ki jo imajo. Nekako ne vedo, kje se konča naš del in začne njihov. Spet pridemo do navodil, ki bi jih morali napisati in hkrati poudariti, da za težave, ki izvirajo iz neznanja ali neprimernega ravnanja z opremo, ne odgovarjamo. Zgledovalno vprašanje 10: V primeru, da sistem zataji – kako reševati težavo, naj bo tehnična podpora vedno prisotna ob predavanjih? Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 56 od 60 Tako kot zgoraj, v nepreverjenem okolju ali pri novih sklopih predavanj naj bo vsekakor prisoten tehnik. V XLAB-u, kjer imajo zaposlene po celem svetu, svoje težave ob zatajitvi sistema rešujejo tako, da sejo prenesejo na geografsko najbližji server, mi pa jo moramo z našo tehnično podporo. Tehnična podpora je pri nas na začetku stalno dosegljiva, kasneje le za predavatelje (vse v isti stavbi), za študente pa v pisni obliki (za nujne primere tudi telefon). Zgledovalno vprašanje 11: S kakšnimi učnimi pripomočki si med predavanji lahko pomaga predavatelj? (pri nas npr. tabla, delo z besedilom) Kakšna učna gradiva imate? Na XLAB-u so razložili, kako poteka delo pri njih, oz.kako njihovi predavatelji predavajo na daljavo in sistem je tak kot naš. Zgledovalno vprašanje 12: Ali iz pogovoriv z uporabniki vaših storitev veste kakšnih spletnih predavanj si njihovi udeleženci najbolj želijo? To je zelo odvisno od ciljev izobraževanja, števila udeležencev, predmeta poučevanja in programske opreme, ki jo uporabljajo, zato težko odgovorim na splošno. Zgledovalno vprašanje 13: Kateri so po vašem mnenju tisti temeljni standardi za izvedbo izobraževanja na daljavo, ki bi se ga morala držati vsaka organizacija? - jasna navodila udeležencem točno določen scenarij oz. potek predavanj predavatelji, ki so tehnično usposobljeni za delo s programom zagotovljena tehnična podpora IKT administratorja v primeru težav gradivo, ki je prilagojeno načinu predavanj Jernej Grom lahko produkte XLAB-a predstavi vsem zainteresiranim, pride tudi v podjetja. XLAB nudi tudi 15 dnevni brezplačni preizkus izdelkov. Druge informacije, podatki, opažanja itd.: Jernej iz XLAB-a postavi zanimivo vprašanje: ali imajo predavatelji vključeno v pogodbo, da morajo pregledovati forum in odgovarjati na vprašanja? Zanimalo nas je, kolikšna je lahko najmanjša resolucija za celo postavitev ekrana. Pri nas študenti ob vpisu namreč gratis (1 euro) prejmejo notesnik s velikostjo ekrana 10”, kjer pa je zaslon za zadostno preglednost premajhen, večino chata (vprašanj) se ne vidi dobro, pravzaprav sta vidni le zadnji dve vrstici. Jernej Grom je povedal, da bi to oni sicer lahko uredili, a ugotovimo, da je za študente bolj ključna vsebina in zvok kot slika. Za predavatelje pa je drugače – oni morajo imeti pregled nad vprašanji in celotno sliko ekrana, zato morajo imeti računalnike z večjim zaslonom, kar tudi imajo. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 57 od 60 Zanimalo nas je tudi, kako izgleda user management na začetku leta. Mi bi potrebovali profesorske account-e, profesor potem povabi študente, ni potrebno, da ima vsak študent svoj račun, oni lahko dostopajo prosto. Jernej Grom je naš sistem pohvalil, da je zelo dobro dodelan in zaenkrat ne bi spreminjal ničesar. Glede objavljenih predavanj so se predavatelji bali za avtorske pravice, a smo jim povedali, da so predavanja tudi reklama znanje in jih bodo tudi drugi interesenti lažje poiskali. Ugotovitve iz proučene dokumentacije Predstavljena je multiplatforma in vse funkcije, ki jih ima (v prilogi): podpora na daljavo (Remote support), dostop na daljavo (Remote Access), kjer dostopaš do svojih računalnikov iz katerihkoli spletnih brskalnikov (Ipad, iPhone …), pogovor v živo (Live Chat), spletna konferenca (Web Conference): nudi funkcije, ki jih potrebujemo tudi mi za učenje na daljavo: skupna uporaba zaslona, avdio in video vsebine, predstavitve. Več ljudi iz različnih lokacij lahko sodeluje in dela na zahtevnejšem projektu ter si izmenjuje razline dokumente, informacije … V zakupu ene licence ISL online so štiri produkti. (ISLonline, predstavitvena brošura) Ugotovitve, predlogi za izboljšave Glavne ugotovitve in predlogi za izboljšave: - predavatelji morajo biti tehnično usposobljeni za delo s programom - zagotovljena mora biti tehnična podpora IKT strokovnjaka v primeru težav - gradivo mora biti prilagojeno načinu predavanj - potek predavanj, oz.scenarij naj bo točno določen - udeleženci morajo imeti navodila za ravnanje - skupina, ki se skupno izobražuje ali ima skupni sestanek na daljavo, naj dela v istih pogojih, z istimi računalniki in orodjem - več ko je udeležencev, manj naj imajo pravic, da je proces obvladljiv Predlogi za izboljšave: - potrebujemo kratka, jedrnata navodila za predavatelje in študente (tehnična in v smislu: pogoste težave uporabnikov – kako ravnati) - vsi študenti naj imajo isto opremo, to znatno zmanjša obremenitev tehnične podpore - študentom dodelimo pravic le toliko kot je za njihov uspešen študij nujno potrebno, kar prepreči možnost nepravilnega delovanja sistema - predavatelji naj imajo v pogodbi da morajo odgovarjati na maile, pregledovati forum in odgovarjati na vprašanja Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 58 od 60 2. SKUPNI ZAKLJUČKI Pri kazalniku 1: Zadovoljstvo predavateljev (pri programih, ki jih izvajamo v obliki študija na daljavo) z delom v izobraževanju odraslih, smo želeli proučiti različne vidike zadovoljstva predavateljev z organizacijo dela pri nas, naš cilj je, da so predavatelji zadovoljni. Izkazalo se je, da so z delom zaposlenih na splošno zadovoljni: z ravnateljico, referatom; večkrat so izpostavili korektnost in dober odnos, podporo ravnateljice ter ažurnost in strokovnost zaposlenih in referata. Posebej cenijo avtonomnost, ki jo imajo pri nas. Standard kakovosti dosegamo predvsem na področju: predavatelj zaposleni. Mnogo rezerve pa imamo še pri tehničnem delovanju izobraževanja na daljavo. Ankete so bile opravljene lani, letos bi bila slika drugačna, ker je tehničnih težav bistveno manj, oprema je namreč bolj poenotena. Tudi predavatelji izvedbo izobraževanj bolje obvladajo. Vseeno pa bomo tu poskusili narediti še več. Predlogi za izboljšavo: - Izboljšati je potrebno delovanje računalniškega sistema za e študij - predavatelje je potrebno bolje pripraviti na delo za spletna predavanja in v spletnih učilnicah - razviti anketne vprašalnike za spremljanje zadovoljstva predavateljev in se individualno pogovoriti s tistimi, ki bi imeli težave Pri Kazalniku 2: Komunikacija med študenti in predavatelji smo si zastavili ta standard kakovosti: Pretok informacij med udeleženci in predavatelji je dvosmeren in vključuje različne oblike komunikacije smo opazili, da študenti pogrešajo več komunikacije iz strani predavateljev, predvsem pa jih moti odzivnost. Zdi se jim, da predolgo čakajo na odgovore in da predavatelji premalo sodelujejo na forumih. Zavedamo se, da je odzivnost relativna: kar je za nekoga hitro je drugemu lahko počasi, zato jo je potrebno natančno definirati. Predlogi: - predavatelje je potrebno opozoriti na čimhitrejšo odzivnost do študentov in to tudi redno spremljati/preverjati. To bomo uvedli v njihovo pogodbo o delu (odgovor naj sledi v dveh dneh), z anketami študentov pa bomo spremljali kako se izvaja v praksi. - proučili bomo možnost uvedbe dodatnih videokonferenc s predavatelji za dodatna pojasnila in uporabo skypa, ki so jih predlagali študentje Pri Kazalniku 3: Zadovoljstvo študentov je bil naš standard: Udeleženci so zadovoljni z izobraževanjem v naši izobraževalni organizaciji; in smo se mu dobro približali. Zadovoljni so s »človeško platjo« predavateljev: ko jih potrebujejo, so pripravljeni pomagati, so prijazni in dobri strokovnjaki. Pohvalili so tudi študijska gradiva. Želeli so le nekoliko boljšo razlago, ki je posledica novega načina predavanj in bo vsakič boljša. Možnosti za izboljšanje so na področju obveščanja študentov. Motile so jih težave s tehniko, ki so letos že manjše. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 59 od 60 Predlogi: - Izboljšati obveščanje študentov - Izboljšati kakovost predavanj, razlago - Bolje usposobiti študente za delo v spletnem okolju - V čimvečji meri odpraviti težave s tehniko Glavni cilji in ugotovitve so: Zastavili smo si te cilje: zadovoljstvo predavateljev, študentov in dvosmerna komunikacija med študenti in predavatelji. Predavatelji so zadovoljni z delom zaposlenih in ravnatljice, predvsem z odnosom. Naše izobraževanje je v očeh študentov dobro, zadovoljni so s predavatelji, njihovo pomočjo in strokovnostjo, gradivi ter uporabnostjo pridobljenega znanja. Malce manj so zadovoljni z načini obveščanja. Ugotovili smo, da moramo izboljšati odzivnost predavateljev in tehnični potek študija na daljavo. Vsi so pohvalili prilagodljivost, kijo nudi študij na daljavo. Na zgledovalnih obiskih smo proučevali odzivnost predavateljev (Berlizt Slovenija d.o.o.) in možne izboljšave za potek študija na daljavo (XLAB d.o.o.). Ugotovili smo, da je glede odzivnosti potrebno dodati določilo v pogodbo, da naj predavatelji odgovorijo v roku dveh dni, študentom pa morda omogočiti še govorilne ure na daljavo (videokonferenca). Glede tehnične izvedbe smo ugotovili, da je naš način dober in naj tak ostane. Pogoje je le: poenotena oprema za vse študente, čim manj pravic študentom – toliko, da sistem še dobro deluje in predvsem: jasna navodila za študente in predavatelje. Jasno mora biti, kje se začne njihova in neha naša odgovornost. Naše glavne prednosti so: 1. Kvaliteta študija 2. Prilagodljivost, ki jo nudi študij na daljavo 3. Prijaznost in ustrežljivost osebja Glavne pomanjkljivosti so: 1. Tehnične težave pri izvedbi študija na daljavo 2. Manjša odzivost predvateljev, kot bi jo študenti želeli Poglobljeno smo želeli proučiti prav ti dve področji, zato smo izbrali zgledovalna obiska, ki sta potrdila naše ideje o rešitvah za izboljšavo. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Stran 60 od 60 3. LITERATURA IN VIRI Berlitz virtualno učenje, povezeto 20.11.2012, dostopno na: http://www.berlitz.si/sl/jezikovni_tecaji/virtualno-u/ Predstavitvena brošura ISL online: Complete Communication & Collaboration Software Multi – platform: On line PRILOGE Priloga 1: Samoevalvacijski načrt Priloga 2: samoevalvacijski instrumentarij: vprašalniki za študente, predavatelje, vprašanja za intervju za ravnateljico Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«