KAZALO VSEBINE - Akademija za ples

POROČILO O SAMOEVALVACIJI O
ORGANIZACIJI, IZVEDBI IN RAZVOJU
IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI
NA AKADEMIJI ZA PLES
November, 2014
Spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
Poročilo za leto 2014
Sprejel Senat AP na svoji 15. seji, 27.11.2014
November, 2014
2
KAZALO
VPETOST V OKOLJE
POSLANSTVO AP
VIZIJA AP
STRATEGIJA AP
DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
ORGANIZIRANOST
Poslovodstvo:
Upravni odbor
Študentski svet
Pedagoške in znanstveno-raziskovalne enote na AP
IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST
ORGANIZACIJA IN IZVEDBA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
MEDNARODNA MOBILNOST
VSEŽIVLJENSKO UČENJE
SKRB ZA KAKOVOST IZVAJANJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST
DOMAČI IN MEDNARODNI PROJEKTI
OCENA STANJA IN USMERITEV
KADRI
VISOKOŠOLSKI PREDAVATELJI IN SODELAVCI
NEPEDAGOŠKI DELAVCI
ŠTUDENTI
MATERIALNI POGOJI
PROSTORI
OPREMA
RAČUNALNIŠKE ZMOGLJIVOSTI IN AVDIO VIDEO OPREMA
3
FUNDUS KOSTUMOV
KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA DEJAVNOST
FINANCIRANJE
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE NARAVNANOSTI
ZAKLJUČEK, POVZETEK
PREGLED REALIZACIJE CILJEV ZA ŠTUDIJSKO LETO 2010/2011
POVZETEK
4
VPETOST V OKOLJE
Akademija za ples, samostojni visokošolski zavod (v nadaljevanju AP) ima javno izraženo
poslanstvo in svojo vizijo, ki sta javno dostopna tudi na spletni strani www.danceacademy.si.
Poslanstvo in vizija AP sta skladna z ustanoviteljevimi nameni in vsebinsko izražata in
zajemata med drugim tudi skrb za kakovost delovanja samostojnega visokošolskega zavoda.
POSLANSTVO AP
Na AP zagotavljamo vrhunsko znanje na področju plesa, pedagogike in ustvarjalno
koreografskega procesa. Z raznovrstnimi in raznolikimi pedagoškimi delavci ter njihovimi
bogatimi umetniško- ustvarjalnimi izkušnjami ter vodstvom zagotavljamo našim študentom
najvišjo možno interakcijo in sodelovanje z najboljšimi strokovnjaki s svojih področjih s
kulturno umetniškega vidika.
V prihodnosti si želimo razviti edinstveni evropski visokošolski strokovni študijski program,
kjer se prepletajo znanje, izkušnje, inovativnost in ustvarjalnost na pedagoško plesnem
kulturnem in umetniškem področju.
S promocijo plesa in plesne kulture želimo postati pomemben akter soustvarjanja kulturnega
prostora v Sloveniji, preko ustvarjenih mednarodnih povezav pa tudi v širšem, evropskem
prostoru.
Razvoj plesne umetnosti in kulture želimo graditi na izboljševanju povezave med
izobraževanjem, raziskavami in kulturo. Povečati želimo obseg pretoka znanja, raziskovalnih
inovacij in napredka, ki temelji na ustvarjalni plesni sceni. Postati želimo uspešen in zaželen
partner na področju plesne pedagogike, poučevanja, plesnega ustvarjanja in izražanja tako v
Sloveniji kot v mednarodnem okolju ter skrbeti za trajnostni razvoj družbenega okolja.
VIZIJA AP
AP želi postati ena izmed vodilnih izobraževalnih institucij na področju plesa ne samo v tem
delu Evrope temveč tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru, saj je edinstveni zavod,
ki v tako kratkem času –času študija zagotovi diplomantom praktične izkušnje, istočasno na
treh poklicnih področjih: plesni pedagog, plesalec in koreograf.
AP želi biti študentom prijazna, visoko kakovostna in v domačem, kakor mednarodnem,
prostoru konkurenčna izobraževalna institucija s fleksibilno organizacijo in delovanjem ter
prilagajanjem zahtevam moderne družbe, kulturnega in umetniškega okolja.
Svojim diplomantom želi zagotoviti izobrazbo in opravljanje poklica na njihovem področju
umetniškega delovanja. S poudarkom na uporabnosti znanja in zaposlitvi diplomantov bo
okrepila sodelovanje z umetniškimi in kulturnimi zavodi, v sodelovanju razvijala ta področja in
razvijala prakso.
Širila in utrjevala bo raziskovalno razvojno sodelovanje z različnimi pristojnimi inštitucijami z
umetniških in znanstvenih področij tako v Sloveniji kot tudi v širšem evropskem prostoru.
To bo storila tako z avtonomnim in samoiniciativnim prizadevanjem, kot z izboljšanjem
medsebojne povezanosti in sodelovanja s posamezniki kot inštitucijami na področju
umetnosti in kulture za doseganje sinergijskih učinkov naše družbe in posameznikov.
5
STRATEGIJA AP
Strategija AP izhaja iz zakonodaje na področju slovenskega visokega šolstva, vizije in
poslanstva AP, ter je usklajena z Nacionalnim programom visokega šolstva in dokumenti AP.
Strategija se prilagaja v skladu s sprejetimi dokumenti na AP, ki jih obravnavajo organi AP.
Naši visokošolski predavatelji pa s svojimi bogatimi poznanstvi in povezavami, tvorijo ne
samo v slovenskem temveč tudi evropskem in svetovnem prostoru številne oblike
medsebojnega sodelovanja. V Sloveniji sodelujemo na ravni umetniških in kulturnih
projektov, inštitucij, s kulturniki, svobodnimi umetniki. Nekaj projektov izvaja AP skupaj s
svojimi študenti in sodelavci. Strokovnjaki iz omenjenih krogov pa so tudi naši sodelavci,
gostujoči predavatelji, ki posredujejo svoje bogato znanje s področij umetnosti in kulture, so
mentorji študentom, omogočajo pa nam tudi povezave, znanstva, študijsko prakso in
povezanost študentov z umetniškim okoljem.
Tako poleg umetniške kreativnosti in ustvarjalnosti AP spodbuja in ustvarja nova znanja v
harmoničnem odnosu med študenti, predavatelji in uporabniki ter ta znanja prenaša v
družbeno okolje. Značilnost študijskega programa je učenje na praktičnih temeljih in prvinah
plesa, pedagogike in umetniško ustvarjalnega koreografskega procesa. Na ta način se
ustvarjajo odnosi in pogoji za prenos znanja iz akademije v družbeno in kulturno okolje, s
čimer dosežemo večje zaposlitvene možnosti diplomantov. Ob tem pa velja poudariti, da se
veča prepoznavnost Akademije za ples kot institucije in zavoda, kjer diplomanti pridobijo
izobrazbo in poklic.
Skladno z našim delovanjem in razvojem akademije v njenih prvih treh letih delovanja, pa se
je postopno krepilo tudi mednarodno sodelovanje tako z inštitucijami, kot posamezniki, tako
doma in po svetu.
Domače in mednarodno sodelovanje pa se odvija na naslednjih nivojih:
- Študijski obiski,
- predavanja domačih in tujih gostov,
- organizacija in izvedba plesnih delavnic z domačimi in tujimi strokovnjaki,
- srečanja študentov in predavateljev,
- skupni projekti.
Na znanstvenem, raziskovalnem področju smo še pionirji in se trudimo oblikovati strokovno
javnost samostojno in v sodelovanju z nekaterimi posamezniki tako na področju glasbe,
videa, priprave plesalcev, z nekaterimi metodami poučevanja tako v družabnem kot
tekmovalnem plesu.
Doma sodelujemo s posameznimi strokovnjaki s pedagoškega področja–Pedagoška
fakulteta UL-prof.dr. Breda Kroflič, Vesna Geršak, Akademija za glasbo-prof. Hinko Haas,
Fakulteta za šport- dr. Matej Tušak, Tina Jarc Šifrar, Medicinska fakulteta- prof. dr. Dean
Ravnik, dr. Žare Finderle.
AP ima pomembno vlogo v okolju z vidika umetniškega in kulturnega razvoja, saj večina
njenih strokovnih sodelavcev in predavateljev deluje na svojem področju, ki jih delno ali v
celoti financira država. Sem sodijo različni samostojni projekti posameznikov ustvarjalcev,
njihove plesne predstave, plesne ali umetniške točke, organizacija strokovnih predavanj s
plesnih področij ter drugi projekti sofinancirani s strani EU. Tako so Brane Završan, Igor
Sviderski, Rosana Horvat, Nina Mavec Krenker, Bor Sojar Voglar, Brina Vogelnik Saje,
Marko Urbanek, Tomaž Simatovič, Vita Osojnik, Urša Rupnik, Ingrid Radman, Blaž
Bertoncelj, Andreja Podlogar, Nastja Bremec in Michal Rynia, Anja Moderndorfer del naše
plesne scene, ki jo soustvarjajo vsak na svojem področju.
6
V prihajajočih dveh letih bo imela AP povezovalno funkcijo med AP in delodajalci različnih
kulturnih in umetniških branž, saj imamo prve diplomante, ki so končali 3 letni strokovni
visokošolski študijski program.
Ker je AP želela svojim študentom zagotoviti delo tudi po koncu študija, se je povezala z
zunanjimi inštitucijami, kjer so študenti pridobivali svoje znanje in izkušnje, si utrjevali svoje
poklicno ime in izmenjevali stike ter se praktično usposabljali tako pod obvezen del
predmetov kot tudi med počitniškim delom ali ob posameznih umetniških projektih in
dogodkih. V ta namen smo se kot institucija povezali s kulturnimi ustanovami z različnih
umetniških smeri in različnih koncev Slovenije, saj smo želeli študentom zagotoviti
raznovrstnost in čim več praktičnih izkušenj. Povezali smo se s kulturnimi društvi Imani
Brežice, Plesni studio N Velenje, Kulturno društvo Center plesa Maribor, Plesni forum Celje,
Galerija plesa Maribor, KUD Godba Kočevje, AKUD Kolo, Plesno šolo Urška, ki vsak na
svojem področju deluje in oblikuje slovenski plesni prostor s svojo posebnostjo-specialno
vejo umetnosti, kjer se kalijo slovenski plesalci vsak v svoji zvrsti. S svojo usmeritvijo so
pridobili realno izkušnjo iz izobraževalnega, kulturnega in umetniškega slovenskega okolja in
uporabili pridobljeno znanje tekom študija, katerega so implementirali v svoje delo v projektih
kjer so sodelovali.
Tako bo AP poslej redno spremljala zaposlitev svojih diplomantov, podatke pa bo pridobivala
z anketiranjem le teh in preko Alumni kluba AP, ki ga je ustanovila v letošnjem letu.
AP je povezana s strokovnimi združenji kot je PZS, WDSF, ZSVZ,JSKD. Poleg tega redno
sodeluje na različnih strokovnih dogodkih kjer naši predavatelji predstavljajo dosežke z AP in
sicer na znanstveni pedagoški konefernci JSKD, STIK-seminar ustvarjalnega giba in plesa,
Intako, Festival plesne ustvarjalnosti mladih ŽIVA, Plesna nacionala-Španski borci, UkrepPTL, Opus, festival Fronta-Murska Sobota, Festival plesa Piran ,Lent Maribor, Gibanicaslovenski plesni festival.
AP se je v tem šolskem letu aktivneje začela udejstvovati na področju družbenega in
kulturnega razvoja slovenskega in mednarodnega prostora z družbeno odgovornimi
aktivnostmi- promocija plesa, kot gibanja in način preživljanja prostega časa, preventiva in
povezovanje s pristojnimi inštitucijami za ohranjaje zdravja posameznikov in družbe,
spodbujanjem druženja in socializacijo s pilotnim projektom iDance.
Sodelovanje z vzgojno izobraževalnimi institucijami je bilo organizirano tako, da so
predstavniki AP lahko priredili predstavitev za otroke in dijake v njihovih prostorih in jih
povabili na predstavitveni dan oz dan odprtih vrat v PŠ Urška, s katero sta delovali z roko v
roki. Poleg tega pa smo se predstavili na večji prireditvi, kjer je obiskalo preko 2500
obiskovalcev, olimpijcev, gospodarstvenikov, kultrunikov in drugih. Naredili smo predstavitev
na glavnem odru in delitli letake.
AP je vpeta tudi v kulturni razvoj Slovenije s svojo letno produkcijo, ki je bila vsa leta odprta
za širšo javnost za prikaz razvoja na plesnih področjih tekmovalnega, družabnega, džez in
sodobnega plesa. V tem letu smo zastavili produkcijo malček drugače. Ker bi bil v letošnjem
letu velik produkcijski, dramaturški, finančni, časovni, kadrovski in prostorski zalogaj skupna
diplomska predstava, smo se na akademskem zboru AP (tudi na podlagi analize diplomske
naloge študentke o Konceptualizaciji diplomskih projektov) odločili, da zastavimo projekt
skupne diplomske predstave po sklopih oz časovnih obdobjih in delih. Tako smo združili
teoretske zagovore na AP, ki so bili podprti z video materialom, ter praktične diplomske
naloge, ki so se odvijale v Plesnem teatru Ljubljana, Kulturni dom Velenje, Center mladih
Ruše, Dom Ivana Cankarja Ljubljana. Vsi diplomski nastopi in zagovori so bili odprti za
javnost in so bili dobro obiskani. Organzirali smo tudi okroglo mizo na festivalu Ukrep v PTL
na temo diplomskih nalog, na katerem se je zbralo lepo število plesnih sladokuscev, plesnih
strokovnjakov, diplomantov ter plesna kritičarka, ki je tudi napisala kritiko.
7
AP svoje izobraževanje, umetniško in kulturno ustvarjanje, umetniško raziskovanje, javno
delovanje in medsebojno interakcijo razmerij udeleženih na vseh nivojih, utemeljuje na
vrednotah in zagotavljanju čim večje kakovosti, kar pomeni, da težimo k akademski
odličnosti, ustvarjalni svobodi sodelavcev in študentov. To se je pokazalo v izjemno pozitivni
luči ob zaključku akademskega dela oz diplomskih projektov, saj je bila to naša največja
povratna informacija z različnimi okolji in javnostjo.
Tekom študija je dan poudarek na ustvarjalnosti, spoštovanju različnosti, upoštevanju
človekovih pravic, solidarnosti in medsebojni pomoči, humanizmu ter odgovornemu odnosu
do dela, študentov, predavateljev, strokovnih sodelavcev in javnosti ter družbenemu okolju.
To se je v letošnjem in lanskem letu lepo pokazalo skozi povezavo različnih generacij
(medgeneracijsko delovanje na različnih skupnih projektih), mreženjem, novim trendom, ki so
jih študenti premierno in izjemno suvereno prikazali prav z diplomskimi uprizoritvami.
Prednosti:
Ugotavljamo, da ima AP jasno izraženo vizijo, poslanstvo, izobraževalni in umetniški cilji so
jasno definirani, kakor tudi načini njihove izvedbe in realizacija. Znanstveno-raziskovalni cilji,
strateške cilje in načrtovanje ter politika kakovosti pa se vsako leto izboljšuje s Programom
dela in finančnim načrtom ter ugotavljanjem kakovosti. Realizacija se ugotavlja z letnim
poročilom o delu.
Pomanjkljivosti:
AP do sedaj še vedno nima izdelane strategije za vsa področja do potankosti, zato so manj
argumentirani taktično operativni, izobraževalni in znanstveno-raziskovalni cilji.
DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
ORGANIZIRANOST
Poslovodstvo:
Dekan:Tomaž Ambrož, višji predavatelj
Prodekanica za študijske zadeve: Rosana Horvat, predavateljica
Tajnik fakultete: Barbara Močan
Senat:
Tomaž Ambrož, višji predavatelj-predsednik
Rosana Horvat, predavateljica,
Nina Mavec Krenker, predavateljica
Irina Stankovič, predavateljica,
prof. dr. Breda Kroflič,
prof. Hinko Haas,
Ingrid Radman, predavateljica,
Brane Završan, višji predavatelj.
Upravni odbor
Nadzira poslovanje AP v zadevah materialne narave glede odločitev, ki jih sprejme dekan pri
upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih AP pridobiva v pravnem prometu v svojem imenu
in za svoj račun. Upravni odbor AP odloča v primerih, ko gre za sredstva, pridobljena z
dejavnostjo AP in upravlja oziroma razpolaga s premoženjem AP, skladno s Statutom AP.
V zadevah iz nacionalnega programa visokega šolstva, nacionalnega kulturnega in
nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva
Republika Slovenija, odloča Upravni odbor AP v skladu s pooblastili.
8
Člani Upravnega odbora so: predstavniki ustanovitelja, predstavniki pedagoških delavcev,
predstavniki drugih delavcev in predstavnik študentov AP.
Barbara Močan, predsednik
Nataša Ambrož
Tomaž Ambrož
Sabina Žabjek
Študentski svet
Študentski svet AP je organ študentov AP. Vloga študentskega sveta je obravnavanje in
sklepanje o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente, Študentski svet
AP šteje devet študentov, tako da imajo v Študentskem svetu AP predstavnike študenti
dodiplomskih študijskih programov (redni in izredni) in študenti podiplomskih študijskih
programov. Študentski svet AP opravlja naloge v skladu s Statutom AP.
KOMISIJA ZA ŠTUDIJSKE IN ŠTUDENTSKE ZADEVE
Rosana Horvat, predavateljica-predsednica
Bor Sojar Voglar, višji predavatelj
Brina Saje Vogelnik, višja predavateljica
KOMISIJA ZA KAKOVOST IN EVALVACIJE
Andreja Podlogar, višja predavateljica-predsednica
Barbara Močan
Valerija Rahle
KOMISIJA ZA PRIZNAVANJE IZOBRAŽEVANJA, ZNANJA IN SPRETNOSTI
Brina Saje Vogelnik, višja predavateljica-predsednica
Bor Sojar Voglar, višji predavatelj
Nina Mavec Krenker, predavateljica
ŠTUDENTSKI SVET
Gea Erjavc-predsednik študentskega sveta AP
Antonia Šimurina-podpredsednik študentskega sveta AP
Amy Ann Kennedy- Akademski zbor AP
Veronika Valdes- Akademski zbor AP
Valerija Rahle- Komisija za kakovost in evalvacijo
Sabina Žabjek- Upravni odbor AP
Pedagoške in znanstveno-raziskovalne enote na AP





Katedra za džez,
Katedra za družabni ples,
Katedra za tekmovalni ples,
Katedra za sodobni ples,
Katedra za splošne predmete.
Katedre so temeljne enota pedagoškega, umetniškega, znanstveno-raziskovalnega in
strokovnega dela, ki ga izvaja AP. Katedra združuje enega ali več sorodnih predmetov,
enega ali več študijskih programov.
Katedra delovno povezuje tudi visokošolske učitelje in sodelavce, ki niso zaposleni na AP,
izvajajo pa izobraževalno delo na področjih, ki sodijo v katedro.
9
V okviru posamezne ali več kateder se za raziskovalno dejavnost organizirajo raziskovalne in
programske skupine.
Projektno povezovanje
Katedra uresničuje svoje naloge samostojno, lahko pa se za izvajanje posameznih nalog ali
aktivnosti projektno povezuje z drugimi katedrami AP (programska skupina, raziskovalna
skupina, projektna skupina, skupina ali laboratorij za kontrolo kakovosti, testiranje ali
akreditacijo in podobno). Skupina iz prejšnjega odstavka ima vodjo, ki ga imenuje in
razrešuje dekan.
Akademski zbor predstavljajo vsi visokošolski predavatelji in strokovni sodelavci.
Imamo pa še predstojnike 5 kateder in sicer:
Splošna katedra – Bor Sojar Voglar, višji predavatelj
Katedra za Džez- Nina Mavec Krenker, predavateljica
Katedra za sodobni ples- Ingrid Radman, predavateljica
Katedra za tekmovalni ples- Tomaž Ambrož ,višji predavatelj
Katedra za družabni ples- Mirjam Kerpan Izak,višja predavateljica
Splošne administrativne zadeve pa so organizirane po oddelkih: Oddelek za študentske in
študijske zadeve, Oddelek za finance in gospodarjenje, Knjižnica, Oddelek za kadrovske,
pravne in splošne zadeve.
Prednosti:
Odvijajo se neformalni razgovori o sodelovanju tako na umetniškem in kulturnem področju,
kot na področju zaposlovanja naših bodočih diplomantov. V vseh pomembnih organih so
zastopani študenti.
IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST
ORGANIZACIJA IN IZVEDBA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
AP je prvič v letu 2010/2011 izvajala visokošolski strokovni študijski program PLESALEC,
KOREOGRAF (VS bolonjski program), prve stopnje, ki ima 4 usmeritve. Študijski program
oblikuje temeljni profil plesalca, koreografa in plesnega pedagoga. Zasnovan je na podlagi
potrebe po oblikovanju temeljnega profila poklica plesalca, koreografa in povezuje potrebe
sodobne družbe, statusa umetnikov in povezuje prakso s teorijo. Študentom ponuja izbirnost
predmetov ter sodobna praktična in teoretična znanja. Vsi študenti imajo skupno katedro,
splošno, v kateri poslušajo skupne predmete in 4 katedre, kjer usmerjajo. Katedre so: džez,
sodobni ples, družabni in tekmovalni ples. Ker je študij plačljiv, ni razlike med rednim in
izrednim študijem, razen v zahtevani prisotnosti študentov in sicer 60% za izredne in 80%
redni, tako na predavanjih kot vajah.
Kdor uspešno konča dodiplomski študij, pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom in
študijskim programom. Kdor uspešno konča dvopredmetni dodiplomski študij, pridobi dva ali
več strokovnih naslovov oziroma sestavljen strokovni naslov.
Po diplomi diplomant pridobi naziv diplomirani plesalec, koreograf / diplomirana
plesalka, koreografinja (raven VI/2).
Gre za regulirani poklic, ki ga odlikuje edinstvenost na področju ustvarjanja in prinaša veliko
osebnega zadovoljstva. Poklic je deficitaren ne le v slovenskem temveč tudi v mednarodnem
prostoru.
Po zgledu evropskih držav bo potrebno v slovenskem prostoru delež plesalcev, koreografov
in plesnih pedagogov v umetnosti in kulturi z visoko strokovno izobrazbo povečati in težiti po
10
pridobivanju znanja na drugi in tretji bolonjski stopnji. Novo znanje v umetniški ter znanstveni
in pedagoški sferi pomeni napredek in razvoj naše kulture in njenega ustvarjanja.
Študij je po smereh voden s strani predstojnikov kateder, kot so našteti v organigramu v
Prilogi 1. Program je ovrednoten s sistemom ECTS in podprt s predstavitvenim videom AP,
ki so ga naredili študenti sami. Na AP ena šolska ura traja 45 min, kreditne točke pa so
ovrednotene 1 KT je enaka 12 pedagoškim uram.
Študijski program prve stopnje v skladu z EU direktivo za regulirane poklice traja 3 leta (180
ECTS).
Študent opravi večino ur praktičnega usposabljanja neposredno v umetniškem okolju. Izvaja
se v obliki predavanj, vaj, seminarskih nalog, demonstracij, praktičnega usposabljanja
neposredno pod vodstvom mentorja v izobraževalnih zavodih, klubih, umetniških zavodih. V
praktično usposabljanje je vključen tudi predavatelj. Praktične vaje oz usposabljanje je ključni
dejavnik za doseganje poklicnih kompetenc. Skrbimo za sprotno spremljanje mentorja in
njegovega dela ter ga tudi evalviramo in evidentiramo.
V tem študijskem letu je bil velik poudarek na delu diplomskega projekta vsakega
posameznega študenta, ki je diplomski projekt opravljal v celotnem zimskem smemestru.
Poudarek je bil na individualnem delu s predavatelji in osebnim individualnim delom ter
pristopom, saj smo želeli študentom omogočiti čim bolj uporabno, konkretno izkušnjo, ki jih
pripravi na življenje zunaj AP. Tako so se nekateri diplomanti prvič spoznali z izkušnjo
organiziranja, postavljanja časovnic, dramaturgije, scenografije, luči, tehnike, sodelovanja s
pravimi strokovnjaki različnih področij, ki sodelujejo v umetniškem projektu. Tako je po
opravljeni diplomi diplomant AP usposobljen za samostojno opravljanje poklica na vseh
nivojih kulturne in umetniške dejavnosti.
V študijskem letu 2013/2014 je na AP potekal tako redni kot izredni študij. Vpisanih je bilo 21
študentov, 19 žensk in 2 moška. 13 študentov, med njimi tudi 1 študent iz Slovenije, 7
študentk in 1 študent prihajajo iz Hrvaške.
Prednosti:
Izvajanje visokošolskega strokovnega študijskega programa Ples, koreografija sledi ciljem in
kompetencam, ki so zapisani v študijskemu programu in objavljeni na spletni stani AP.
Izvajanje bolonjskega programa pa vključuje več praktičnega oz aktivnega dela študentov in
omogoča večjo povezanost med teorijo in prakso-vabljena predavanja, gostujoči predavatelji
in umetniki.
Imamo več projektnega in skupinskega dela v manjših skupinah, s tem pa omogočen večji
razvoj kompetenc za uporabo pridobljenega znanja pri reševanju praktičnih strokovnih
problemov-v tem letu diplomske naloge, ki obravnavajo različne probleme, umetniške in
kulturne teme s področja in prakse.
S tem omogočamo sprotno preverjanje izvajanje študijskega programa in obremenitev ter
uspešnost študentov.
Izkazalo se je, da je izvedba študijskega programa s sprotnimi preverjanji znanja uspešna,
saj smo imeli uspešno zaključen letnik na vseh smereh, kajti noben od študentov ni bil
neuspešen.
Zaradi bolonjskega študija so študentje motivirani, da čim prej končajo študij, saj jim to kot
plesalcem omogoči nadaljnjo plesno kariero, še bolj bogato z različnimi izkušnjami za
umetniško ustvarjanje in življenje.
11
V študijskem letu 2013/2014 nismo izvedli Informativnega dne, temvč smo samo zbirali
informacije o potencialnih interesentih in potencialnim kandidatom tudi podali ustrezne
informacije v zvezi s študijem in strokovnim študijskim programom.
Koncem študijskega leta smo izvedli študentsko anketo z analizo stanja predmetov,
predavateljev, študija, opreme in prostorov.
S predavatelji smo naredili prerez in analizo izvedbe študijskega programa, učnih načrtov in
potrebnih sprememb, ki jih predlagajo za svoje predmete.
Poslovodstvo in sodelavci ter študenti AP se pojavljajo v javnosti in skrbijo za ugled in dobro
ime AP.
Pomanjkljivosti:
Po analizi stanja se je v praksi izkazalo, da bo v prihodnje potrebna prerazporeditev
kontaktnih ur pri nekaterih predmetih ter povečanje ali zmanjšanje KT pri nekaterih
predmetih. Poleg tega bo potrebno časovno prevrednotiti ocenjevanje posameznih
predmetov.
Ker smo šele na začetku našega delovanja oz smo zaključili prvo triletno obdobje, nismo
imeli še konkretne možnosti za mednarodno izmenjavo s partnerskimi inštitucijami in
umetniki s področij. Zato pa smo preko svojih strokovnih kontaktov v tujini pomagali
nekaterim študentom, da so se udeležili nekaterih strokovnih vsebin-tehničnih klasov na
različnih svetovno znanih plesnih inštitucijah kot so Steps on Broadway, Alvin Ailey,
Broadway Dance Centre, Dance New Amsterdam, idr…
Nujno moramo izdelati strategijo marketinga in ciljnega oglaševanja-sistematična promocija,
tržno komuniciranje v katerem je izpostavljeno sodelovanje AP s strokovnjaki iz prakse,
priprava dijakom primernega promocijskega gradiva, prodor na nove trge, iskanje novih
poslovnih priložnosti, povezovanje z različnimi samostojnimi polosvnimi usbjekti, ipd…
Zanimanje za tekmovalni ples je v porastu. Zanimanje pa se kaže tudi za opravljanje
modulov oz poslušanje posameznih strokovnih predmetov. Ker pa to število ne presega 10
študentov, so naši stroški previsoki, da bi lahko posameznikom omogočili študij modulov.
Tudi za Družabni ples je malo zanimanja, a razlog tiči v premajhni promociji AP in njenega
oddelka. Zanimanje za sodobni ples se kaže v povpraševanju posameznikov, a po uradnih
institucijah smo bili s promocijo neuspešni, saj nihče od dijakov ne ve, da smo registrirani v
Sloveniji.
Med vpisanimi študenti prevladujejo dijaki z opravljeno maturo in gimnazijami ter ne
umetniške šole, kot smo predvidevali.
MEDNARODNA MOBILNOST
Mednarodne mobilnosti kot take ne izvajamo. Pri kandidaturi za Erasmus listino, nam že
dvakrat ni uspelo pridobiti listie, kjlub temu, da smo imeli usposabljanje in strokovnjake, ki so
nam pomagali pri pripravi le -te. Smo pa ponovno vzpostavili stike z našimi sorodnimi
akademijami v tujini-Amsterdamu in Rotterdamu, ki smo ju v preteklem študijskem letu tudi
obiskati.
Gostili smo predavatelje iz Amerike, Avstrije, Italije v mesecu februarju, kjer smo izvedli tudi
odprte delavnice različnih plesnih tehnik. Naši študenti katedre za tekmovalni ples so se v
mesecu avgustu 2013 pridružili mednarodnim plesnim pripravam, ki jih vsako leto organizira
plesna šola Urška v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja
latinskoameriških in standardnih plesov. Gostili smo različna imena s področja tekmovalnih
plesov Blaža Bertonclja in Andrejo Podlogar, Jeleno Markovič, Ruuda Vermeija, Zorana
Plohla, Tatsiano Lahvinovich, Sergeja Milicijo, Horsta Beera, Paola Bosca in Silvio Piton ter
Fabia Bosca.
12
Prednosti:
Zanimanje naših študentov za izmenjavo je veliko.
Veliko odobravanje naših študentov za sodelovanje s tujci.
Veliko zanimanje tuje javnosti za sodelovanje z našimi študenti.
Zanimanje tujcev za naš študijski program.
Pomanjkljivosti:
AP ne prejema nikakršnih sredstev za izvedbo pouka v angleščini, čeprav mednarodno
sodelovanje postaja pomemben element kakovosti.
VSEŽIVLJENSKO UČENJE
AP nima strategije niti trženjske strategije, zato v programu dela načrtuje izdelavo tržne
analize in ustreznega strateškega dokumenta s tega področja.
Pomanjkljivosti:
AP ne vodi aktivne politike in nima izdelanih strategij za ponudbo in trženje tovrstnih oblik
izobraževanja. Poleg tega za pretekla leta nismo vedeli ali obstaja potreba po tem. Po
zanimanju nekaterih inetersentov tudi med starejšo generacijo že uveljavljenih umetniških in
kulturnih slovenskih imen, pa se kaže trend zanimanja za program.
Ker je AP institucija znanja z možnostjo dostopanja do le tega, ima hkrati tudi možnosti
njegovega razširjanja tistim ponudnikom na trgu, ki jim ni na voljo v tolikšni meri.
Tudi nujna infrastruktura in pedagoško osebje sta v tem primeru za tovrstno početje v tem
trenutku primerno šibka.
SKRB ZA KAKOVOST IZVAJANJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Na AP spremlja in zagotavlja kakovost izvedbe izobraževalne dejavnosti Komisija za
kakovost in evalvacijo, ki jo imenuje Senat AP za dobo štirih let in je stalna komisija Senata.
Komisija je sestavljena iz 3 članov in sicer po enega predstavnika pedagoških delavcev,
nepedagoški delavec ter predstavnik študentov, ki ga imenuje študentski svet.
Komisija obravnava in odloča o zadevah s področja spremljanja, ugotavljanja in
zagotavljanja kakovosti na AP ter spremlja postopke samoevalvacije in evalvacije ter
predlaga senatu ustrezne odločitve. Namen samoevalvacije izobraževalne, raziskovalne in
umetniške dejavnosti je nenehno vzdrževanje, spodbujanje ter izboljševanje kakovosti
izobraževalnega dela. Na institucinalni ravni pa zagotavlja racionalno podlago za strokovno
odločanje in načrtovanje razvoja ter nudi podlago za stalno izboljševanje kakovosti.
Samoevalvacija se izvaja na različnih ravneh- na ravni predmeta, študijskega programa smeri oz. katedre ter na ravni AP. Začne na ravni organizacijskih enot in je osredotočena na
izobraževalno in strokovno dejavnost.
Po Pravilih o določitvi meril in postopkov za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje
kakovosti AP, pa se ocenjuje kakovost zavoda glede na naslednje kriterije:
- strategija, organiziranost in vodenje AP,
- urejenost evidenc ter usmerjenost v doseganje kakovosti vseh dejavnosti,
- izobraževanje oz študijska dejavnost,
- znanstveno-raziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost,
- visokošolski predavatelji in strokovni sodelavci, znanstveni delavci in sodelavci,
- delavci v dekanatu - tajništvu AP, upravni in strokovno-tehnični delavci,
- študenti na AP,
- prostori in oprema za izobraževalno in znanstveno-raziskovalno in umetniško dejavnost,
- knjižnica,
- financiranje izobraževalne/študijske, znanstveno-raziskovalne, umetniške in strokovne
13
dejavnosti,
- sodelovanje z učnimi zavodi (umetniškim in izobraževalnim okoljem),
- sodelovanje z družbenim okoljem na regionalni, državni in mednarodni ravni.
Komisija pripravi načrt evalvacije, ki vključuje elemente:
> cilje samoevalvacije,
> omejitve samoevalvacije,
> pregled glavnih vidikov, ki jih bo zajela samoevalvacija,
> kriteriji,
> potrebne informacije,
> časovni načrt,
> odgovornost in zadolžitve posameznikov.
Strategija upravljanja kakovosti na AP je naslednja:
Skladno z osnovno vizijo zavoda, AP želi biti študentom prijazna, visoko kakovostna in v
domačem, kakor mednarodnem prostoru konkurenčna izobraževalna institucija s fleksibilno
organizacijo in delovanjem, zato si prizadeva v proces izvajanja kakovosti vključevati vse
zainteresirane: visokošolske učitelje, študente, nepedagoške delavce, umetnike in kulturnike,
negospodarstvo in ostalo zainteresirano javnost, stalno izvajati dejavnosti za področje
kakovosti glede na kazalnike v okviru AP, vsaj enkrat letno izvajati samoevalvacije, o vseh
rezultatih in dejavnostih obveščati zainteresirane in skrbeti za kakovost umetniške in
znanstvene kulture na svojem področju.
AP je v letu 2013/2014 izvajala dodiplomski študijski program za redne in izredne študente
Redno strokovno izvajanje spremljanja kakor obveza akademije, da redno poroča o letnih
dosežkih na tem področju, omogoča stalno in organizirano skrb za kakovost izvajanja in
vsakodnevnem delovanju.
Akademija ohranja in krepi vključevanje strokovnjakov z umetniškega in kulturnega področja,
strokovnjakov iz prakse v svoje študijske procese. Veliko skrb se namenja tudi informiranju
študentov-spletna stran, elektronska pošta, sms sporočila, mesečna srečanja, kakor tudi
zagotavljanje materialnih ustreznih pogojev dela.
Izvedena je bila tudi študentska anketa o ravni kakovosti izvedbe študijskega programa,
posameznih predmetov in predavateljev ter informiranje samo.
Poleg informiranja študentov in predavateljev AP, ima AP vzpostavljen IS za spremljanje
svoje izobraževalne, strokovne in umetniško raziskovalne dejavnosti.
Nadrobna je evidenca o študentih, ki omogoča spremljanje njihovih učnih dosežkov,
prehodnosti in trajanje študija.
Akademija želi v bodoče vzpostaviti IS, ki bo omogočil aktivnejše ohranjanje stikov z
bodočimi diplomanti, tudi po zaključku njihovega študija. Zavod ima formalna orodja za
spremljanje in presojanje kompetenc diplomantov in sicer z Alumni klubom in anketami
diplomantov.
Na AP imamo ustanovljen Alumni klub s septembrom 2014,za prve diplomante in za njih
pripravljamo ankete, ki jih bomo poslali študentom po novem letu oz v prihodnjem letu, letu
2015.
Vsekakor pa bi v bodoče želeli tudi aktivnejše vključevanje drugih zainteresiranih zunanjih
javnosti v skrbi za kakovostno delovanje in razvoj na slovenskem področju kulture in
umetnosti.
Da bi lahko dosegali vse zastavljene cilje in ohranjali vizijo tudi v vsakodnevnem delovanju
akademije moramo v bodoče upoštevati načela upravljanja kakovosti:
S področja vodenja:vodstvo AP mora zapisati poslanstvo in usmeritve ter skrb za primerno
delovno okolje in medsebojne odnose sodelujočih, kajti le popolna vključenost vseh
14
sodelujočih na vseh nivojih lahko doprinese višjo kakovost izobraževalnega procesa ter s
tem učinkovitejšo prepoznavnost AP.
Prednosti:
AP je izvedla anketiranje študentov o njihovem pridobljenem znanju in kompetenc
posameznih predmetov, kakor tudi o njihovem zadovoljstvu s posameznimi vidiki njihovega
študija na AP nasploh.
AP je začela s postopki notranje evalvacije s strani Komisije za ocenjevanje kakovosti.
Pomanjkljivosti:
AP mora v prihodnje pisno opredeliti odgovornosti in dolžnosti za uvajanje, vzdrževanje in
izvajanje sistema upravljanja kakovosti, saj bomo s tem pridobili dober pregled nad
pozitivnimi in negativnimi učinki delovanja in hkrati že izoblikovali predloge za izboljšanje
vseh procesov predvsem pa izobraževalnega. Dobre odločitve je mogoče sprejeti samo na
podlagi konkretnih in utemeljenih ugotovitev. Stalno izboljševanje kakovosti in stremljenje k
odličnosti pa mora postati cilj vsakega posameznika na AP.
RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST
Organizacijsko smo zastavili ekspertno skupino(v nastajanju) s splošnega področja
predmetov, kjer smo konec letnega semestra objavili video-prispevek študentov in
predavateljice predmeta Izbrana pogavlja pedagogike in didaktike, Pot mišljenja na
konferenci v Franciji World Dance Aliance 2014 in v oktobru 2014 nakonferenci plesne
pedagogike v Velenju.
Javni nastop zagovora diplomske naloge so študenti pripravil v PTL, Kulturni dom Velenje in
Center mladih Cezam, Ruše in raziskovali različna področja. Ob tem smo organizirali okroglo
mizo s plesnimi strokovnjaki in plesno kritičarko ter z občinstvom podali replike, kritike in
argumente na plesno sceno in razvoj tovrstne umetnosti.
Pridobili smo priročnike s področja džeza in družabnega plesa
Na področju družabnega plesa je Tomaž Ambrož, višji predavatelj s sodelavci-med katerimi
sta študentka in sodelavka iz vrst nepedagoških delavcev, razvili plesno pedagoško gibalni
projekt namenjen gibanju z različnimi vsebinskimi sklopi in tematikami s področja družbene
odgovornosti- projekt iDance- registrirana blagovna znamka. Projekt so predstavili na dveh
večjih prireditvah, osnovnih šolah ter Plesni šoli Urška, ki je k projektu stopila kot partner.
Poleg tega so bili predavatelji mentorji 21 diplomantom AP.
Tako so nastali naši prvi lastni priročniki in znanstveno gradivo za naše študente, kot smo jih
že zgoraj omenili.
Pomanjkljivosti:
Na AP še nimamo razvite raziskovalne in znanstvene dejavnosti. Raziskovalne projekte, ki
jih bomo pripravili v bodoče, bodo izvajali pedagoški delavci, mladi raziskovalci in soizvajalci.
Pripravili bomo aplikativne in druge programe za umetnost in kulturo. Poleg tega pa
načrtujemo raziskovalno infrastrukturo z organizacijo različnih mednarodnih priprav,
konferenc in seminarjev, znanstvene sestanke, konference, oblikovanje znanstvene
publikacije na področju plesa, članke, monografije, tako za strokovnjake kot slušatelje.
15
DOMAČI IN MEDNARODNI PROJEKTI
V študijskem letu smo izvedli javne nastope zagovorov diplomskih del, kjer so študenti
pripravili umetniške predstavitve, v katere so zajeli pregled usvojenega znanja in ga z vsemi
svojimi sposbnostmi, talenti in znanjem predstavili v zaokroženo celoto, ki so jo predstavili
tako na Festivau Ukrep v PTL, Domu kulture Velenje, Mladinskem centru Cezam Ruše.
Pridobili smo priročnike s področja džeza, skupinskih plesov, solo plesa v družabnem plesu.
Udeležili smo se plesne konference v Velenju, kjer smo bili v vlogi slušateljev in aktivnih
udeležencev okrogle mize, kjer smo s svojimi pogledi sodelovali tudi na okrogli mizi z Vesno
Geršak, ki je med drugim predstavila tudi video z naslovom Pot mišljenja, študentk AP na
temo ustvarjalnega učenja, ki so ga posneli na AP.
Študenti so se med seboj povezali po letnikih in skupaj ustvarili plesno predstavo 4 v vrsto, ki
so jo premierno uprizorili v PTL, poleg vseh svojih diplomskih predstav in projektov.
Tudi predavatelji so delovali vsak na svojem področju tako lahko izpostavimo glavne
projekte, dosežke in umetniške stvaritve iz leta 2013 in 2014 (vendar niso zajeti vsi, temveč
nekateri izmed njih, med drugim tudi:
V letu 2013 in 2014 s katedre za latinskoameriške in standardne plese:
• 2x Predavatelj na treningih slovenske reprezentance v standardnih in
latinskoameriških plesih - Osnovna tehnika in mehanika v standardnih in
latinskoameriških plesih
• Predavatelj na seminarju za sodnike učitelje in trenerje v organizaciji ZPVUTS –
kriteriji sojenja, nov sistem sojenja
• Inicijator in vodja projekta pri PZS – Pilotni projekt – namenjen lažjemu vključevanju
mladih plesalcev v tekmovalni ples
• Predavatelj na izobraževalnih seminarjih za sodnike pri svetovni plesni zvezi WDSF
- Stuttgart, Beograd
• Soavtor prve izdaje desetih knig tehnike standardnih in latinskoameriških plesov pri
svetovni plesni zvezi WDSF
• Predavatelj in trener na plesnih delavnicah za vrhunske plesalce standardnih in
latinskoameriških plesov – Caorle, Ljubljana, Bologna
• Vodja izobraževanja pri WDSF
• Predavatelj na seminarju za sodnike , učitelje in trenerje v organizaciji ZPVUTS –
nove tehnične knjige pri WDSF
• Avtor omejitvenega programa pri WDSF – seznam figur in načini njihovega
povezovanja pri tekmovalcih z obveznim programom
• Avtor koreografij za omejitveni program pri WDSF- videoposnetki
S področja sodobnega plesa v letu 2013 in 2014
Pedagoško delo:
- 2. Mednarodna konferenca plesne pedagogike – Plesna tehnika je lahko zabavna - 2014
Koreografsko delo:
Plesni studio N Velenje
Dotakni se s plesom - plesna predstava – Velenje,
Proslava MO Velenje ob občinskem prazniku – Velenje mesto moderne – Velenje, 2013
S potezo čopiča skozi čas – ob izidu kataloga Društva šaleških likovnikov, 2013
Uvrstitev plesnih miniatur na območno, regijsko in državno revijo plesnih skupin
Včasih pa me preprosto ni. Takrat me je pravzaprav največ – celovečerna predstava ob 20.
Letnici Plesnega studia N Velenje
Polletna produkcija Plesnega studia n velenje – Zimske zgodbe
16
Naše mesto – zaključna produkcija
Solza je odboj – koreografija ob otvoritvi prenovljenega centra Velenja
Valovanje – plesni projekt s Katrinas
Uvrstitev plesnih miniatur na območno, regijsko in državno revijo plesnih skupin
dosežki pedagoškega dela ( mentorsko vodstvo ):
OPUS 1 - PLESNA MINIATURA / SHORT DANCE PIECE 2013, državno tekmovanje mladih
plesnih ustvarjalcev, T E M A / TOPIC: UPOR
PROTI ČASU, SPONTANA JAZ, UPOR PROTI VOJNI – LET THE SUNSHINE IN, MOČ V
NEMOČI, TELO V IGRI
OPUS 1 - PLESNA MINIATURA / SHORT DANCE PIECE 2013, državno tekmovanje mladih
plesnih ustvarjalcev, T E M A / TOPIC: ŽELIM SI
Bronasto priznanje: Ujeta v kocki
Srebrno priznanje: Na drugem koncu sveta je…
Zlato priznanje: Pustite me pri miru
S področja Informacijske tehnologije predavanja in seminarji 2013 in 2014
Delavnica e-Izobraževanje: Tutorski system (3 ponovitve, izvedba: okt-dec 2013 )
Osnove in vzpostavitev tutorskega Sistema v okviru e-izobraževanja
CDI Univerzum
Funkcija: Kurikul, izvedba
Delavnica Digitalna pismenost (2 ponovitve, Izvedba: jun-jul 2014)
Osnove informacijske tehnologije, uporaba računalnika za udeležence OŠ za odrasle
CDI Univerzum-Kurikul, izvedba
Seminar/delavnica Osnove programiranja (izvedba: apr-jun 2014)
Predmet Osnove programiranja v SŠ programu Računalniški tehnik
CDI Univerzum
Informacijska tehnologija (Izvedba: april 2013)
Predmet v visokošolskem programu Plesalec, koreograf
Akademija za ples
Razvojni projekti – Informacijska tehnologija, e-izobraževanje
Razvoj kurikula za sklop seminarjev e-Izobraževanje (sep – okt 2013)
Razvoj kurikula za serijo delavnic s področja e-izobraževanja (usposabljanje predavateljev
na CDI Univerzum in Ljudskih univerzah)
CDI Univerzum
Interaktivni šolski portfolio / Idejna zasnova (feb – apr 2013)
Idejna zasnova celovite rešitve za usposabljanje brezposelnih za pridobitev ključnih
kompetenc
CDI Univerzum in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Razvoj e-podpore za brezposelne (maj – sep 2014)
Razvoj spletnega portala Osnovne spretnosti in veščine
CDI Univerzum in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport-Koncept, načrtovanje
portala, sodelavec pri pripravi vsebin
17
Video
Pot mišljenja (10:01) (sep 2014)
Projektna naloga pri predmetu Pedagogika in didaktika II
Akademija za ples- Režija, snemanje, montaža
Smeh ozdravi vse (10:54) (sep 2013)
Video v počastitev praznika UNICEF- Režija, montaža
Predstavitev CDI Univerzum (11:40) (mar 2014)
Promocijski video CDI Univerzum
CDI Univerzum- Scenarij, režija, snemanje, montaža
Človek, ki je živel ples (9:30) (nov 2014)
Video v počastitev spomina na preminulega dekana AP, TOmaža Ambroža
Akademija za ples-Režija, montaža
Oblikovanje
Katalog formalnega izobraževanja CDI Univerzum (jun – sep 2013)
CDI Univerzum-Koncept, oblikovanje, prelom, redakcija vsebin
Katalog neformalnega izobraževanja CDI Univerzum
(jun – sep 2013)
CDI Univerzum-Koncept, oblikovanje, prelom, redakcija vsebin
Promocijska gradiva CDI Univerzum (prospekti, letaki, mapa) (maj 2013 – jul 2014)
CDI Univerzum-Oblikovanje, prelom
Predloge za produkcijo spletnih učbenikov CDI Univerzum (maj 2014)
CDI Univerzum-Koncept, oblikovanje, priprava predlog
Pomanjkljivosti:
AP je v tem letu začela pogumno in aktivno sodelovati z lokalnim okoljem, prav tako delovati
na nacionalni ravni.
V prihodnje si bomo prizadevali za razširitev sodelovanja tako na lokalni in nacionalni ravni
kot z mednarodnim okoljem.
Okrepiti moramo sodelovanje z domačo javnostjo in samostojnimi visokošolskimi zavodi. V
obliki umetniških sodelovanj na kateremkoli ustvarjalnem nivoju, organizirati moramo krajša
usposabljanja in svetovanja v obliki konzultacij za različne samostojne kulturne delavce,
plesne pedagoge, trenerje in učitelje, panožna združenja, plesne klube po Sloveniji- s
področja umetnosti, tehnologije, ki je vse bolj pogosto umeščena in uporabljena v plesnih
stvaritvah in prisotna v vseh zvrsteh plesa. Ker smo preteklosti ugotovili, da je potrben korak
s časom plesa in tehnologije, smo se odločili za nakup novih 6 notesnikov in tako omogočili
študentom nemoteno študijsko delo.
OCENA STANJA IN USMERITEV
Prednosti:
AP ima celo vrsto konkurenčnih prednosti, na katerih mora graditi nadaljnje usmeritve in
razvoj :
- samostojnost, fleksibilnost pri delovanju,
- interdisciplinarnost študijskega programa,
- aplikativnost,
- mlad, prodoren in ustvarjalen kader,
- izpostaviti mora prednosti izobrazbe in poklica umetniškega profila,
- izpostaviti mora prednosti zavoda kot takega.
18
Pomanjkljivosti:
Nadaljevati moramo s postopki priznanja pomembnih umetniških del,
V prihodnje moramo pričeti z oblikovanjem strokovne in znanstvene publikacije na področju
plesa in umetnosti.
Pripraviti vlogo za zunanjo evalvacijo zavoda in programa in ponovna reakreditacijo obeh ter
pripraviti program za študijski program 2. Stopnje in morebitne spremembe na obstoječem
programu. Poskrbeti moramo za rast prepoznavnosti AP tako na strokovnem kot umetniškem
področju.
V bodoče bo potrebno ustrezno ukrepati na naslednjih področjih:
- pridobiti nove visokošolske učitelje-strokovnjake s specialnega-usmerjenega področja,
- raziskovalno delo na AP je v povojih, zato si moramo prizadevati za vključitev večjega
števila pedagoških delavcev in študentov ter zainteresirane javnosti-umetnikov
posameznikov v raziskovalno delo,
- k raziskovalnemu delu pritegniti partnerje s sorodnih področij in ustvariti povezovanje in
sinergijo med strokami za napredek umetnosti,
- AP si mora prizadevati za prepoznavnost izsledkov raziskovalnega in umetniškega dela (na
področju družabnega, tekmovalnega, sodobnega in džez plesa, poleg tega pa ima odlične
možnosti in priložnost razviti nova znanja s področja mehanike gibanja, ustvarjalnega
koreografskega procesa, ipd…) v slovenskem in mednarodnem prostoru.
- predavatelje spodbuditi za bolj aktivno udeležbo na pomembnih znanstvenih konferencah in
umetniških dogodkih doma in v tujini,
- poiskati ustrezni sistem motiviranja predavateljev za doseganje bolj kakovostnih
raziskovalnih rezultatov,
- izvajati vse aktivnosti, ki bodo doprinesle k večji tržni atraktivnosti in prepoznavnosti AP
doma in v tujini,
- stalno spremljati, dopolnjevati in izboljševati kakovost in učinkovitost izvajanja študijskega
programa,
- stalno spremljanje globalne trende na tržišču, umetniške in kulturne smernice, ki pa so
nemalokrat odraz gospodarskih in političnih razmer.
Učinkovitost izvedbe posameznih temeljnih in podpornih procesov dostikrat ni takšna, kot bi
si želeli. Možnost izboljšave je v natančnem popisu posameznih procesov in analizi
soodvisnosti med njimi. Katedram je potrebno podati več jasnih navodil za izvedbo
pedagoškega, raziskovalnega in umetniškega dela.
Še vedno je premalo sodelovanja z različnimi ključnimi igralci na tržišču-institucije s področja
sodobnega plesa-SŠ, društva, klubi, združenja, s področja družabnega, tekmovalnega in
džez plesa-Plesna zveza Slovenije, Olimpijski komite, Javni sklad RS za razvoj kulture in
umetnosti, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za visoko šolstvo in drugimi panožnimi
institucijami.
Raziskovalni potencial na AP je razdrobljen, ni obravnavan z vidika sinergij vseh sodelujočih,
ter sinergij, ki bi nam jih ponudili tako naši kot tuji ustvarjalci.
Potrebno je delati na tem, da povečamo tržni delež na področju umetnosti in kulture, tako
doma, kot po svetu. In ustanoviti ter z vsemi interesnimi javnostmi organizirati znanstvenoraziskovalno publikacijo za namen objavljanja in uveljavljanja plesnih in umetniških del v
stroki.
Razmišljamo tudi o mehanizmu, ki bi spodbudil tako domače, kot tuje visokošolske učitelje in
sodelavce za objave v vrhunskih umetniških in znanstvenih publikacijah v svetu ali pa bi
morda bili tudi prvi, ki bi ustanovili tako publikacijo in uredniški odbor.
19
KADRI
VISOKOŠOLSKI PREDAVATELJI IN SODELAVCI
Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih predavateljev in strokovnih
sodelavcev ter znanstvenih delavcev in sodelavcev se izvajajo po veljavnih predpisih in so
javni. Sodelujoči visokošolski predavatelji so sodelovali pri pripravi študijskega programa in
so pripravljali veljavne vsebine učnih načrtov. Vse spremembe v programu smo javili takoj po
sprejemu sklepa na Senatu AP na Svet RS za visoko šolstvo (do konca njegovega
delovanja, december 2009).
V merilih za imenovanje in napredovanje visokošolskih predavateljev in strokovnih
sodelavcev so zahtevani tako dosežki pri umetniškem kot znanstveno-raziskovalnem in
strokovnem ter pedagoškem delu.
Študijski proces je v študijskem letu 2013/2014 izvajalo 11 strokovnjakov in raziskovalcev z
ustreznimi akademskimi nazivi in bogatimi izkušnjami, tako s pedagoškim delom kot
praktičnimi izkušnjami iz plesnega, umetniško ustvarjalnega in koreografskega področja. Med
njimi je bilo 3 višji predavatelji, 2 predavatelja, 6 strokovnih sodelavcev-učiteljev veščin,
skupaj 11 pedagoškega osebja na rednem in izrednem študiju, od tega 3 moški in 8 žensk,
starostna struktura med 28 in 65 let. Strukturna izobrazba visokošolskih predavateljev 2 z
magisterijem znanosti, 1 zaključuje doktorat s področja in 2 z univerzitetno izobrazbo.
Ugotavljamo, da je omenjana kadrovska zasedba za izvajanje pedagoškega dela glede na
obseg ustrezna in da je potrebno v prihodnje nadaljevati s podobno kadrovsko zasedbo.
Visokošolski predavatelji in strokovni sodelavci so sodelovali na podlagi avtorskih pogodb.
Visokošolski predavatelji in strokovni sodelavci skladno s Statutom AP sodelujejo v organih
AP. Pripravljajo programe dela, dajejo soglasje k operativnemu načrtu izvedbe študijskega
procesa in sodelujejo pri pripravi vseh ostalih aktivnosti za izvedbo študijskega procesa in
evalvaciji le tega. AP je imela skrbno pripravljen kadrovski načrt za zaposlovanje v prihodnje,
ki je bil odvisen od pridobitve koncesije za izvajanje rednega študija prve stopnje. Ker država
ni razpisala nobenega razpisa s področja umetnosti, kjer bi lahko kandidirali za koncesijo
študijskega programa, kljub temu, da smo edina inštitucija z edinim tovrstnim programom, bi
morali po zagotovilih državnega sekretarja z lahkoto pridobiti koncesijo glede na to, da se
program ne izvaja na državni ravni. A se to do danes ni zgodilo.
Prednosti:
Imamo 15 predavateljev, 13 strokovnih sodelavcev, ki občasno gostujejo na naših
predavanjih.
Vsi izvajalci študijskega programa imajo možnost stalnega - vseživljenjskega izobraževanja
in usposabljanja ter strokovnega razvoja.
Uvedli smo govorilne ure za študente.
Pomanjkljivosti:
Ugotavljamo, da AP trenutno ne more zaposliti visokošolskih predavateljev za polni ali
polovični delovnik, saj njihove dejanske obremenitve niso tolikšne, da bi bilo to s finančnega
vidika smotrno. Poleg tega imajo vsi sodelujoči pravno formalno urejen status ali pa so
zaposleni v določeni umetniški oz kulturni ustanovi, zato zaposlitev ni mogoča. V kolikor se
bo pokazalo, da bodo zainteresirani posamezniki lahko zaposleni s polno delovno
obremenitvijo, bomo takšne zaposlitve tudi realizirali. Število pedagoških delavcev in
zaposlenih na AP se ni povečalo. Visokošolski predavatelji še niso napredovali s
pridobljenimi strokovnimi nazivi. Premalo vključenih predavateljev v pedagoški proces tako
na domačih kot tujih univerzah.
20
NEPEDAGOŠKI DELAVCI
Poleg pedagoških delavcev imamo na AP tudi upravno- administrativni in strokovno tehnični
kader. Ta deluje na različnih področjih in sicer: Referat za študijske zadeve in strokovni
sodelavci na katedrah. Ti delavci izvajajo aktivnosti, ki so ključnega pomena za nemoteno
izvajanje pedagoške, umetniške in raziskovalne dejavnosti AP.
Računovodske storitve opravlja zunanji računovodski servis.
Študenti so v anketi ocenjevali delo Referata za študijske in študentske zadeve, ki je bilo
ocenjeno kot strokovno in študentu prijazno.
Ocene so precej visoke, zato ugotavljamo, da je tudi odnos strokovnega osebja do študentov
zelo primeren in ga je potrebno ohraniti.
ŠTUDENTI
So organizirani v študentskem svetu AP, znotraj katerega uresničujejo interese na področju
ob študijskih dejavnostih. Razvito imamo medsebojno pomoč med slovenskimi in tujimi
študenti. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom na vseh
nivojih. Že ob prihodu na AP, v strokovni službi oz referatu študentu pomagajo pri
pridobivanju različnih listin (viza, potrdila, subvencionirano bivanje in prehrana, prijava na
različne razpise in pridobivanje štipendij, informacije o študentskem delu, o možnosti
izmenjave in sodelovanja s tujino in drugimi domačimi zavodi, sodelovanja z domačimi in
tujimi ustvarjalci, zdravstveno zavarovanje, družabno življenje, medicinska oskrba, kultrune
prireditve, ipd..)
Na nivoju študija pa imamo predavatelje, ki so na razpolago študentom in se jim maksimalno
prilagodijo, njihovemu urniku in času, ter študente tutorje, ki svoje mlajše kolege vodijo,
usmerjajo in jim pomagajo pri učenju, podajajo svoje zapiske, izkušnje, se z njimi učijo pri
praktičnem delu oz plesnem delu v dvorani. Poleg tega smo kot celoten kolektiv vedno na
razpolago vsem in odprti za iskren in konstruktiven pogovor-tako študentom kot
predavateljem za konkreten dialog ob kakršnikoli težavi, sugestiji, prošnji, ipd, ki jo lahko
upoštevamo in realiziramo vsak na svojem delu oz področju dela..
Po zakonu o Visokem šolstvu RS in po Statutu AP je študentski svet edini zastopnik mnenj in
interesov vseh študentov akademije. Sodeluje v vseh organih akademije. O posameznih
zadevah podaja predloge in pripombe. ŠS sestavlja 6 članov študentov. V prejšnjem letu
smo izvedli volitve študentov, in s tem omogočili enakovredno zastopanje interesa obeh
generacij študentov in tako poskrbeli za konstantno in dobro zastopanost le teh.
Študenti so tako tudi enakomerno zastopani v vseh komisijah in organih akademije v skladu
s Statutom AP.
Prodekanica za študentska vprašanja se udeležuje sej kolegija dekana in poslovodnih sej,
pomembne informacije pa posreduje študentom predstavnikov letnika.
Prodekanica za študentska vprašanja predstavi in posreduje na Aademskem zboru in
sestanki s študenti kolegiju dekana in po potrebi z njimi seznani tudi druge organe o sprejetih
sklepih ŠS.
Študenti na AP so bili zastopani:
Senat AP: 1 član se je udejstvoval na seji senata, v bodoče se bo udeležba povečala po
prisotnosti. Tako bodo tudi študenti lahko neposredno poročali prodekanu in ostalim
študentom v letniku.
V naslednjih letih je potrebno spodbuditi še večjo angažiranost predstavnikov študentov v
študentskem svetu, pripraviti konkretni program obštudijskih dejavnosti. Samostojnost
študentov se je povečala s projektnim samostojnim delom in z njim dokazali, da so
samostojni in se dobro znajdejo v celoti diplomskega projekta (produkcija, organizacija,
scenografija, luči,…).
21
Aktivnosti SŠ na AP:
Sodeluje in pomaga pri organizaciji in izdelavi promo materiala za predstavitev AP. Študenti
sodelujejo pri diplomskih projektih, različnih festivalih s svojimi projekti in tako aktivno
zastopajo AP tako v domači kot mednarodni javnosti.
Prednosti:
Zanimanje študentov za medsebojno pomoč in sodelovanje v projekte, v katere se
vključujejo vsi študenti. Sprotno usklajevanje dela med študenti in AP.
AP omogoča ustrezno organiziranost in tutorski sistem vsem študentom.
Pomanjkljivosti:
Pri prihodnjem vpisu večja zastopanost vseh izvoljenih študentov v vseh organih AP.
Prenizka udeležba študentov v raziskovalno in ustvarjalno delo AP.
MATERIALNI POGOJI
PROSTORI
AP nima svoji prostorov, zato se je povezala s podjetjem Urška d.o.o., ki ima v
dopoldanskem času proste dvorane in katerih ustanovitelj je lastnik prostorov na Štihovi ulici
7 v Ljubljani.
V prostorih, kjer AP gostuje se nahaja:
- dekanat – tajništvo visoke šole;
- 5 plesnih dvoran.
Skupna izmera prostorov na Štihovi 7 je 1050 m2.
Tako smo tudi diplomske zagovore in projekte zaradi prevelikega finančnega zalogaja
preusmerili na odre po Sloveniji in sicer na PTL, Dom Kulture Velenje in Center mladih
Cezam Ruše. Ustne zagovore pa smo izvedli v prostorih, kjer imamo registriran sedež
zavoda.
Prednosti:
opremljene dvorane z vso potrebno infrastrukturo.
Izvedli smo prenovo učilnice, ki smo jo opremili za namen izvajanja teoretičnega pouka.
Pomanjkljivosti:
Nihanje v temperaturi ogrevanje prostorov. Popravilo hladilnega in ogrevalnega sistema
Nimamo sistemskega zagotavljanja potrebnih sredstev za nakup in vzdrževanje opreme in
prostorov, zato nam podjetje Urška d.o.o. odstopa v uporabo skladno z dogovorom lastnika.
OPREMA
RAČUNALNIŠKE ZMOGLJIVOSTI IN AVDIO VIDEO OPREMA
Na samem začetku delovanja je AP morala zagotoviti sredstva ustanovitelja in šolnin, za
nakup IVS za potrebe referata in spletnega portala tako za študente, kot za predavatelje in
nemoten potek študijskega procesa na AP. Potrebna je bila tudi zamenjava strežnika.
Nakup računalnika in programa za potrebe izvajanja pouka IT na AP.
Prednosti:
Na razpolago ima AP vso potrebno infrastrukturo-nekaj računalnikov, kamere, stojala,
fotaparat, projektor, mešalke za zvok, zvočnike, playerjev, cd-playerjev, tv, kasetofonv, idr..
Lažji nadzor in upravljanje IS. Dobra funkcionalnost spletnega akademskega portala.
22
Pomanjkljivosti:
Študenti morajo po vsakem predavanju, ki ga posnamejo oz dokumentirajo na zvočne
medije, morajo s kamere ali drugih medijev, presneti na za to namenjene računalnike, ki so
opremljeni s primernimi programi.
Računalniki so na voljo vsem študentom kadarkoli, tudi tistim, ki doma nimajo računalnika.
Tako, dobijo študenti na posodo in snemalno tehnologijo in računalnik za svojo lastno
uporabo za študijski namen.
FUNDUS KOSTUMOV
Potrebno bo razmisliti o kostumih, ki so in bodo last AP in njihovem skladiščenju.
Zaenkrat je fundusa AP zelo majhen.
KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA DEJAVNOST
Od začetne faze pa do izvajanja poka smo povečali knjižnično gradivo.
S predavatelji zbrali poleg akademskih knjig še osebne zbirke, ki jih predavatelji posodijo in
nekatere od njih odstopajo v trajno last AP.
121 del je zbranih od Ksenije Hribar, ki jih da v trajno last Branko Završan in želi, da se po
njej poimenuje knjižnico AP. S tem se strinja Senat AP.
Imamo on line zbirko ter poseben seznam gradiva, ki ga lahko uporabljajo in do njega
dostopajo tako predavatelji kot študenti s preko 118 knjig oz študijske literature.
Izposoja je omogočena preko zadolženega predavatelja, ki hrani ves zbir študijskega
gradiva. Predavatelji prinesejo in posodijo primerno gradivo študentom.
Z NUKom smo podpisali pogodbo o sodelovanju. Poleg tega imamo še svoj arhiv 65 knjig in
zbirk, ki so nastali z diplomskimi deli.
Prednosti:
Tisto gradivo, ki je na AP je ustrezno urejeno po sklopih avido/video, skripte, učbeniki, knjige,
članki, ecc in je hranjeno v primernem prostoru v železni omari.
Pomanjkljivosti:
Knjižnica še nima protokola o sodelovanju in izmenjavi gradiva.
V bodoče želimo imeti ločen prostor, kjer bomo lahko hranili ves bogati zaklad in posebej
uredili in namenili prostor v spomni Kseniji Hribar ter njenim delom, prav tako pa za ta namen
tudi najeli človeka, da uredi dela vseh plesnih in posameznih zvrsti po izvajalcih, umetnikih,
dobah in vnese vse v Cobiss, prav tako tudi vsa diplomska dela AP.
Knjižnično gradivo se nahaja na različnih lokacijah po Ljubljani in pri nekaterih predavateljih
po Sloveniji.
FINANCIRANJE
Podatki o finančnem poslovanju AP so podatki javnega značaja in so dostopni na uradni
spletni strani AJPES in AP.
Zaenkrat se AP financira sama s šolninami in drugimi prispevki študentov, ter nekaterimi
sponzorskimi sodelovanji.
Dejavnost AP se financira iz različnih virov. To so sredstva ustanoviteljev (v lanskem letu
1000 evrov) in šolnin.
23
AP sprotno spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe
po posameznih dejavnostih in o tem redno poroča UO AP ter drugim organom AP v skladu s
Statutom.
Izvajanje študijskega programa je zaradi specifike zelo drago, tako da se s šolnino krijejo
najnujnejši stroški predavateljev, za vse ostale aktivnosti pa zavod zagotavlja sredstva iz
drugih virov in vložkom ustanovitelja, svetovalnim delom. Za vse ostale aktivnosti bo AP
morala pridobivati sredstva iz drugih virov.
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN
RAZVOJNE NARAVNANOSTI
Visokošolski predavatelji in strokovni sodelavci AP sodelujejo pri oblikovanju pedagoške,
strokovne in umetniške ter raziskovalnedejavnosti tako preko katedr kot preko ostalih
organov AP, kakor tudi s svojim neposrednim delom in ustvarjanjem na različnih umetniških
področjih.
Študenti sodelujejo pri procesu oblikovanja izobraževanja na AP in imajo več možnosti,preko
katerih izražajo svoja mnenja. Preko svojih predstavnikov, v samem procesu delovanja na
AP, z mesečnimi študentskimi sestanki s predstavnikom šole.
AP izvaja redni in izredni študijski proces v sodobno urejenih dvoranah z vso potrebno
infrastrukturo-avido/video, klima,projektor, platno.
Vzpostavljen ima sistem spremljanja izobraževalne, raziskovalne in umetniške dejavnosti
akademije kot njenega financiranja. Razvidna je tudi podrobna evidenca o študentih, kjer
spremlja njihove dosežke, prehodnost, obremenitev ter trajanje študija, hkrati pa
sistematično zbira informacije o zanimanju kandidatov za vpis v razpisan študijski program.
Proces presojanja in spremljanja študijskega programa je določen in se izvaja v več fazah:
koncem študijskega leta analiza predavateljev ter analiza študentske ankete, razgovor in
debata na posameznih katedrah, strokovna obravnava predlogov na pedagoškem zboru in
obravnava predlogov na Senatu.
Zaenkrat večjih potreb po večjih spremembah ni bilo.
Študijski program je ovrednoten z ECTS krediti in mednarodno primerljiv. Strokovno
spremljanje pa nam omogoča zagotavljati organizirano skrb in razmišljanje po zagotavljanju
kakovosti programa tudi v bodoče in v njegovem vsakodnevnem delovanju.
Ugotavljanje in spremljanje kakovosti pa je poglavitna naloga Komisije za kvaliteto in
evalvacijo. Primarno orodje za izvajanje te naloge je ocenjevanje in evaluacija vseh ključnih
procesov na AP z namenom zagotavljanja in spodbujanja kakovosti. Komisija dela v skladu z
Zakonom o visokem šolstvu, Statutom AP, Merili NAKVIS in Pravilnikom o postopku
evalvacije AP.
Analizo stanja opravi na koncu tekočega študijskega leta, s tem, da pedagoški zbor že pred
tem poda zaključek po katedrah, ki so ga imele le te, kjer se ugotavlja dejansko stanje,
prednosti, slabosti in poda konkretne predloge za prihodnje leto.
Javen in predpisan sistem podeljevanja strokovnih in znanstvenih nazivov, ki so primerljivi z
nacionalnimi in mednarodnimi standardi.
AP ima izdelana pravila o preverjanju in ocenjevanju znanja, o izdelavi priprave in postopkih
diplome in njenega zagovora.
Vsebinska struktura poročila je prilagojena in ustreza Merilom za akreditacijo in zunanjo
evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (UL RS, 95/2010)
Izvajanje postopkov za notranjo evalvacijo AP s strani Komisije za kakovost in evalvacijo.
Izdelava poročil o zagotavljanju kakovosti v skladu s predpisanimi standardi.
V okviru Senata AP, deluje Komisija za kakovost in evalvacijo. Komisija deluje v skladu z
Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov,
študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, ki jih
je sprejela Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva, Pravilnikom o postopku
samoevalvacije in evalvacije AP in Pravilnikom kakovosti AP.
24
Kakovost na AP spremlja in zagotavlja vodstvo šole.
ZAKLJUČEK, POVZETEK
AKADEMIJA ZA PLES, samostojni visokošolski zavod, je bil ustanovljen 2008 leta. Triletni
visokošolski strokovni študijski program I. stopnje »Ples, koreografija« je akreditiran 2009
leta in vpisan v razvid visokošolskih zavodov pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo.
Študijski program sodi v ISCD področje (21) - umetnost in ima štiri smeri : Džez, Družabni
ples, Tekmovalni ples in Sodobni ples, ki opravljajo izobraževalno, znanstveno-raziskovalno
in umetniško dejavnost s področja plesa, koreografije, plesne pedagogike in umetniškega
ustvarjanja v širšem pomenu.
Njihov temeljni cilj na področju izobraževanja je v izobraževanju plesalcev,koreografov, ki so
usposobljeni opravljati plesne poklice (plesalec, koreograf, plesni pedagog, plesni ustvarjalec
v najširšem pomenu.)
Želja AP je postati ena izmed prepoznavnejših institucij v širšem pomenu na področju plesa
kot stroke, znanstvene in umetniške discipline. Pri tem razvija teorijo s plesnega področja in
umetnostne discipline.
Strokovno delo je organizirano po strateško razvojnih področjih, ki jih določi Senat AP in
sicer po projektih ali programih ter nalogah in raziskovalno-razvojnih skupinah. Delo na
področju splošno-administrativnih, finančno-poslovnih in vodstvenih zadev je organizirano v
okviru organov, predvidenih z zakonom ter statutom. O organizaciji AP odločata Senat,
komisije senata in Upravni odbor.
Prednosti:
AP ima mlad in majhen kolektiv z dobrimi medsebojnimi odnosi. Vodenje AP je dobro. Prav
tako so določene pristojnosti, pooblastila in odgovornosti vseh sodelujočih v pedagoškem,
umetniškem in znanstveno-raziskovalnem področju.
AP zbira informacije o zanimanju kandidatov za vpis, organizira anketiranje študentov o
kakovosti izobraževalnega procesa, spremlja učne dosežke, prehodnost in potek študija.
Omogoča ustrezno organiziranost študentov in njihovo sodelovanje v organih pri odločanju.
Daje velik poudarek kakovosti izvedbe izobraževalnega procesa.
Priložnosti za izboljšanje- AP ima javno izraženo poslanstvo, vizijo in strateške cilje, ki pa so
premalo jasno definirani.
Znanstveno- raziskovalna in pedagoška dejavnost ponujata še možnosti za razvoj znotraj
AP, na domačem in tujem tržišču. Kandidiranje na razpisu za podelitev koncesije za izvajanje
rednega študija.
PREGLED REALIZACIJE CILJEV ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014
Ob koncu študijskega leta 2014 je bilo v okviru Samoevalvacijskega poročila AP ugotovljeno,
da je potrebno v študijskem letu 2013/2014 izpolniti nekatere usmeritve za zagotavljanje
kakovosti na AP in sicer:
1. Nadaljevati z aktivno promocijo študijskega programa in AP
Skladno z omenjeno usmeritvijo AP pripravlja marketinški načrt za povečanje zanimanja in
vpisa v redni in izredni študij prve stopnje Ples, koreografija na različnih trgih in segmentih.
Menimo, da bodo omenjene aktivnosti bistveno prispevale k prepoznavnosti AP
v njenem okolju.
2. Vzpostaviti manjkajoče organe
AP je uspešno izpeljala delovanje vseh potrebnih organov zavoda ter v vse aktivnosti
vključila tako študente kot visokošolske predavatelje in njihove strokovne sodelavce,
raziskovalce in strokovno osebje visoke šole.
25
3. Razširiti dejavnost knjižnice
AP je v tem študijskem letu 2013/2014 poskusila vzpostaviti svojo knjižnico, ki bo na sedežu
AP. V okviru svoje knjižnice želimo zagotoviti dostop do različnih podatkovnih baz s področja
plesa.
4. Nadaljevati z aktivnostmi pridobivanja koncesije AP
V študijskem letu 2013/2014 je AP izvajala samoplačniško redni in izredni študij prve stopnje
Ples, koreografija. Ker država še ni razpisala razpisa, se nismo mogli prijaviti na razpis za
koncesijo s področja umetnosti.
5. Pridobiti dovoljenje za izvajanje magistrskega študijskega programa
Ples, koreografija
V letu 2013 so bile aktivnosti usmerjene v pripravo programa Ples, koreografija druge
stopnje, vendar realizacija prijave in oblikovanja vloge ter programa še ni bila izpeljana.
6. Pripraviti prvo raziskovalno skupino AP na področju plesa
V študijskem letu 2010/2011 so se pričele prve aktivnosti za pripravo prve raziskovalne
skupine predavateljev AP in zunanjih strokovnih sodelavcev iz različnih institucij vendar
realizacija, formiranje skupine in ustanovitev Inštituta še ni bila realizirana.
7. Nadaljevati z organizacijo mednarodnih posvetov in drugih predavanj,
konferenc za strokovno in širšo javnost
Organizirati znanstveno konferenco z mednarodno udeležbo in poletno šolo kvalitativnega
raziskovanja na področju plesa. Vendar tega še nismo realizirali v takem obsegu.
8. Okrepiti mednarodno sodelovanje s sorodnimi visokošolskimi institucijami
AP ima v svojem načrtu okrepiti sodelovanje s sorodnimi inštitucijami po Evropi in drugod po
svetu.
9. Nadaljevati s prijavo na različne razpise skupaj z različnimi partnerji
V letu 2013 AP nadaljuje s prijavami na razpise s področja kulture, umetnosti, izobraževanja
in sorodnih programov, ki kakorkoli pripomorejo k njenemu napredku in razvoju
izobraževalne in strokovne dejavnosti, ki jo opravlja.
10. Nadaljevati z evalvacijo tudi s strani visokošolskih predavateljev in strokovnih
sodelavcev
AP v evalvacijo aktivno vključuje visokošolske predavatelje in njihove sodelavce.
Visokošolski predavatelji in strokovni sodelavci predlagajo na podlagi analize svojega
predmeta in svojega dela izboljšave na področju pedagoškega in drugega dela, ki se odvijajo
na AP. To so smernice za kakovostno delo in izboljšanje pedagoškega in raziskovalnega
dela v prihodnje.
11. Vzpostaviti spletni referat za študente in visokošolske predavatelje ter strokovne
sodelavce
AP je v študijskem letu 2010/2011 kupila VIS program s katerim je vzpostavila spletni referat,
ki je v večini že začel delovati. Spletni referat za visokošolske predavatelje in strokovne
sodelavce pa je že začel delovati. Spletni referat upošteva določila varovanja osebnih
podatkov (ZVOP).
12. Nadaljevati s sodelovanjem z izobraževalnimi inštitucijami, društvi, ustvarjalci ter
zavodi in iskanje novih stikov vSloveniji in tujini.
AP se v tem letu intenzivno povezuje z različnimi institucijami, ki delujejo na kulturnem in
umetniškem področju in s tem omogoča ustvarjanje diplomantov in njihovo mreženje ter
interakcijo s trgom dela.
26
POVZETEK
Ugotavljamo, da smo uspešno realizirali večji del zastavljenih ciljev za študijsko
leto 2013/2014. Prizadevanja za dosego kvalitete tako študijske kot ob študijske dejavnosti
bodo potekala tudi v prihodnje. Prav tako prizadevanja za pridobitev koncesijskih sredstev za
izvajanje rednega študija.
AP je na dobri poti, da postane ena najboljših in edinstvena umetniška akademija v Evropi,
ki se maksimalno prilagodi in potrudi za svoje študente.
Ob enem pa je potrebno nekaj izjemno pomembnih premikov na področjih, ki smo jih v
poročilu izpostavili, so najbolj težavna, najbolj izstopajo a so hkrati tudi naš izziv.
Strnili smo usmeritve v bodočem študijskem letu in jih predstavili na kratko:
 nadaljevati z aktivno promocijo študijskega programa in AP;
 razvijati nove študijske programe na drugi stopnji;
 pridobiti koncesijska sredstva za izvajanje rednega študija visokošolskega
 strokovnega študijskega programa Ples, koreografija;
 ustanoviti knjižnico, čitalnico in dostop do podatkovnih baz;
 ustanoviti raziskovalno skupino;
 pridobiti standardno listino ERASMUS in krepiti mednarodno sodelovanje;
 izvedba strokovne konference na plesnem področju z mednarodnim sodelovanjem,
 razvijati raziskovalno delo ob sodelovanju študentov;
 pridobivanje razvojnih in raziskovalnih projektov.
ANKETNI VPRAŠALNIK ZA ŠTUDENTE O POGOJIH ŠTUDIJA NA AKADEMIJI ZA PLES
1. ŠTUDIJSKI PROCES NA VISOKI ŠOLI - ocene od 1 (najnižja, 0%) do 5 (najvišja ocena,
100%)
Splošna ocena programa: 89,12 %
Ocena organizacije in izvedbe učnega procesa: 88,46 %
Ocena strokovnosti predavateljev: 89,75 %
Ocena obveščanja: 90,38 %
Ocena učbenikov in učnih pripomočkov: 83,96 %
Ali je predmet izpolnil pričakovanja: 87,83 %
Ali ste obstoječe znanje poglobili: 88,48 %
Ocena možnosti sledenja zahtevanim vsebinam: 89,75 %
Ocena uporabnosti pridobljenih teoretičnih in praktičnih znanj: 88,46 %
2. PREDMET – UČNA ENOTA
Splošna ocena predmeta – ocene od 1 (najnižja, 0%) do 5 (njvišja ocena, 100%)
Balet III. :
100,00 %
Džez plesna tehnika IV.:
75,00 %
Džez plesna tehnika V.:
66,75 %
Fizična priprava plesalca III.: 66,75 %
Horton plesna tehnika V.:
75,00 %
Improvizacija v sodobnem plesu III.: 100,00 %
Improvizacija v sodobnem plesu IV.: 100,00 %
Kompozicija in ustvarjalno-raziskovalni proces V.: 100,00 %
Kompozicija in ustvarjalno-raziskovalni proces VI.: 100,00 %
Moderna plesna tehnika III.: 75,00 %
Sodobna plesna tehnika V.: 100,00 %
Sodobna plesna tehnika VI.: 100,00 %
Zgodovina plesa II.: 100,00 %
27
Z najvišjo možno oceno (100%) je bilo ocenjenih 8 predmetov, med 70 in 80 % so bili
ocenjeni 3 predmeti, 2 pa sta prejela ocene pod 70 % (66,75%).
3. PEDAGOŠKO DELO PREDAVATELJEV - ocene od 1 (najnižja, 0%) do 5 (najvišja
ocena, 100%)
Število ocenjenih predavateljev, gostujočih predavateljev in asistentov: 15
Podana je skupna ocena na osnovi posameznih ocen po različnih kriterijih: kakovost
predavanj, spodbujanje razprave, odnos do študentov, pomoč, seznanitev s cilji in vsebinami
predmeta, seznanitev z obveznostmi, seznanitev s študijsko literaturo, seznanitev z načinom
preverjanja in kriteriji ocenjevanja.
Ocena 90-100 % :
Ocena 80-90 % :
Ocena 70-80 % :
Ocena 60-70 % :
SKUPAJ
7
4
2
2
15
4. KLJUČNI CILJI ZA NADALJEVANJE PROGRAMA
Glede na dosedanje izkušnje z izvedbo ter na rezultate ankete in pobude študentov, lahko
kot najpomembnrejše cilje za nadaljevanje programa izpostavimo naslednje:
4.1.
Potrebna je manjša prenova programa
4.2. Pri prenovi programa je potrebno dati poseben poudarek slabo ocenjenim predmetom
Predmete, ki so bili slabo ocenjeni v letih 2012/13 in 2013/14, so študentje ocenili predvsem
kot tiste, ki niso izpolnili njihovih pričakovanj. Pri prenovi predmetov je potrebno dati
poudarek na to, da bodo bolj praktično usmerjeni, da bodo njihove vsebine bolj zanimive, z
uporabno vrednostjo in usklajene s sodobnimi trendi.
4.3. Izboljšanje dostopnosti do literature in drugih učnih gradiv.
Potrebno je urediti in posodobiti sezname primerne literature in drugih učnih gradiv ter
zagotoviti njihovo dostopnost v knjižnicah. Za večino predmetov je potrebno posodobiti ali na
novo pripraviti skripto.
4.4. Uvedba e-učbenikov (skript)
S predelavo obstoječih skript in drugih učnih pripomočkov v obliko e-učbenikov, interaktivnih
vodičev in video vodičev lahko močno izboljšamo dostopnost teh gradiv in predvsem njihovi
lažji, hitrejši in zanimivejši uporabi.
4.5. Zagotovitev video snemanja pomembnih vaj in delavnic ter uvedba analize
videoposnetkov
Z uvedbo sistematskega snemanja pomembnih vaj in delavnic ter analize teh posnetkov v
okviru posameznih predmetov smo ugotovili, da lahko bistveno izboljšamo kakovost in s tem
rezultate. Istočasno na ta način pridobimo velik obseg lastnih gradiv, ki jih v nadaljevanju
lahko koristno uporabimo pri posodabljanju učbenikov in drugih učnih gradiv.
4.6. Povečanje obsega delavnic z gostujočimi predavatelji
Oblika »Intensive Week« z gostujočimi predavatelji je v preteklih letih pokazala zelo dobre
rezultate. Tudi na strani študentov so bile dane pobude, da bi organizirali več takšnih
28
delavnic. Pri prenovi programa je potrebno zagotoviti možnosti za povečanje obsega
tovrstnih delavnic.
4.7. Povečanje obsega sodelovanja med predmeti
V okviru celotnega programa je veliko število predmetov sorodnih, kar nekaj predmetov pa
lahko v veliki meri doprinese k izboljšanju kvalitete ključnih predmetov v programu. Boljše
povezovanje med predmeti lahko bistveno doprinese kvaliteti celotnega programa.
4.8. Izboljšanje prostorskih pogojev za izvedbo programa
S strani študentov je bilo v okviru ankete in tudi na sestankih danih nekaj pripomb na
obstoječe prostorske pogoje za izvedbo posameznih predmetov, kar zadeva ogrevanja.
Glede na trenutne finančne zmožnosti bistvenega izboljšanja na tem področju ne moremo
zagotoviti, lahko pa v veliki meri vplivamo na boljšo pripravo teh prostorov za potrebe
predmetov pred samo izvedbo.
29